141. številka. Ljubljana, ? soboto 22. junija 1901. XXXIV. leto: izhaja vsak dan zvečer, izimfil nedelje in praznike, ter velja po pošti prejemali sa avstro-ogrsk* desele sa vse leto ■ K, sa poj leta 13 K, sa Četrt leta 6 K BO h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano »res pošiljanja na dom za vse leto 22 K, sa pol leta li K, za četrt leta 5 K 60 h, sa jeden mesec 1 K 80 h. Za pošiljanje na dom računa se sa vse leto 2 K. — Za tuje dežel« toliko ved, kolikor snafla ?°*tnina- — Poaameane itevllke po 10 h. Na naroCbo brez istodobne vpoailjatve naročnine se ne ozira. — Zs oznanila plačuje se od fitiriatopne petit-vrste po 12 h, če ae oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h, je m dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole* frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlštvo je na Kongresnem trgu Bt. 12. Upravnlštvu naj ae blagovolijo pošiljati naroCnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari — Vbod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravnistvo pa s Kongresnega trga St. 12. „Slovenski Narod4« telefon st 34. — .Narodna Tiskarna1* telefon st 85. Naše železnice. (Govor poslanca Ivana Plantanav 59. seji poslanske zbornice dne 10. junija t. I.) I. Visoka zbornica! Kot zastopnika dolenjskih mest bodi mi dovoljeno, da v tre notku, ko se po ekspresnem delovanja zad njib mesecev utrujeni parlament pripravlja, prekiniti svoje delovanje za nekaj časa, posežem na kratko v razpravo in označim stališče, ki je zavzemamo jaz in moji somišljeniki glede zadeve, ki je danes na raz pravi. Ker pa so že Šteti zadnji trenotki našega parlamentarnega delovanja, se bodem z ozirom na to izrazil kolikor možno kratko, dasi je nagibov in vzrokov dovolj, da bi se prav temeljito bavil z gospodarkimi razmerami in željami svojih volilnih okrajev. Dobil bom pač Se pozneje kdaj priliko, da izpolnim svojo dolžnost. Predležeči zakonski načrt ima namen, zagotoviti zgradbo 18 lokalnih železnic v raznih deželah tostranske državne polovice s tem, da se jim dovolijo razne, v zakona 2 dne 31. decembra 1894 državnega zak. St. 2 ex 1895 določene olajšave in podpore od strani države. Jaz in moji tovariši nimamo načeloma ničesar ugovarjati teaaa zakonskemu načrtu, in iz vsega srca privoščimo dotičnim okrajem in deželam vroče zaželjene nove lokalne železnice, ker smo prepričani, da so te železnice velike važnosti in gospodarskega pomena za dotične dežele, oziroma okraje, kakor tudi za državo samo. Obžalovati pa moram, da se je ta zakonski načrt izdelal tako prenagljeno, in da je priSel na posvetovanje Sele zdaj, ko se parlament pripravlja, da po tolikem delu, kolikor ga doslej Se nikdar ni opravil, gre na počitnice. Tudi bi bil želel, da se je v ta zakonski načrt sprejelo več drngih lokalnih železnic, katerih zgradba je velikega pomena tako za celo državo kakor za dotične dežele, in zlasti za Kranjsko; končno bi bil žel*:' da bi se bilo omogočilo mirno posvetovanje in razpravljanje o tej stvari, to se pravi, da bi sa bilo zbornici postilo zadosti časa za to zadevo. Zdi se mi pa, da je v najnovejSem Času parlament samo v to poklican, da izdeluje za visoko vlado hitro in na debelo zakone, in da z neutrudnim drvenjem popravi, kar se je v zadnjih Štirih letih zamudilo. Prav rad priznam, da je potrebno, da ima parlament resno voljo delati, jaz prav rad sodelujem pri odstranitvi slabih posledic večletne parlamentove nedelavnosti, ali vzlic temu moram reči, da sedanja prenagljenost ni primerna dostojanstvu visoke zbornice, in da se po njej parlament degradira na stroj za glasovanje. Jaz in moji tovariSi bomo kot prijatelji napredka in razvoja vseh v državnem zboru zastopanih dežel glasovali za predložene zakonske načrte, predpostavljaje, da država tudi nam v bližnjem časa da tiste lokalne železnice, katere za razvoj in za procvit naSe ožje domovine neizogibno potrebujemo, brez katerih ne moremo več eksistirati. S tem preidem k razpravi o teh toli potrebnih lokalnih železnicah, katerih zgradbo zahteva dežela kranjska na vsak način, ako naj gospodarsko ne zaostane za drugimi deželami te države. Pred vsem mi je govoriti o belokranjski železnici, to je o nadaljeva nju dolenjske železnice od Novega mesta do deželne meje hrvatske, oziroma o nje zvezi s hrvatsko železnico v Karlovca. t Politični okraj Črnomelj, a sodnima okrajema črnomaljskim in metliškim, ležeč na jugozahodu Kranjske ob hrvatski meji, obsega blagoslovljen in rodoviten del dežele. Kmetijstvo, sadjarstvo, živinoreja in zlasti vinoreja uspevajo tam prav izvrstno. Pa tudi premog in roda s« tam nahajata. Vzlic temo pa ravno ta, posebno ugodno ležeči del dežele že leta gospodarsko neprestano nazaduje, tako da se lahko brez pretiravanja reSe, da mora popolnem ob ubožati, Če mo država kmalu ne priskoči na pomoč. Vzroki temo neprestanemu gospodarskemu propadanja so različni. V zadnjih 15 letih je trtna u3 pripomogla, da je itak siromaSni vinogradnik Se bolj obubožal, in se je spIoSno vladajoča beda Se povečala, zakaj ravno vinoreja in sadjereja sta glavni vir dohodkov dejavnega in Stedljivega prebivalstva Bele Krajine. Ako usahneta ta dva vira dohodkov, je ob njih živeči kmet takoj izročen bedi, in ne more preživeti rodbine in poslov, da, niti davkov ne more plačati. Ali ae je potem čuditi, da so ti vse-skoz pošteni, s poljedelstvom in vinorejo baveči se prebivalci, političnega okraja črnomaljskega prisiljeni, a krvavečim srcem zapustiti grodo, na kateri so se rodili, kjer so njihovi predniki videli srečnejSe čase, in živeli v gospodarskem blagostanja, in ka tero ljubijo nad vse, zapustiti večinoma za vedno, da utečejo smrti od lakote? Žalostno, a žal, le preresnično je dej stvo, da je polovica malih kmetovalcev in dtuzih za delo sposobnih moških iz Bele Krajine danes v Ameriki, da se zamorejo kot navadni delavci večinoma v premogo kopih in rudnikih preživeti in za svoje, v domovini ostale rodovine nekaj zaslužiti. Doma ostajajo akoro samo starčki, ženske in otroci, ki pa niso v stana opravljati kmetijo z uspehom. Vsled tega primanjkuje sploh kmetij skih delavcev, prav ker so najboljše delav ske moči v tujih deželah, kjer iSčejo po Stenega zaslužka, zase in za svojce koSček kroha, katerega vsled vladajoče bede v domovini ne morejo več dobiti. Pa todi Se drogi vzrok vpliva, da vsa ta lepa, od narave oblagodarjena Belakrajna gospodarsko čedalje bolj propada. To je pomanjkanje ugodnih prometnih sredstev, ki bi omogočevale in pospeševale gospodarski kontakt z državo. Okraj leži žal tako, da ga visoko gorovje popolnoma loči od droge države. V Bal okraj no vodi samo jedna državna cesta in sicer iz Novega mesta, ki pa gre čez Gorjance in ima premagati jako znatne klance. Ta cesta je bila do zadnjega časa v tako žalostnem stanja, namreč v tehni Skem ozira, da je na tej cesti potoval samo tisti, kdor je na vsak način moral potovati. Klanci na tej cesti so bili nam reč kar kolosalni, tako da se je vsak dan kak voz prevrnil in se tovorni promet vsled slabe izpeljave te ces e ni mogel nikdar prav razviti. Te nedostatke je vlada deloma od-pravila s tem, da je državno ca3to iz Novega mesta do vrha Gorjancev preložila, za kar se ji v imenu mnogih volilcev toplo zahvaljujem. Zajedno pa moram visoko vlado opozarjati, da spada preložitev rečene ceste in sicer na progi od Luže do Metlike in zlasti od Luže do Črnomlja in Vinice, katera cesta se nahaja v najžalostnejšem stanju, mej najnujnejše potrebe tega okraja in se mora čim prej začeti. Upam, da ae v proračunu za leto 1892 postavi tudi prvi obrok za preložitev metliške oeste, ker so podrobni načrti za to preložitev že izgotovljeni in večinoma tudi že odobreni. Pričakujem nadalje, da bo vis. vlada ustrezajo proSnjam deželno cesto od Laže v Črnomelj in Vinico, ki gre od metliške ceste in jo veže s Hrvatsko, ter je torej dejanski integrujoč del takozvane državne ceste, podržavila in tako pripomogla k po-vzdigi prometnih sredstev v cela stoletja popolnoma zanemarjenem črnomaljskem okraju. Dotična prgajanja se že vrSe, in upam, da bodo imela ugoden uspeh in da se izpolnijo vroče in dobro utemeljene želje prebivalstva imenovanega političnega okraja. Moral sem to cestno zadevo pri tej priliki zategadelj omeniti, da podam najjasnejši dokaz, kako se od narave jako ugodna in plodovitna pokrajina brez primernih prometnih sredstev ne more nikdar povspeti do gospodarskega blagostanja in ne more napredovati ne v kulturnem ozira ne v drugih ozirih tako, kakor droge pokrajine, kjer dobre ceste in železnice vse pospešujejo in vživljajo. Črnomaljski politični okraj je, kakor sem že rekel, po Gorjancih skoro popolnoma ločen od dražega sveta in nakazan sam nase. Iz tega je pač lahko spoznati, da se ne more razvijati, nasprotno, da mora čedalje bolj obubožati. Filoksera je spravila prebivalstvo ob njegove prihranke in ga pregnala iz domovine v Ameriko. Danes je sicer večina vinogradov že obnovljena, ali boljSi časi vzlic temo nečejo priti. Manjka namreč LISTEK. Abnormalni časi. človek se res več ne izpozna na tem svetu! Navadno smo imeli ob tem času že .pasje dneve" in Šolska mladina — pa tudi staifaa! — je uživala kar zaporedoma .vročinske počitnice", — žurnalisti so kleli dobo .kislih kumar", obupno lovili »časnikarske race" ali pa pri našali obširna poročila o najnovejSem lovcu na .morsko kačo". Ali sedaj! Človeka Se v povrSniku zebe, mesto solnčnikov se rabijo dežniki in mesto na Opatijo, Bled in Ro gatec mislimo na — peč! In žurnalistom se gcdi izvrstno. Komaj se je zaključil državni zbor, se je vrSilo triomfalno potovanje cesarja po Češkem, in jedva se je temeljito izkoristilo to, so se začeli zopet deželni zbori. Gradiva v izobilja torej! Seveda bode letošnje zasedanje deželnega zbora precej dolgočasno, in prav želeti je, da bi oče Zelen Se večkrat poskrbeli svo jim poslanskim tovarišem za zabavo. Harmonik, če so bile res lepe in dobre, pa je na vsak način Skoda. Deželni kulturni za klad naj vsekakor poskrbi za nove, kajti noben instrument ne stori toliko za popularizacijo glasbene umetnosti kakor harmonika. Češka doda in slovenska harmonika sta enako imenitna glasbila, brez katerih se pri nas in pri Čehih nič važnega in pa metnega ne zgodi. Sicer pa pravi tudi pesnik: „Rad ostani, kjer poj6, zlobni pesnij nimajo!" Toda žurnalistom se tudi dragega gradiva ne primanjkoje. Južnoafričanska vojna se je že precej obrabila, in dogodki na Kitajskem so se celo docela skisali, zato pa rogovilijo Albanci in Maročan5, na Španskem se dviga liberalizem, ki provzroča med koto in talaronosci strah in trepet, na Francoskem poje samostanskim politi kastrom in spletkarjem smrtni zvonček, v Rosiji pa polagoma poginja hyJra Reakcija Tolstoj je zopet zdrav in svoboden, Gorkij je iz ječe, Čehov se ženi, in akademiki smejo odložiti uniforme in orožje ter se lotiti iznova svojih Stadij. Seveda se v tako bogatih časih kamare ne morejo kisa ti, seveda so časnikarska race docela neaktuvalne in nerabne, morske kače pa niti na pregled ni I Pa saj bi se niti ne upala blizu! V Ljubljani se je osnoval polk žen skih rimsko katoliških Amaoonk. Njihova patrona je menda Judita! Omamiti in glave porezati hočejo vsem liberalnim Holo fernom ter napraviti iz Ljubljane klerikalen Jeruzalem. Kaplan Kalan jih je organiziral. V kratkem se začno* na Prulah vaje, vež banje rekrutinj. Podčastnica so gospa DroSkovič, gospe Ragallv in ŠusterSič; gospa Š->fe je tamborica; gdč. S ... pa za atavonoska, gdč Z ... bo .homistka", gdč. P ... pa kantinerka. Gospod knezoSkof je Sef generalnega Štaba, dr. Šusteršič pa med ženski nadpoveljnik, marSal tostran in on stran Ljubljanice. „Gorje" ti, Ljubljana, jutri gorje", zdrobile te bodo zdaj ženske roke!" Da bode smela in mogla liberalna stranka na Kranjskem k večjemu živeti Se bore Sest let, in da zleze potem dr. Tavčar s svojim .Narodom" kakor ustrahovan kužek pod mizo, zato poskrbe* v prvi vrsti kompanije ljubljanskih Judit. Poskrbelo se bode, da dobe* vse devičarske zveze in vsa ženska druStva skupno organizacijo, svoje uniforme in svoja bandera. Delovanje pa se začne takoj javno s procesijami. Po ljubljanskih in vseh kranjskih mestnih ulicah se bodo vili sprevodi s Skraicelji in svečami oboroženih katoliških prvoboriteljic, orile se bodo svete pesmi, liberalne trdnjave pa se bodo ob teh impozantnih ko« ralih gradile v prah in pepel! Da da liberalcem gre za glavo. Nad temenom jim že binglja smrtna vrv, Se malo, in vse bo končano! V deželnem zboru bodo smeli liberalci samo Se na ga* lerijo, na prestolu deželnega glavarja se bo koSatil dr. Šusteršič in pred njim bodo po-veSali puhle glave sami zeleni harmonikarji! Organizacija devičarskih in sve-čarsko Skrniceljskih ženskih kohort doseže morda tudi izpremembo volilnega reda za deželne volitve, in poleg Schvveitzerja, Brejca in Zelena bodo sedele tudi gospe Dr uš kovic, Regali y, ŠusterSič in Štefk! Tedaj pač zlati vek vam Kranjcem pride! Zato pa se ne Čudimo, da se časi tako silovito izpreminjajo, da se sredi pasjih dnij nahodni in zmrzujoči zavijamo v površnike ter da naSi žurnalisti z zaničevanjem odklanjajo časniške race in morske kače! Okrogli svet se vrti in kmalu bodo celo Barnumove abnormitete vsakdanje, navadne! * • J tisto okolnosti, ki js neizogibno potrebna, ako naj cveto trgovina, promet, industrija in blagostanje, namreč železnica, ki naj odpre posamezne pokrajine in jih spravi v zvezp s svetovnim prometom. Dokler sploh ni bilo železnic, so si ljudje morali s cestami pomagati, kakor je I ač Slo, dobro ali slabo. Dandanes je pa to vse drugače, kajti vsakdo gleda, da potuje čim laglje in hi treje mu je mogoče, in dasi kolikor je le mogoče po ceni preskrbi kar potrebuje. Promet po cestah pa nikakor ne more konkurirati z železničnim prometom. Zlasti velja to za promet z blagom, za tovorni promet, zakaj transport ljudi in blaga je z železnico nerazmerno hi tre j 3i, laglji in cenejši, kakor z vozovi po cesti. Čeprav torej prideljujemo najboljše poljske pridelke, najboljše vino in najlepše sadje, čeprav imamo velike zaklade premoga in rude, kako naj jih spravimo v denar, ko ne dobimo odjemalcev, ko živimo, kakor se pri nas pravi, .na koncu sveta" in nimamo železnice, po kateri bi mogli razpošiljati svoje pridelke, rude in premog ? O važnosti železnic v obče nečem nadalje govoriti, ssj se je v zadnjem času v tej visoki zbornici toliko govorilo o tem, da ni treba novic o tej zadevi govoriti. Razpravljati hočem samo o potrebi tistih železnic, na katerih zgradbo Čaka Kranjska moja domovina že desetletja in katerih zgiadbo mora zahtevati, da v go spodarskem razvoju še bolj ne zaostanemo.' Po tem, kar sem si dovolil povedati visoki zbornici o naravni legi in o gospo darskem propadanju Belekrajne, bo pač vsakdo uvidel, da je za ta veliki okraj železniška zveza z dolenjsko železnico v Novem mestu absolutno potrebna. Visoka vlada pa je bila do zadnjega časa druzega mnenja, kajti sicer bi bila v predležeči zakonski načrt sprejela tudi nadaljevanje dolenjskih železnic cd Novega mesta čez Črnomelj Metliko do brvatke deželne meje. Izvršitev te železnice ni nikak nov postulat dežele kranjske ; že leta 1864 se je stvar sprožila. Takrat je namreč kranjska trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani poslala trgovinskemu ministrstvu spomenico, v kateri je dokazala in naglašala potrebo železnice, ki bi vezala Dolenjsko z Ljubljano in s Karlovcem, ter zgradbo te zveze toplo priporočala. Kranjski dež. zbor je v letih 1866 in 1868 sprejel tozadevne resolucije, in tudi visoka vlada je odobravala te sklepe, zakaj v vladni predlogi, ki je došla 15. marca 1869 tej visoki zbornici, in ki se je nanašala na popolnitev avstrijskega železni škega omrežja, se je nahajala tudi železnica Ljubljana Karlove c. Ker se je pa neposredno nato zaključilo sezijsko zasedanje, je bil zakonski načrt umaknjen, toda trgovinsko ministrstvo je z noto z dne 8. junija 1869 9 1. 9251 naznanila deželnemu odboru, da vztraja na tem, da se načrt železnice Ljubljana Karlovec izvrši. Vlada je torej iz poznala že pred 32 leti veliko važnost železnične proge #od Ljubljane do hrvatske deželne meje in je dala izvršiti 1. 1872 tudi vse tehniško vojaške revizije različnih dotičnih tras. Naravno bi toiej bilo, da bi se naredila ta tranzitna železnica, ker ne odgovarja samo potrebam dežele, temveč tudi vsemu državnemu interesu. Žalibog je ostala ta železnična proga samo pium desiderium kranjske dežele, katera se je morala zadovoljiti po hudih bojih I. 1890 z izvršitvijo slepe železnice Ljubljana Novomesto Straža, ki se odcepi j a na 6ro3upljem v Kočevje, ako je hotela imeti sploh kako železnico. Bilo je bridko razočaranje, ko se je morala kranjska dežela zadovoljiti mesto 8 prej omenjeno glavno železnico, katera je kakor tranzitna proga za bodoči sve tovni promet največje važnost', s skorej brezupno slepo železnico Ljubljana Novomesto. Postrani črnomaljski okraj je bil prepuščen svoji osodi ter je bil prej in slej izobčen iz vsake železniške zveze in tako izročen razSirjujočemu se ubožanju. Leta 1890. se je določil zakon glede zidanja dolenjske slepe železnice, in kranjska dežela je morala jamčiti, da pokrije obresti in prioritetne obligacije, katere se' bodo izdale, kar je bilo za ubožno kranjsko deželo veliko obteženje. Bilo je že naprej razvidno, da bode prva leta pasivna, ter da bode zahtevala od deželnih fiaano velikih žrtev; a vendar se je bilo treba odločiti k temu, če tudi s težkim srcem, da se je izvršil vsaj e n del železnične proge, za katero smo prosili de setletja. Udali smo se pa povsem upravičeni nadi, da je nadaljevanje železnice od No-vegamesta do hrvatske meje in nje zveze s Karlovcem le vprašanje časa, ker je vsakdo izpoznal gospodarsko in prometno politično važnost dolenjskih železnic, ki so obljubljale s časom tudi dobiček. Kranjska dežela je morala prinaSati do današnjega dne za obrestovanje in amortizacijo velike gmotne žrtve, a te niso ostale brez uspeha, kajti bilanca za leto 1900 sklepa prvič s čistim dobičkom 541.144 K 47 h oziroma, ako odtegnemo režijski premog, ostane še vedno 75.847 K. Od tega čistega dobička dobi torej kranjska dežela delni znesek okroglih 30.000 K z obrestmi vred, katere je dala za pokritje obresti. To je najboljši dokaz, da so se na Dolenjskem gospodarske razmere če tudi počasi, že izboljšale vsled železnične zveze Ljubljana Novomesto in Grosuplje Kočevje, da se je osebni in tovorni promet izdatno pomnožil. Sedaj je pa tudi že čas misliti na to, da se izpolni želja prebivalca v na Delen j skem in Belokranjskem, želja, katero goji že od leta 1864, torej 37 let, da se podaljša sedanja prega Ljubljana • Novomesto do hr vatske meje. To pot se ni obrnil črnomaljski po litičen okraj naravnost na železniško ministrstvo s prošnja, naj se začne kakor hitro mogoče s podaljšanjem omenjene proge, temveč tudi kranjska trgovinska zbornica se je v tem smislu izrekla s tem da je dotično prošnjo najtoplejše priporočala, Končno se je odločil tudi kranjski deželni odbor, kateri se je izrekel že opetovano za nadaljevanje železnice, da izroči visoki zbornici na to nanašajočo se peticijo sub. št. 1072 dne 3. maja 1901. V tej peticiji se izrecno povdarja, da je podaljšanje železnice do hrvatske meje za Belokranjsko najvitalnejšega pomena, in da naj se kmalu izvrši, tem bolj, ker je sprejela visoka zbornica že leta 1898. resolucijo, glede izvršitve te železnične prege in ker je možno vzdržati gospodarski pogin tega prostranega okraja le z otvoritvijo absolutno potrebne železnice Novomesto-Črnomelj-Metlika do hrvatske meje oziroma z zvezo s Karlovcem. Prav gotovo je, da se bodo s pomočjo te zveze poljedeljstvo, vinoreja, trgovina obrt in industrija v doslej oddaljenih in od promet a izključenih okrajih na novo oži vili, da se bode blagostanje pomnožilo ter da se ne bo treba deželnim sinovom izseljevati v Ameriko itd., ker bodo našli doma pri poljedelstvu, vinoreji, in pri novo oživeli obrti dovolj dela. Omeniti hočem le še, da je zaželjeno nadaljevanje dolenjske železnice do hrvat ske meje, oziroma nje zveza s Karlovcem tako za svetovni promet kakor tudi vstra-tegičnem oziru za vso državo največje važnosti, ker je od Karlovca jako lahko izve d Ijiva najkrajša zveza z Dalmacijo, kakor tudi z Bosno in deželami, ki leže za njo. (Pritrjevanje ) Žal, da je visoka vlada na te okol-ščine povsem pozabila v preteklem letu pri pogajanjih z Ogrsko glede zidanja nekaterih železnic v Dalmaciji in Bosni. Radi kratko odmerjenega časa, kateri nam je puščen v posvetovanje tega zakonskega načrta, se nočem nadalje baviti več z vpraSevanjem glede zveze Dalmacije in Bosne z našo zaželjeno progo Novomesto-Karlovec in izrekam tu le svoje trdno prepričanje, da se bo prej ali slej avstrijska vlada morala odločiti izvršiti to vprašanje, ako noče prepustiti interese tostranske državne polovice popolnoma vladoželjnosti in objestnim zahtevam Ogrske. (Pritrjevanje.) To so motivi, kateri kažejo, da je zidanje železnice do hrvatske meje neob hodno potrebno. Ker je popolnoma nedvomno, da se bo promet na vsej progi Ljubljana-Novo-meste Črnomelj — Hrvatska meja oživil ter rasel, je tudi glede rentabilitete lehko skle pati, da bi novozidana proga donašala ugodne dohodke. Da je to pravo domnevanje, ni možno ta s Številkami dokazati, ker nedostaje časa, in nečem zato visoke zbornice dalje časa s tem zadrževati. Mislim, da sem doprinesel z rečenim dokaz, da ne odgovarja podaljšanje dolenjske železnice od Novegaaiesta do hrvatske meje in ako mogoče tudi zveza s hrvatsko železnico v Karlovcu ne le vsem državnim interesom, temveč, da je to tudi zahteva pravice napram desetletja jako zanemarjeni Belokrajini, katera je prinašala za turSkih bojev največje žrtve, krvne in denarne. Menim torej, da je naloga vlade, da se požuri iz lahko razumljivih dižavnih interesov a to izvršitvijo. Ako je visoka vlada kje zaostala v izdelovanju mreže lokalnih železnic, velja to gotovo za Kranjsko, specijalno za Do lanjsko, Veliko gospodarsko korist lokalnih železnic sploh je izrecno pripoznala vlada tudi z utemeljevanjem te zakonske predloge, rekši: „Manj povoljni so neposredni gmotni dohodki že v prometu se nahajajočih železniških prog, od katerih nekatere, in sicer ravno gmotno najtežje obložene, niso ustrezale gojenim nadam. Na drugi strani pa ni zanikati, da ustvarjena prometna sredstva za dotične deželne dele donašajo že sedaj mnogo gospodarskih koristi, da so na poljedelstvo, obrt in trgovino tako dobrodejno vplivale, da je smatrati z državnogospodarskega stališča vse financijalne žrtve v interesu države sezidanih prog, povsem upravičene" Visoka vlada priznava torej, da je to, kar da deželam za lokalne železnice plo dorodno, ter da prinaša okrajem, deželam in implicite državi velike koristi. Z ozirom na to se ne sme visoka vlada več muditi z izvršitvijo omenjene belokranjske železnice in s končanjem v to potrebnih osnov, ako si neče nakopati oči tanja brivičnosti in brezbrižnosti nasproti c me d jen'm deželnim delom. Sodeč po izjavah gospoda železniškega ministra, se je visoka vlada že cdločila popraviti zamujeno ter se lotiti izvršitve tega perečega vprašanja. Priporočam »torej najtopleje visoki "vladi, da se pospeši v izvršitev belokranjske železnice, ker gre za rešitev velikega političnega okraja in deželnega dela in za stotine rodbin, ne pa morda za zidanje kake nepotrebne železnice. Upam tudi gotovo, da bo kranjski deželni odbor pospeSeval to vpraSanje z največjo vnemo ter podpiral visoko vlado pri osnovnih delih, tako da bo uvrščena v naslednji tozadevni zakonski predlogi tudi belokranjska železnica. Zato priporočam visoki zbornici, da sprejme resolucijo št. 36 poročila. (Odobravanje.) V LJubljani, 22 junija. Evropski mir zajamčen? Cesar Viljem je imel v Coxhavenu go vor, v katerem je dejal, da je evropskim državam za dolgo vrsto let mir zajamčen. V tej dobi morajo države med seboj tekmovati v trgovini in obrti. Ako bi se rušil mir, bi se vse trgovine polastila Amerika. Nemčija hoče in mora postati na morju prva velesila. Cesarjev govor je napravil velik vtiak na sosednje države. Angleški in francoski listi se obširno bavijo z evropskim mirom in z naznanjeno konkurenco na morju. Angleži groze, da nastopijo takoj po končani vojni v Južni Afriki energično proti francoski konkurenci. Želeti je, da bi se prorokovanje cesarja Viljema izpolnilo, kajti vojna bi bila za Evropo največja nesreča ter donesla nenadomestno Škodo zmagalcu in premagancu. Vrenje na Balkanu pa ne dela človeka preveč nađe, da bo moglo ostati v Evropi v istini daljšo dobo brez vojne. Dogodki na Balkanu. Albansko vpraSanje je na dobrem pota, je dejal italijanski poslaneo De Marinia nekemu Zurnalistu. Italijanski kralj se za Albanijo prav posebno zanima. V Skadra se osnuje italijanska poŠta. Italija hoče baje degovorno z Avstro Ogrsko delati na to, da dobi Albanija samoupravo. Nasprotno pa je položaj v Stari Srbiji jako kritičen V No vem Bazarju sovedni poboji in nedavno so I imeli pravcato ustajo, ker je bil imenovan nov Kaimakam, s katerim Atbanoi niso za dovoljni. Nad 1000 Albancev se je dvignilo Vsa skladišča so zaprta. Domačini beža na srbsko mejo. Nizami in Albanci napadajo Srbe ter zahajajo celo na srbsko ozemlje, kjer so ubili Simeonov:-' \. Punt ima odločno protisrbski značaj. Črnogorski kralj Nikita. Črnogorci so srečni: knez Nikita nosi že par mesecev naslov kraljevska visokost, a kmalu postane Nikita pravi in resnično kronani črnogorski kralj, črno gorski ofioiozi že pripravljajo svet na to dejstvo, in ruskim „Novostim" se zdi Čisto prav in umestno, da dobi Nikita za svoje zasluge naslov in krono kralja. Mala in ubožna, krševita Črnagora ima le 9475 km1 površine, torej je najmanjSa balkanska država, ki tvori komaj Vi o kneževine bolgarske ali 1 j Hrvatske in Slavonije, neko liko manjša je kot Kranjsko, a nekoliko večja kot avstrijsko Primorje. Vstga skupaj ima Črnagora okoli 220000 prebivalcev, in sicer okoli 100000 moških in okoli 120 00) žensk. Knezova civilna lista znaša le 200 000 kron. Črnagora bo torej zares majhno, pač najmanjSe in najrevnejše kraljestvo v Ev ropi. Ali sorodstvo in najožje prijateljske zveze z Rusijo in Italijo delajo Črnogoro važno in njenega simpatičnega knezapevca močnega. Razmere v Srbiji delajo skrbi velevlastim, in Rusija pač hoče poskrbeti za vse eventuvalnost*. Nikita, kralj črnogorski, more postati kmalu kralj Velike Srbije, v kateri bodeta združeni kraljevina srbska in črnogorska. Avstrija seveda s tem n« bo zadovoljna! Naša država, oziroma njena vlada želi, da se slovanske dežele na Balkanu čim bolj oslabe, da i/, gobe" vsako veljavo, a d» se nasprotno v njih utrdi nsmški upliv. Vojna v Južni Afriki. Kakor so Angleži proglasili Transvaal in Oranje za svoje ozemlje, prav tako so proglasili Buri severni del Kaplandije za svojo posest. Že 20 mesecev je minilo, odkar so izjavili, da je severna Kaplandija priklopljena Oranju, od januvarja pa so v Kaplandiji prav za prav jedini gospodje. Vseh skupaj je baje okoli 1800 mož v osred nji Kaplandiji, a ti so razdeljeni v trope po 60 — 300 mož, katerim je poveljnik Kruitzin-ger, na zahodu pa je še 300 mož pod Fou-chejem. Oba izdajata proklamacije na narod ter dobivata novince. Angležem pa primanj kuje konj. Iz Cradocka poročajo, da je od delek Kruitzingerja prekoračil železniške progo pri Barodi, in da maršira proti zahodu Iz istega vira se poroča, da je oddelek Ma-lana, ki ima 150 mož, v nedeljo oplenil skladiSče pri postaji Roodthoogte ter nato odšel proti Richmonda. Tako si znajo Buri vedno preskrbeti novega streljiva, živil in obleke. Angleški listi pišejo o tem plenjenju, da Buri ropajo, kadar pa plenijo Angleži, pa pišejo, da ,konfiscirajo"! Senzacionalna je vest v .Rheinischwestfalische Zeitung", da je bil general Frenoh že dvakrat ujet, ter da so ga hoteli Buri ustreliti. Posre doval je zanj general Kitchener, ki je zamenjal bs8edolomnega Frencha za 1000 nje tih Barov. 15. t. m. v Londonu objavljena uradna lista o izgubah kaže zopet več bo jev, o katerih je Kitchener molčal, ker so bili menda vseskoz za Angleža nesrečni. Boji so bili tile: 7. t. m. pri K r o o n s p r u i t a (4 ajetniki in 5 ranjencev), 9. t. m. pri Villersdorpu (3 mrtvi, 11 ranjenih, dva ujeta), pri Koffvfonteinu (4 mrtvi, 7 ranjenih in 5 ujetih), 11. t. m. pri \Vim-burgu (12 ujetih, 3 ranjeni), pri Leub kopu (6 ranjenih, 4 ujeti), 12 t. m. pri Lissaboni (3 mrtvi, 8 ranjenih), priRhe nosterkopu (9 mož mrtvih, 8 ranjenih ter Se več prask, v katerih vseh so imeli Angleži mrtve, ranjene in ujete. Potem ni čudno, da angleSka opozicija radi nesrečne vojne vedno hujše napada vlado ter vedno odločnejSe zahteva, naj se vojna konča. Takih mirovnih shodov, na katerih so govo rili odlični politiki in voditelji, je bilo že v Londonu več. Te dni se je vrSil v Qaeen nallu javen shod, na katerem sta govorila bivSa ministra v Kaplandiji, Marriman in Sauer. Predsednik shoda je bil Labouchere in tudi več poslancev je priSlo na shod Z velikim navdušenjem se je sprejela rese 1 a oija, ki obsoja jažnoafričansko politiko ter zahteva, naj se dovoli Burom popolna neod visnost. 05T D«>i* v prilogi, -sa Priloga »Slovenskemu Narodu" St 141, dn6 22. junija 1901. Dnevne vesti. V Ljubljani, 22. junija. — Osebne vesti. Profesor na ljubljanskem učiteljiSCu g. dr. Fran IleSič bo v pondeljek od cesarja v avdijenciji sprejet. — Davčni kontrolor v ViSnji gori g. Josip Zazula je na lastno proSnjo premeSČen v Idrijo, davčni kontrolor v Id:;ji gosp. Ivan Bobik pa isto tako na lastno prošnjo v ViSnjo goro. — Občinski svet ljubljanski ima v torek, 25. junija t 1. ob Šestih zvečer v mestni dvorani izredno javno sejo. — „Kulturni boj". „Sloveneo" je dne 15. t. m. zarjul tako strašno, kakor smrtno-ranjen lev. Zarjul je tako strahovito, da mu je drž pravdnik usta zamašil. I za Boga, kaj pa se je zgodilo, boste upraSali? .Slovenec je tulil, da je vlada na Kranjskem začela kulturni boj. Strašno! Naša vlada — pa kulturni boj!! Ali je morda začela konfiskovati cerkveno in samostan sko premoženje, zapirati cerkve, prodajati farovže, prepovedovati procesije, ali kaj? Nič vsega tega! Vlada sploh ni storila ničesar, kar bi dalo povod takemu očitanja, slej ko prej skrbno pazi, da nobenemu klerikalčku ne pade niti las z glave, pač pa so se drznili nekateri okrajni šolski sveti storiti v varstvo Šole in uči-teljstva nekaj, kar klerikalcem ni po volji. Na Kranjskem so večinoma župniki postavljeni za krajne šolske nadzornike. Če pogledamo n. pr. v litijski okraj, vidimo, da fankcijonirajo tam skoro sami župniki kot krajni šolski nadzorniki. Znano je, kako ti župniki, ki so po ogromni veČini sami ljuti sovražniki nove šole in svobod nega učiteljstva, svojo oblast kot krajni šolski nadzorniki izkoriščajo. Gorje učitelju, ki ni takemu župniku pokoren. Župnik mu sicer ničesar ne more, ali krajni šolski nad zornik ga lahko šikanira, preganja in denun cira kolikor hoče, in premnogi slučaji kažejo, da župniki svojo oblast kot krajni šolski nadzorniki tudi brezobzirno izkoriščajo. Letos so se razmere v nekaterih okrajnih šolskih svetih nekoliko pomerile. Dež. odbor je namreč imenoval v okrajne šolske svete večinoma sane prijatelje šole in učiteljstva in tako se je zgodilo, da so bili zlasti v logaškem okraju odstranjeni duhovniki kot krajni šolski nadzorniki, in da so bili namesto sovražnikov šole in učiteljstva imenovani za krajne šolske nadzornike prijatelji šole in učiteljstva. To so storili okrajni šolski sveti, ne meneč se, če je to vladi všeč ali ne. Te vseskoz le šolstvu koristne premembe so raztogotile „Slovenca" tako, da je začel kričati o — kulturnem boju prav kakor da bi se bila cerkvi zgodila kaka krivica. Umejemo sicer to jezo po polnoma, pa ta jeza „Slovenčeva" naj okrajnih šolskih svetov nič ne ženira. Naj le nadaljujejo, kakor so začeli, to bo le v korist šolstvu in ljudski omiki, saj postavljati župnika za šolskega nadzornika je isto, kakor pustiti kozla v zelnik. — Klerikalna korupcija pred sodiščem razkrinkana. Kdor gre po Dunajski cesti, vidi na velikanski, nekdaj Medjatovi hiši (ki so jo duhovniki popolnoma zastonj dobili kakor Ovijačevo) naslikano podobo necega svetnika in bere napis „Vzajemna zavarovalnica". Ljudstvo sploh imenuje ta zavod škofovo zavarovalnico, in to popolnoma opravičeno, voditelj pa mu je za Vinogradniško društvo zelo zasluženi gosp. Ven ca j z. Nehote se je vsakdo spomil tega zavoda, kdor je zadnje dni čital zanimiva poročila o sodni obravnavi, ki se je vršila v Lvovu proti generalnemu zastopniku zavarovalnice „Unio Catholica", Feliksu Thumenu, katera obravnava je razkrila nečedne manipulacije gotove vrste katoličanov in prinesla imenovanemu Thumenu obsodbo na jedno leto težke ječe. „UnioCatholica" je strogo klerikalen zavod. V Ljubljani se je zanj s posebno vnemo pehal sedanji poljski župnik Kolar. „Unio Catholico" so priporočali razni kardinali, nadškofi in Škofi. Kakor znano, je podobne sreče deležna tudi aVzajemna zavarovalnica", kateri stoji na čelu sam ljubljanski Skof. „Unio Catholica8 so v GaliSki predstavljali kot cerkven zavod, kakor predstavljajo pri nas Škofovo zavarovalnico, da bi ljudstvo laglje pridobili. „Unio Catholica" se je posluževala za boljšo reklamo podobe Matere Božje, ljubljanska Škofova zavarovalnica pa ima naslikanega sv. Florjana. Za „Unio Catholioo" so posebno agitirali duhovniki, kakor agitirajo tudi pri nas duhovniki za Škofovo zavarovalnico Generalni zastopnik „Unio Catholicae" Lvova je bil Feliks Thomen, rojen Žid, ki je iz koristolovstva prestopil h katoliški veri. Vodja ljubljanske Škofove zavarovalnice je Ivan P. Vencaji, ki pa ni iz kori stolovstva, ampak iz notranjega prepričanja pristopil h klerikalni stranki, katero je prej tako sovražil, kakor je noben pravi liberalec ne sovraži. Zunanja podobnost mej „Unio Catholica" je torej očitna in uprav frapantna. Ali je tudi v poslovanju kaka podobnost, tega ne vemo. Glede po slovanja škofove zavarovalnice vemo samo to, da ta zavod nima nič preveč poslovati, in da so podgane že začele zapuSčati to ladjo. Poučeni krogi trde, da so mesečni izdatki .Vzajemno zavarovalnice" veliko večji, kakor pa dohodki. Tudi pravijo, da škofova zavarovalnica celo v klerikalnih krogih ne v živa posebnega zaupanja, in da se celo jeden koncesijonarjev, g. Karol Pollak, ki je izvrsten in prevdaren trgovec, ni mogel odloČiti, da bi bil svojo tovarno zavaroval pri Skc fovi zavarovalnici, ampak jo je zavaroval drugje. O poslovanju Sko fove zavarovalnice torej danes ne moremo govoriti. Gospodje, ki vodijo ta zavod; trde, da se posluje strogo po katoliških načelih. Ako je to res, potem se ne po sluje dobro, zakaj katoliška načela v za varovalstvu so bila pred sodiščem v Lvovu postavljena v jako čudno luč. Iz kazalo se je namreč, da se je za „Unio Catholica" delalo v Gališki kar naravnost ne pošteno. Ne bomo govorili o sleparijah, ki jih je obsojeni generalni zastopnik veleka toliške „Unio Catholica" na svojo roko storil pač pa moramo pribiti neko okolnost, ki nam posebno jasno kaže kupčijsko nemoralnost te od kardinalov in škofov toli priporočane zavarovalnice. Po pravilih „Unio Catholicae" sme ta zavod sprejemati kot agente same katoličane in nobenega žida in ravno tako se smejo pri tem za varovati sami katoličani, ne sme se pa zavarovati noben žid. Tako govore pravila. Ta so vendar narejena, da se zavarovalnica po njih ravna. „Unio Catholica" pa se ni ravnala po teh dolcčcah. Pri obravnavi se je to izkazalo, da je ta ve lekatoliška zavarovalnica ime lavse polnožidovskihagentov, dasi je t o po pravilih prepovedano. Toženi Thumen je pripoznal, da je dunajsko ravnateljstvo „Unio Catholica" dobro vedelo za to, a ne samo da ni ugovarjalo, še naročilo je Thumenu, naj se dela kakor bi ne vedel, da so ti agentje žid je. Tudi mej zavarovano i je bilo vse polno zidov. Kar pa se je v tem oziru go dilo, ima že očitno značaj kriminal no s ti. Po pravilih ne sme sUnio catholica" sprejemati Židov, da bi se pri njej zavarovali. Sprejemala jih je vse jedno, a če je tak žid pogorel, mu niso ničesar plačali. Priča Lučki je pri obravnavi pojasnil, kako so pri „Unio Catholica" necega židovskega pogorelca ven vrgli, ker je zahteval, naj se mu Skoda plača. Razne druge priče so navedle Se več tacih slučajev. Od prelatov ustanovljena, od kardinalov, nadškofov, Škofov in opatov priporočena, od duhovnikov propagirana katoliška zavarovalnica, ki je za svoje znamenje rabila podobo Matere Božje, je stala na moralnem sta liSCu: zavarujmo tudi žida, čeprav je to po naSih pravilih prepovedano, jemljemo njegov denar, če pa pogori, ga pa ven vržemo s pretvezo, da žid ne sme biti člen katoliške zavarovalnice. Res lepa morala! Kakor rečeno, se je tega katoliškega načela držala „Unio Catholica". Kakšnih načel se drži ljubljanska Škofova zavarovalnica, ne vemo, upamo pa, da ne tistih, kakor njena starejša sestra „Unio Catholica". — Povsod izkoriščajo narod. Zadnja leta se je uvedla pri naSih cerkvenih slavnostih in obredih navada, da morajo ljudje prinašati sveče in svetiti. Koliko sto-takov se vrže tako docela nepotrebno proč, bi bilo zanimivo za statistiko. Tiste sveče ostanejo cerkvam, ki jih pa spričo ogromnega Števila ne morejo porabiti, nego jih zopet prodajajo. Tako delajo cerkve dobro kupčijo z ljudsko nečimernostjo. Tudi pri prvem obhajila Šolskih učencev se je uvedla navada, da morajo deklice in dečki prina- šati sveče. Pravice, sveče zahtevati, seveda nimajo kateheti nobene, a njihova želja in priporočanje je otrokom in njihovim stari-Sem povelje. Kdor pa pozna bedo, ki vlada med veČino stariSev IjudskoSolskih otrok, prizna, da je ta najnovejša razvada s sve čami veliko in prav občutno obtoževanje naroda Stariši itak napravijo otrokom za prvo obhajilo novo obleko, torej imajo že dovelj stroškov, ki se jim z nepotrebnimi svečami Se občutno povečajo. Marsikdo nima niti sa vsakdanski kruh, kateheti pa uvajajo take luksuriozne izdatke. Nikakor se ne vtikamo v cerkvene naprave, ali izkoriščanje in obteževanje revnih slojev moramo grajati ter pričakujemo, da uvidijo to dotični kateheti sami, oziroma da kompetentni faktorji nadaljnje obremenjevanje odpravijo. Cerkvam tistih sveč itak ni potreba in kup-čevanje s svečami za dnhovniStvo nikakor ni častno! Ako vam je res kaj za ljudstvo, nikar mu ne nalagajte vedno novih, celo popolnoma nepotrebnih bremen! — Nasledki shoda na Ponikvi dne 19. majnika t- 1., katerega je priredil mariborski prefekt Korošec a pomočjo župnika in kaplana, so za zapeljane kmete občutni. Dne 18. t. m. so bili pri ces. kr. okrajnem sodiSču v Šmarja pri Jelšah obsojeni kmetje: Franc Vovk, p. d- Smodej na 8 dni zapora z jednim postom, Anton Bečnik, p. d. Mar-ziček na 14 dni zapora, poostrenega z jednim postom vsak teden in Ant. čretnik, p. d. ReberSak na tri tedne zapora, poostrenega z jednim postom vsak teden. Župnik Kreft je bil obsojen na 30 kron globe ali 3 dni zapora in kaplan Anton Pintarič na 50 kron globe ali 5 dni zapora. To pa še ni vse. Prišli bodejo Se drugi na vrsto. Sedaj vidijo kmetje, kakšen dobiček in kakšne koristi imajo od klerikalnih shodov in od svojega druženja z duhovniki. Kmet druži se s kmetom ! — Štajerski klerikalci med seboj. V mariborskem glasilu štajerske duhovščine, v .Slovenskem Gospodarju", se napadajo slovenski pos/etni klerikalci štajerski, ker ne izkazujejo prave prijaznosti novemu listu „Naš dom", katerega so ustanovili bojaželjni kaplančki. „Slovenski Gospodar" piše: „ ... Toda jeza je nastala — in mi tega ne ume-varno — tudi med našimi rodoljubi. Oni so hladni nasproti novemu listu, o d-k lan j a jo vsako sodelovanje in podporo ter ga ponekod celo preganjajo. Govori se, da nameravajo slovenski Štajerski kle-rikalci-posvetnjakiustanoviti svoj list in ga izdajati v Ljubljani. Koliko klerikalnih listov pa bodemo še imeli na Štajerskem ? Naj se raje ustanovi tak list, ki bode zagovarjal le narodne in gospodarske interese kmetskega stanu in bode urejevan v naprednem duhu. — Istrski deželni zbor — razgnan. Predvčerajšnjim se je sešel istrski dež. zbor in sicer v Kopru, a se je tudi jako hitro — razšel. Vlada je letos v toliko ugodila zahtevam slovenskih in hrvatskih poslancev, da je ofloijalno razglasilo o sklicanju dež. zbora razglasila v uradnem listu tudi v slovenskem in v hrvatskem jeziku. To je bil povod, da so slovenski in hrvatski poslanci opustili abstinenco in vstopili v dež. zbor, katerega je dež. glavar otvoril z govorom v laSkem jeziku, mej tem ko se vladni zastopnik, deželnovladni svetnik Fabiani pozdravil poslance v laškem in v slovenskem jeziku. Koj po otvoritvenih formalnostih je ustal laški poslanec Bubba in prečital oster protest zoper sklicanje dež. zbora v Koper. Vladi je očital, da s tem, ker je sklicala dež. zbor zopet v Koper in ne v Poreč, dasi je v reakriptu z dne 6 avgusta 1900 izjavila, da več ne preloži svojega načrta glede preložitve dež. zbora in od bora iz Poreča — jenademonstrati; ven način izkazala dež. zbora svoje zaničevanje. Sploh, je rekel Bubba, potrjuje to tudi sovražno postopanje vlade proti željam in skle pom dež. zbora, tako da je nadalnje poslovanje dež. zbora brez koristi. Koj po prečitanju tega protesta so vsi laSki posanoi zapustili dvorano, tako da so ostali v dvorani le dež. glavar, zastopnik vlad« in slovenski ter hrvatski poslanci. Dež. glavar je naznanil, da je od hrvatsko-slovenskega kluba dobil neko izjavo, katere pa ne mora prečitati, ker zbornica ni sklepčna. Glavar je dal klicati poslance večine, a ker teh ni bilo nazaj, je moral sejo zaključiti. Vprašanje je sedaj, ao li laiki poslanci sklenili, da sploh na pridejo v det. zbor, dokler bo zboroval v Kopru, ali pa ae zadovolje z demonstracijo, s tem, da so prvo sejo onemogočili Že protest sam na sebi je silno oster, seveda bi zadobil Se veliko večjo ostrost, ako bi laški poslanci ne hoteli več sodelovati v dež. zboru, dokler zboruje v Kopru. Ako se pomisli, da so laSki poslanci sklicanju dež. zbora v Pulj in Koper le bolj akademično ugovarjali, potem se mora vsakemu vsiliti mnenje, da je mej laSko večino in ministrskim predsednikom Ko.berjem nastalo tako nasprotje, da hoče laška stranka voditi očiten boj proti Kijrberjevi vladi in sicer boj z najostrejšimi sredstvi. — Kdo bo novi deželni šolski nadzornik na Primorskem. To je vprašanje, o katerem ae tako v učiteljskih kakor tudi v političnih krogih mnogo govori. Svoječasno poročilo, da je dež. šolski nadzornik g. Anton Klodič vit. Sabladoski prosil za umirovljenje, se ni obistinilo. Morebiti je g. Klodič prošnjo začasno umaknil, vsekako je gotovo, da dolgo več ne ostane na svojem mestu. A kdo mu postane naslednik? Govori se, da pridejo trije gospodje v poštev: Mihael Z a v a d 1 a 1, dež. šolski nadzornik v Dalmaciji, Štefan Križnic, ravnatelj učiteljišča v Gorici in neki šoli jako prijazni in za šolstvo zaslužni duhovnik, ki je bil pred kratkim sprejet v avdijenci pri cesarju. — Kaj je češka „čamara"? Za časa cesarjevega obiska v Pragi je igrala veliko ulogo češka čamara, ki je postala vsled energičnega nastopa praškega župana Srba „hcffahig". Kaj pa je čamara? Na to odgovarja graški .Tagblatt" v svoji številki z dne 17. junija nastopno: čamara se ima zahvaliti za svojo eksistenco „cerebralnemu eksudatu p^ralitičnega češkega krojača". Sokolska čepica pa je po definiciji tega lista .golaševa rena, produkt protinaturne spolske zveze med rešilnim pasom in vozno cokljo". — Čestitamo nemškemu jeziku, da se v takih slučajih, ko kaže svojo kulturo na vrhuncu tako obširno lahko poslužuje — tujih izrazov. — Kaplan na bobnu. Od nekod z Notranjskega se nam piše: V pondeljek bomo imeli priliko kupovati pohištvo našega kaplana. Pa nikar ne mislite, da ga kaplan prostovoljno proda. O ne! Pohištvo se bo sodno prodalo vsled eksekucije. To je provzročila mati F. A. iz Prevoj na hrvaški meji, češ, da je kaplan pozabil, da sa mora očetovska ljubezen dejanjsko izkazovati, in da mora trajati v tem slučaju še kakih 8 let. In tako bomo v nedeljo kupovali kaplanove omare in stole itd. 800 K se bo teško dobilo, in zato se nam zdi celo brezupna iz jednakega vzroka vložena tožba iz Šmartna pri Litiji. Pomoč je nujno potrebna. Kaj ko bi izdajatelj nove pratike nekaj od čistega dobička odštel v ta namen, da reši našega kaplana iz njegovih stisk in nadlog? — I. letošnja dirka kluba slovenskih biciklistov „Ljubljana". Za jutri naznanjena dirka se prične točno ob 3. uri popoldne in konča okoli */45. uro. Godba bo ob polu 3. uri na dirkališču. Posrečilo se nam je dobiti še 5 prav dobrih hrvatskih dirkačev. Naši dirkači bodo imeli to raj hud boj. Vstopnice prodaja g Sešarek. Gospodje funkcionarje, ki so sodelovali pri zadnji lanski dirki, prosimo, da se jutri pravočasno pri razsodišču zberejo. — Pevskega društva „Ljubljana" velika gozdna veselica, katera se vrši jutri pri „čonžeku" pod Rožnikom (poprejšnja Seunigova graščina), utegne postati, sodeč po velikih pripravah, jedna najlepših in najzabavnejših poletne sezije. Petje, godba, Šaljiva pošta, streljanje in kegljanje za dobitke nudilo bode občinstvu kar največ zabave. Da tudi mladina ne bode brez razvedrila, je odbor določil celo vrsto ljudskih iger, katere se bodo vršile v nalašč za to napravljenem prostoru. V mraku užigal se bode sijajen umetalen ogenj in kres. Odhodi od .Narodnega doma" ne bode ob 3. uri, kakor je bilo to naznanjeno, marveč z ozi-rom na kolesarsko dirko točno ob 4. uri. Začetek veselice ob polu 5. uri. Ustopnina 10 kr. za osebo. Otroci so ustopnina prosti. Posebnih vabil za to veselico društvo ni razpošiljalo. Prijatelji petja in zabave jutri torej k Čonžeku. — Velika dobrodelna alavnost pevskega društva „Slaveo" dne 14. julija 11. .Kdor hitro da, dvakrat da". Ta Človekoljubna prialovica j« vodila odbor .Slavca", da je ukrenil prirediti to dobrodelno slav- nost, katere Cisti dohodek je namenjen vsled požara v bedi in pomanjkanja trpečemu prebivalstva v Kropi, Gorenjivasi, Dobrunjah in Bizoviku. Pomnoženi odbor deluje kar najhitreje, ter mu je glavna naloga, da bode imelo to Človekoljubno podjetje, poleg dobrodelnega uspeha, tudi kar največ zabave. Ker se razdeli vspored slavnosti na vse spodnje prostore, vrt in areno „Narodnoga doma", bode odbor, poleg drugih sodelujočih, pritegnil tudi 2 do 3 godbe k sodelovanji. Ako bi bilo vreme za vrt neugodno, bode odbor v naprej poskrbel, da se slavnost vrSi v vseh zno-tranjib, tj. spodnjih in zgornjih prostorih .Narodnega doma", s komur bode gotovo vsem, posebno pa vnajnim vdelež-nikom ustreženo, ker je s tem ta velika veselica z razsežnim vsporedom na določeni dan povsem zagotovljena — Izlet slovenskega planinskega društva v Dalmacijo, Črno goro, Hercegovino in Bosno. Ona gospoda, ki se namerava udeležiti tega izleta, pa se še ni prijavila, blagovoli naj se čim preje oglasiti pri odboru slovenskega planinskega društva. Ob enem se opozarja, da bode v četrtek dne 27. t. m. zvečer v restavracijskih prostorih .Narodnega doma" sestanek ljubljanskih udeležnikov tega potovanja, pri katerem se dogovore različne podrobnosti vsporeda. K temu sestanku vabi odbor vse one, ki se nameravajo udeležiti potovanja in pa v obče vse, ki se za to potovanje kakor koli zanimajo. — Vsesokolski shod v Pragi. Člane „Sokola" ljubljanskega, kakor tudi ostalih slovenskih sokolskih društev opozarjamo na današnji poziv odbora ljubljanskega „Sokola", katerega prijavljamo na drugem mestu našega lista. — f Ivan Abram. Iz Kamnika nam pišejo: Tragična usoda, ki je nedavno za dela v Ljubljani nenadoma umrlega gosp. Ivana A b r a m a, daleč od doma in od svojih dragih, je globoko pretresla tudi tu kajšnje rodoljube. Poznali smo pokojnega iz časa, ko je pred nakateremi leti bival med nami s svojo gospo soprogo, rojeno Slovenko, ki se je zdravila v našem kopališču. Spoznali smo v njem vrlega, značajnoga rodoljuba, ki je postal v obče pri ljub Ijen in simpatičen vsakomur, ki je le malo bližje občeval ž njim. Odličnega tržaškega rodoljuba so sploh tudi zunaj Trsta spoštovali vsi, ki so ga poznali. Bodi mu ohranjen blag spomin! — Za obrtno-nadaljev alne šole na Kranjskem je deželni odbor dcvolil podpore 1600 kron. — Subvencija. Deželni odbor kranjski je iz dotacije cesar Franc - Jožefove ustanove za 1. 1901 podelil obrtni nadaljevalni šoli v Št. Martinu pri Litiji znesek 120 K za nabavo učil in učnih pripomočkov za uboge obrtne učence. — Častnim občanom so imenovale občine Studenice, Brezje, Modraže in Hra stovec gospoda Jožefa Majhena, nad učitelja v Studenicah, povodom njegovega umirovljenja. Častitamo vrlemu učitelju naroda! — Iz Šiške se nam piše: V korist Ciril Metodove družba priredi Šišenska podružnica s sodelovanjem Št. Vidskega pevskega zbora in ljubljanske mestne godbe vrtno veselico pri „Matjanu v Zgor. Šiški dne 7 julija. — Pevci in tamburaši ..Delavskega bralnega društva v Idriji" kakor tudi drugi člani prirede dne 29. t. m. izlet v Postojno. Koncert se vrši v gostilni pri g. Vičiču, ne pri g. Remicu kakor se je v prvič poročalo. — Pogreša se od 30 majnika Peter Krapa, delavec iz Lahovč št. 18. Vzdignil je bil 600 kron dedščine in je popival do 30. majnika z raznimi sumljivimi osebami okoli. Tudi po Ljubljani se je neki ž njimi vozil. Dne 30. majnika je bil v gostilni „pri Tavčarjevem dvorcu", in od tega Časa naprej ga niso več videli. Klobuk in poselske bukvice je pustil v imenovani gostilni. Sumi se, da ga je kdo ubil, oropal in vrgel v Savo. — Srnjak z baroko. V četrtek je g. Herbert Luckmann blizu Javornika ustrelil srnjaka, ki je mesto rogov imel veliko gobasto baroko. Taki srnjaki so izredno redki. Gobasta baroka je posledica neke bolezni, a ne seksuvalne bolezni, kakor meni priprosto ljudstvo. — Goriška bolnica in blaznica. Goriški deželni poslanec g. dr. Aleksij Rojio je pod naslovom „Znr Frage des Baues des landschaftliohen Kranken und Irrenhauses in Gorz" izdal jako poučno brošuro, v kateri je dokazano, kako nujno je potrebno, da se zgradi čim prej deželna bolnica ali vsaj neizogibno potrebna deželna blaznica v Gorici. — Akademično tehnično društvo „Triglav" v Oradou ima svoj I. izvanredni tajni občni zbor v nedeljo dne 24. t. m. točno ob lOtih predpoldan v društvenih prostorih s sledečim vsporedom: 1. čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 1. Postopanje si. rektorata glede razglasa na zadnjem občnem zboru sklenjenega, stalno veljavnega sklepa. 3 Slučajnosti. — Razsodba upravnega sodišča v zadevi šolskih knjig. Knjigarja Viljem Blanke in Karol Soheidbach v Mariboru sta vložila pri upravnem sodišču pritožbo proti odloku ministrstva za notranje zadeve, s katerim je dovolilo prodajalcu papirja Falzerju v Mariboru, ki ima koncesijo za prodajo šolskih knjig, da sme prodajati tudi knjige za srednje šole. Upravno sodišče je ugodilo pritožbi in razveljavilo odlok ministrstva kot nezakonit, utemeljujoč svojo razsodbo z razlogom, da je razumeti pod besedo šolske knjige le učne knjige za ljudske šole. — Koledar živinskih semnjev. Živinorejci, živinski trgovci, mesarji in drugi so že opetovano grajali občntni nedostatek pomanjkanja zanesljivega izkaza o živinskih semnjih, vršečih se v posameznih deželah. Ta nedostatek se je tudi v strokovnih listih in združbah grajal. Iz tega se mora skle pati, da interesiranim krogom še ni znano, da se je tem željam že ugodilo. Kajti priloga k naredbenemu listu (Beiblatt zum Verodnungsblatte des k. k. Ministeriums des Innern), katerega izdaja c. kr. ministrstvo za notranje stvari, prinaša od meseca aprila t I. počenši mesečno obširen koledar živinskih semnjev. Ta priloga na katero se lahko posebej naroči, velja celoletno 3 K za oblastva, javne urade in njih uradnike, ter 4 K za druge naročnike. Naročbe sprejemajo c kr. toštni uradi in c. kr. okrajna glavarstva. — Cesar Franc Josipov most. Betonska dela pri tej zgradbi so zadnje tedne močno napredovala; prihodnji mesec bodo ista popolnoma končana. Šolski drevored dobil je pri Mahrovi hiši tudi kamnite stopnjice. Nasipanje ondotnega prostora pa se nadaljuje. Kostanjeva drevesa, ki delajo ondu napotje, bo treba seveda odstraniti. — Električna železnica. Na Karlov-ski cesti so pričeli pretekle dni postavljati drogove za napeljavo toka, po mestu pa na hišah pritrjati železna držala za žico. Regulacija Florijanske ceste je večinoma že končana; tu bo na križpotu treba, ko se promet odpre, najmanj dveh obločnic. — Ljubljanska meščanska godba priredi danes ob ugodnem vremenu ob 81 /, uri zvečer, po nekoliko spremenjeni poti kakor zadnjič, mirozov. — Verishofen v Tivoliju je popolnoma preurejen in oskrbljen z najnovejšimi pripravami za kneipovce. Vstopnice se dobivajo pri gosp. Beliču na Dunajski cesti. — Kres na Drenikovem vrtu bode, kakor običajno, jutri, nedeljo zvečer. Napro-šeni smo opozoriti na današnje obvestilo novega restavraterja, ki z jutrišnjim dnem odpre restavracijo na Ljubljančanom priljubljenem Drenikovem vrhu. — Zaprli so Jozefino Metzkv, ženo uradnika pri kranjski stavbni družbi, ker je v začetku letošnjega leta ukradla J. Zi nauerju, zastopniku pivovarne Reiningshaus v Spodnji Šiški iz stanovanja zlato naprsno iglo z briljanti, vredno 500 kron. Metzkv je kamen vzela iz igle in ga prodala zlatarju Meisetzu Pod Trančo. Žandarmerija v Šiški je to izvedela in sedaj aretovala tatico. — Kolo ukradel je neznan tat včeraj zvečer iz veže v pripravnici c. kr. deželnemu šolskemu nadzorniku Fr. Hubadu. Kolo ima tovarniško številko 53.945. Vredno je 160 kron. Kolo je bilo v veži priklenjeno z američansko kljačavnico, katero je tat odklenil s svojim ključem. — Zdravstveno stanje v Ljubljani. Tedenski izkaz o zdravstvenem stanja mestne občine ljubljanske od 9. do 15. junija kaže, da je bilo novorojencev 17 (== 25 24 °/o0), mrtvoroieneo 1, umrlih 20 (s 29 70 °/e0), mej njimi jih je umrlo za ošpicami 1, za tifu-zom 1, za jetiko 5, vsled mrtvouda 2, vsled nezgode 1, za različnimi boleznimi 10. Mej njimi je bilo tujcev 7 35 9/0), iz zavodov 12 (=60%). Za infekcioznimi boleznimi so oboleli, in sicer za ošpicami 4, za škarlatico 1, za vratico 3 osebe. — Brzojavni In telefonski promet meseca maja 1901. Na c. kr. brzojavnih postajah tržaškega poštnega ravnateljstva bilo je meseca maja 1901, in sicer na Primorskem oddanih 55.065, došlih 61.429, tranzitujočih 167.965, skupaj 284.459 brzojavk; od teh jih odpada na Trst sam: oddanih 36.889, došlih 40.285, tranzitujočih 154.753, skupaj 231927 brzojavk; na Kranjskem oddanih 8.993, došlih 11.585, tranzitujočih 17.199, skupaj 37.777 brzojavk. Vinterurbannem telefonskem prometu bilo je v isti dobi: v Trstu 2430, v Opatiji 673, v Pulju 151 in v Ljubljani 272 pogovorov; v lokalnem prometu govorilo se je: v Trstu 320.000krat, v Pulju 6935krat, v Gorici 5425krat, v Opatiji 2763krat in v Ljubljani 21.7l0kxat. * Nečloveški brat in sin. V mestecu Liebling, na meji mej Avstrijo in Ogrsko, je stanoval kmet Ivan Klein v hiši svojega 751etnega očeta. Prepiral se je vedno z očetom in s svojo omoženo sestro. Pred par dnevi pa je Klein ubil svojo sestro z lopato, baš ko je nesla zajutrek očetu. Ko je stekel oče po revolver, da osveti svojo hčer, ga je udaril sin tudi z lopato po glavi ter mu jo razklal. * Alkoholizem na Francoskem. Glasilo anti alkoholističnega društva na Fran coskem prijavlja jako zanimive podatke o škodljivem delovanju alkoholizma. Alkoho lizem povzroča v Franciji povprečno vsako leto 52000 prestopkov, 1753 samomorov in 60000 umobolnih. 75 % bolnikov v francoskih bolnicah so žrtve alkoholizma. Vsako leto umre do 170 tisoč Francozov vsled bolezni, katere je povzročil alkoholizem. Število idijotov, potomcev alkoholikov, znaša vsako leto 100000. Ako bi nesrečo, ki jo dela alkohol Franciji izrazili, v številkah, pravi omenjeno glasilo, bi morali zaznamovati vsako leto nad 2 miljardi frankov gmotne škode, katero ima narod. * Duhovnik knjige kradel. V „Bibli otheci Vittorio Emanuele" v Rimu so dobili nedavno duhovnika, ki je kradel jako dragocene knjige. Angelo Tirabaso je imel priporočilno pismo od kardinala Resphigija. Zato je dobival iz knjižnice najlepše knjige. Mesto izposojene pa je vračal vedno kako drugo knjigo brez vsake vrednosti, na ka tero je nalepil znamenje izposojenega dela Nosil je ukradene knjige iz knjižice na mesarski kljuki, katero je imel obešeno mej nogama pod svojo sutano Stvar je izdal neki prodajalec, kateremu je ponudil duhovnik jako dragocene knjige za slepo ceno. * Neprijetna pomota. Turškemu sultanu se je baje nedavno pojavila v ušesu neka bolezen. Zato mu je vlil njegov zdravnik v uho žgočo tekočino, katera je povzročila strašne bolečine. V prvi zmedenosti je menil sultan, da ga hoče zdravnik zastrupiti, zato ga je urno ustrelil. Ko je čul strel prvi komornik, je pritekel hitro v sobo, a sultan je tudi njega ustrelil. Mislil je namreč, da je z zdravnikom v zvezi. Potem pa se je sultanu stvar pojasnila. Nekateri listi pa pišejo, da si je vse skupaj izmislil laž-njiv angleški žurnalist! * Biseri iz muzeje predsodkov. „Ni\va Polska" je prinesla članek, v ka terem biča inteligenco, ki se boji težkega telesnega dela. Pisatelj izreka željo, da bi minila v XX. stoletju bojazen pred fiziškim delom, katero smatrajo mnogi samo pri stojno za široke, nenaobražene ljudi, a ne za inteligenco. Mladina, ki prihaja iz kmečke hiše ali pa iz obrtniške rodbine, se ne vrača več v te vrste, ampak prenapolnuje vrste inteligence. V deželah, kjer se je na obrazba razširila v širjih vrstah, tam te napake ni zapaziti. Tako se hvalijo v Ameriki prvaki družbe, da so sinovi kmetov ali pa obrtnikov in mnogokrat sploh ne zapuščajo svojega prvotnega stališča. V Švediji, Belgiji in Švici se more najti marsikak naobražen mož na polju. Ta okolnost mora dobrodejno vplivati na delo samo, pa tudi na družbo. Avtor obsoja one starise, ki se trudijo, priskrbeti otrokom takšen stan, v katerem bi lahko živeli brez truda. Tako postajajo otroci nesposobni za vsako delo in se množijo slabot-nezi, ki izgubijo pogum pri vsaki zapreki, ki nimajo energije in ki postajajo za človeštvo pravo breme. Narodi, kateri niso zmožni opravljati težkega dela, morajo izginiti raz zemeljsko površje. * Doba življenja v raznih stanovih. Statistika je dognala, da doživi 70 let izmed 100 oseb: 42 duhovnikov, 40 kmetov, 35 kupcev, 32 vojakov, 29 advokatov, 28 umetnikov, 27 učiteljev. * Poraba hrane pri duševnem delu. Francoz Binet dokazuje na materijalu, ki ga je nabral po raznih internatih, da pada mesečna poraba hrane redno od oktobra do julija; v poslednjih dveh mesecih, (junij in julij), v času, kadar se polagajo izpiti, pa je poraba hrane najmanjša. Na ta način je dognano, da znižuje duševno delo v nasprotju s telesnim delom tek. Avtor pa opozarja še na drugo okolnost, ki vidno delaje na porabo krane — na toploto zraka. Po poročilu velikega zavoda v Parizu Bon-Marcbe\ ki daja hrano pet tisoč ljudem, porabi pozimi človek 450 gr kruha, poleti aamo 325 gr. * Egipčanec proti haremu. Egipčani sedaj že sami uvidevajo, da z življenjem v haremu sramote svoje žene, katere žc Slatina, krhiju itd. Prospekti se dobe pri ravnatelju. ♦ Kopel Rogatec Umrli so v Ljubljani: Dne 19. junija: Zofija Maurer, črevljarjeva hči, l1 j leta, Studentovske ulice 8t. 9, jetika. Dne 20. junija: Katra Jankovič, tov. delavka, 55 let, Florjanske ulice št. 42, jetika. V deželni bolnici: Dne 17. junija: Matevž Juhar, dninar, 33 let, vnetje trebušne mrene. Dne 19. junija: Anton Hefling, gostač, 70 let, ostarelost. — Valentin Leskovic, umir rudar, 63 let, Brightova bolezen. Meteorologično poročilo. V talna nad morjem 806 2 m. Srednji mračni tlak 736-0 mm. Cas opazovanja Stanje barometra v mm. Vetrovi Nebo i s: 21 j 9. zvečer 22 7. ajutraj 2. popoL 736 0 7361 7351 151 si. vzhod pol. oblač 14 3 si. jug pol. oblač 240 si. jug po L oblač. § Srednja včerajšnja temperatura 166*, nor-male: 184*. Dunajska borza dne 22. junija 1900. Skupni državni dolg v notah . . . Skupni državni dolg v srebra . . . Avstrijska zlata renta...... Avstrijska kronska renta 4° 0 . . . . Ogrska zlata renta 4° 0...... Ogrska kronska renta 4*/0 .... Avstro-ograke bančne delnice . . . Kreditne delnice........, London vista......... Nemški državni bankovci za 100 mark 20 mark..........., BO frankov.......... Italijanski bankovci........ C. kr. cekini.......... 98 20 9615 11795 9540 117-90 92 95 1670 — 662 75 23970 117'45 23-60 1904 90 85 1131 Zahvala. Za mnoge dokaze prisrčnega sočutja med boleznijo, kakor tudi ob smrti iskreno ljubljenega soproga Dragotina Defranceschi ter za mnogobrojno spremstvo drazegr. ranjcega k zadnjemu počitku izrekam preč. duhovščini in slav. tukajšnemu učiteljstvu za prelep uvod šolske mladine pri pogrebu ter pevskemu zboru, kakor tudi vsem sorodnikom, prijateljem in znancem od tu kakor tudi iz bližnje Ajdovščine in Vipave svojo najsrčnejšo zahvalo. Šturija, dne 18. junija 1901. (1338) Žalujoča soproga. Ikalična kislin« najboljša namizna in okrepčujoca pijača preskušens pri kašlju, vrstnih boleznih, želodčnem kataru ter pri katarih vsapilih. V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kaslner-ju in Petru Lassnik-u in v vseh lekarnah, večjih špe-cerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah. (25—4) (957-10) žrebanje dne 1« julija« Glavni dobitek. Promese k dunajskim komunalnim srečkam a KII K 400.000'-Promese k kreditnim srečkam a K12% K 300.000'- priporoča ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. MESEČNIK ZA KNJIŽEVNOST IN PROSVETO. LETNIK XXI. (1901). Izhaja po 4l/t pole obsežen v veliki osmerki po eden pot na mesec v zvezkih ter stoji vse leto g K 20 h, pol leta 4 K 60 h, četrt leta a K 30 h. 33 Za vse neavstrijske dežele 11 K 20 b na leto. Posamezni zvezki se dobivajo po 80 b. „Narodna Tiskarna" v Ljubljani. Dve košnji posebno dobre, šest oralov velike senožeti blizu Ljubljane, se takoj ceno prodasta. Vprafia naj se pri upravniStvu .Slov. Naroda". (1317—3) Tovarna ustanovljena 1. 1890. Anton Sodia, puškar v Borovljah (Ferlach) Koroško priporoča puške in revolverje iz svoje zaloge in tovarne, izdelane po najnovejših sistemih iz najboljšega blaga in z gotovim strelom. JSe»««24»sJL1*«*« s Troeevne puške prav lahke, 2 kg 80 dkg tehtajoče. Za vsako delo sem vesten porok sam. Puške so c. kr. uradno preizkušene. Prevzamem vsako popravilo in predelovanje, narejam nova kopitSCa ter izvršujem vse hitro in po najnižjih cenah. ■V Cenike dopoiiljam slovenske ali nemške brezplačno In franko. ~V*a (1963—40) Dr. Friderika Lengiel-a Brezov balzam. Že sam rastlinski sok, kateri teče iz breze, ako se navita njeno deblo, je od pamti vek a znan kot najizvrstnejše lepotilo; ako se pa ta Bok, po predpisu izumitelja pripravi kemičnim potem kot balzam, zadobi pa Čudovit učinek. Ako se namaže zvečer ž njim obraz ali drugi deli polti ločijo se že drugI dan neznatne luskine od polti, ki postane vsled tega čisto bela In nežna. Ta balzam zgladi na obrazu nastale gube in kozave pike ter mu daje mladostno barvo; polti podeljuje beloto, nežnost in čvrstost; odstrani kaj naglo pege, žoltavost, ogerce, nosno rudečico, zajedce in druge ne-snažnosti na polti. — Cena vrču z navodom vred gld. 1-50. (112—12) Dr. rviderika Lengiel-a Najmilejše in najdobrodejnejše milo, za kožo nalašč pripravljeno, 1 komad 60 kr. Dobiva se v LJubljani v Ub. pl. Trnk6czy-ja lekarni in v vseh večjih lekarnah. — Poštna naročila vzprejema W. Henn, Dunaj, X. „Narodni dom". V nedeljo, dne 23. junija 1.1. KONCERT vojaške godbe. Pri vsakem vremenu. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina 25 kr. _Ljudevit Masaryk. a329) Komija solidnega, veščega in urnega prodajalca, sprejmem v svojo trgovino z mešanim blagom s 1. julijem t L Anton I>itrieli (1281—3) trgoveo v Postojini. Knjigovodja se vsprejme oau-n v „Valjičnem mlinu v Kranju". Tandem za moške fabrikat Durkopp, že nekoliko rabljen, je po ceni na prodaj. Več pove postrešček Filip Smrekar, ki stoji na vogln Špitalskib ulic, stanuje pa v Kofizeju, soba št. 125. (1340—1) o 0 nedeljo, 23. junija. ■Pri Kraljiću1» Oojaški ®M Ljoblja^ vrtni koncert. Začetek ob 4. popoludne. Vstopnina 30 vin. Holandsko-ameriška proga Rotterdam-New-York. Prihodnje odplutbet 27. junija Potsdam 10*oo dopoldne. 4. julija Maasdam 3-00 popoldne. 11. julija Rottterdam 9-00 dopoldne. 18. julija Amsterdam 3*00 popoldne. Novi parniki na 2 vijaka. Rotterdam 8302 ton, Statendam 10.320 ton, Potsdam 12.500 ton. (759—11) Cone v prvi kajiti od 264 K naprej ] izprista-drugi kajiti od 228 K „ ) nišča m. razred 185 K 40 h z Dunaja. Pisarne na Dunaji: Za kajite: I., Kolowratring 10; za III. razred: IV., Weyrlngergass« 7 A. Avstr. podružnice v Brnu, Inomostu in Trsta. P \y »JCarcdni tiskarni" je iz|la v dragem natika 9\ *€=fe. i> pro$Iauo Presernoue 5t0Ietn.ec december^a |teuill^a »Ljubljanskega Zuona" po^ueeena pcu$em pesniku prešernu bogato ilci^trouana. tosamesni izvodi te številke Jf ?40. ro pošti t2 vinarjev več. ftaročila vsprejema Leucslau $ebu>entncr, i^njlgotržcc v Ljubljani. £M 3___ 415 iSfie se služba magacinerja ali poslovodje. Ponudbe na upravništvo »Slov. Nar." pod Šifro „J. K."._(1299-3) Piodajc se trije lovski psi (za brakado), dva psa in paica, prav dobri m pridni. (1283—2) Anton Trevn trgovec na Savi pri Jesenicr.h, Gorenjsko. Parni stroj 4 do 6 konjskih sil dobro ohranjen, proda se jako po ceni. (1257—4) Kari Maintinger Dunaj, I., Liebenberggasse štev. I. Na prodaj je velika šupa za hotelom Graj?ar, na travnika nasproti Bavarskemu dvoru, poprej Luka Tavčar Več se izve pri F. M. Schmitt-u, Pred škofijo št. 2. (1278-3) Trgovina na debelo v Cjubljant dobro vpeljana, s povoljnim donosom, ki potrebuje mali kaoital, odda se s 1. julijem t. 1. Poizvedbe pod: št. 2 poste restante Ljubljana. (1280-3) Ali imate že hlače ali kak rob obleke podložen w. amorien.ii-■kini lepilnim pramenom (,,K4lebe-lltze")r Ali imate že suknjo ali paletot izdelan in podložen z amerikanskim lepilnim pramenom v okrajkihV Če ne, tedaj poskusite, in čudili se bodete gladkemu robu, ki je trpežnejši in cenejši nego šivano delo, in kakor jegulja gladkemu okrajku suknje, ki se nikdar ne napne. V četrt ure je gotov vsak rob. Ne loči se nikdar, tudi ako se zmoči. Porabi se lahko za debele in tanke, temne in svetle vrste blaga. Samoprodajo za posamna mesta je Se oddati. Kjer se ne dobi, je razpošiljamo naravnost proti vpošiljatvi zneska ali pa proti povzetju. IO m SO kr.. dO m grl m popoludne osobni vlak v Trbiž, Bsljak, od 15, junija tlo 15. septembra v Pontabel, Celovec, Fran-zeusfeste, Alonakovo, Ljubno; čez belzthal v BoiBO-grad, Lend-Uasteiu, Zeli ob jezero, Inomost, Bregenc, (juril:, Geuevo, Panx; čez Klein- Reifling v Stevr, Lice, Budejevice, Plzen Marijine vare, Heb, Fraticove vare, Karlove vari, Prago, Lipsko, na Dunaj čez Arc-stetten. Ob nedeljah in praznikih ob 5. uri *l m popoldne v Poduart- Kropo. Ob 10. nri po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Mona-kovo. — Prog-a v Sovcmeato Le. v Koaevjs. Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesio* Straža, Toplice, Kočevje, ob 1. nri f> m pjpolndue istotako, ob b. uri do m svačer v No.omesto, Kočevje. — Prihod v Izubijano ju*, kol. Proga i» Trbiža. Ob 3. nri 25 na zjutraj osobni ?!ak z Dunaja čez Amstetten, iz Monakova, Inomosta, Franzensfeste, Solnograda, Linca, Steyra, Ausceea, Ljub«;., Celovca, Beljaka. Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža — Ob 11. uri 16 m dopoldne oeobni vlak z Dunaja čez Amstetten, iz Lipska, Karlovih vi.rov. Beba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Steyra, Pariza. Geneve, Carina, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-GasteiTja, Ljubna, Celovca, Št. Mohorja, PouUbla. — Oh 4. uri 38 m po-poiudce osobni vlak i Dunaja, iz Ljahna, Selztaala, Beljaka, Celovca, Monakoia, Inomosta, Franzensfeste, Pontabla. Ob nedeljah in praznikih ob. 8 uri 36 m zvečer iz Podnarta-Krope.--Ob 8. nri 51 m zvečer osobni vlak s Dunaja, iz Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Hcba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Linca, Ljubša, Beljaka, Celovca, Pontabla. Proga ls Novega mesta la Ko&evja. Osobni ^vlaki: Ob 8. nri in 44 m zjutraj, iz Novegi mesta in Kočevja, ob 2. ari ffS m popc-ludne iz Straže Toplic Novega mesta, Kočevja in oh 8. uri 48 m zvečer, istotako. Odhod la £*jubijane drž. kol. v g&anlll. Mešani vlaki: Ob i. ari 28 m zjutraj, ob 2. ari 5 m popoludne, ob t>. ari 00 m in ob 10 ari 25 ta zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih — Prihod v LJubljano drž. kol. la Kaiaaika. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m rjutraj. ob i i. un 6 oi dopoiutiiie, oh 6. ari 10 m in ob 9. nri !>f> m zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. |4) Postranski zaslužek mesečno 100 400 K dobi vsak (osobito nastanjeni trgovci) s prodajo zakonito dopuščenih srečk na mesečne obroke. Sol dna zmožne zastopnike išče neka prva avstrijska banka. Vkljub visoki proviziji solidne cene. Ponudbe pod „U. G. 2326" na Haasenstein &Vogler, Praga. (1263-2) M.b5*n*-|«*aa«§§ as I »al i *+22&*+wm ♦♦SOB**« »~ SI Tovarna pečij in raznih prstenih izdelkov Alojzij Večaj v Ljubljani, Trnovo, Opekarska cesta, Veliki Stradon št. 9 f- j priporoča vsem zidarskim Xf:.;'.-?; '---'T mojstrom in stavbenikom svojo veliko zalogo najmodernejših predanih ter barvanih prstenih :! in najtrpoznejših t štedilnih ognjišč te m* lastnega izdelka, in 8'cer ru-javih, zelenih, modrih, sivih, belih, rumenih i. t. d., po najnižjih cenah. Ceniki brezplačno in poit-(1260) nine prosto. (2) i ♦ I « I i I : B : l ♦ ♦ l I : I i i * I čevljarskega pomočnika in uee o a iSce (1323 2) Vincenc Teuž čevljar, Begunje, Gorenjsko. j!Veliko denarja! } * tlu 1UOO kron nn m«*«e« \ m o t> lahko pošteno zaslužijo osobe vsakterega a • stanu — (tudi kot postranski zaslužek;. • ft Več se izve pod ..K<*ell IIH" po S 0 atianrnl |iiMui*nl K. kii»:nl'iti*.. ] » t iiiioinutii. Pustno predalo 86 (H17-1S) • ©•©«*•»• s e s oesstt »»©esoeaso » •» ovska akademija ¥ lilOSUOSfUe Šolsko leto 1901/1902 se prične 17. septembra. Šolnina znaša za tri razrede akademije po K 120—, za pripravljalni tečaj K 100—. Vsi absolventi akademije imajo pravico do jednoletnega prostovolj-niškega službovanja. Pojasnila daje vsikdar (1216-2) ravnateljstvo akademije. Red Star Line, Antvverpeji Prve vrsta parobrodi. — Naravnost brez prekladanja v New York in v Philadel-phijo. — Dobra hrana. — Izborna oprava na ladiji. — Nizke vozne cene. Pojasnila dajejo: R,ed Star Line, 20, IViedoner Giirfel, na Dnnaji ali (1115-3) Ani. Rebek, konc. agent v Ljubljani, Kolodvorske ulice štev. 34. Preobleke^ Pop^5y1la. Postranski zaslužek trajen In rastoč, ponuja se spoštovanim, deloljub-nim in stalno naseljenim osebam s prevzetjem zastopa domufe zavarovalne družbe prtf vrste. — Ponudbe pod „1.998" Gradec, poste restante. (766—11) Mlad trgovski pomoćnik manufakturne in špecerijske stroke, spreten prodajalec, želi svoje sedanje mesto premeniti. Več pove iz prjaznosti upravnifitvu .Slov Narida". (1297— 3) Pozor! 80°1„ Pozor! jesihova esenca. 1 liter velja 2 K. Ako hočete dober jesih sami narediti, pomešajte 1 liter moje belo ali ru-deče NO°/0 Je»lliovr CNriirc z 20—30 litrov studenčno vode in izvrsten jesih je gotov. 1192-2 Zaloga pri: R. Bračko v Ptuju. [{arbolinej Že 25 let preskušeno, les obvarujoče sredstvo. Pred ponarejanjem se svari. Tovarna za karbolinej R. Avenarius Anistftteii aa NIŠ. A vsi ti jskrni Pisarna Dunaj, lll/l, Hauptstrasse 18. Prodaja L. Spoljarić, Ljubljana. (717—6) reien potnik se sprejme proti proviziji in stalni plači po zmožnosti pri (1319—3) JTo«s*. Petriču tovarniška zaloga papirja v Ljubljani. 200 kron ln ar^is lahko zaslužijo osebe, ki imaju dosti znanja, meeečao s prodaje lahko 8peč)jivega predmeta. Pri porabnosti stalna plača. (1324—1) Ponudbe sub sprejema llua«ciiMtelii «1* Vogler, UuiiaJ. Šralflii strojev tovarniška zaloga v Ljubljani, Dunajska cesta št. 17. Zastopstvo najbolje ®— renomiranili Dikkopp- koles (951-7) in Waffenrader. KJOEJOEHODm K S Naznanjam, da sem prevzel od .Navodne Tiskarne" v Ljubljani v izključno rasprodajo Jurčičeve zbrane spise, potem letnike in posamezne številke „ljubljanskoga Zvona in vse one knjige, katere so izšle v založbi „BTarodne Tiskarne". — Te knjige so: Josipa Jnrotča zbrani spisi, zvezek I. do XI. broširan a 60 kr., elegantno vezan a 1 gld. „ljubljanski Zvon", letniki II., III., V., VI broširan a 3 gld., vezan v Bonačeve platnice a 4 gld. 20 kr.; — letniki VII. in VIII, broširan a 4 gld., vezan v Bonačeve platnice a 5 gld. 20 kr.; — letniki od IX. do XVIII., broširan a 4 gld. 60 kr., vezan v Bonačeve platnice a 5 gld. 20 kr. Po.a v Ceehii pri Protitjevu, (Prossnitz), koja ima svojo podružnico v Zagrebu, ter izrekam še enkrat v prvi vrsti Vam in v drugi vrsti Vašemu šefu javno zahvalo za stroj in vse poslano gasilno orodje. Na pomoč! V Sv. Križn, dne 12. rožnika 1901. I v a n K, uper 1. r. osnovalec, predsednik in načelnik prostovoljne požarne hrambe. Opornim potlriižniee. Dne 6. maja i. 1. prevzela je požarna bramba od naše tvrdke stroj nove priredbe, da na obe strani vodo vleče in meče. s katerim je po dveurnem pouku podpisanega v kratkem času svojega obstanka uzorno in s polnim ponosom delala in rešila vas velike nesreče. Zahvaljujoč se za laskavo zahvalo, priporočam se vsem slavnim gasilnim društvom in občinam za blagovoljno podporo. z odličnim 8po§tovanjem Fran Samsa (1270—2) poslov-, dja. C. kr. notar VINKO KOLSEK •—^-3 v Šoštanju otvori svojo pisarno dne 1. julija 1901 (1293—3) L. Lnserjev obliž za turiste. Priznano najbolji« sredstvo proti kurjim oče-—— «"m ftillAm Uit. Uit. - Glavna zaloga: L. Schwenk-ova lekarna Dunaj -Meidling. Dobiva se v vseh lekarnsh. V Ljubljani: M. Mardetschlager, J. Mayr, C. Piccoll. V Kranju: K. Savnlk. (627—14) ^ A/ajvečja w^ * */sa v m0y ztuttonj in ftoštninti jtroatu C. kr. priv. tovarna za cement Trboveljsko premogokopne družbe v Trbovljah priporoča svoj pripoznano izvrsten Portland-eement v vedno jednakomerni, vse od avstrijskegav društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede tlakovne in odporne trdote dalee nadkriljujoei dobroti, kakor tudi svoje priznano izvrstno ampno* Priporočila in spričevala raznih uradov in najsiovitejših tvrdk so na razpolago. Centralni urad: <628-= Dunaj, I., M? ximilia.nstra.sse 3. ZZZZZ -14) &SS3B£B3IBBKBiM£MS£BB32 jboljši stroj za košnjo je iz tovarne WI<* Cormick« v Isti se bode poskušal v ponedeljek, 24. t. m ob 2. uri popoludne na senožeti za tobačno tovarno v Ljubljani, ter bode uradnik gori omenjene tovarne navzoč in dajal vsa potrebna navodila in pojasnila. Zastopstvo pri: Karol Kavšek-a nasl. (1336) Schneider & Verovšek, Ljubljana. , „Andropogon' (iznajditeSj P. Herrmann, Zgornja Poijskava) je najboljše, vsa pričakovanja prekašajoče sredstvo za rast lis . katero ni nikako sleparstvo ampak skozi leta z nenavadnimi vspehi izkušena it zajamčeno neškodljiva tekočina, kl zabrani Izpadanje las In odstrani prahaje. Značilno je, da se pri pravilni rabi že čez 4 do 5 tednov opazi močna rast las, kakor tudi brade, in imajo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno barvo. (2011—39) Mnogoštevilna priznanja. Cena steklenice 3 14. *■ Dobi se v vseh mestih in večjih krajih dežele. * Glavna zaloga In razpošiljatev v Ljubljani pri gospodu Vaso Petrićić-u. V zalogi imata tudi gg. E. Ti u lir in 1 . pl. Trn-k «'»«•*.? v 1'JublJanl in g. A. Kant v M.ranji. Preprodajalci pop-ast. Žrebanje že v torek! Glavni dobitek kron UQ QQQ vrednosti m y,n priporoča (1083—181 Concordia-srecke j. 0.mayer 3 1 krOnO v JLijimbljani. Patentirani ročni in nahrbtni )K )K žveplalni pristroji navadno in dvojno delujoči patentirani Peronospera - pristroji najnovejših sestavov brizgalnice za žvepleni ogljik (injektorji* proti trtni uši pristroji za streljanje proti nevihtam specijalne brizgalnice za sadno drevje in vsa orodja za sadjarsivo in vinarstvo se dobivajo po najnižjih tovarniških eenah pri (198—18) ICr. HELLER, Dunaj, II, Praterstrasse 49. i i 4fal Založena 1847. H& ~§kI Založena 1847. IH§" Tovarna pohištva J. J. NAGLAS v Ljubljani 26 Zaloga in pisarna: Tovarna s stroji: Turjaški trg št. 7 Trnovski pristan št, 8-10 priporoča po najnižji ceni: oprave za spalne sobe, oprave za jedilne sobe, oprave za salone, žimnate mo-droce, modroce na peresih, otroške vozičke, zastore, preproge itd. I I i 1 I 1 Pristen okusen jetrni tran a 70 h. — a 1 K. Jelkino Francovo žganje a 1 K 20 h. Pulcherin-Creme dela kožo lepo, čisto, gladko in fino; a 1 K, stekleničica za poskus a 20 h Jedini IzdelatelJ 25 Mr. Ph. Mardetschlaeger Icfcanuur Id kraaui. P0201 n.«. l«lcaxa&lsko flzmol Blaž Jesenko Ljubljana, Stari trg št. 11. Zaloga vsakovrstnih klobukov in čepic perila, kravat itd. po najnlz|lh cenah. 26 II. M SM stanuje samo Opekarska cesta št. 16. Šivalni stroji po najnižjih eenah. Blelkle in v to stroko spadajoča popra- ___vila izvršuje dobro ln eeno._26 WtT Vnanja naročila se točno izvrše". "W Kdor kupuje sukneno blago ogleda naj si novo urejeno sukneno skladišče tvrdke R. Miklauc Ljubljana, Špitalske ulice št. 5 kjer se lahko prepriča o cenah brez primere. Glavno skladišče Loškega ševiota (sukna) katero blage je znano dobro in se prodaja po tovarniških eenah. Sukneni ostanki 26 različnih vrst za polovleo eene. Vzorce pošilja na zahtevanje poštnine prosto. 34 STEDILNA KUHINJA Maggl-jova juhna zabela je jedina svoje vrste, da se hipoma naredi vsaka slaba mesna juha izredno krepka — malo kapljic zadošča. V izvirnih steklenicah od 50 vinarjev naprej dobiva se v vseh delikatesnih, kolonijalnih, drogerijskih in špecerijskih prodajalnicah. — Izvirne stekleničice se z Maggi-jevo zabelo najceneje napolnujejo. (1325) Razpis učiteljske službe za risanje. Na tukajšnji obrtno nadaljevalni Soli oddati je učiteljsko mesto za ritam)!', in s;cer v II. tečaju po 3 ure na teden za nauk o protjekcijl in v III. tečaju po 3 ure na teden za strokovno risanje za klesarje (kamnoseke). — Vseh 6 nr se lahko izpolni v enem dneva. Učna nagrada ae določi po dogovoru. Potnina se posebej plafla. Prosilci naj svoje dokumentirane prošnje dopošljejo podpisanemu odboru do dne tO* avgusta t. 1. Šolski odbor obrtno-nadaljevalne šole za klesarje v Nabrežini, dne 16. junija 1901. (1311—2) Najboljše črnilo sveta! Kdor hoče obutalo ohraniti lepo bleščeče in trpežno, naj kupuje Mino Fernolendt čreveljsko črnilo za svetla obutala nanio (24—25) Fernolendt creme za naravno usnje. Dobiva se c ^ VTIV. povsod i. pnv. tovarna ustanovljena 1832. leta na Dunaji. Tovarniška zaloga: Dunaj, I., Schulerstrasse št. 21. Radi mnogih posnemanj brez vredno- pnr"~ 0+ "Pa^n^lan^f stl pazi naj se natančno na moje Ime mjST ■» W. * 5rUwlSUUW. -ajnj Št. 1603. (1315-3) Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani razpisuje mesto konceptnega adjunkta ki je podeli najprej za leto dni provizoričao z adjutom 2000 K, potem pa ob zadovoljivem službovanju definitivno z uvrstitvijo v III razred konceptnih uradnikov v smislu zborničnega plačnega in napredovalnega predpisa, potrjenega po c. kr. trgovinskem ministrstvu (2000 K letne plače in 480 K aktivitetne doklade) Definitivno nastavljeni uradniki imajo pravico do pokojnine na podlagi pokojninskega statuta, potrjenega po c. kr. trgovinskem ministrstvu. Prošnje, opremljene z dokazili o dovršenih pravoslovnih in državoslovnih študjah, o znanju jezikov, o drugačni U3posob'jenosti in o dosedanjem službovanju, ja najpozneje do O. julija, t. 1. vložiti pri zbornici. V Ljubljani, dne" 18 junija 1901. Trgovska in obrtna zbornica za Kranjsko. POZOlI ^jr POZO!! ~V8 Podružnica R. A. Smekal, Zagreb priporoča od svoje najstarejše in najzmožnejše tovarne za gasilno orodje slavnim gasilnim društvom, občinam in zasebnikom sledeče predmete: Brlzgalnlee najnovejše sestave, kakor s patentom proti zmrz- lini, s priredbo, da brizgilnica n» obe strani Jemlje In meee vodo:,,iiniri>rznlkn". prikladno za male občine, ista se nosi ali vozi; parnebrlzsalnlf>e,vodonoige, fetesalke vsake vrste, vozove za polivanje ulic in prevažanje gnojnice itd., eevl iz posebne tkanine najboljše vrste; dalje čelade, pase, sekirice, lestve ter sploh vse za gasilna društva prikladno orodje, trpežno in lepo izdelano. Motor-vozove in priprave za aeet>len-lue. Dalje kmetijsko orodje vsake vrste. — Gasilna društva, občine in pošteni kmetovalci-gospodarji plačujejo tudi na obroke po dogovoru. Naročila franko na vsak kolodvor. (213—11) Ceziilse pcšiljaira.© brezplačno in pcštaalri.e prosto. ~*J*l Podružnica K. HL. v Zagrebu. x-x i X X X X X Prva kranjska tovarna sadnih destilatov in pristnega žganja priporoča svoje edino pristne Izdelke kakor: destUat Iz besga, destilat* Iz drnulj, to le v buteljkah; dalje I* sllvovec Iz domačih 6espel| in 1» ■» I »m § «^ m.-«-«- v sodeklh in manjših množinah in druge destilate. Garantira se za pristnost destilatov, vse gorkim potom brez špirita. PSST" Prekupcem večjih množin ugodni pogoji in popust. T53(J Išče se zastopnik za jugoslovanske dežele \r LJubljani. ♦ « Pogoji ugodni. « ♦ (616-14) Lastnik tovarne. Franjo Petsche, Staritrg pri Rakeku. Kmetska posojilnica ljubljanske okolice registrovana zadruga z neomejeno zavezo v Knezovi hiši, na Marije Terezije cesti št. 1 obrestuje hranilne vloge po 4fL°|0 brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica na m it za vložnike plačuje. Uradne ure: razun nedelj in praznikov vsak dan od 8.—12. ure dopoludne. (2693-25) Poštnega hranilničnega urada štev. 828.406. Telefon štev. 57. XXII, ogrska državna dobrodelna loterija Glavni dobitek 150.000 kron. Vsi dobitki skupaj 365.000 kron. Čisti dohodek te loterije se po sklepu Nj. c. in kr. apostol. Veličanstva z dne 1. maja v Gudollo porabi za nastopne občekoristne in dobrodelne namene: 1. Fond, ki se ustanovi za neimovite vdove in sirote akrž. uradnikov. 2. Splošno dobrodelno društvo VIII. okraja v Buda-pesti. 3. Krščansko žensko društvo za podporo revnih v Neutri in okolici. 4. Štefanijina sirotišnica v Požunu. 5. Splošno vseučiliško pomožno društvo v Budapešti. 6. Podporno društvo za katoliške delavke. 7. Učiteljsko pomožno društvo v Budapešti. 8. Hrvatski, po „Sv. Vidu" imenovani zavod za slepce. 9. Prostovoljno rešilno društvo v Budapešti. 10. Budapeštansko „Froblovo" žensko društvo, vsako z lll0 čistega dohodka. —Žrebanje ±e 28. tega meseca. i»> Srečke » •» krone se dobivajo: pri ravnateljstvu kralj, ogrskega loterijskega dohodarstva v €5udapešti, v vseh poštnih, davčnih, carinskih, merosodnih in solnih uradih, na železniških postajah, v večini trafik in menjalnic in v vseh loto-kolekturah. Budapešta, 28. maja 1901. (911-8) C. kr. loterijsko dohodarstveno ravnateljstvo. Gostilna,pri novem svetu' ^jggž Marije Terezije cesta št. 14. jas^t V nedeljo, dne 23. Junija 1901 K O IV C E> R T vojaške godbe rLSi IzdeitrLO olepšanem T7"xt-u_ 3E»4^««lc ob 3. url. Vstopnina prosta« Na vrtu sta salon in kegljišče. Točil bodem izvrstna pristna vina in Koslerjevo marčno pivo ter skrbel za dobra Jedila in točno postrežbo. Za mnogobrojni obisk se priporoča z odličnim spoštovanjem (1342) Valentin Mrak, gostilničar. Kegljišče je za nekaj dnij v tednu družbam na razpolago. F. Cassermann krojač za civilne In raznovrstne uradniške uniforme In poverjeni zalagate!] ces. kr. unlf. blagajne drž. železnic uradnikov Ljubljana, šelenburgove ulice št. 4 se priporoča slavnemu občinstvu za izdelovanje civilnih oblek in nepre-močljlvlh havelokov po najnovejši fa-ooni in najpovo(jnej8ih cenah. Angleško, francosko in tuzemsko robo ima na skladišču. Gospodom uradnikom se priporoča za izdelovanje vsakovrstnih uniform ter preskrbuje vse zraven spadajoče predmete, kakor: sablje, meče, klobuke itd., gospodom c kr. justič-nim uradnikom pa za izdelavanje talarjev in baretov. 26 Darila za vsako priliko! Frid. Hoffmann v Ljubljani, Dunajska cesta priporoča svojo največjo zalogo vseh vrst žepnih ur zlatih, srebrnih, in tule, jekla in nikla, kakor tudi stenskih ur, budilk in salonskih ur, vse samo dobre do najfinejše kvalitete po nizkih osnsh. ITovostt v žepnih in stenskih urah so vedno ▼ zalogi. 26 02S~ Popravila s« Izvršujejo nsjtočnejs. Optični zavod J. P. GOLDSTEIN Ljubljana, Pod trančo 1 priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih očal, lovskih in potnih daljnogledov, kakor tudi vseh optičnih predmetov. Zaloga fotografijah aparatov. Vsa v to stroko spsdsjočs poprsvlls In vnanja naročila točno In ceno. 26 Sucnenih ostankov vedno veliko v zalogi. Za pomladno in t poletno sezono se priporoča trgovina s suknenim, platnenim inMmanufak-xxx turnim blagom x ix x Hugo Ihl xxxv Ljubljani xxj* v Spitalskih ulicabit4. 26 Vzorci ni zaktnanjt požtnln* prosto. Omrekov in trepetlikov les ii kupiljO (1346-1) Goriška tovarna vžigalic" v celih vago d i h i a želi ponudeb. Odda se takoj v najem stara renomirana gostilna jri reškem mestu" in dobro vpeljana in več let poslujoča mesnica z vso opravo vred v St. Petru n« \oirnn j- ikem pod ugodnimi pogoji. K mesnici pripada klavnim z vodnjakom, ledenica in drugi za ta obrt potrebni prostori. (1313—2) Natančneja pojasnila daje Amalija Ls-vrrnele w it. Petru na Notranjskem. rimski vrelec najfinejša planinska kisla voda, Izkušena pri vsakem nahodu, posebno otroškem, ob slabem probavljanju, pri boleznih na mehurju in ledvicah. (573-21) Zastopstvo in zaloga za Kranjsko In Primorsko : ton Ditrick IJublJana. Marije Terezije frula „Dram. društvo" v Ljubljani. Za bodočo gledališko sezono hoče odbor »Dramatičnega društa« angažirati (1275—2) nekaj pevk in pevcev za zbora. Plača po dogovoru. Oglase sprejema pismeno ali ustmeno gledališki tajnik, gosp. Fran G o ve k ar, Mestni trg, Kendova hiša, III. nadstropje. najboljša uporaba Kar največ in najfinejšega surovega * * » masla! Le mogoče, če se mleku odvzame smetana po Alfa-Separator-ju. 500 prvih priznanj; v Parizu 1900 „Grand-Prix". Va milijona tacih strojev v rabi! Uravnnjejo se pasterizerske naprave za transport mleka. Se lahko prenaša na planino. Vsi drugi stroji za mlekarstvo. Popolne oprave za dobivanje sirotke na roko in parno moč. Načrti proračuni. ■ V (470) Akcijska družba a?) Alf a-Separator Dunaj, XVI. Ganglbauergasse 29. Ceniki, poučne brošure brezplačno. Grofa Štefana Erdodj -ja graščina v Jaški na Hrvatskem okoli 800 hI vina lastnega pridelka iz 1. 1898. bela vina in Rizling..... k hI. 24 - 30 gld. iz t 1900. bela vina in Rizling..... a hI. 24—28 gld. iz 1. 1898 rudečkasta (Schiller) in iz 1. 1900 rudeča vina......... a hI. 24 gld. direktno zasebnikom in gostilničarjem od 5 hI naprej. F. n. kupce na debelo se postreže s prednostnimi cenami. Grajsko oskrbništvo. (1289—3) Franja Meršol as; priporoča svojo bogato zalogo pričetih in izvršenih ženskih ročnih izdelkov, vsakovrstnih, jako ličnih vezenin, krojaških potrebščin, ter raznega drobnega blaga — vse po zelo zmernih cenah. (1381-1) Mon Ograni i in riaarije se v poljubnih bojah in slogih vvezujejo na vsa-keršno blago. — Zunanja naročila se izvršujejo točno in ceno. SUŠI . r—« M vi m—t d a ■a ctS .d Styria, francoskih Peugeot-, Austria-koles. Velika zaloga <101 48 pristnih Jos. Reit-\ #snniAv noffer sinov * Pneuraatik katere nudim po lati eenl, kakor tovarna. Pristne švicarske žepne ure, budilke, stenske ure, verižice, prstane itd. itd. Namizne oprave (Besteck) Najboljši šivalni stroji. Najnižje cene in jamstvo! Z VBem spoštovanjem Fi». Čuden. urar in trgovec, na Mestnem trgu št. 25, nasproti rotovža. Ceniki brezplačno in poštnine prosto. pi g, i aS5SSS5S555S5^S5S3Si H F. P.7TDIC & Co. v Ljubljani ponujajo po najnižjih cenah vsakokoll množino zidarske opeke zarezane strešne opeke |j (Straiijcfalzzlcgel) rudece In črne, z zraven spadajočo /,\ stekleno zarezano opeko in strešnimi okni iz vlitega železa | lončene peči in štedilnike lastnega izdelka JEZ o m sl n. - c o no. o ant. lastnega izdelka Dovški portland-cement kakor vse v stavbinsko stroko spadajoče predmete. (1208-6) UST Najnižje cene!!! ~5£0 Spretna šivilja izurjena v izdelovanju kril, sprejme se takoj v stalno delo v Hilšerjevih ulicah št. 12 I. nadstropje. (1341) Trgovski-pomočnik Špecerijske stroke, tudi izurjen kom ptoarist, žrli premeniti službo tu ali kje na dežt-li. . Pcnudbe pod „Trajnost" na uprav niStvo BSlov Naroda*. (1318—: Zdravilišče Toplice ■za Kranjskem dolenjske železnice postaja Straža - Toplici Akratoterma 33 - 38" C, pitno in kopalno zdrav ljenje, izredno vplivajoče pri protinu, reumi, ischia« in nevralgiji, kožnih in ženskih boleznih Veliki kopalni basini, posebne kopeli in barsku kopeli. Udobno opravljene sobe za tujce, igralr. in dražbinske sobe. Zdravo podnebje. — Gozdna* i okolica. — Dobre cenene restavracije. — Sezip od I. maja do 15. oktobra. Pospekti in razjasni;., brez stroSkov pri (873 -4) kopališkem ravnateljstvu. rvno oglje I Blagovoljne detajlirane ponudbe z navedbo nakladalne postaje, lesne vrste, cene i. t. d. ie vposlati pod Šifro „P. A. 811" Rudolfu Mosse na Dunaju. 1326-1 Razpis službe občinskega tajnika. Plača 1000 K na leto. Zahteva se v govoru in pisavi zmožnost slovenskega, it lijanskega in nemškega jezika. Glasbeno izobraženi imajo prednost Prošnje do 1. avgusta t. 1. Županstvo v Sežani ___ dne" 20. junija 1901. (1328 i/ Dr. Rose balzam k srn «-> 1 «» al «~ «• iz lekarne B. IHA^VK It-Ja v Pragi je že več kakor 30 let občno znano domače zdravilo slast vzbujajočega, probavljanje po8pe5ujočega in milo odvaja-jočega učinka. Prebavljanje se pri rednem uporabljanju istega sredstva okrep-čuje in obdržuje v pravem teku. VARILO! ~WI Vsi deli anbalaže imajo zraven stoječo postavno deponovano varstveno znamko. i- la\ nu zaloga t ekarna B. Fragnerja v Prag,0MJSZ£ES? ,,pri črnem orlu" Praga, Mala Strana, ogel Nerudove ulice. Velika steklenica 2 K, mala 1 K. = Po pošti razpošilja sa vsak dan.- Proti vpoSiljatvi K 256 se pofilje velika steklenica in za K 1 50 mala steklenica na vse postaje avstro-ogersko monarhije poštnine prosto. Zaloge v lekarnah Avstro-Ogerske. V LJubljani se dobiva pri gg. lekarjih: C. Piccoli, U. pl. Trnk6czy, M. Mardet- a schlager, J. Mayr. (1742- Važno! *. Važno! gospodinje, trgovce, živinorejce. Najboljša in najcenejša postrežba za drogve, kemikalije, zelliča, cvetja, korenine itd. tudi po Knelppu, ustne vode In zobni prašek, ribje olje, redllne in poslpalne moke za otroke, d I i« ve, mila in sploh vse tosletne predmete, fotografi ene aparate in potrebščine, klrurglčna obvezlla vsake vrste, sredstva zs deslnfekcljo, vosek in paste za tla Itd. — Velika zaloga najfinejšega rama In konjaka. — Zaloga svežih mineralnih ved in sollj za kopel. 20 Obla.tr. konces. oddaja strupov. posebno priporočljivo: grenka sol, dvojna sol, sollter, encjan, kolmož, krmilno apno 1.1 d. Vnanja naročila izvršujejo se točno in solidno. Drogerija Anton Kane Ljubljana, želentunufi ulica it. 3 o C O 26 F*. W* Maj«® urar, trgovina z zlatnino in srebrnino Ljubljana, Stari trg št. 28 Sriporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih ivlearsklh žepnih In stenskih ar. Nikelnasta remontoar ura. . . . od gld. Srebrna cilinder remontoar ura a „ a*—. Trgovina vseh optlenln predmetov i očal, barometrov, termometrov, daljnogledov. Popravila it isvrtajeje natančno iz ■ jamstvom. Anton Presker krojač in dobavitelj uniform avstrijskega društva železniških uradnikov » Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 6 J priporoča svojo veliko zalogo gotovih oblek za gospode in dečke, 26 jopic in plaščev za gospe, uepremočljivih havelokov itd. Obleke po meri se po najnovej&ih nzorcih in po najnižjih cenah solidno is najhitreje izgotovljajo. Prodaja na drobno in debelo. Ceniki brezplačno. Klobuke najnovejši facone priporočam po J. S. Benedikt 26 Ljubljana, Stari trg, tik moje Izdajatelj in odgovorni urednik; Josip Nolli- Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. 20