Glasilo jugoslovanske socialne demokracije.
Iihaja v Ljubljani vsak torek, četrtek in soboto.
Naročnina za avstro-ogrske kraje ta celo leto 14 K,za pol 7 S, začetrt lota 3‘50 K, mesečno 1/20 K; za Nemčiji) za pol leta 7'90, za četrt leta 4 K; za Ameriko za pol leta 9'50 K za četrt leta 4‘80 K.
PuaKKAtiKntt i.8*»S8tew iffi
Reklamacije mg paitsiift* 99*fiaatom:» ptaa »« mm apni-itimaj*. feeteaoist *• n« m«aj«, [UmHi InoUp** pitltmtlr# (Siiiu 81 mm) n Mkmt XC »1«.. Trikrat pa
80. štev.
V Ljubljani, v četrtek, dne 5. avgusta 1909.
Leto XIL
NASLOVA: Za dopise in rokopise *a list: Uredništvo •Bdečega Prapora«, Ljubljana. —* Za denarne pošiljatve uročila na list, reklamacije, inserate i. t. d.: Upravnifltvo •Bdečega, Prapora*, Ljubljana, Šelenburgova ulica 6/11.
Občinske volitve v Zagorju razveljavljene.
Iz zanesljivega vira smo dobili obveslilo, da je deželna vlada na pritožbo zagorskih klerikalcev in liberalcev občinske volitve razveljavila. So-cialno-demokratični stranki ta pripomoček, ki ga daje deželna vlada klerikalcem, ne bo škodoval; a to je zopet dokaz, da se klerikalni stranki na Kranjskem povsod ustreže. Za razveljavljenje volitev je bil edini vzrok, da so zmagali socialni demokratje. S tem, ko obveščamo sodruge v Za-gorju, jim kličemo: «Na delo sodrugi, zmaga mora biti, če bomo resno nastopili, naša!»
Politični položaj na Goriškem.
(Poročilo sodruga dr. Tume na goriški deJelni konferenci.)
Dalje.
Nakratko mi je pojasniti tudi svoj nastop, ker je šla skoro celo leto časnikar«ka polemika proti moji osebi. »Soča» je kazala, da socialno-demokratifino gibaaje ni drugega nego izkoriščanje straake po moji osebi. Nočem se spuščati v podrobno razpravljanje, ker se je bilo dovolj konšta-tiralo v polemiki, poudarjam le, da sem se od leta 1902. do spomladi 1908 odtezal vsakemu straakarskemu delu ter sem v socialno-demokra-tično stranko vstopil v težkem položaju, ne takrat, ko je zmagovala, ampak takrat, ko se je ustanovila N. D. O, in ker sem vedel, da bo stranka morala preboleti težko politično krizo, da obrani še one pozicije, ki jih je imela, pred splošno in »nafrn volilno pravico za državni zbor.
Nova napredna stranka se da označiti po eni strani z imenom Andrej Gabršček, po drugi pa po delu ali nedelu od leta 1902 do 1907. Ta čas ni dala stranka od sebe niti znaka življenja, ni izvedla ne organizacije* niti ni prirejala političnih
PODLISTEK
. *
Megla.
Točno ob polnoči je zaropotal budilnik in strojovodja Marijan Dušič je prižgal svečo. Pogledal je na žepno uro, ki je visela v minijatur-nem šolnu na steni. To je bila edina ura, kateri Je verjel. Že dvajset let jo je imel in še nikdar se ni zmotila. Kadarkoli je opoldne, ko je znamenje, da je dvanajsta ura srednjeevropskega časa, preletelo celo progo in je pogledal na kazalo, je vselej naznanjalo natančno dvanajst. In kadar je spal doma, je ura vedno visela v malem šolnu, ki mu ga je žena dala še pred poroko za god. In kadarkoli ga je budilnik zbudil, je vselej pogledal na uro, ki mu je naznanjala pravi čas. To je storil tudi tisti dan, že kar iz navade, ne da bi bil pravzaprav kaj mislil. Pogledal je na uro, pa si je pomencal oči. Bilo mu je čudno: Šoln na steni se mu je zdel naenkrat večji kakor druge dni, kazala na uri in številke na kazalniku •o bile nenavadno široke in nemirne. Ozrl se je po sobi in vse je bilo nejasno. Pa glej: Tudi misli so mu bile nekam nedoločene in slabotne. Vedel je pač, da mora vstati. Ob dveh mora peljati brzovlak Štev. 4. Ali nikakor ni čutil, da bi res moralo biti tako. Brzovlak — novi stroj kurjač France — slab premog mhaaa — najrajši bi zopet zaspal... Brzovl... zimski vozni red .. . brz ... trititi trititi, trumtamtam trumtamtam ... Zadremal je.
shodov. Stranka je bil« lo orodje, da je zbrala sama oseba svoje osebne pristaše okoli denarnih zavodov, Trgovske-obrtne zadruge, Goriške ljudske posojilnice iu Narodnega Sklada. Ti zavodi so imeli in deloma imajo veliko gospodarsko iu denarno moč, vidimo pa, da se je posebno Tr-govsko-obrtna zadruga prelevila iz demokratične v delniško družbo, in sicer tako, da odločuje pri volitvah le malo število in izven tega ne more nikdo pregledati računov in nikdo kontrolirati gospodarskega dela. To je fakt, ki nam kaže tudi pomen stranke. Stranka je porabila svoj čas, da je zbrala malo število okoli ene osebe, kateri so denarni zavodi na razpolaganje. Goriško ljudstvo ni tako neumno, da bi tako stranko vzdrževalo in priznavalo, — ako bi bilo količkaj poučeno. Prav v priprostih kmečkih slojih je nastala prva naravna reakcija proti izkoriščanju po eni strani klerikalne stranke v deželnem zboru in odboru, po drugi 3trani proti izkoriščanju liberalne stranke v zavodih in obrtih. Prav v kmečkih vrstah je dala povod gospodarska onemoglost za novo gibanje. Tudi na Goriškem je novo strujo vstvaril gospodarski dogodek. S tem, da je veletrgovina vzela vrednost pridelkom, s tem, da je veletrgovina znižala ceno krompirju na 3 K, oziroma 12 K, se je obudilo novo politično življenje. Goriški mali kmet se je jel družiti najprej gospodarsko in takoj nato je moral preiti v politično organizacijo. Kmečko ljudstvo je videle v deželnem zboru kolosalni deficit na škodo cele dežele, je videlo neplodne narodnostne in politične boje, izkoriščanje denarnih zavodov in izkoriščanje gesla »Svoji k svojim*. Poleg njih je bilo nekoliko inteligentov, ki so hoteli imeti svojo stranko, in precej veleposestnikov, ki so stremeli po gospodarskem delu. Ta dva elementa sta dala stranki ime agrarna ter sprva iskala zaslombe v klerikalni stranki. Ta je bila pa tako prešorna in pijana zmage, da je odklonila ponujano zvezo. Narodno-napredna stranka, ki je
Dušičeva žena je slišala budilnik, toda oči ni odprla. Mož ima kavo pripravljeno v kuhinji na brzovaru in vselej si jo sam pogreje. Tistih par ur spanja potrebuje tudi ona. Pomagati mu itak ne bi mogla, če bi tudi vstala. Jutri bode zopet toliko dela, da bi bilo za živino preveč. Eh — ah — spati 1
Toda Dušič ne vstaja? Kaj je to? Tako globoko diha, kakor bi zopet spal. Mica se obrne: Res je, zaspal je. No, no, to se ni še nikdar zgodilo, kar se spominja. In prav zadnja služba je bila kratka, samo pet ur. Ako bi bil zadnjič tako spal, ko je vozil trikrat zaporedoma po šestnajst nr skoraj brez presledka, se ne bi bila čudila. Toda vseeno. Zbuditi ga mora. Ta bi bila lepa, da bi zamudil službo!
Mica ga prime za roko pa ga malo potegne.
— A?... Kaj pa je?...
— Marijan! Čas je, vstati moraš. Polnoč je minula.
— Aha.
— Ali sl zbujen? Ali vstaneš?
— Aha. Seveda.
— Kavo imaš na brzovaru.
— Da, da.
Žena se obrne na desno stran. Mučno ji je ležati na hrbtu, ker je križ boli in nikdar ne more zaspati v drugi legi kakor na desni. Zelo je trudna in kmalu zopet malce zadrema. Todaj komaj nekoliko minut spi; nagloma, prestrašena se zopet zbudi. Medtem je Marijana premagal dremež. Mica sede pa postelji pa si začne treti oči. Kaj
videla, da se razvija močan demokratičen tok med kmečkim ljudstvom, ter spoznala, da sama propada, je segla rada po zvezi ter se je pri dežel-nozborskih volitvah združila z agrarno stranko in tako prišla v ožjo volitev. Soeialno-demokratičua stranka je odločila zmago te nove politične kombinacije. Sicer st) je poudarjalo, da se ne gre v boj za liberalizem, ampak reklo se je: Konštoti-ramo, da se je pričelo neko gibanje med kmečkim ljudstvom; ne poznamo sicer pravega cilja, a s prvega početka je bilo stremljenje demokratično in imamo v tem jamstvo, da se razmere izboljšajo, ako damo glasove novi agrarni stranki. Proti temu je bilo precej pomislekov, zlasti dele-gatje iz Nabrežine in Podgorci so trdili: Rajši s klerikalci nego z liberalci. Toda na prigovarjanje Josipa Kopača in moje se je sklenilo glasovati proti klerikalcem, posebno ko je dr. Treo v imenu napredne stranke dal pismeno izjavo, da se bo podpiralo naše delavsko stremljenje. Narodno-na-predna stranka je dano svojo besedo takoj po volitvah sramotno prelomila. Sodrug Kopač naj le ima pisano izjavo v žepu! Nas seveda raditegti ne more voditi nikaka maščevalnost, kor so liberalne stranke povsod enake.	Dalje prih.
Človek v zraku.
Neizpodbojno je, da živimo v jako zanimivi dobi, posebno pa je razvoj tehnike tako velik, da bi se skoraj lahko govorilo o čudežih. Eden tistih problemov, ki so ža v starih časih zanimali človeka in mučili njegove možgane, se približuje prav v naših dneh rešitvi; pravzaprav bi se lahko reklo, da je v načelu žo rešen, kakor je bil princip parne vožnje utrjen tisto uro, ko je Stephenson prvikrat pokazal ljudem svojo vozečo lokomotivo. Na polju zračne plovbe prinaša zdaj skaraj vsak dan velikanske vspehe; carstvo zraka, tisočletja zaželjeno, se odpira človeku, kakor da se uresn:-čujejo pravljice in le smela fantazija more slutiti,
neki pomeni to, da mož ne vstaja ? Morda je celo že prepozno. Krepko ga prime za roko, potem ga malce sune. Marijan plane pokonci
— No? Kaj?
— Zaspal si. Kaj ni že prepozno? Dejal si, da imaš brzovlak.
— Seveda, seveda ... se — ve — da.
— Koliko pa je že ura?
— Poglej vendar. Saj jo imaš na steni.
Marijan vzame uro v roko, a rimske števike
mu čuduo plavajo pred očmi. In vendar ve natančno, da ni včeraj skoraj nič pil.
— Na. Poglej na uro, prosim Te. Luč je danes tako slaba.
— Kaj bi bila slaba? Tako je vendar kakor vedno.
— Ni ne. Če bi bila taka, ne bi bilo vse megleno.
— Bogve kaj imaš nocoj. Ali si sinoč preveč pil?
— Kje neki? Mar nisem prišel takoj domov?
— No, daj sem uro. Trideset minut je čez dvanajst.
— Trideset m ... 1
Z enim skokom je bil Dušič iz postelje. Podvizati se mora, da ne pride prepozno. Najprvo skoči v kuhinjo in vžge špirit v brzovaru, potem se hitro umije in obleče. Le tega ne razume, da je soba polna dima. Saj je vendar zvečer jako malo kadil. Kavo popije brez kruha, da se ne zadržuje.	Dalje prih.
kakšno velikanske izpremembe v življenju narodov bo povzročila senzacionalna osvojitev zraka.
Krasen vspoh na tem polju je dosegel zopet v soboto grof Zeppelin s svojo zračno ladjo »Zeppelin 11», s katero se je peljal iz Friedrichs-hafena ob bodenskem jezeru v Frankobrod na mednarodno zrakoplovno razstavo. Zjutraj ob */45. se je Zeppelin dvignil s svojim zrakoplovom v zrak, ob 5. je bil nad Ravensburgom, ob Y27. nad Ulmom. Prvih 100 kilometrov je prevozil v 1 */* ure. Blizu Seidlingena je nekaj časa manevriral v zraku, potem se je odpeljal proti Gdppin-genu. Kljub zelo neprijetnemu zapadnemu vetru je šla vožnja gladko. Malo je manjkalo do 2. popoldne, ko so iz Frankobroda, kjer se je že zbrala ogromna množica, opazili zrakoplov. Ljudstva se je polastilo velikansko navdušeno razburjenje. Klici in petje je odmevalo po zraka, ljudje so mahali z robci, s klobuki, možnarji so pokali in godba je igrala. Zeppelin je pozdravljal množico in da se ji zalivali za navdušeni sprejem, je nekaj časa manevriral s svojo ladjo po zraku ter pokazal, kako točno sluša zračni velikan njegovo voljo. Čudovito je bilo videti, kako natančno se je zapeljal zrakoplov prav tja, kjer ga je hotel imeti njegov vodja in kako precizno in mirno se je spustil na zemljo. Ovacije neštete množice niso utihnile, končno se je Zeppelin zahvalil ljudstvu s prisrčnimi besedami.
Stavka v Ajdovščini končana.
(Izvirno poročilo »Rdečega Prapora*.)
Gorica, 31. julija. Stavka v ajdovski predilnici, ki je trajala osem tednov, je končana. V četrtek, 29. julija, so bila pri okrajnem glavarstvu v Gorici pogajanja med delavskim odborom s tržaškim Mandičem na čelu in odborom tovarniške družbe. Pogajanje je trajalo več ur, na kar je delavski odbor sprejel »ponudbe* tovarne ter obljubil, da bo vplival na delavce, da sprejmejo predlog tovarne. Včeraj, v petek, so ga delavci na javnem shodu res sprejeli. Pogoji tovarniške družbe pa so bili sledeči:
1. Tovarna poviša letno doklado od 5 na 10 od sto. Ta doklada se plačuje onim delavcem, ki so od 1. aprila do 31. oktobra nepretrgoma v službi tovarne, to pa zato, da ima tovarna tudi poletu kaj delavcev; v Ajdovščini je namreč dosti takih delavcev, ki zapuste po letu tovarno in gredo delat na polje, pa torej tudi ne dobe doklade, vsled tega tudi nobenega zvišanja ne.
2. Povišanja plač ne more tovarna dovoliti, ker je konjunktura slaba. Vendar obljubuje, da bo po možnosti kaj zvišala, če postanejo razmere ugodnejše, vendar si ohrani popolnoma proste roke.
3. Predilskega mojstra Kovača, ki je pri delavstvu nepriljubljen in čigar odpust se je zahteval, ne more tovarna odpustiti, ker si mora vodstvo tovarne iz principielnih razlogov pridržati popolnoma proste roke, da nastavlja in odpušča delavce po svoji volji. Tovarna pa bo morda našla primerno priliko, da dotični preddelavec ne bo vposlen v tovarni.
Predsednik upravnega sveta ja izjavil, da je to zadnja beseda družbe in če delavci ne sprejmo teh pogojev, se tovarna zapre.
Tako se je torej žalostno končala ta žalostna stavka, o kateri nismo hoteli pisati, dokler je trajala, ker nismo hoteli škodovati ubogim delavcem, o kateri pa je bilo od vsega začetka jasno, da je frivolno in brez ozira na delavske interese inscenirana. Konec stavke ne prinaša delavstvu prav nobenega vspeha (brzojavke v »Slov. Narodu* so torej nesramne laži tržaških zizibambul. Op. ur.), zakaj druga in tretja točka obsega negarantirane obljube in kaj pomenijo take kapitalistovske obljube, je znano; tistih & odstotkov doklade (ne plače 1) za del delavcev (ue za vse!) je pa tovarna dajala že prvi teden. N. D. O., ki razume o delavskih bojih toliko kolikor zajec na boben, je naravnost zlobno gnala uboge delavce v stavko v času najhujše krize, ne da bi bila imela kaj pojma o tem. Seveda tudi ni bilo nobene zveze z delavci v ostalih podjetjih družbe in brezvestna stavka je bila od vsega začetka obsojena na poraz. Kdor pozna sedanji položaj predilniške industrije, ki je zahvaliti nesramni, požrešni agrarni politiki zapirajoči avstrijski industriji balkanski trg, se ne bo prav nič čudil, da bi bila družba res zaprla tovarno, če ne bi bili ubogi delavci kratkomalo kapitulirali. Edino, kar se je doseglo, je to, da imajo delavci zopet lep vzgled, kako neizogibna je dobra organizacija na centralni podlagi.
Strokovni pregled.
Gibanje delavcev na Jnšnl železnici.
Zadnjič smo poročali o konferenci železniških delavcev, ki se je vršila v pondeljek v Ljubljani in sklenila, storiti še zadnji korak, da se spor, če
mogoče, mirno reši. Samo trma višjega stavbnega svetnika gospoda Pichlerja bi mogla provzročiti, da bi se morali delavci poslužiti zadnjega sredstva ter ustaviti delo. Doslej je bilo ravnanje gospoda Pichlerja pač skrajno neprijazno. Gibanje delavcev se je pričelo že meseca maja. Na raznih konferencah se je bila sestavila spomenica, ki je obsegala zahteve najbolj zapostavljene železniške kategorije. Kaj se je zahtevalo in kako brutalno stališče je zavzelo stavbensko ravnateljstvo, se razvidi iz odgovora, ki ga je dalo na spomenico in ki ga v sledečem reproduciramo:
ad A. Splošne zahteve: ad 1.) Ustanovitev provizijskega zavoda za one delavce, ki bi se v zmislu okrožnice 385a imel ustanoviti s 1. januvarjem 1900, naj se nikar ne zavlačuje.
Odgovor ravnateljstva: Se ugodi, ad 2.) Uvedejo naj se čimprej centralni in lokalni delavski odbori.
Odgovor ravnateljstva: Se ugodi, ad 3.) Minimalna plača naj znaša brez ozira na postaje ali proge, za delavce po 3 krone 10 vin. na dan, za višje delavce (Vorarbeiter) po 3 krone 50 vin., za delovodje pa po 4 krone: takozvane »krajevno navadne* plače, ki jih je stavbeno ravnateljstvo določilo v § 13., odst. 6. delavnega reda, že zdavnaj obstajajo, a le na papirju, ker se v resnici nikakor ne vpoštevajo.
Odgovor ravnateljstva: Se ne ugodi, ad 4.) Delavni čas naj ne presega 10 ur na dan; v ta čas je pa vračunati tudi dveurni odmor. Odgovor ravnateljstva: Se ne ugodi, ad &.) Delavni čas pred božičnimi, velikonočnimi in binkoštnimi prazniki, kakor tudi pustnega in Silvestrovega dne naj traja le dopoldne s celodnevno plačo.
Odgovor ravnateljstva: Saj so delavci itak že sedaj plačani za tri četrtine dneva, kadar imajo delati le pol dne; o tej točki pa se bo že razpravljalo v delavskem odboru.
ad 6.) Pri sprejemu delavcem naj se gleda na določeno število tako, da izostane odpuščanje delavcev v zimskem času.
Odgovor ravnateljstva: To se je že sedaj vpo-števalo.
ad 7.) Vsem železniškim delavcem naj se izdajo za nakupovanje živil vozni listki za mesečno dvakratno prosto vožnjo v dvojni smeri: ti vozni listki naj bodo veljavni tudi za brzovlake.
Odgovor ravnateljstva: To vprašanje pride v razpravo meseca septembra 1.1. pred posebnim, za to določenim odborom, ki bo imel nalogo končno sklepati o tej točki.
ad 8.) Ob progi in na postajah naj se postavijo utice, v katerih bodo delavci mogli spodobno zavžiti svoje kosilo.
Odgovor ravnateljstva: Tam, kjer je neobhodno potrebno, se utice napravijo; stvar bi stala preveč denarja in se vsled tega ne more splošno in povsod izvesti.
ad 9.) Ravnanje predstojnikov bodi spodobno in pravično.
Odgovor ravnateljstva: Se itak že vrši in vpo-števa; kjer se pa ne, naj se nam blagovolijo naznaniti posamezni slučaji, v katerih se je postopalo nasprotno.
ad 10.) Odmorni dopusti naj se urede tako, kakor so urejeni za vse druge delavske kategorije pri c. kr. priv. južni železnici.
Odgovor ravnateljstva: Delavci na progi (Ober-bauarbeiter) imajo pravico do enakih dopustov, kakor sploh drugi delavci.
ad 11.) Prestopu delavcev k prometu ali pa k vlakovni službi naj se ne stavljajo nikake ovire.
Odgovor ravnateljstva: Kjer primanjkuje delavcev pri vzdrževanju proge, se zahtevi brez vsakih ovir ugodi.
ad 12.) Zakup košnje ob progi naj se ponudi uslužbencem.
Odgovor ravnateljstva: Se itak vrši in vpo-števa.
ad 13.) Nove določbe delavskega reda so vse osobje hudo razdražile. Vsled tega zahteva najnuj-neje, da se delavski red s sodelovanjem centralnega delavskega odbora takoj izpremeni.
Odgovor ravnateljstva: Glede na to zahtevo naj se stavijo konkretni predlogi na seji delavskega odbora.
ad 14.) Originali okrožnic, namenjenih za železniške delavce, se jim imajo tudi predložiti, da jih vpogledajo in podpišejo.
Odgovor ravnateljstva: Se bo vpoštevalo.
ad B. Posebne zahteve, ad 1.) Železniškim delavcem na eksponiranih krajih naj se da ista doklada, kakor jo imajo de-lavniški uradniki.
Odgovor ravnateljstva: Glede na to naj se v delavskem odboru ob priliki izpremenitve delavskega reda vlože predlogi.
ad 2.) Čuvajevim namestnikom naj se da suknja, delavcem na progi pa plašč za dež.
Odgovor ravnateljstva: Glede na to naj se v delavskem odboru ob priliki izpremenitve delavskega reda stavijo predlogi.
ad 3.) Službena doklada čuvajevih namestnikov naj se zviša od 40 vin. na 1 krono; ista doklada naj se da tudi spremljevalcem železniških vozičev.
Odgovor ravnateljstva: Glede na to naj se v delavskem odboru ob priliki izpremenitve delavskega reda stavijo predlogi.
ad 4.) Železniški delovodje naj se brez prikrajšanja dosedanjih dohodkov in tudi brez ozira na starost nastavijo analogno premikaškim delovodjem, če substituirajo železniške mojstre, naj se jim izplača enaka doklada, kakor tem.
Odgovor ravnateljstva: Delovodje na progi se itak že deloma nameščajo, obligatoričnega name-ščenja pa nikakor ni mogoče uvesti.
ad 5.) V slučaju suspendiranja čuvajniškega aspiranta kot železniškega delovodje, naj se ne postavlja nazaj v vrsto železniških delavcev.
Odgovor ravnateljstva: V vseh slučajih se to ne more vpoštevati.
ad 6.) Onim železniškim delavcem, ki so vsled nenadnih naravnih dogodkov ali vsled drugih nujnih okolnosti prisiljeni delati nepretrgoma 20 ur, naj se sledeči dan da prosto ob celodnevni plači.
Odgovor ravnateljstva: To se ne more jemati v ozir, ker so delavci za nadurno delo že itak plačani.
ad 7.) Onim profesionistom, ki so železnici prodali svoje orodje, naj se vendar enkrat že plača, kjer se še ni zgodilo.
Odgovor ravnateljstva: Se je itak že izvedlo.
ad 8.) Avtomatično pomikanje za leto 1909. naj se uvede tudi pri železniškem delavstvu, kakor je to že uravnano pri prometnem in pri vlako-vodnem osobju.
Odgovor ravnateljstva: To se je menda že izvršilo; kjer se pa še ni, naj se nam posamezni konkretni slučaji prijavijo.
*
Da delavci niso zadovoljni s tem odgovorom, se lahko verjame. ________________
Skupna aeja odborov strokovnih organizacij v Ljubljani se vrši v četrtek, dne &. avgusta ob 8. uri zvečer v strokovnem tajništvu, Šelenburgova ulica štev. 6/II. Člani posameznih odborov se naprošajo, da se seje gotovo udeleže.
Za kamnoseke. Iz Celovca se nam piše: Pri vseh celovških podjetnikih se je stavka s kamnom končala brez težav, ker so vsi podjetniki pritrdili zahtevam delavcev in podpisali pogodbo. Izjema je le pri tovarni za umetni kamen, kjer dela podjetnik M a d i 1 e sitnosti radi par vinarjev ter je šel v kapitalistični prevzetnosti tako daleč, da je poslal delavcem knjižice. Vsled tega je seveda ta tovarna zaprta za zavedne delavce. Egoizem tega kapitalističnega podjetja, ki je največje v Celovcu, si bodo prizadeti delavci dobro zapomnili, tovariše pa prosijo, naj ne iščejo in ne sprejmejo dela v omenjeni tovarni.
Seja komisije strokovnih organizacij v Trato je bila v četrtek, dne 29. m. m. Na tej seji so bili izvoljeni: Iv. Oliva, predsednik; Fr. Jernejčič, I. podpredsednik; Fran P it to ni, II. podpredsednik; Remišek in Chiussi, tajnika; Covitz, blagajničar.
Občni zbor organizacije pekovskih delavcev V Trstu je bil v četrtek, dne 29. m. ra. v »Delavskem domu* v Trstu. Udeležba je bila velika. Zboru je predsedoval sodr. Alojzij Kermolj, predsednik organizacije. Sodruga Oliva in Kermolj sta poročala o načrtu zakona za varstvo pekovskih delavcev. Ta načrt je že dolgo časa v državnem zboru na dnevnem redu, ne da bi ga mogel rešiti. Sodrug Oliva je krasno raztolmačil delo meščanskih strank v parlamentu, ki koncentrirajo vse svoje moči le proti delavstvu, proti ubogemu ljudstvu. K tej točki so govorili še drugi navzoči delavci in vsi so kritizirali postopanje vlade in meščanskih, slasti obstrukcionističnih strank. V izpraznjena mesta v odboru organizacije so bili na to izvoljeni; Ignac Zibena, Fran Vatovec, Vinko Kermolj, Vinko Frankič, Humbert Gambaio in Josip Pirc.
Politični odsevi.
* Nančni minlitar grof Stdrgkh ni ipotrdil volitve rektorja Bert la na češkem vseučlišču v Pragi. To je Stdrgkhovo maščevanje, ker je Berti odklonil zahtevo, da bi poročal namestništvu, oziroma ministrstvu o nekaterih svojih izjavah, o katerih je dejal, da ni zanje nikomur odgovoren.
* Dalmatlnikl deželni zbor jeseni ne bo sklican. Vlada hoče baje prej urediti zadeve v Bosni in Hercegovini, šele potem bodo po njenem mnenju nastale take »politične razmere*, da lahko skliče dalmatinski deželni zbor.
* Nori hmtikl podban Cnvaj potuje «za inšpekcijo* po virovitiški županiji in ie imel v Oseku političen govor, v katerem je trdil, da je sedaj ugoden čas za ustanovitev nove unionistične (madžaronske) stranke, ki bi imela prevzeti poli-tično vodstvo v deželi. Potem šele bi se lahko seili regnikolarni deputaciji, da uredita preporna vprašanja med Hrvatsko in Ogrsko. Vprašanje železniške službene pragmatike bi se imelo po njegovem mnenju urediti tako, da bi v prvi vrsti imeli pravico do železniške službe Hrvati, ki znajo madžarski, v drugi vrsti Madžari, ki znajo hrvatsko, potem Hrvatje, ki se zavežejo, da se v gotovem času nauče madžarsko in končno Madžari s pogojem, da se v gotovem času nauče hrvatsko.
* Danika vlada je demisionirala. Kralj je sprejel demisijo in naročil kabinetu, naj provizorično vodi posle do imenovaoja nove vlade.
* Upor V Sibiriji. V Arkangjelu v Sibiriji se je prebivalstvo uprlo iti porušilo do tal mnogo hiš, med njimi mnogo uradnih. Množica je zažgala mnogo hiš na raznih delih mesta. Bati se je bilo, da pogori celo mesto ter ladje v luki. Mesto Ar-kangjel je sedaj tako, kakor bi bilo bombardirano.
* Vojno sodišče v Koraku je radi terori-stiške akcije obsodilo v Kursku na smrt Tjanisa, ki je bil Član druge dume. Na smrt je obsojen tudi neki duhovnik, 25 oseb, med njimi član druge dume Merkulov, je pa obsojenih na prisilno delo. 20 oseb je izgnanih, 20 oproščenih.
Dopisi.
Tolmin. (Slovenski kapitalizem.) Kako srečni so slovenski delavci, če smejo delati pri slovenskem podjetniku 1 Zakaj slovenski kapitalist ravna s svojimi delavci kakor s svojimi brati, zavedajoč se, da smo vsi sinovi ene matere Slovenije, i. t. d., i. t. d. — Takih sentimentalnosti je vse polno narodnjaško časopisje, na narodnjaških shodih se vedno slišijo take deklamacije, no — bilo bi lepo, če bi bilo res. Zal, da je ta sladka priliznjenost zgolj hinavščina. V resnici je kapitalist kapitalist, pa če bi bil od temena do pete pobarvan belomodrordeče; izkoriščati svoje delavce in si tako pomnoževati svoj kapital na stroške tujega dela, to je glavno pravilo kapitalizma, pa naj bo slovenski, italijanski, nemški ali pa turški. Za dokaz naj navedemo sledeče: V Tolminu imamo mizarsko tovarno, v kateri dela nad 40 delavcev. Tovarna je last Oskarja Gabršček a, znanega strastnega liberalca, nekdanjega državnozborskega poslanca in tolminskega župana. Kdor je takrat opazoval politično življenje, se gotovo še spominja, kako malomarno je gospod poslanec izvrševel svoj mandat. Njemu vsaj takrat na Dunaju ni dišalo delo. Njegovim delavcem pa mora dišati. V njegovi tovarni se namreč dela od 6. zjutraj pa do osmih zvečeri Pri tem je najboljša plača po 2 K 80 vin. na dan. Življenje v Tolminu je prav tako drago kakor v mestu in lahko si je torej misliti, kako krasno se godi tolminskim slovenskim delavcem, ki imajo nedosežno srečo, da delajo pri slovanskem kapitalistu 1 — Toda priznavamo, da se še ne bi tako Čudili žalostnim razmeram, če ne bi bilo tukaj še nekaj druzega, s čimer nas je skoraj sram, stopiti v javnost. A potrebno je, ker je javna kritika edino sredstvo, s katero se še nekoliko preprečijo nove podobne umazanosti. Tolminski delavci so vpisani v goriško bolniško blagajno ter morajo plačevati po 66 vinarjev na teden, nekateri pa celo po 20 vin. na dan. Ge pa oboli delavec, dobi 1 K 20 v bolniške podpore na dan. Prav tako moramo plačevati za zavarovalnico proti nezgodam, a zgodili so se slučaji, da se je delavec ponesrečil, pa se je izkazalo, da sploh ni bil zavarovan.
Davno se nam je zdelo, da je nekaj nepravilnega in krivičnega v stvari. A kaj smo hoteli? Organizacije nismo imeli, bali smo se drug drugega, pa torej Se misliti ni bilo, da bi se bili uprli temu početju. Slučajno pa smo izvedeli, da priredi socialno-demokratična organizacija pri Sv. Luciji dne 26. julija shod, na katerem je imel govoriti deželni tajnik Petejan. Šlo nas je nekoliko tja in tam smo se dogovorili, da skličemo tudi v Tolminu shod za torek, 27. julija. To se je zgodilo. Shod se je vršil in na shodu je delavstvo poob lastilo sodruga Petejana, da gre v bolniško bla gajno v Gorici in tam pregleda, kako so Gabrščkovi delavci zavarovani. Sodrug Petejan je šel takoj drugi dan k ravnateljstvu bolniške blagajne in se jo prepričal, da plačuje tovarna Gabršček za vsakega delavca po 30 vinarjev na teden. Tolminski delavci morajo torej plačevati po 66 vinarjev, ki jih sprejmejo naši narodni gospodarji, plačajo pa za vsakega delavca samo po 30 vinarjev, 36 vinarjev od vsakega pa spuste v svoj žepi Na ta način se torej vsakemu delavcu ukrade Po 36 vinarjev na teden. Če pa pomislimo, da delajo nekateri delavci že nad 2 leti in da vedno tako plačujejo, se lahko izračuna, da je za delavske razmere lepa svotica, ki so jo gospodje odjedli ubogim delavcem. Toda sedaj bo konec tega. Predsednik bolniške blagajne v Gorici je že dal poklicati deputacijo tolminskih delavcev, ki je priSla v nedeljo v Gorico in je dobila naročilo, naj napravi točne račune, koliko je vsak delavec splačal od tistega dne, ko je vstopil v tovarno. Na podlagi teh računov se bo poskrbelo, da bo tooral gosp. Gabršček povrniti delavcem vse, kar jhn je po krivici odtegnil. Tako ravna »narodna* gospoda s slovenskimi delavci. Potem se pa tudi lahko razume, zakaj ji ni všeč socialno - demokratična organizacija in zakaj vsiljujejo delavcem itnešno N. D. O. Pa za Tolmin je že prepozno. Tu je delavstvo že spoznalo, da tiebuje dobro, **■ delavsko organizacijo, pa si jo bo tudi usta-Oovilo. Tolminski tovariši, na delo, da jo čim prej °Živimo!
sta napravili samo — dve slovenski tiskarni: Ga-brščkova in pa klerikalna »Narodna tiskarna*. V sovraštvu do delavcev so torej slovenski liberalci in slovenski klerikalci popolnoma enaki. Posebno zanimiva je izjava vodje Narodne Tiskarne, Luke žiča, ki je tudi vodja goriških »krščanskih so-cialcev*. Dejal je namreč, če bi on bil gospodar, da bi naravnost odklonil, češ, da delavci niso vredni dopusta. Gabršček je pa dejal, da si bo poiskal neorganizovane delavce! Tak je narodoj aško-klerikalni kapitalizem.
— Grdo laž se upa goriška »Soča* imenovati trditev našega dopisnika, da je v času stavke stro-jarjev v Mirnu in klesarjev v Nabrftžini napadala socialno demokracijo in delavstvo. S »Sočo* se je težko prepirati o takih rečeh, ker je preveč pozabljiva. Pa se tudi ne bomo prepirali, temveč bi jo le poyabili, naj poišče svoje članke iz tistega časa, pa se bo prepričala, da je čelo prav nesramno napadala. Pa naj nam narodnjaška »Soča* pove, če je imela le eno bcsedico proti tistim narodnjaškim podjetnikom v Nabrežini in v Mirnu, ki so pometali slovenske delavce na cesto, pa najeli italijanske, le da so jim ceneje delali? In med temi velenarodnimi podjetniki je bil n. pr. gospod Andrej Jakilj celo član izvrševalnega odbora narodno - napredne stranke. Odgovorite na to, slovanski gospod Gabršček 1
— Nesreča na železnici. Desetletni kočarski sin Franc Zupan v Marijinem Gradcu pri Laškem se jc hotel 25. m. m. peljati z vlakom, ki gre v Ljubljano. Na postaji je stal vlak, ki pelje v nasprotno smer. Deček je bil mnenja, da pelje ta proti Ljubljani in je vstopil. Ko je zapazil pomoto, je vlak že dirjal naprej. Deček pa se ni mnogo obotavljal, ampak je meninič tebinič skočil iz vlaka. Poškodoval se je tako hudo, da so ga s prihodnjim vlakom nezavestnega pripeljali v bolnišnico.
Zahtevajte po vieh gostilnah, kavarnah in v brivnicah Mr?!
Domače vesti.
— Blateni slovenski kapitalizem kaže svoje Rogove v Gorici, in če ima delavsko ljudstvo tam ponosa, bo moralo kmalu odklenkati ošabnosti le gospdde. Tiskarsko društvo hoče izposlovati **akemu tiskarskemu delavcu po teden dopusta na *®to, Vse tiskarne v Gorici so privolile v to, izjemo
Zadnje vesti.
Generalna stavka na Švedskem.
80.000 delavcev je švedska zveza delodajalcev posadila na cesta, ker sa niso hoteli meninič, tebinič vdati divjaškema terorizmu podjetnikov. Gospodarska kriza je postala tudi na Švedskem zelo občutna. Brezposelnost se je zelo množila. To so hoteli kapitalisti porabiti na škodo delavcev ih bilo je vsled tega mnogo sporov. Ko je bila spomladi še vedno kriza, so 'podjetniki razkrili svoje načrte; v posameznih strokah, v papirniški in konfekcijski industriji, pri cestnih in vodnih stavbah so napovedali delavcem znižanje plače in podaljšanje delavnega časa. Te »reforme* so delavci seveda odklonili. Na to so podjetniki izprli delavce v raznih podjetjih. V kratkem je bilo 13000 delavcev na časti. Vsako posredovanje je bilo brezuspešno; tudi vladni zastopnik ni nič opravil. Predzadnji pondeljek so podjetniki izprli še 40.000 delavcev, okrog 18 000 iz lesne in do 22.000 iz tekstilne industrije. Obenem so naznanili, da bodo izprli še 30.000 kovinarjev, če se delavci ne vdajo brezpogojno do 2. avgusta; če tudi to »ne pomaga*, pa odpuste vse organizirane delavce in ne bodo za-naprej nikdar več jemali organiziranih delavcev v delo. Podjotnikom gre sploh zato, da bi razbili delavsko organizacijo. — Ker nobeno pogajanje ni koristila, je delavska zveza sklenila zadnji korak. V pondeljek zvečer je napovedala zvezi delodajalcev generalno stavko, ki se začne 4. avgusta.
O položaju so došle sledeče vesti: Stockholm, 4. avgusta. Organizacije delavcev močno naraščajo. Ravnanje podjetnikov je silno ogorčilo delaveo, ki se kažejo zelo bojevite. Zvezi tekstilnih delavcev je pristopilo 1000 novih članov. Društva tiskarjev in železničarjev, ki še niso bila pri splošni delavski zvezi, so pristopila. Napoved generalne stavke se med delavstvom splošno odobrava.
Stockholm, 4. avgusta. Delavska zveza razglaša, da so od generalne stavke izvzeti delavci v bolniških zavodih, pri razsvetljavi, pri vodnih delih in pri čiščenju.
Mal m o, 4. avgusta. Tukaj so vsi delavci, kar je bilo še neorganiziranih, |do zadnjega pristopili svojim strokovnim organizacijam.
Stockolm, 4. avgusta. Strokovno društvo telefonskih delavcev je soglasno sklenilo, pridružiti se generalni stavki. Enak sklep se nanznanja tudi od občinskih delavcev.
Christiani a, 4. avgusta. Tukajšnja strokovna zveza je sklenila, dajati švedskim stavkujočim delavcem po 40.000 kron na teden, dokler traja generalni štrajk.
St o k h o lm, 4. avgusta. Generalna stavka se je danes začela. V stavki je četrt miliona delavcev. — Osobje cestno železnice je danes ustavilo delo. Vas cestni promet je ustavljen. Banke so nakupile ogromne množine revolverjev. Plinarna in elektrarne so zastražene z vojaki. Delavske deželno tajništvo je izjavilo, da se ustavi delo tudi v teh zavodih, če se ne odstrani vojaštvo.
Španija In'Maroko.
Dunaj, 4. avgusta. Oficielnim vestira iz Španije se ne sme preveč zaupati. Kolikor je mogoče ob strogi cenzuri izvedeti iz privatnih, nepristranskih virov, je položaj za vlado še vedno zelo nevaren. V Barceloni je menda upor res zadušen; celi deli mesta so od topov razdejani in do tisoč ljudi je ubitih. Drugod po Kataloniji je pa revolucija še na vseh koncih in krajih živa. Mnogo velikih občin je ustanovilo l o-kalne republikanske vlade.
Iz Madrida je prišlo včeraj sledeče uradno ! poročilo: Mnogo zidarjev ni prišlo zjutraj na delo, le zato, ker so se hoteli izogniti slučajnostim, če bi jih bili organizirani delavci ovirali v nastopu dela. Jasno je, da se v tem pobarvanem poročilu skriva priznanje, da je v Madridu velika, morda splošna stavka in da ni dobiti stavkokazov.
Gerbere, 3. avgusta. Vlada zbira vojaštvo, da bi zatrla upor v San Feliu, Palamotu in Casa dela Selva, kjer so revolucionarji še vedno na vrhu.
Madrid, 4. avgusta. Upor je izbruhnil v mnogih industrijskih krajih ob morju. Fioratsko in mon-seratsko gorovje ter Pireneje so vse polne revolucionarjev,
Madrid, 4. avgusta. Iz vseh vojaških strok sestavljen oddklek je odkorakal v Sahadnh, kjer so nastali resni nemiri.
V Maroku.
London, 4. avgusta. »Times* javljajo iz Mehle : Od 27. julija dalje ni bijo boja. V zadnji bitni so Španci izgubili 30 častnikov in 2000 mož. Dne 27. julija je z generalom Pintosom padlo pet izmed [ šestih polkovnikov.
San Sebastian, 4. avgusta. General Marina je izgnal iz Melile 59 oseb, med njimi nekaj žurnalistov.
Melila, 4. avgusta. Snoči so Kabili nenadoma napadli španski tabor. Več častnikov in vojakov je deloma ubitih, deloma ranjenih.
London, 4. avgusta. Stroški niaročanske pustolovščine se cenijo na najmanj 300 milionov. Kabili dobivajo še vedno pomoči. Španska poročila varajo.	___________
Avdience. Išl, 4, avgusta. Ogrski ministrski predsednik W e k e r 1 e ima priti sredi avgusta na avdienco. Tudi dr. Bienerth, ki je sedaj v Kic-bihlu, bo ta mesec sprejet na avdienci.
Narodno vpraianje. Praga, 4. avgusta.
Z ozirom na to, da je na dnevnem redu letošnjega zbora češke socialne demokracije narodno vprašanje, je bila včeraj tukaj socialno-demokratična konferenca, ki se je bavila s tem vprašanjem. Sklenila se je rezolucija, ki izreka načelo narodne avtonomije na temelju osebnega principa, s kompetenco za narodne in kulturne zadeve, ter z načelom demokratizacije, avtonomije in decentralizacije vseh panog državne uprave. Naglaša se važnost gospodarskega in so-cialno-političnega dela in izjavlja, da nacionalna politika ne sme biti enostranska ter ne sme ovirati zakonodajnih zborov v gospodarskem in socialnem delu.
Srbski kralj in najviie sodišče. Belgrad,
4. avgusta. List »Zvono* je bil ustavljen radi »nespoštljivega pisanja o kralju*. Vsled pritožbe je najvišje sodižče izreklo, da je bil ukaz nepo-staven; v razlogih se pravi, da se Gjorgje ni ponašal tako, kakor se sme zahtevati od človeka, ki ima postati kralj in da ima kralj ne le pravico, temveč tndi dolžnost, brigati se za vzgojo svojih sinov. »Zvono* je imelo prav, če je kritiziralo, da se to ni godilo. Skoro vse časopisje hvali samo-stalnost in odkritosrčnost sodnikov.
Car-batjnika. Cowes, 4. avgusta. Nikolaj je z ruskimi ladjami zapustil angleške vode. Pri sprejemu carja je bilo zbranih 150 angleških ladij; med njimi 7 »Dreadnougthov* in 17 bojnih ladij prvega reda. Kralj Edvard je naglašal, da naj car smatra to armado za jamstvo miru.
Čeiki deželni zbor. Dunaj, 4. augusta. Češki deželni zbor se ima sklicati dne 27. septembra. Mladočehi pozivajo nemške poslance, naj ne obstru-irajo v Pragi, če nočejo obstrukcije na Dunaju.
Krečansko vpraianje. Dunaj, 4. avgusta. Turška vlada je odposlala varstvenim silam novo okrožnico, v kateri pravi, da ne more na noben način trpeti razobešenja grške zastave na Kreti.
I Solun, 4. avgusta. Z ozirom na razburjeno ljudsko mnenje in na ostre resolucije, ki jih je sprejel mladoturški odbor, se misli, da se razvija med Turki močno narodno gibanje in da bo vlada prisiljena, stopiti na čelo ter morda napovedati
GrSki vojno.
Solun, 4. avgusta. Vojni minister je vse pripravil, da se pokličejo rezervisti v ajdinskem vi-lajetu in v drugem zboru, to je 50 bataljonov, pod orožje.
Neurje. V ljubljanski okolici je napravil zadnji vihar velikansko škodo. V Domžalah se ceni škoda na 80.000 kron. Velike poškodbe se javljajo iz Št. Vida, Medvod, izpod Šmarne gore, s Posavja. Tu-patam je bila toča tako gosta, kakor da je polje s snegom pokrito.
Za tiskovni sklad; Organizirani kovinarji v Pulju 10 K. Nabrano po sodrugu Pogačniku v Pulju 3 K 60 vin. — Za agitacijski sklad: Nabrano v pušici pri sodrugu Petriču 2 K.
52—16
iemu občinstvu priporočam
zagrebško ln : češko pivo :
Kavarna
,Unione‘ v Trstu
ulica Caserma in Torre Blanca
se priporoča.
Stanovanja
T KOZDI flOHDl
se oddajo s 1. novembrom 11. Jako prilična *a delavce. — Poizve so isto tam vsak dan od 4. ure 3—2	popoldne do 8. ure zvečer.
losipina Herrisch
@ Ljubljana, Židovske ulice 7
® priporočasvojo bogato zalogo moških, ® ženskih in otročjih čevljev, gamaše itd. najnovejše oblike, zelo trpežne ^
in elegantne fazone.
Zunanja naročila točno. H—18 A
dr m ” ol opi o.
Milko Krapeš
urar in trgovec z zlatnino, zapriseženi lodnijski cenilec, Ljabljana, Jurčičev trg 3
priporoča svojo bogato zalogo različnih stenskih in žepnih ur, kakor tudi zlatih in srebrnih verižic, uhanov in prstanov. V zalogi imam tudi gramofone in plošče s slovenskimi napevi in godbo. Z ozirom na bližajoče se velikonočne in binkoštne praznike, naj nihče ne zamudi te prilike, ker bodem prodajal po znatno nizkih cenah. Malo dobička, veliko prometa! Cenike pošiljam zastonj in poštnine prosto 1	52—88
L Tomažič
Za veselice
in druge prireditve korijandoli, šaljive predmete sa basar, lampione, za šaljivo pošto izredno c?ne in lepe razgled-nioe, serpentine i. t. d. priporoča
Ivan Vrečko 52 ,1
Ljubljana, Sv. Petra cesta 31.
Trgovina s papirjem.
Delniška družba združenih pivovaren Žalec
Talvion fttev. 108«	v Cjubljani	Telelon	it«v.	108.
priporoč# »voj*
izborno pivo v sodcih In steklenicah.
ZALOGA V SPODNJI ŠIŠKI.
Zeppelinova voinja.
Praskobrod, 2. avgusta. Zeppelin je zapustil Frankobr?d s svojim zrakoplovom ob krasnem vremenu. V razstavi se je bila zbrala ogromna množica. Deset minut čez deseto se je zaslišal komando: «V red za odhod* in nekoUko sekund pozneje: »Naprej*. Godbe so zasvirale, gromoviti klici so zadoneli, zrakoplov se je krasno dvignil, kratek ča3 je obstal nad množico, potem je od-jadnd proti Wiesfcadenu.
Kolmorajo, 2. avgusta. Do Mainca je imel zrakoplov gladko vožnjo. Ob 7« 12, je bil nad W;esba(icnoui, kjer je manevriral. Zvečer je imel pri Rolandseku hud boj z vetrom, ki ga je pognal proti jugu do Kablenca. Vsled tega se je motor nekaj pokvaril. Zeppelin se je moral vrniti v Fnnkobrod.
Iz stranke.
o Krajevna organizacija za Dobravlje-Skrllje
ima svojo zaupno konferenco v aedeljo, 8. avgusta ob 9. dopoldne z dnevnim redom : I. Pretresovanje krajevnih razmer; II. Razgovor o volitvah t deželni zbor. Ker je to važno, vabimo vse zaupnike in prijatelje k temu posvetovanju, ki bo pri To-nonu v Dobravljah.
Shodi.
Tolmin. V torek, 27. julija je bil pri nas prvi socialistični shod, kar je bil izvanreden dogodek za Tolmin, ki je veljal doslej za najtrdnejšo Gabršče-kovo liberalno postojanko. Vest, da bo zvečer shod, se je raznesla šele opoldne, toda vendar je prihitelo lepo število delavcev na zborovanje, kjer je sodrug Pet e jan v lepem govoru pojasnil socialistični program in se bavil z delavskimi razmerami v Tolminu. Potem je govoril sodrug dr. Ferfolja. Oglasilo se je tudi več domačih delavcev, ki so govorili o svojih žalostnih razmerah. Na to se je sklenilo, takoj ustanoviti krajno organizacijo v Tolminu. Drugi shod je bil že v četrtek, 29. julija: Tu se je zbralo toliko delavcev, da je bila soba vsa natlačena. Na tem shodu se je že ustanovila krajna organizacija jugoslovanske socialno* demokratične stranke in se je izvolil krajni odbor. Ztaimante za organizacijo je veliko, zlasti med mladino. Tako smo torej razbili obzidje najmočnejše pozicije Andreja Gabrščeka.
St. Lucija. Pri nas je bil dne 26. julija shod krajne organizacije, na katerem sta govorila so-druga Petejan in dr. Ferfolja o sklepih deželne konference, o potrebi politične organizacije in o kolportaži »Rdečega Prapora*.
Podgora. Napovedani shod v nedeljo se je vršil ob jako dobro udeležbi, le Knafliča, kakor bomo javili prihodnjič, ni bilo. Na shodu, na kateremu je predsedoval sodrug Kom avli, sta govorila sodruga Petejan in dr. Dermota o delavskih organizacijah. Razkrinkala sta početje goriške H, o, ter povdarjala vrednost centralno-mednarodnih delavskih organizacij.
■ ■
v Ljubljani
Resljeva cesta štev. 22
se priporoča.
Točijo se pristna vina in pivo. Na razpolago je vsrt, kegljliče in aalon.
Se priporoča
Marija Petrič
31—10	restavraterka.
Pozor!	PoEor!
Toplo se priporoča kavama
»ILIRIJA"
Ljubljana 31-11
Kolodvorske nlice (3 minute od Južnega kolodvora)
m Odprta vsak dan celo noč. III Posebna soba na raspolago. 1 * *
t4p^r=P[==)r=Jr==Jr=*r==ir==lrs*Jr=Jr==JiSJr==in=ir^/p
letni velik nspeb!
52-35
Močan želodec, pravilno prebavo ter odprtje telesa
se doseže, »ko se uporablja mno-===== gokrat odlikovano =	•
želodčno tinkturo
lekarna Piocoll]a
Ljubljana, Dunajska cesta.
Steklenica 20 v. Naročila po povzetju.
)rxiirs*im/rs=jrxs)i—Ii—
Klobuke, cilindre
I^AnirO T n^)novej3ih fagonah in v VU|I1VU velikih izberah priporoča
Jtfan SoKli, Cjnbljaoa
Pod Trančo štev. 2. =
52-30
Katinka Wždmayer
trgovina pri ,SoIncu‘ za vodo
Pogačarjev trg
priporoča svojo veliko zalogo	45	—	27
perila za dame, gospode in otroke. Rokavice, nogavice, kravate, bluze, oblekce, predpasnike, čepice, i. t. d. Vezenje umetnih cvetlic. Nagrobne vence s trakovi. Vsa oprava za novorojenčke. Damski slamniki na]uove]še mode. Krasne ,peče‘ vedno v zalogi. Specialiteta za delavce:
Celuiloid- ovratniki, prsa in manšete.
— Nizke cene —.n—
Telefon i«. 17?
Gosp. gostilničarjem in p. n. slavnemu občinstvu
Tiska (t, Pr, U»pr*t v »raaj*,