LETO III. — Št. IO.
Poštnotekoci račun štev. 23.
SORICA, 5. MARCA 1921.
Posamezna številka 20 čent.
GORIŠKI SLOVENEC
IZHAJA VSAKO SOBOTO.
Uredništvo in Upravništvo: Via Carducci št. 10, H. nad.
Naročnin« : Italijanska kraljevina: Celo leto Lir 10.— Pol leta Lir 5,— Tri mesece Lir 2.50 En mesec Lir 1,—
Oglasi: Oglasi na drugi strani Lir 1.— za Vrsto. — Mali oglasi Lir 0.05 za besedo. — Znižane cene za letne naročnike.
PIPIiEll ALI SEP!l8llS6ASI!i?Mi“sliJP“a
Lepo je opazovati, kako se razvija v naši deželi politično snovanje. Polagoma se jasni in zanimanje /.a bodočnost postaja dnevno močnejše.
Lokalno slovensko časopisje pričenja posvečati vedno večjo pozornost italijanskemu časopisju in ni več daleko dan, ko bode uvidelo tudi italijansko časopisje v starem kraljestvu, da ni dovolj zajemati vesti o Slovanih iz lokalnega italijanskega časopisja, temveč neposredno iz slovenskega in jugoslovanskega časopisja.
Tako pričenja zbližanje in ostalo dovrši seveda čas. Naša prerokovanja se vres-ničujejo z edino razliko, da spametovanje ne gre v naš prilog, ampak v prilog onih, ki so naše nasvete popolnoma prezirali in omalovaževali, kjer so le mogli.
To ugotovljamo brez ni-kakega srda ali kujanja, kajti v dnu je bilo naše stremljenje identično z vsakim političnim naporom, da bi prišle potrebe našega ljudstva do vpoštevanja od strani merodajnih činiteljev.
Troje so bile italijanske Struje, ki so nudile Slovencem odkritosrčno pomoč in želele ž njimi sodelovanja na političnem in gospodarskem polju.
Prve so bile socialistične struje pričenši od reformizma pa dol do komunizma. Slednji je žel prvotno rezultate tudi med kmetskimi stanovi, ker je uvidel v njem vsak največjo odporno silo proti sedanjemu režimu.
Toda nadaljni razvoj je pokazal, da naše prebivalstvo ni za socijalizem. Pred kruto resnostjo odločitve za ali proti, se je komunizem razpršil in ni ostalo od njega drugega kakor spomin, po katerem danes veselo razbijajo slovenski nacijonalisti.
Tako je postalo naravno, da se Slovencev oči obračajo danes v pipizem in republikanizem.
Republikanci so namreč v svojih glasilih, kakor «Li-berta» in «Emancipazione», izrekli besede, ki so vzbudile zanimanje med Slovenci, v kolikor tvorijo namreč res podlago za sporazum in skupno nastopanje.
Čeravno stvar še daleko ni tam kakor bi bila lahko po obojestranskem prizadevanju, vendar ni izključeno, da se moreta izhodišča še občutno zbližati. Vsaj to je očividen cilj republikanskega pisanja, ki v njem tiči mnogo odkritosrčnosti in upanja za slovenske stiske.
Za to pa tudi «Edinost» ne more iti molče preko teh vabljivih glasov, kakor tudi ne »Goriška straša® preko
j zadržanja ljudi, ki stoje za časopisom «Liberta».
Morala to zahteva in zato slovenski «Edinaši» tudi govore in govoreč razdirajo republikancem vsako iluzijo, kajti, da ne bi jih dolžili republikanci «pipizma», odgovarjajo, da dejstvo neso-glašenja z republikanci ne pomenja še simpatij za «pipi-zem» ali «klerikalstvo».
Morda govore to nevede, daje klerikalstvo ali pipizem za Slovence danes že neiz-bodbitno dejstvo. To pa vsled globoke moralnosti Slovencev, vsled izrazito krščanske smeri, ki je danes hrbtenica vseh meščanskih držav.
Odkar je namreč propadla stara grška in rimska civilizacija in kultura, je vz-rastlo drevo krščanstva, na katerem so vsi listi kakor tudi ves moderni vstroj držav vštevši šolo in burokra-tizem čisti proizvod krščanske misli.
Vsa opozicija sestoječa iz naporov svobodomiselcev, socijalistov in republikancev je daniš opešala pred neo-mahljivim deblom krščanstva, raz katero so opozijo-nalci padli kot suha peresa, dočim je ostala kultura in civilizacija nerazdružljivo pritrjena na košate veje starorimskega krščanstva.
Vihar, ki je divjal toliko let nad človeštvom, ni vzbudil novih moralnih vrednosti v človeku, ampak ga je le še tesneje privezal krščanskemu tradicijonalizmu, kar se danes izraža v nezasliša-
Kljubu temu, da si je Gio-litti stekel brezvojbeno velikih zaslug za italijansko državo, se mu majajo tla pod nogami. Zaupnice, ki so mu bile glasovane v zadnjih sejah poslanske zbornice ne pomenjajo mnogo kajti po drugi strani je javna tajnost, da mu tramasonske stranke mečejo polena pod noge in da zbira Nitti silno opozicijo proti Giolittiju.
Tej opoziciji, ki je postala vidna posebno v šolskem vprašanju, manjka danes le še prava organizacija, da nastopi z očitnim bojem proti sedanji vladi.
Kriza v rimskem listu „Messaggero“ dokazuje dovolj skrivno rovanje za in zoper sedanjo vlado. Rimska vlada pa uvidevaje kritičen položaj parlamenta snuje načrt razpustiti sedanjo nezanesljivo zbornico.
Tako se zlahka stopi črez sedanjo akutno krizo in nove Volitve znajo pokazati, kako smer zavzame bodoča politična konstrukcija Italije.
Zna biti da pride sedanja reakcija do močnejše besede in vrne Italiji obliko enotne nacijonalne države, ki so jo socijalisti tako temeljito razrahljali.
Sedaj imajo seveda besede fašisti, ki po si nadeli kot glavno nalogo vničenje socijalizma.
Casniške kolone se polne zopet z opisom krvavih dejanj, ki so na dnevnem redu -po celi Italiji in ki oznanjajo težke lire neresnemu postopanju socijalistov.
Reperkusijo čutimo seveda tudi v naši deželi, kjer se vse pripravlja za nove volitve v znamen ju nacijonalizma.
nem razmahu katoliške misli i . 8l«>v«wko lju.lstvo v Juli-v novih državah.	i '|s'a Bene&jr kafe vehko no-
parjenost vsled tasisticnega
nasilja in ako bi vladala ume-
Ta pojav je značilen in njega vplivu se ni mogel
vala položaj obmejnih dežel
odtegniti niti slovenski na- jta]ije) bi j; mora]o biti pi.ed
rod, ki ga je trenotno popolnoma absorbiralo narodno vprašanje.
Dvoma ni nikakega več, da pluje ladija v pristanišče katoliških načel vzem-ši danes na svoj krov vse kar leze in gre po Julijski Benečiji.
To je danes višja sila, ki se njej danes vklanja vse in proti koji je danes brezmočno republikanstvo isto-tako kakor socijalizem.
Nam porečete, zakaj tako govorimo, ako smo bili vedno očitno za ekstremna načela. Tem porečemo, da kljubu temu pojavu, ki smo ga objektivno orisali kakor je bila vedno naša navada, ne verujemo, da se reši vozel tako kakor si danes predstavljajo naši slovenski politiki. Za rešitev mednarodnih sporov bi bilo treba popolnega umirjenja človeštva, za kar pa ne daje nikakega jamstva dejstvo, da se reakcija obupno oklepa starega krščanstva.
vsem na tem ležeče, da se ohrani v naši deželi mir in red.
Menimo, da govorimo iz srca našemu ljudstvu, ako trdimo, da si želi danes ljudstvo vsaj to dobroto, da bi se moglo mirno povrniti na svoje delo, ki je bilo prekinjeno po krutih vojnih dogo tkih.
To bi bila vsaj najboljša politika. Italije v novih obmejnih deželah.
Aneksijske slavnosti
Že več kakor mesec dni praznujejo naši sodržavljani svoje aneksijske slavnosti, ki jih jim seveda iz srca privoščimo. Zakaj tudi ne, saj so dovolj žrtvovali za povečanje svoje domovine in dovolj nestrpno čakali kakor mi, da bi bile konečne meje določene.
Pri vseh teh slavnostih se mnogo govori in povdarja, a kakor posnemamo „iz raznih govoranc" se Slovencev nihče ne spominja. Zahteva pa se
mnogokrat od njih, da bi se vdeleževali slavnosti in eventualno tudi nastopali, da bi se umetno insceniral nekak „sporazum".
To kaže malo diplomatič-nega duha. O priliki, ko se te slavnosti praznujejo, bi ne bilo odveč, ako bi italijanski Činitelji odkrito povedali, da so aneksijske slavnosti sicer v nasprotju z nacijonalistič-nim čustvovanjem Slovencev v Julijski Benečiji, da pa se Jim jamči v vseh bodočih razmerjah popolno . enakopravnost z italijanskimi državljani.
„Seveda" poreče marsikak Slovence, „to so le besede", Italijan pa nam poreče, da se to samo ob sebi umeje. Eno in drugo je napačno. Ako bi prišle te besede iz srca, bi sledila besedam dejanja. Ako molčiš, narod ne ve, kaj o njem misliš. Koliko ne bi pripomoglo v pomirjenje našega ljudstva, ako bi Njegova Ekscelenca Mosconi hotela o kaki priložnosti javno v navzočnosti Italijanov spregovoriti besedo s Slovenci! To bi pripeljalo oba naroda skupaj in netilo vzajemno zaupanje. Brez tega pa nam ne bode obstanka..
Treba je začeti, čeravno se zdi marsikomu tako težavno zbližanje, kjer ni ljubezni. Ge je ni, jo je treba ustvariti, a korakati se mora nasproti, aka se hoče paralizirati velikansko kuhanje, ki nam obe-ča grozne čase.
Smrt-civilizacije in kulturo. Obojno bode pojemalo hkratu-ako nadaljujemo po poti na, silja in sovraštva.
Beda in stiske, ki jih je ustvarila vojna, povzročata obup med nacijonalisti in proletarci, a ta obup bode postal strašen, ako se položaj ne spremeni in se razburjeni živci ne pomirijo.
Vsaka slavnost zgublja v takih okoliščinah svoj blesk veselja in zatorej naj se deluje na največjo slavnost, ki bi jo bilo še praznovati namreč mir in sporazum med narodi.
Nemški delegati
v Londonu
V Londonu, kjer se obravnavajo še vedno vprašanja, ki so v stiku z raznimi mirovnimi pogodbami, zavzema poleg turškega vprašanja še vedno glavno mesto tudi nemško vprašanje.
Kakor znano si v tem vprašanju niste povsem jedini Anglija in Francija, radi česar tudi to pot ni prišlo še do definitivne odločitve, kako se imajo zavezniki zadržati na-pram Nemcem. Tudi iz časopisja je le težko kaj pozitivnega posneti, kajti uradni komunikeji so v tem pogledu jako reservirani.
Le izjavi francoskega maršala Focha se pripisuje veliko važnosti. Na vprašanje časnikarjev, kaj se je vkrenilo i glede nemških predlogov je izjavil baje Foch, „da je Francija pripravljena na vse even-
tualnosti", kar bi bilo tolmačih za Nemce jako neugodno.
Glavno besedo pa ima še vedno Llovd George, toda od istega ni nikakega glasu, le francosko časopisje trdi da se je dosegel nekak sporazum med njim in francoskim mi-nisterskim predsednikom Bri-andom.
Vendar ni nikakega povoda misliti, da bi bila Anglija navdušena za kake pohode proti Nemčiji, razven v slučaju, da bi to zahteval prestiž Anglije. Preveč tlači namreč Anglijo irska ustaja ki se je ne da vdušiti in ki zahteva od Anglijo premnogo denarnih in človeških žrtev.
Radi tega je umevno, da napenja Anglija vse svoje sile, da bi zadrževala Francijo od vsake neprimerne represalije proti Nemčiji. V tem podpira Anglijo tudi italijanska vladna politika.
Tak položaj imajo pred seboj nemški delegati, ki so došli v London, da dosežejo popuste na ve.rsailski mirovni pogodbi.
Turško vprašanje, ki temelji še vedno na tako zvani Se vraški pogodbi, visi še vedno v zraku. Turški delegati so sicer obrazložili svojo zahteve, ki niso bas skromne, kajti isti zahtevajo med drugim tudi, da se jim prepusti kos Tracije in mesto Smirne z ozadjem, a sedaj čaka beseda Grke, ki se pa. ne morejo več tako zlahka zjediniti, odkar jim manjka glavni političen steber v Venizelosu.
Njegovi nasprotniki se trudijo vsled tega na vso moč, da bi izrabili njegov vpliv za svoje politične namene in pokrili Konstantina s tem, da bi si zagotovili napram turškemu vprašanju Venizelosevo soglašanje. V tem znamenju se vrtijo londonska pogajanja.
Logaški dogodki
Dne 26. februarja t. 1. je izvršila izpraznitev logaške kotline od strani italijanskih čet.
Približno ob 11. uri sta so pripeljali v logaški trg dve stotniji jugoslovanskega vojaštva,. Samo ob sebi ji umevno, da jih je prebivalstvo sprejelo z največje svečanostjo.
Vse vasi, ki pripadejo Jugoslaviji, so bile okrašene s slovanskimi trobojnicami.
Vse je streljalo in pokalo od veselja, med tem ko so se italijanske oblasti umikale.
Do malega spopada je prišlo baje le na postaji in to še le proti večeru, ko je vinjenost nekatere premagala.
Izmišljotin, ki jih prinaša italijansko lokalno časopisje, se ne more drugače označiti kot podlo ščuvanje proti vsaki možnosti sporazuma,
VftVEifJE v ITALIJI
Iz zadnjih vesti, ki prihajajo iz notranjosti Italije, je posnemati, da so bližamo zopet poletnim časom.
Poboji med fašisti in socijalisti postajajo sila intenzivni.
«Q0RIŠKI SLOVENEC«
Pred nekaj časom seje zdelo, kakor da bi proletarska sila popolnoma onemogla, kajti fašističnim silam je bila še igrača požig delavskih zbornic v Bolonji, v Medeni in F errari.
Socijalisti so jih dobivali povsod po hrbtu. Livornski kongres jim je zmešal pojme in paraliziral njihovo odporno moč.
Baš v zadnjem trenotku pa se je opozicija zastopana po socijalistih vzdramila in pričelo je zopet obojestransko divjanje, ki se izraža v pouličnih bojih, požigih in umorih.
Posebno krvavi so bili spopadi v Baru. Da se je vspo-stavilo mir, je^ moralo nastopiti vojaštvo. Človeška bešti-alnost je dosegla v tem kraju skoraj bi rekel vrhunec, kajti poleg pouličnih bojev se je vršil po deželi pravcati vandalizem, ako se pomisli, da so se sežigali in vničevali poljski pridelki, zastrupljala živina itd. It. d.
Pa komaj se je napravil red, že so zbruhnili hudi nemiri v Florenci med fašisti in socijalisti, ki so zahtevali obilo človeških žrtev.
Napetost pa se je pojavila tudi v naši deželi, kjer je prebivalstvo vsled prestalih vojnih zgub še občutljinejše nego drugod.
Fašistovske organizacije in socijalisti se neprestano pobijajo in si vničujejo imetje. Pred par dnevi je nekdo u-strelil v Florenci nekega orožnika, neki drugi orožnik pa nekega železničarja. Bilo je dano znamenje za boj, ki je imel hude posledice. V Kan-fanaro v Istri so se tudi zgodile težke stvari v bojih med fašisti in socijalisti. Gibanje se je preneslo v Trst, kjer so v pondeljek fašisti razdejali in požgali delavsko zbornico. Ognjegascem so fašisti porezali cevi in streljali na nje. Človeške žrtve k sreči ni bilo. — Napadli so tudi ,,Edi-nost“ in pridrli do uredniških prostorov, a niso mogli udreti, kei; so jim branila vhod težka železna vrata. Telefonično pozvani oddelki orožnikov so vpostavili red. Obleganje je rrajalo 20 minut, aretiran ni bil nihče. Med tem so napadli tudi srbsko pravoslavno šolo, kjer so vse razmetali in odnesli italijansko zastavo, ki so jo dobili, češ, da jo Slovani ne smejo imeti. Napadli so tudi krožek „Spartaco" in zažgali pohištvo. Kot protiak-cijo so zažgali socijalisti — delavci del ladjedelnice pri Sv. Marku.
Pred plebiscitom na Šlezkem
V Gorenji Šlezki se bliža dan odločitve, komu pripadejo v bodoče bogati premo-gokopi, ki so toliko pripomogli k razvoju nemške veleindustrije.
Plebiscit se vrši pod nadzorstvom medzavezniške komisije, ki jej predseduje francoski general Le Bond. Razpoloženje med prebivalstvom je kakor naravno silno nervozno. Domače nemško časopisje poživlja neprenehoma zaveznike, da bi odposlali na lice mesta vojaške oddelke, da vzdrže mir in red.
Poljska in Nemčija voditi tajno in očitno vojsko, borba
bo strašna, kajti računa se na pol in pol glasov. Malo glasov zamore odločiti osodo Šleske. Ponekod se napadati stranki z orožjem. Pred kratkim so se vršili krvavi izgredi, v Beuthenu, tekom katerih je bil ubit znani nemški nacijo-nalist Dr. Klouder. Poljake razbiu j a posebno zavezniška odredba, da zamorejo glasovati tudi izseljenci, ki se vrnejo k plebiscitu na Gorenje Šlezko.
Dalje jim ni po volji razdelitev nemškega posestva v Danzigu, kar baje ne gre povsem v prilog Poljakov.
Pripravljajo se tudi tam koroški dogodki.
Volitve v Parizu
V drugem okraju pariškega mesta so izpadle volitve jako zanimivo. Volilcev je bilo
190.000.	Od teh je šlo volit
117.001.	Corbeileur od narodne republikanske zveze je dobil -17281» 'glasov. Bonnet v isti stranki 4G121; komunist Loriot 22822; Souvarin, tudi komunist 3G788; De lang neodvisen socijalist, 20759; lean Bon, neodvisen socijalist, 20241; Maurhange, socijalni revolucijonar 12855; Mauring socijalni revofuoijonar 11757; odločila bode torej ožja volitev.
Značilne so na Francoskem kandidature komunistov.
Bombni proces
Nismo verojeli, da bi v sedanjih razmerah sodnija napravila iz bombnih dogodkov v Gorici materijal za obtožbo.
Preveč so razburkani narodni in drugi duhovi, da bi za-mogel sodnik objektivno in mirno izreči ono obsodbo, ki se jo po zakon pričakuje.
No, dejstvo ostaja, da so je sestavila precej dolga obtožnica proti nekemu 22 letnemu Valentinu Čalligaris, proti 19 letnemu Adrio Giganti in proti 18 letnemu Renatu Manfredini.
Obtožnica opisuje na dolgo in široko naklep, izvršitev in posledice bombnega napada na narodno tiskarno.
Razven strahu, ki so ga doživeli begunci stanujoči v hiši »Narodne tiskarne« je atentat vničil zalogo kujig in tiskovin za skupnih 16.000 lir.
Ker priznava Čalligaris to dejanje, je bilo treba napraviti obtožnico v kateri pa ni pozabljeno povdariti, da je Calliga-ris eksaltiran človek, kakor Adrio Giganti iz Forlimpopolja, dočim je bil Renato Manfredini oni skrbni prijatelj, ki je nepremišljeno mladino odvračeval od naklepa. Zaletel se je bil namreč le pri prvem izpraševanju z izjavo, da je napad nadzoroval, isti nito pa jo hitel za mladeniči, da bi jih zadržal.
Toda hiperpatrijotizem se ni dal kar tako omehčati in zgodilo se je torej, kar se je zgodilo. «Goriška straža« in «Li-berta« sta dobili lekcijo, kako je v bodoče pisati o fašistih, ako nočeta doživeti še kaj hujšega.
Izpovedi obtožencev niso prinesle nikakega novega dementa v proces.
Zagovorniki so se trudili, da bi obtožence popolnoma rešili, državni pravdnik je po večernem »Piccolovem« poročilu z dne 1. marca 1921 tudi olajšal
obtožencem stališče s tem, da • je označil »Goriško stražoa in eminentno antiavstrijakantski j list »Liberta« kot „fogli insul-tatori“ (ščuvajoča lista), ki sta s svojimi članki privlekla za lase atentat.
Sodniki so imeli jako težko stališče. A vendar so ostali neizpromi napram očividnim storilcem ter priselili Calliga-risu 4, Gigantiju pa 2 meseca težke ječe, proti Manfrediniju se seveda ni moglo izreči za kazen.
Vendar pa je z ozirom na predstoječo amnistijo za zločine sodnija spoznala, da bi bilo krivično zapirati že sedaj obsojenca in jik je pustila na provizorični svobodi.
Domače vesti
Davek na vozila, avtomobile, motorje, parobrode, motociklje in kolesa.	(Nadaljevanje in konec)
Overovljenje vozil. — Vsa av-
tomobilna vodila morajo biti overovljena od posebne komisije, ki se ustanovi pri generalnem civilnem komisariatu. Na voznem dovoljenju, ki se izda motociklom, avtomobilom in motornim čolnom, mora biti označena največja sila, s katero lahko dela motor, in sicer mora biti Ta sila izražena v konjskih silah (IIP). Pri avtomobilih in motornih čolnih, ki služijo stalno in izključno za prevažanje na gotovi progi in niso v poštni službi ali v službi na trgu, dalje pri onih, ki služijo izključno in stalno prevažanju blaga mera osnačiti generalni civilni komisariat na voznem dovoljenju tudi nijhov namen.
Davek na kolesa, motocikle, avtomobile in motorne žolne. — Kdo odloča, kedaj se plače nižij davek.
O tem, ali so dani vsi pogoji za to, da se odmeri nižji davek, t. j. ali se ima smatrati kako vozilo za tako, ki izključno in stalno služi kot javno ali za prevažanje na gotovi progi itd., odloča v Trstu Kolkovni urad, na deželi j*a odnosoi davčni urad. Ti uradi lahko zahtevajo, da se doprinesejo potrebni dokazi. Proti njihovi odločitvi lahko vloži lastnik priziv pri pristojemu finančnemn oblastvu 1. instance (Finančnem nadzor-ništvu), ki odloči končnove-Ijavno.
Kazni. — Ako kdo krši do-ločbd označenega odloka, se kaznuje tako-le: 1. z ozirom na vožnjo s kolesi in sličnimi napravimi: a) ako ni presekana ploščica iz aluminija pri marki, plača lastnik 20 lir globe in se mu odvzame marka; b) ako nima kolo marke, plača lastnik dvojno pristojbino; c) ako ima vozilo več sedežev in marka ne odgovarja večjemu številu sedežev, plača lastnik dvojno pristojbino in se mu odvzame mark. 2. z ozirom na vožnjo z motocikli, avtomobili in motornimi čolni: a) ako se davek ni plačal, se kaznuje lastnik z dvojaim zneskom; b) ako plačan davek ne odgovarja sili motorja, z dvojnim zneskom in z izgubo marke; c) ako na vo-;ilu ni pritrjena predpisana narka, z globo 40 lir; d) ako rožnik nima pri sebi voznega lovoljenja, z globo 20 lir; 3. iko se rabi vozilo v drugo jvrho, kakor v to, z ozirom na catero se je plača nižji davek, 3e kaznuje lastnik z globo v
trikratnem znesku razlike med plačano svoto in svoto, ki bi se morala plačati; 4. ako ob stoja pod 3. imenovana zloraba v tem, da se rabi kak avtomobil, ki naj služi edinole za javno rabo na trgu, ali kak avtomobil, katerega se je plačal le davek za poskusno vožnjo, v druge svrhe, se kaznuje lastnik z globo v desetkratnem znesku razlike med plačano svoto in svoto, ki je predpisana; 5. z ozirom na vožnjo s kolesi, motocikli, avtomobili in motornimi čolni: a) ako marka ni pritrjena na predpisan način ter na predpisanem mestu, plača lastnik 15 lir globo; b) ako nima vozilo, ki je oproščeno davka, predpisane marko, plača lastnik, ako gre za kako ali slično napravo, 5 lir, ako pa gre za kak motocikel, avtomobil ali motorni čoln, 10 lir globe; 6. z ozirom na vožnoj z motocikli, avtomobili in motornimi čolni, ako na kakem javnem vozilu ni pritrjena tablica z napišem: »Javna služba«, se plača globa v znesku 1000 lir.
Dalje se vsak, ki neupravičeno prodaja predpisane marke, ali jih kupi od osebe, ki ni upravičena jih podajati, kaznuje z globo v znesku od 100 do 500 lir. Ravnotako se kaznuje tisti, ki kako marko tudi samo začasno odstopi drugemu.
Z globo v istem znesku se kaznuje tisti, ki prodaja marke ceneje, kakor je predpisano.
Kdor krši predpise, ki veljajo za rabo tistih mark, ki se izdajo za poskusno vožnjo, plača globo v znesku 100 lir, ako gre za kak motocikel, in 300 lir ako gre za kak avtomobil ali motorni čoln.
Vsak drug prestopek se kaznuje z globo 15 lir.
Kolesa in slične naprave, ki se znaščijo na javni ulici brez predpisane marke, se zaplenijo, ako dotičnik ne plača takoj globe ali ne položi odnosne kavcije.
Isto velja tudi za motocikld, avtomobile in motorne čolne.
Kazensko postopanje. — Proti globi se lahko vloži nekoleko-vana prošnja na finančno obla-stvo 1. instance (Finančno nad-zorništvo). V tem slučaju se ne napravi kazenska ovadba. Proti odločitvam 1. instance je dopuščen priziv na deželno Finančno ravnateljstvo. Priziv se mora vložiti tekom 15 dni od dneva, ko jo bila na znanjena odločitev 1. instance.
Ko je enkrat kazensko postopanje zakljnčeno in obso-jenne ne plača globe, se, za-plenjejo vozico proda. Z izkupičkom se pokrije globa in vsi strošik, in kar ostane, dobi lastnik. Če bi z izkupičkom globa io stroški ne bili kriti, jamči lastnik za svoto, ki se manjka.
Upravitelj in urednik: Karol Juiit.
Tiskarna G. Juch v Gorici.
RUDOLF KOLL
Zobozdravniški atelije
--- ustanovljen leta 1892
Odlikovan z največjimi kolajnami v Londonu, Parizu, Vidmu, Gorici, Sainl Louis-u.
--------- Sc otvori zopet s 15. februarjem 1921 --------—
Sprejema
9—12, 14—17,
GORICA,
Semeniška ulica št. 3, I. n.
Banka za Julijsko Benečijo v Gorici
Anonimna družba - Društvena glavnica L 1,000.000
" ......... I m*.—......—
Agencije:
Ajdovščina, Ajello, Gradišče, Gradež, Červinjan, Kormin, Tržič.
Depoziti - posojila - oflračuni
' ■"■F ■■"'•T■ 1
Brezplačna emisija bančnih namazov, Ki so vporabljivi po celem kraljestvu

Tiskarna G. Judi
GORICA, VIA MORELLI 14
SPREJEHU VSAKO TISKARSKO DELO