* «
Amerikanski
7* n
List za. slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.
22. ètevilka
JToliet. Illinois. IO. maja leta 1907
/Letnik X V I
Nova slovenska cerkev sv. Trojice v Indianapolisu, Ind.
NOVA CERKEV BLAGOSLOVLJENA.
Slovenska naselbina v Indianapolisu, Ind., imela svoj veliki dan.
K ZGODOVINI NOVE ŽUPNIJE.
Rev. Jos. Lavrič, ustanovitelj iste, vnel farane k bratovski ljubezni.
Indianapolis, Ind., 7. maja. — Dne 28. aprila 1907 je bil za Indianapolske Slovence jako pomenljiv in slovesen dan — dan, ki bo ostal marsikomu v trajnem spominu — dan, kakoršnega morda nihče izmed tukajšnjih Sloven-' cev ne bo več doživel. Ta dan se je namreč slovesno blagoslovila slovenska cerkev sv. Trojice in se tako izročila bogočastju. S tem si je narod postavi! trajen spomenik svoje požrtvovalnosti in si zvil venec neminljivih zaslug za vero in za narod.
Kako se je razvila ta slovenska fara? Veliko zaslug sta si stekla pri tem razvoju Rev. Šušteršič in Rev. Kranjec. Prvi je hodil več let tukajšnje Slovence spovedovati in jih vspod-bujat, naj ustanavljajo društva in mislijo na samostojnost. V istem smislu je deloval v tej naselbini tudi Rev. Kranjec, kateri je posebno energično nastopil pri irskem župniku, kamor so hodili Slovenci v <;erkev, in pa pri škofu Chatardu za samostojnost Slovencev. Škof je konečno ustregel ljudski želji in dal Slovencem samostojnega duhovnika v osebi Rev. Lavriča.
Dne 29. apr. 1. 1906. so Slovenci pričeli s samostojno službo božjo v Pes-chatovi dvorani. Cerkev se je nameravala prvotno zidati na vogalu Kets-cham in Calvelage streeta. Ti loti pa sta se pozneje prodali in se kupil svet na vogalu Holmes ave. in Calvelage streeta, kjer stoji nova cerkev. —
S kopanjem za cerkev se je pričelo II. sept. lanskega leta. Zidava je potem v toliko napredovala, da se je mogel 21. oktobra slovesno blagosloviti vogalni kamen. Različne vremenske zapreke so zidavo ovirale, tako da je bila cerkev še le 28. aprila t. 1. za blagoslov sposobna.
Dne 28. aprila pa je bil na krovu ves slovenski živelj, da — kolikor mogoče — slovesno proslavi za tukajšnje Slovence tako zgodovinski dan. Že ob 9. uri napravijo vsa slovenska društva in madjarsko društvo s svojimi zastavami in z godbo lep obhod po cestah in se ob pol 10. uri ustavijo na King ave. pred stanovanjem domačega gospoda. Kmalu nato se pripelje škof Donaghue. Točno ob 10. uri se začne pomikati sprevod s škofom in duhovščino proti cerkvi. Ko je škof blagoslovil cerkev, je bila slovesna sv. maša z leviti, katero je opravil domači gospod v navzočnosti škofovi. Med mašo je domači gospod v jedrnatih besedah pojasnil ljudstvu pomen in slovesnost dneva. Po $v. maši je govoril škof prav poljudno v angleškem jeziku in pohvalil vernike, da so si postavili tako lep hram božji, kjer bodo sedaj v dušnem oziru ravno tako pre-
skrbljeni, kakor v starem kraju. Prosil jih je, da naj skupaj drže. kakor en mož — naj podpirajo duhovnika in se podpirajo med seboj. Po končani službi božji so spremila društva z godbo škofa in duhovščino do stanovanja domačega gospoda. Godba spremi društva do društvene dvorane —- velika množica ljudstva se razide — in slavnost je končana. Popoludne ob treh so bile pete litanije z leviti. Pri službi božji je lepo popeval domači cerkveni zbor.
Nova cerkev je 104 čevlje dolga in 52 čevljev široka in z zvonikom 104 čevlje visoka. Zidana je, kakor kaže slika, v strogo romanskem slogu. V sanktuariju in na pročelju ima lepo barvana okna. Barvani sta tudi prvi dve stranski okni, kateri je daroval ,ar hitekt Bedeli, kateri je izdelal načrt in vodil stavbo. V cerkvi je 390 sedežev, na koru je tudi prostora za 50 oseb. Cerkev stoji na jako lepem prostoru in b.o imela — kakor upamo — lepo prihodnjost.
Indianapolski Slovenci, pač smejo biti ponosni, da so v enem letu toliko dosegli in si postavili tako lično hišo božjo, ki je po mnenju strokovnjakov med manjšimi cerkvami ena najlepših v mestu. Res cerkev še ni plačana in bo treba še veliko skrbij in požrtvovalnosti, toda kjer je edinost in ljubezen, tam tudi trdo zaslužen cent veliko zaleže. —-	Farani.
Iz Clevelanda, O.
Cleveland, O., 6. maja. — Parada clevelandskih Slovencev do mil. g. škofa Ig. F. Horstmana, ki se je predzadnjo nedeljo ponesrečila in imela včeraj ponoviti, se topot ni vršila Današnja N. D. naznanja, da je korakanje izostalo "vsled prošnje m. g. škofa in čast. gosp. župnika Zakraj-šeka”. Ne vnamemo, da “vsled prošnje“. Bržkone je prišel čisto druga-* čen n odločen miglej iz škofije da se takim potom ne doseže ničesar Sedaj so voditelji nezadovoljnežev v največji zadregi. Pristaši odpadajo od dne do dne, ker so se naveličali brezuspešnega boja, ki jim donaša samo neprijetnosti; in tudi čimdalje bolj u-videvajo, da so bili speljani na led. Upati je, da se v kratkem sklene mir.
POCESTNI BOJI V SAN FRANCISCU.
Štrajk vslužbencev pri družbi cestne železnice dovedel do krvoprelitja.
VELIKA PARADA
ŠTRAJKOLOMCI NAPADENI.
Revolverji in kameni igrali vlogo. Mnogo oseb ranjenih.
San Francisco, Cal., 7. maja.—Štrajk 1700 voznikov in sprevodnikov tukajšnje cestnoželezniške družbe je danes povzročil poulični boj, v katerem je bilo nad dvanajst oseb hudo ranjenih.
Bilo je ob poltreh, ko je družba prvikrat poskušala nadaljevati promet s tem, da je odposlala sedem kar s 30 do 40 štrajkolomci, uniformiranimi kot voznimi nadzorniki. Vsak je imel velik revolver za pasom. Vožnja se je začela ob kolnici na vogalu Turk in Millmore cest, kjer je bilo zbranih 3000 do 5000 mož in mladeničev. Nadalje je stražilo tam 27 policajev. Bržko so kare zapustile kolnico, se je začulo kričanje in vpitje. Kare še niso bile blok daleč, ko so že začele frčati opeke in kamenje.
Prvi strel.
V nekoliko hipih ni bilo več nobene šipe v karah in več neunijcev je bilo ranjenih. Na voglu Turk in Bucha-nan cest je bil podjet posebno hud napad na prvo karo, nakar je neki štraj-kolomec na zadnji platformi ustrelil v množico. Neki moški je bil zadet v roko. To je množico razkačilo, in medtem ko so kare vozile mimo nadaljnjih 12 blokov, je neprestano frčalo kamenje v vozove. Napadenci so odgovarjali z revolverji, in v nekaj trenotkih je bilo osem moških ranjenih, med njimi dva policaja.
V krvavem avtomobilu.
Nazadnje je dospela policijska pomoč in prijetih je bilo nad dvanajst streljačev. Več štrajkarjev se je potem polastilo kar in odpeljali so se nazaj v kolnico, odkoder se je nanje streljalo, kakor zatrjujejo, in nekaj je bilo ranjenih. Neki neunijec je potem ogi-bališče krivo pbstavil na voglu Turk in Fillmore cest in vsled tega je kara skočila s tira in zdrčala v skupino ljudi, da je bilo zopet več oseb prav nevarno ranjenih.Sledila je zmešnjava in več žensk in otrok je bilo pohojenih Ob polpetih so1 dospeli nadaljnji policaji in napravili deloma red. Videli so tudi superintendenta Chapmana, kako se je v krvavem avtomobilu bliskoma peljal po Golden Gate Ave. Je li sam ranjen, doslej ni znano.
13,000	oseb brez dela.
San Francisco, Cal., 7. maja. — Vsi vslužbenci cestnih železnic, ki niso prišli davi v službo, so odpuščeni.
Štrajk cestnoželezniških uposlencev, ki tu občinstvo naravnost prizadeva, je začasno potisnil v ozadje vse druge 'delavske težkoče. Vsled raznih štraj-kov je nad 13,000 oseb brez dela in najmanj istotoliko jih je posredno prizadetih.
slovenskih katoliških društev v Chi-cagi, Illinois.
Tornado.
Mount Pleasant, Tex., 7. maja. — Veliko škodo je napravil in človeških žrtev je zahteval tornado, ki je besnel v severnem Texasu pozno včeraj. Mesteci Ridgway in Birthright, štirideset milj zapadno od'tukaj, sta popolnoma razdejani. Devet ljudi je bilo v obeh usmrčenih.
Dunajski pevci v Washingtons
Washington, D. C., 6. maja, — Člani dunajskega pevskega zbora (Wiener Maennergesangverein), ki so te dni dospeli za nekaj tednov v Združene države, so dospeli danes semkaj. Av-stro-ogrski poslanik, baron Hengel-mueller, jih je v Beli hiši predstavil predsedniku Rooseveltu, nakar so mu priredili majhen koncert. Zvečer so se vrnili v New York.
Vojska?
Washington, 6. maja. — Guatemala ni hotela ugoditi mehikanski vladi ter izročiti Mehiki generala Limo in polkovnika Onofre Boree, ki ju mehikan-ska vlada obdolžuje, da sta zamotana v umor bivšega predsednika Barril-lasa, ki se je izyršil v Mehiki. Tu se vsako uro pričakuje, da se diplomatič-ne zveze med Mehiko in Guatemalo pretržejo, nakar utegne priti do vojne.
Ogenj uničil mesto.
Panama, 7. maja. -— Kakor pravijo dospela poročila, je zadnjo soboto o-genj popolnoma uničil mesto Bocas del Toro. Mesto, ki je štelo 4000 duš, je ležalo na otoku istega imena. Marca meseca 1904 je zgorelo tamkaj nad 100 hiš in je bilo napravljene škode nad pol milijona dolarjev.
Zima.
Cleveland, O., 4. maja. — V severnem delu države Ohio je zapadlo mnogo snega. Vihar je zelo motil brzojavno službo.
St. Joseph, Mo., 4. maja. — V seve-rozapadnem Missouriju je zadnjo noč padel toplomer pod ničlo. Vrtovi so dejansko uničeni. Tako mrzle majske noči se ljudje ne spominjajo. Včeraj je melo ko pozimi.
Dne 12. maja bodo združena slovenska katoliška društva iz Chicage in So. Chicage priredila veliko parado. Katoliški Slovenci in Slovenke iz Chicage in So. Chicage bodo na .ta način javno pokazali svoje katoliško prepričanje v boju zoper odpadnike naše svete vere. Dan 12. maja bo torej za Chicago in So. Chicago prazničen dan. Moč katoliške zavesti bo praznovala svoje slavlje. Misel na to slavnost je sprožilo društvo sv, Jurija št. 960. Katoliških Borštnarjev, ki bodo ta dan sprejeli nad 40 novih članov. Ob 2. pop. se bodo društva zbrala na 626 Centre Ave., odkoder bodo odkorakala do dvorane, kjer se bo vršila slavnost (Leavit St. in 19. ceste.) Vsako društvo si izvoli svojega govornika. Parade se bodo udeležili tudi višji uradniki dvora Kat. Borštnarjev in Rev. John Kranjec in Rev. Anton Sojar.
<6
Toča.
Cassville, Mo., 7. maja. — 16 let stara Aliče Beeson, hči necega tukajšnjega farmarja, je bila včeraj vsled hude toče tako zelo poškodovana, da leži v nezavesti in bo bržkone umrla.
Pravda Haywood se začela
Boise, Idaho, 8. maja. — V tem mestu so pravdniki ali radovedneži iz vseh kotov Združenih držav že pred nekaj dnevi zasedli f-se razpoložne sobe povodom jutri začenjajoče se sodne obravnave proti William D. Hay-woodu, obtoženemu, da se je soudele-žil umora bivšega guvernerja Steunen-berga države Idaho. Vsâk semkaj dohajajoč vlak donaša nadaljnjih množic obiskovalcev, tako da že primanjkuje stanovanj.
Med obravnavami bodo vsi javni nagovori po cestah prepovedani in to zato, da se prepreči vsakršna agitacija za ali zoper obtožence. Pričakuje se, da bo policija vstanu, vzdržavati mir.
Pravdniki obeh strank izjavljajo, da obravnava ne bo spet preložena.
Ta pravda proti Haywoodu ter soobtožencema Moyer in Pettibone bode za državo Idaho zelo draga, kajti še se ni začela obravnava in že znašajo stroški $52.000.
* Ce ima država denarja za obtožbo, pa imajo toženci, ali pravše njih prijatelji, delavske unije in “Western Federation of Miners”, kateri zvezi pripadajo toženci, tudi denarja, in sicer mnogo denarja, in ker bodo v tem slučaju nastopili najboljši zagovorniki v deželi se bo razvil sodnijski boj, kot ga je malokdo doživel v tej deželi.
John Mitchell bolan.
Spring Valley, 111., 7. maja. — John Mitchell, predsednik premogarjev, se počuti zadnja dva dni nekoliko bolje. Bolnik čuti malo bolečine, a je slab vsled tega, ker ne more uživati dovolj hrane.
Naskakovali banko.
New York, 7. maja. —- Veliki oddelki policajev in detektivov so danes hiteli do italijanske banke zvane “Italian Bank of the City of New York”, katero je nad 1000 Italijanov poskušalo naskočiti, bržko so bila vrata odprta. Razburjeni vlagatelji so zahtevali svoj denar nazaj, dasi so padale policijske batine po njihovih hrbtih. Kolobocija se je začela, ker je včeraj neki italijanski .listič poročal o velike« poneverjenju v banki. V resnici pa je neki klerk poneveril samo malo svoto denarja, katero so predstojniki takoj poravnali.
Ženske proti salunarjem.
Wabash, Ind., 7. maja. — Več sto delavcev zveze JV. C. T. L. bo jutri korakalo pred sodišče okrajpega komisarja, da protestirajo proti kupeiii s saluni v tem countyju. Ena tretjina tega okraja je “suha” in ženske so vprizorile križarsko vojsko, da stro ostale salune.
Vsled'štrajka trpi promet.
New York, 7. maja. — Vsled štrajka kacih t0.000 nakladalcev voznega blaga bržkone nastopi znatna zamuda v odpravi oceanskih parnikov. Vse tukajšnje ladijske družbe so že sedaj prizadete po štrajku, celo nekateri v Južno Ameriko in amerisk^ nabrežna mesta vozeči parniki ne morejo odpluti ob pravem času.
Nevarnost za dekleta.
Chicago, lik, 8. maja. — Rev. Geo. W. Gray, vodja gibanja zvanega “Forward Movement”, je včeraj govoril 500 ženskam raznih klubov o kupčiji z mladimi dekleti z dežele, ki se vrši v Chicagi. Rekel je, da je $50 cena, ki jo plačujejo za vsako žrtev agentje nesramnih brlogov. Ti agentje imajo poklic, zasačiti vsako lepo devojko z
dežele, ki pride v mesto sama in brez
A.
zaščite.
— Vsi $3 50 in $4.00 čevlji na Chu-likovem vogalu so sedaj po $3.30. Prihranite si denar in podpirajte domače podjetje.
GLAS SVOBODE”
— NA KOLENIH.
Milo prosi milosti in usmiljenja sodnike Združenih Držav v neusmiljeno spakedrani angleščini.
Jožef Duller, Anton Duller in Jakob Tisol zopet zaprti. Pridejo drugi teden pred “grand jury” v Jolietu.
JANEZ KAKER IN MARTIN KONDA STA POBEGNILA.
Lastniki in uredniki “Glas Svobode” so v groznih škripcih. Zdaj se jim odpirajo oči. Zdaj se učijo, kakšna svoboda je v Ameriki. Draga je ta šola, pa bo koristila veliko, če ne njim, pa gotovo mnogim, ki so doslej hodili za njimi. Mislili so odpadniki o-krog “Glas Svobode", da smejo v tej svobodni deželi obrekovati poštene ljudi, kolikor se jim ljubi. Odpadniki od vere, ki so se zbrali pod zastavo umazanega lista “Glas Svobode”, pa ne sovražijo nikogar bolj, kakor čuvaje sv. vere, to je: katoliške duhovnike. Zato so v svoji “gnojni jami”— kakor je imenoval zvezni sodnik Lan-dis glasilo slovenskih odpadnikov — sramotili duhovnike na najgrši način, jih obrekovali, jim kradli dobro ime ter jih skušali pripraviti ob zaupanje pri našem dobrem katoliškem narodu. Pa ne samo duhovne, ampak tudi posvetne katoliške može, ki se nikdar ne strašijo tudi v javnem življenju pokazati svoje katoliško mišljenje, so začeli nesramno napadati, jih obrekovati ter jim škodovati, kakorkoli mogoče.
Mi smo jih svarili, jim grozili z batino — to se pravi: s postavo Združenih Držav, ki ostro kaznuje obrekovalce in tatove poštenja poštenih ljudi j. Pa vse ni nič pomagalo. Besneli so čimdalje bolj. kakor da so obsedeni. Torej ni kazalo drugega, kakor poslu-žiti se najskrajnejšega sredstva, vzeti v roko batino in .pozvati sodišča naše svobodne dežele, da kaznujejo hudodelce po zasluženju.
Sodišča so storila svojo dolžnost. Odpadniki so bili tirani v ječo. izpuščeni pod gotovim poroštvom in zdaj čakajo svoje — obsodbe. Njihovi odvetniki zavlačujejo obravnave kar naj-dalje morejo, skujejo svoje- klijente in jih tolažijo s konečno zmago. Obtoženi odpadniki pa se tresejo strahu pred — zasluženo kaznijo.
Postali so grozno ponižni in krotki. Duhovnike, ki jih preje niso imenovali drugače kakor "prekl... farje”, imenujejo zdaj “gospode župnike ali duhovne gospode”, posvetnim našim rojakom, ki so zastran vere pisarili v naš list, se ne upajo več odgovarjati in pred posvetno gosposko so dobili naenkrat silno spoštovanje. V zadnji št. “Glas Svobode” so padli na kolena in prosili naša sodišča s povzdignjenimi rokami milosti in usmiljenja. Na prvi
strani so priobčili prošnjo na sodnike
toženi so pred raznoterimi sodniki— naj se jih usmilijo ter jim prizanesejo Koliko bo ta ponižna prošnja vplivala na sodnika, si vsakdo lahko misli Omenimo le, da je bila objavljena \ “angleškem” jeziku “Glas Svobode” ir
angleški jezik! Ubogi “greenhorni 1' Drža\ ni p ra v dni k. ki smo mu pokazal ta papir, je rekel: ’‘Papers who abuse the english language in such a horri ble way, should not be tolerated ir this country.”
Angleščine veščini čitateljem objav Ijamo samo napis njihove prošnje: ‘O humble prayer to uncle Sam”. Seved; še ta, kopriva ni zrasla na njihoven zelniku, ampak jim jo je podlegel kal češki ‘čespeš” ali nemški anarhist.
Odpadnikom okrog “Glas Svobode' res prede, krvavo prede. Zdaj bi rad vse utajili. Pa ne gre in ne gre. Izgo varjajo se, da niso nič slabega mislili ko so^ nekatere slovenske duhovnik, obdolžili nemoralnega življenja in ne katere slovenske trgovce nepoštenosti
Zadnji teden so bili zopet zaprti Jo žef Duller, Anton Duller in Jakob Ti sol in bodo sojeni prihodnji teden pre< veliko poroto (grand jury) v Jolietu Konda in Kaker, za katera dva so bi! tudi "warrants” zapriseženi, sta po begmla. Detektivi ju iščejo že od pon deljka. pa doslej brez vsacega uspe ha. Oba sta že od prej pod dvojnin poroštvom in če jih ne ujamejo do 24 maja, bodo njihovi “bondsman”, ki s< dali poroštvo za n ju, izgubili tisoč' dolarjev.
laki junaki so torej vodje sloven skih odpadnikov v Ameriki. Urednil "Glas Svobode”, Janez Kaker, nekda nji liberalni šomašter na Kranjsken m Martin Konda, glavni tajnik in vo dja "Narodne Jednote” in nekdani kravji pastir na Kranjskem, sta po be gnila ali se pa skrivata! Klavrn; generala odpadnikoy in izdajic svojeg; naroda, sta zapustila in izdala svoji pristaše. Najhujskala sta nekaj ne tednih delavcev, da so podpisali obre kotanje duhovnikov v svojem umaza nem listu in zdaj sta jih pustila n: cedilu. Paka je socialistična zvestoba tako je prijateljstvo odpadnikov.
Kaker in Konda se skrivata, a dolg; se ne bodeta. Stric Sam ju bo gotov: naše! in potem bo zopet pela batina — edino zdravilo za odpadnike.
Avstrijsk grof ustreljen.
San Francisco, Cal., 3. maja. — Sedaj je dognano, da mož, ki ga 'e zadnji ponedeljek policija zasledovala in ustrelila, smatrajoč ga za razbojnika, ni nihče drug kakor avstrijski grof Oton Waldstein. Umrl je boreč, v misli, da so ga napadli roparji. Policija pa ga je smatrala pomotoma za nekega- Smitha, ki je umoril Johna Mar-kovicha v Oaklandu. Grof Waldstein je zapustil svojo domovino pred 6 leti zaradi družinskega razpora. se je boril v burski vojni v Afriki in je prepotoval Združene države, siromak brez vsacega poklica. Dan pred svojo smrtjo je opustil neko službo v Piacer countyju in prišel sem. Svoje - remo-ženje je izgubil vsled nesrelmh špekulacij. Konzulski tajnik bo skrbel za pogreb.	y	1
’“Črna roka.1’
Wilkesbarre. Pa., 6. maja. — Tzmed 13 Italijanov, ki so baje izvrševali zločine kot člani takozvane "Črne roke” so porotniki danes spoznali enajst za krive. Glavna obtožba je bila raz-strelba neke hiše, ki je pripadala Itali janu Bizza, kateri ni hotel zarotnikom plačati denarja. v
Nihče jih noče. Malmoe. Švedsko, 6. maja.
na Angleško, upajoč, da. bodo t; lahko zborovali.
Kodanj (Kopenhagen), 6. maja. Norveška vlada je odbila prošnjo r skih socialistov, da bi smeli zborov; v Kristijaniji.
Dolgost življenja.
Use velike1 zavarovalne družbe za tevajo jako skrbno zdravniško pr iskavo, ker zavisi od nje proračun d< gosti življenja. Vsakemu prosilcu zavarovanje življenja je družbina o klonitev hud udarec. Razumen čl vek jo bo' smatral za pametno sv rilo, izpremeniti način svojega življ n ja in bolje skrbeti za svoje zdrav. Vstanu je ozdraviti se in podaljš: svoje življenje; v mnogih slučajih potem družba rada napisala zanj po co ali zavarovalno pismo. Ne čakaj t ko dolgo, ampak bržko začutiš izpr membo svojega zdravja, uživaj T nerjevo ameriško zdravilno greni vino. ki ti da zdravo slast, popolno p bavo, lepo barvo. Uživaj je v vs-boleznih želodca in črev, v nervozn sti in v vseh boleznih vsled malokr nosti. U. S. jSuarantee Ser. No. 3. V lekarnah. Jos. Triner, 799 S. As land Ave., Chicago, 111.
?i:sk
socialiste. ki išče.io primernega zboro vališča, preganjajo skandinavske oblasti iz kraja v kraj. Ko so bili pregnani :z Danskega, je pr-š.o sinoči v: -k 120 delegatov, katerim * - je oridn-žilo 60 druzih. dospelih iz Stockholma Policija pa jim ni dovolila ostati tikaj, da bi zborovali. Stda.j se vkrcajo
Denarje v staro domovino pošiljamo:
za	$	10.35 ................. 50	kron
za	$ 20.45 ................. 100	kron
za	$ 40.90 ................. 200	kron
za	$ 204.00 ............... 1000	kron
za	$1017.00 ............... 5000	kroti
Pošlarina je všteta pri teh vsotah. FRANK SAK3ER CO.
■oq Greenwich Street,	New	York
Joliet, 111., 8. maja. — Binkošti bomo praznovali drugo nedeljo, dne 19. t. m. In za našo naselbino bo praznik dvojen, kajti na binkoštno nedeljo bodo prvikrat pristopili k mizi Gospodovi mnogi dečki in deklice naše šolske mladež!. Ob tej priliki opozarjamo slovenske starše na knjigarno Am. Slovenca, ki ima v zalogi raznovrstnih molitvenih knjig, prav primernih za darilo njihovim pridnim otrokom, ki pojdejo k prvemu sv. obhajilu. Nadalje so dobiti v isti knjigarni: krasne raz glednice nove slovenske cerkve sv. Jožefa; lepšega spominka z^ svojce v starem kraju si ne morete izlepa misliti; a tudi v Calumet, Cleveland ali kamorkoli v Združenih državah se lahko pošljejo, da bodo tamošnji rojaki videli, da niso samo oni “vzgled vsem drugim v Ameriki”, kakor se je neki gospod zadnjič izrazil v nekem slovenskem listu. (Sicer je pa lepo, da drug z drugim tekmujemo glede vzornosti in vzglednosti.)
—	G. Anton Košiček in njegova soproga Frančiška žalujeta nad prerano smrtjo svoje iskrenoljubljene hčerke Kristince, ki se je v starosti 15 mesecev v soboto popoludne preselila v nebeški raj s svojo nedolžno dušico. Njeni zemski ostanki so bili v nedeljo popoludne pokopani na slovenskem pokopališču. Užaloščeni starši izrekajo prisrčno zahvalo vsem, ki so jim v tej bridki uri izkazali svoje sočutje.
—	S čvrstim “prestolonaslednikom” je obdarovala gospa Mary Završnik, roj. Nemanich, svojega vrlega soproga Franka v ponedeljek zjutraj. Čestitamo!
—	Z mesecem majnikom je nastopila sezona za piknike. Društvo sv. Jožefa št. 2. K. S. K. J. priredi prihodnjo nedeljo, dne 12. t. m. prvi slovenski piknik v našem mestu in sicer v Thei-lerjevem parku, kamor društvo skupno odkoraka po deseti sv. maši, s I. joliet-sko slovensko unijsko godbo na čelu. Vstop rojakom prost. Več pove vabilo v tej št. A. S. Bog daj krasno jasno vreme!
—	Prijatelj nam je vročil veliko rdečo cunjo, poslano mu iz New Yorka, na kateri je napisana velevažna novica, da so tamkaj pravkar izišle “one sta-roslavne, skrivnostne Kolomonove bukve”, ki so bile stoletja pristopne le onim, kateri so bili vešči latinskega jezika, a so sedaj izdane v slovenskem jeziku itd. Goljufi, ki ponujajo sedaj rojakom “Kolomonov žegen” za $5.00, so člani iste zloglasne tvrdke Rebek & Co., ki je pred dobrim letom ciganila rojake s “Črnimi bukvami” nepozabnega spomina. S tem svarimo rojake, da se ne ujamejo na netdolarske limanice Kolomonovega žegna, ki je zbirka najabotnejših oslarij na svetu. Torej pozor — škoda $5.
—	Hladno in oblačno vreme še vedno prevladuje pri nas, ker piha sapa od sosednih držav, kjer imajo še sneg. Zadnji petek, dne 3. t. m. poooludne je tudi v našem mestu melo in čez naslednjo noč so mokre ceste zamrznile. Druzega dne se je bela odeja stopila, a razne rožice in setve so le utrpele škodo.
—	Pisma na pošti so imeli koncem zadnjega tedna: Barbič Jožef, Horvat Frank, Radakovič Marko in Uršič Damijan.
—	Županski stolec je izročil Mr. Barr svojemu nasledniku Croninu v ponedeljek zvečer, ko je bila mestna
1 zbornica vsa v cvetju in rožicah. Ume-ščenje novega župana se je vršilo ob ogromni udeležbi, a prevladovale so ženske. Najbolj je srce veselja utripalo navzočim staršem novega župana. Po predstavi novih aldermanov se je g. Barr ganljivo poslovil in novoumešče-ni žuf>an je razglasil svoja imenovanja za razne mestne službe. Razun enega Nemca so vse bolj ali manj mastne službe dobili Irci. Noben Slovenec ali Slovan ni bil imenovan, menda v zahvalo za to, ker so novemu županu pripomogli do zmage tudi v prvi vrsti naši ljudje. Spomina vredno. To je še dobro, da je bil vsaj republikanec Anton Nemanich izvoljen aldermanom.
—	Ali ste že pokusili kranjski pop? Vsak salun ga ima.
—	Dva mlekarja, imenoma Fr. Herbert in D. Murphy, sta se peljala v soboto zvečer ob 9. uri po Rovčell avenue, južno od švedske sirotišnice, ravno čez železniške tire, ko je nenadno priletela lokomotiva in strla voz. Prvi mlekar je bil na mestu usmrčen, drugi smrtnonevarno ranjen. Spet žalosten dokaz, kako nujno potreben je povzdig tirov (track elevationR Upajmo, da to reč skoro dovedejo bliže dovršitvi.
—	79 otrok je prejelo prvo sv. obhajilo zadnjo nedeljo v angleški cerkvi sv. Marije (St. Mary’s church).
—	“County fair” bo letos dne 24., 25., 26. in 27. septembra.
—	Neki Charles Taupec (ali Faulel) baje “an Austrian” (menda ne), delavec pri kanalu pod Locportom, je bil o polnoči od nedelje na ponedeljek usmrčen na tirih Santa Fe železnice. Povozil ga je vlak.
—’ Slovak Jos. Štafola leži smrtno-ranjen v bolnišnici sv. Jožefa. Obstrelil ga je njegov rojak, imenoma John Botnar, v nedeljo zvečer pod h. št. ,311 na Francis cesti po neki botrinji, kjer je bilo preveč pijače. Napadalec, ki je utekel, je 22 let star in meri 5 čevljev 7 palcev.
—	V Delhvood parku so imeli nekoč Indijanci svoje glavno taborišče. Dokaz temu je' dejstvo, da so v soboto delavci izkopali tamkaj vsepolno človeških kosti, “tomahawkov”, pušic in druzega indijanskega orožja. Izkopali so tudi kosti necega indijanskega glavarja in njegovega konja. Ogrodje o-beh je bilo skoro popolno. Bržkone izkopljejo še kako znamenitost.
—	Osemdesettisoč dolarjev, v gotovini in lastnini, zahteva mesto Joliet od “Western United Gas & Elec-tric”-kompanije, če hoče dobiti 50 letno pravico (franchise), kot je želi od mesta za svoje podjetje, a kompanija ponuja samo nekaj nad desettisoč.
—	Ko je v četrtek zvečer drdral Santa Fe California Limited vlak mimo neke jolietske postaje, je pozoren policaj opazil na “slepem” vagonu za prtljago pet maskiranih fantov in tekel brzojavit postajenačelniku v Strea-toru in tamošnji policiji, naj brž za-straži kolodvor in leže v zasedo, da počaka vlaka in namišljenih roparjev. Ko je vlak pridrdral na kolodvor v Streatoru in se ustavil, so ga policaji obkrožili in njihov načelnik je zavpil dotični “roparski” petorici: Roke kvišku! In fantje so dvignili roke. Eden izmed njih pa je hofel stopiti z vagona, a nervozen policaj v bližini je naglo sprožil revolver in nevarno ranil fantiča, misleč, da mu hoče “ropar” uteči. Ko je bila petorica aretirana', je policija doznala, da so bili dečaki neoboroženi, doma iz Chicage in potujoči kot čisto nedolžni trampje proti zapadu. In kaj je bilo z “roparskimi maskami“ ali krinkami? No, fantiči so si bili ovili obraze z žepnimi rutami, da se občuvajo isker in premogovega prahu. In vso to komedijo je povzročil prepozoren policaj jolietski, čegar ime nam je neznano, drugače bi ga predlagali gospodu županu za zlato medaljo.
—- Starši, ki imajo otroke bolne na difteriji ali davici, bodo dobivali zelo koristni a dragi antitoksin v bodoče ! zastonj, kakor je te dni sporočila br-i zojavka iz Springfielda, kjer je senat I razpravljal tozadevni predlog državnega zdravstvenega odseka in določil v to svrho $15,000 na leto. To dobroto bodo uživala vsa mesta v državi izven Chicage, kjer se antitoksin že dlje časa daje zastonj staršem na davici bolnih otrok.
—	Rojak, kdo te gotovo ozdravi v slučaju bolezni? Dr. Ivec! Kajti najboljši zdravnik v Joliet je dr. Ivec, 711 N. Chicago St., N. W. Phone 1012,
Chicago 2202.
Pekin, 111., 29. apr. — Prosim, g. urednik A. S., da bi sprejeli teh par redkov v nam priljubljeni list, ker od tukaj iz našega mešta ni bilo nikoli citati dopisa v kateremkoli slovenskem časopisu. Vem, da bo rojake zanimalo, če sporočim nekoliko novic iz Pe-kina. Pač si bode mogoče kdo mislil, da pišem iz Kine in kinezarskega Pekinga. O ne, to je Pekin v naši državi Illinois. No, se pa' že dobi kakšen dolgokitec tudi tukaj, da te nagovori: “Washi, washi?!”
Pekin je mesto, deset milj oddaljeno od Peorije, 111. in ležeče na levem bregu mogočne reke Illinois ter ima 12,000 prebivalcev in pripada v Tazewell county. Pač lepo je to mesto in čisto, ima tri- do štirinadstropne hiše, tlakovane ulice ter leži pod prijaznim hribom. In v bližini se razliva mogočna reka, ki je zelo široka ter polna ribarskih čolnov, kakor bi bil na Hudson Riverju, kajti reka Illinois je zelo bogata na ribah. Čez reko drže jekleni mostovi. Stopimo sedaj v mesto! Tu se ti nudi lep pogled. Tamle stoji vojašnica 23. pešpolka 111. in okoli rasto drevesa, pod njimi pa so klopi. In kroginkrog te mika lepa zelena trava in vopj duhtečih rož, in petje drobnih ptic ti povzdiga srce, kakor bi bil v raju. Prav lušno je tukaj poletje. Vojaška godba igra vsako nedeljo vesele komade itd. Glede čistote je to mesto vzorno. Tukaj ne sme nihče pljuvati na ulični tlak, pod kaznijo 5 dolarjev.
Velikih tovarn ni tukaj. Omeniti so: “American Glue Sugar Refinery & Distillery”, potem šnopsarija, nadalje “Smith’s Wagon Shop”, “Lumber Yards & Shops”, in potem še premogovniki po okolici. Slovencev ni veliko tukaj, samo štirje, in ti so zaposleni pri sladkornici. Z delom gre precej dobro. Zdaj se je odprl “Smith’s Wagon Shop” in 400 delavcev ima delo. To je tovarna tvrdke Smith & Taise, banke, ki je propadla lansko leto in ž njo veliko težko zasluženega denarja vlagateljev; no, pa bodo dobili nekaj, to je, od vsacega dolarja 50c.
Vreme imamo pa čudno tukaj: danes je vroče, da še vrane zevajo, a jutri pa zima, da je strah. Drevje je vse v cvetu in maj se bliža, katerega prav z veseljem pričakujemo.
Zdaj pozdravljam vse rojake širom
Združenih držav, a tebi, Am. Slov., pa želim veliko naročnikov in dobrih pred plačnikov.	Matthew R. Papich.
Bradley, 111., 5. maja. — Prosim priobčite teh par vrstic v priljubljenem in podučljivem listu. Tukaj v Bradley 111., smo imeli sv. misijon, katerega sta pričela misijonarja Rev. Father Rosswinkle. in Rev. Father Donohor dne 14. aprila in je bil cel teden le v v slovenskem jeziku; ker pa je bil ča-4 dni v francoskem in 4 dni bi bil pa v slovenskem jeziku, ker pa je loil častiti g. župnik A. Sojar iz Chicage v Calumetu, Midi., se je za nas Slovence zakasnil za en teden. Nova in prostrana cerkev je bila kar natlačena vsak večer, ker je razen katoličanov tudi dosti protestantov prišlo poslušat č. g. misijonarja, katera sta v ognjevitih besedah in z jasnimi dokazi odgovarjala na razna zabavljanja in oponaša-šanja o naši sv. veri, kakor n. pr. o zakramentu sv. pokore in o spovednici. Pozival jih je, naj dokažejo, kdo in kdaj je kateri duhovnik iznašel spovednico, ker nekateri predbacivajo duhovnikom, kakšne koristi imajo od nje, ko morajo četrtino svojega življenja prebiti med štirimi deskami, pozimi v mrazu in poleti v neznosni vročini poslušati gorje in tožbe vsakovrstnih skesanih grešnikov, kateri iščejo tolažbe in dušnega miru.
Da so pa zamogli vsi,tukajšnji katoličani biti deležni tega sv. misijona, je pozval naš g. župnik, Rev. J. A. Milot tudi nam dobro znanega in med rojaki tako priljubljenega župnika Rev. Anton Sojar-ja iz Chicage, da je bil tukaj 3 dni. In tako smo imeli priložnost, slišati besedo božjo v milem nam slovenskem jeziku. V milem materinem jeziku nam je na srce polagal resnice sv. vere, katere so nam najdražje svetinje, katerim naj ostanemo vsikdar zvesti sinovi in hčere nam naše slavne domovine, na katero lahko s ponosom zremo nazaj, na naše v sv. veri tako trdne in požrtvovalne pradede, kateri so na najvršjih hribih stavili cerkve v čast božjo, {’rav milo se je storilo vsakemu pri srcu, ko nas je č.’g. spominjal zadnjih besed, s katerimi so se poslovili od nas naši dragi, ko smo odhajali v tujino. “Sin, hči, ne pozabi na Boga!” Res, chicaški Slovenci so lahko ponosni na svojega vzornega dušnega pastirja, da ga imajo v svoji sredi; in ravno tam, kjer se bije hud boj med zavednimi katoliškimi rojaki in propalicami našega naroda, naše lastne rodne zemlje, kateri delajo sramoto sebi in celemu narodu. Seveda takšni zabavljači ne pomislijo, kaj bi jim rekla njih lastna mati, ko bi slišala take bogokletne besede, katerih se poslužujejo, da blatijo sv. vero in sv. zakramente.
J. Pezdirc in M. Stefanič,
Chicago, 111., 28. apr. — Cenj.'g. u-rednik, blagovolite mi odkazati nekoliko prostora v priljubljenem listu A. S., da naznanim rojakom po širni A-rneriki, kako nam kaj gre raznim članom S. N. P.'J., ki so nas njeni voditelji spravili v strašno stisko. Kaj nam je storiti?
Najprvo pokažimo svoje nezadovoljstvo pri prihodnjih sejah, kadar se bodo volili novi zastopniki za konvencijo, katera se ima vršiti meseca septembra v mestu La Salle, 111. Torej možje, zdaj je čas, da se znebimo dol-goprstnežev, kateri nas izkušajo voditi za nos. Jaz mislim, da je vsak uradnik plačan za svoj trud, da ni potreba stegati prstov po ‘komišnih’ za društvene gumbe itd. Sedaj je čas, da jim pokažemo, da ne trpimo voditeljev, kateri delajo vsak za sebe in ne vsi za jednega (celo jednoto). Torej doli z voditelji, kateri gledajo bolj na svoj žep, kakor za korist društva oziroma jednote.
Sedaj je čas, da si lahko operemo glasilo naše jednote, zamazano cunjo Glas Svobode. Prosim vas, ali je list primeren za glasilo? Ne, ne, ker ga vsak pošten človek, kateri ima le še iskrico, duha krščanskega v sebi, ne more brez srama brati, ker najtršega mora pri branju sramota obiti. Ta list naj bo za divjake in ne za olikane ljudi, napol divji bi se ga sramovali.
Nazdar vsem krščanskim rojakom in rojakinjam po širni Ameriki, in tebi, dragi naš A. S., želim obilo uspeha in novih naročnikov, tako da boš začel prihajati dvakrat na teden.
Član S. N. P. J.
Hibbing, 'Minn., 30. apr. — Tukajšnje razmere so, skoraj b.i rekel, dobre, ker delavci si zaslužijo povoljno plačo ne da bi se lagal, od $2.00 do $8.00 na dan, in zato mislim, da jih ni dosti, ki bi prisegali na socijalizem.
Kar se bere zadnje čase v Glasu Svobode, ki sem bil celo naročen nanj, se je že res pristudilo tako meni kakor tudi drugim, kateri so pravega mišljenja. Kajti uredniki tega lističa niso socialisti, ampak odpadniki od sv. vere, katero jih je mati učila: to hočejo zatreti in se menda sami za Boga izdati. Ali, rojaki in rojakinje, pomislite si malo stvar, kdo nas je učil, in ali so naši pradedi živeli v katoliški veri složno in zadovoljno ali ne? G. Konda zatrjuje, da nas je vera in duhovništvo pognalo v Ameriko, ali jaz mislim, da to je nasprotno. Ko bi bilo v Avstriji manj lenuhov, bi bili lahko tam ostali. Kdor gre tam višje ko v ljudsko šolo pa mu vrata pokažejo, hoče že živeti na kmetov račun. Zakaj delati se,mu ne ljubi, ali rad bi nosil veliki zvonec. In takih imamo tudi tukaj v Ameriki, ki hočejo delavca za nos voditi. Taki so pisarji okoli Glasa Svobode. Kaj pa so še storili za delavski napredek?
ft, e*,	e**», ft* cfr, etK .«K	.«K .«fr. f«t»?	efr, rfr, r±, A
st4 *1* %*	*4* W
Delavnost
Severov
je priznan že mnogo let kot prvo in najbolje zdravilo za čiščenje krvi. Napravljeno je iz skrbno zdravilnih zelišč in jjrežene vse nečiste tvarine iz telesa.
Prestal je izkušnje nad 20 let, drugače bi ga ne bilo tukaj.
#
A
S??
ftl
viv
#■
#
❖
#■
t±2.
¿ti
----------------------
*1* Severov želodčni $grenčec
¿t,
iti.
civ
iti.
Življenje obstoja v neprestanem delu in premeni. Popolna nedelavnost je enake smrti. Kakor v naravi tako tudi v človeškem telesu se kaže delavnost in vrše premene. Kri je tista tvarina, ki povzroča te izpremembe. Le ta odstranjuje izrabljene snovi iz telesa in privaža vsem delom telesa hrano. Naj-važnejega pomenki je, da ima človek kri čisto in zdravo.
Cena $1.00
“Z veseljem vam sporočam, da me je Severov Kričistilec popolnoma o-zdravil. Sedaj sem uverjen, da ga ni boljšega zdravila. Vaš lek je najboljši za razdravljenje takozvane poletne bolezni. Priporočam ga vsakemu.” ...........P. Miklavec, Willock, Pa.
Ozdravi malokrvnost. Prežene izpuščaje.
Ozdravi lišaj in druge kožne bolezni.
Odstrani prhlaje, bezgavke in skorbut.
Vkrepi ves telesni sestav.
uživa se v dozah pred vsakim obedom ter izvrstno pomaga:
I	ako ima človek slab želodec,
ako trpi radi neprebavnosti ako ima belkast jezik, ako nima teka do jedi.
Cena 50C in $1.00.
“Po tritedenski uporabi vam spri-čujem, da je Vaš lek izvrstno deloval. Lahko rečem, da mi je edino le vaše zdravilo tako pomoglo, da sem sedaj zdrav. Priporočam vaša zdravila v krogu mojih znancev.”
R. Konecny, Lyra, Texas.
Severov prašek zoper glavobol
pomaga vedno in hitro vsakemu
ki ima nevralgični glavobol, ki je duševno raztresen, ki ima glavobol, ki čuti pritiska krvi v glavo.
Cena 25 centov.
Dobiva se v vseli lekarnah.
Zdravniški svet zastonj.
ris
#
ciz
&
cj7
¿ti
ft,
ciz

W. F. Severa Co. C£01Ts
Kaj so delavca poučili? Naj povedo in pokažejo, potem bomo dalje govorili. Ali ne gledajo za svoj žep? Ali se ne živijo samo od zapeljanega delavca? In hudi so na sv. vero in duhovnike, zakaj? Ker jim ti odvračajo naročnike in privržence, da si ne morejo tako polniti žepov. V Glasu Svobode je bilo pisano, da morajo pristaši hoditi samo v gostilno, kjer se dobi G. S. Jaz sem imel tudi ta umazani list, ali nikdo ni vprašal zanj in nikdo ni radi njega prišel na vrček piva.
Mi katoliški bratje in sestre hočemo podpirati prave in verne Slovence, ne pa odpadnikov, kateri nas hočejo teptati. Kdor ne spoštuje svoje matere, ni vreden, da bi bil njen otrok. Tako je z odpadniki, vredni niso, da bi se imenovali Slovenci in tudi ne, da bi Slovenci njih liste brali. Zakaj jih gonijo detektivi in policaji po železnih kurnikih? Zakaj morajo pristaši nabirati milodare zanje? Zakaj g. Konda ne vzame pika in lopate v roke? Lahko je njemu in drugim na račun pristašev po sodnijah hoditi.
Naprej, A. S., v obrambo sv. vere in pravega napredka med raztresenimi rojaki v Ameriki!	John Povsha.,,
Leadville, Colo., 4. maja. — Dela v tukajšnji topilnici je jako dosti, da ga ni mogoče zmagovati, in tudi rudokopi zelo napredujejo.
Kar se tiče vremena, smo imeli zadnje dni zdaj sneg zdaj dež, kakor je že prišlo.
Naše vrlo slovensko pevsko društvo “Slavec” lepo napreduje in nam vkrat-kem priredi yeselico. Pevske vaje so trikrat na teden.
Rojak Jernej Intihar, doma iz Velikih Blok, je težko ranjen. Neznan človek ga je v topilnici s tako silo udaril po glavi, da se je takoj nezavesten zgrudil. Toda ptujec še ni odnehal ampak je še na tleh ležečega suval in potem zbežal. K ranjencu so pozvali zdravnika, ki pa pravi, da Intikar ni nevarno poškodovan.
—G. Frank Germon je prodal svojo gostilno in se bode preselil v Goldfield Nev., kjer bo napravil “Bottling Works.”
—Poročila sta se vdova Alojzija Koman in John Mišmaš.	Po C. N.
Pueblo, Colo., 4. maja. — Umrl je 26. apr. Anton Jamnik v St. Mary’s hospitalu, po poldrugmesečni bolezni. Obolel je bil za vročinsko boleznijo in se mu je enkrat že mnogo zboljšalo, toda potem se ga je prijela še pljučnica, katera je mladeniča hitro spravila v rani grob. Pogreb se je vršil iz cerkve Marija Pomagaj v nedeljo ob pol enajstih. Pokojnik bil je star še le
dvajset let. V Ameriko je prišel pred štirinajstimi meseci. Doma je bil iz Šmarja na Dolenjskem iz Hude Police. Po njim žalujejo mati in dva brata v domovini.
— Zadnji ponedeljek smo imeli v naši cerkvi dve poroki. Jakob Tomšič se je poročil z Terezijo Majer, Antoa Benčič pa z Johano Ivančič. C. N.
Iščemo zastopnike
za odpošiljanje denarja v staro domovino in odpravljanje popotnikov za svoj slovenski c/ddelek pod zelo ugodnimi pogoji. Za razjasnila in potrebne tiskovine obrnite se na podpisano tvrdko
FRANK ZOTTI & CO.,
108 Greenwich St., New York, N. Y.
Bliža se sezona piknikov in vrtnih veselic, ko ho zopet žeja pritiskala
na suha grla. Skrbeti je se tej stiski korenito odpomore s čim pač? Najboljša odpomoč
Kranjski pop je najizvrstn ejša pijača proti žeji, bolj okusna in hladilna nego katerakoli druga. Pokusite ga rojaki in rojakinje in prepričani boste, da trdimo zgolj resnico. Nadalje izdeluje ista družba raznovrstne sladke pijače v steklenicah, ki so vredne vsega priporočila. Rojaki podpirajte domače podjetje in držite se gesla:
SVOJI K SVOJIM !
POZOR!
POZOR!
ki ga izdeluje znana slovenska tvrdka
Joliet Slovenic Bottling Co.
913 N. Scott Street, Joliet, 111.
Chicago tel. 2272, N. W. tel. 344.

.—:,Y. Ameriko z ljubljanskega, južnega kolodvora se je odpeljalo dne 16. aprila ;200 Slovencev in 70 Hrvatov; dne 18. apr. 30 Slovencev in 20 Hrvatov.
—« V Ameriko je hotela. Sredi aprila je bila ljubljanska mestna policija po orožništvu v Rudolfovem brzojavno obveščena, da je 18 letna Marija Lukšičeva iz Jurove vasi, dvignila pri poštnem uradu v Rudolfovem 500 K, katera vsota je bila namenjena za njeno mačeho. Ko je Lukšičeva denar dobila, se je odpeljala v Ljubljano, odkoder je bila namenjena v Amer. Tam si je privoščila par dobrih uric, si nakupila obleke in zlatnine in tako je izgledala kakor kaka mestna gospodična. Sreča ji pa ni bila mila, da bi šla čez lužo, ker jo je policija prijela in izročila sodišču. Kako je delala z denarjem, kaže dejstvo, da je v dveh dneh zapravila 400 kron.
— Dobro si je opomogel dne 18. apr. dvorskih ulicah v Ljubljani neki tat. Hlapec Jakob Reven iz Žirov je prišel tja z namenom, da se odpelje v Ameriko in ko je šel spat, je spravil svoj denar — 720 kron' v papirju — v posteljo. Ko se je pa zjutraj zbudil, je pogrešil ves denar. Tat mu je odnesel tudi dežnik in mu zamenjal čevlje.
— V Ljubljani kandidirata za državnozborskega poslanca župan Ivan Hribar in g. I. Kregar, trgovski svetovalec, zadnji na programu Slov. Ljudske Stranke.
— V Rožni dolini pri Ljubljani je hišni posestnik Škof dne 12. aprila v hipni blaznosti usmrtil svojo 16 letno hčerko, svojega sinčka in nazadnje samega sebe. Pogreba, na viško pokopališče. se je udeležilo na 15,000 oseb. Kaj tacega na Viču sploh še ni bilo.
— Občinske volitve v Ljubljani dne 15. aprila t. 1. Skupni izid volitev v III. razredu je sledeči: Mali Frančišek 566, Kozak Jožef 560, Zirkelbach Ivan 542 glasov. Ker je znašala absolutna večina 437 glasov, so torej izvoljeni liberalci in sicer Mali in Kozak za dobo treh let, Zirkelbach pa za dobo dveh let. Socialnodemokraški kandidati so podlegli: Etbin Kristan s 327, dr. An ton Dermota s 321, Ivan Mlinar, korektor, s 145 glasovi. — V II. razredu je 1454 volivcev. Pri volitvah dne 17. aprila je bilo oddanih le 518 glasovnic. Dobili so: Ivan Hribar 460, dr. Ivan Tavčar 436, dr. Danilo Majaron 429, Dragotin Sajovic 412 glasov, ki so to-raj izvoljeni. Soc. demokraška kandidata sta dobila: dr. Anton Drmota 96, Etbin Kristan 86 glasov. — VI. razredu je 751 volivcev. Dne 19. apr. so dobili magistratni kandidatje Lenček in pl. Trnkoczy po 217 glasov, dr. Triller 211 glasov, najmanj glasov je dobil Elija Predovič 207 glasov.
vrha ter 44letni Martin‘Zajc iz Idrije. Ko so podrli neko drevo, podžagova-la sta prvoimenovana še korenine, s katerimi se je drevo še zemlje držalo. Zajc pa je nekaj korakov nižje stal. Kar se drevo utrga, zadene in hudo poškoduje Razložnika, natp pa omah ne na Zajca, katerega poškoduje tako, da je bil v trenutku mrtev. Ponesreče ni Zajc je bil blag, krščanski mož kršč. stranke." Bil je pred leti’ železniški sprevodnik. Padla pa mu je med voj: njo iskra v oko, da je oslepel na ranje nem očesu. Sedaj zapušča vdovo in dva nedorastla otroka.
— Za zgradbo župnijske cerkve v Škocijanu pri Turjaku je podarila pre-blagorodna gospa Josipina Hotsche-var iz Krškega 1000 kron.
— Zlato poroko sta obhajala v s/edo 10. aprila velečislana stariša g. dekana dr. Kržišnika v Trnovem.
— Konkurz je razglašen nad trgovino Vendelina J. Stareta, trgovca v Ribnici.
— Pomnožili bodo, kakor se govori, ljubljansko policijo za več mož.
— Česat pride povodom letošnjih velikih vojaških vaj iz Št. Vida na Koroškem, kjer bo na nekem bližnjem gradu stanoval, tudi na Bled. Ni izključeno, da obišče tudi Bohinj.
— Stavbeno gibanje ob novi železnici. Na Bledu se misli letos nanovo sezidati, oziroma prezidati do 40 po slopij, tudi v Bohinju se bo zidalo ve liko zlasti ob jezeru, kjer namerava verski zaklad še letos dati parcelirati svoje prostrano zemljišče.
— Ženo in sedem otrok je hotel za strupiti vsled prepirov z ženo Franc Blaž v Slapah, okolica ljubljanska. Pomešal je v žganjce in mleko glavice od žveplenk. Žena pa je še ob pravem času zapazila strup in tako rešila sebe in svoje otroke, ki so stari 6 tednov do 16 let. Blaža so orožnik^ aretirali ter ga izročili deželnemu sodišču.
— Samoumor. Slaboumnega, 51 let starega Antona Bratuža iz Velike Pristave, katerega so od 19. sušca pogrešali, našel je bajtar Janez Česnik iz Palčja v Klenških' senožetih s prestreljenim vratom in z revolverjem v roki na hrbtu ležečega.
— Od kapi zadet je nagloma umrl Ignacij Zavrl v Kotu, župnije Šmartno pri Litiji. Dne 15. apr. je še kopal v vinogradu. Drugo jutro so ga našli nezavestnega. Slučajno je bil gospod kaplan na obhajilu v sosednji hiši, da ga je dejal v sveto olje. Bil je vrl, pošten mladenič.
— Povožen in umrl. i61etni Anton Perko iz Velikega Cerovca pri Novem mestu je ponesrečil, ko sta z očmom vozila gnoj na njivo. Padel je tako nesrečno pod voz, da mu je kolo zdrobilo glavo po čez (takozvani Scheitel-beinhoecker) in so ga morali smrtno-ranjenega prepeljati v bolnico usmiljenih bratov v Kandijo. Kljub temu bi bil fant skoro gotovo še ozdravel, a starši niso dopustili, da bi ga operirali. Tako je umrl v groznih bolečinah takoj drugi dan, ko so ga pripeljali v bol
— Smrtna kosa. Dne 17. apr. je umrl v Vrtovinu gospod Ivan Grželj, nadučitelj v pok. — V Gor. Vrtojbi je umrl 17. apr. zjutraj ob 8. uri Ivan Ce-jan, 67 let star, brat gospoda patra Otokarja, gvardijana v kapucinskem samostanu v Sv. Križu, in oče gospoda Jožefa Cejana, železniškega uradnika v Gorici.
— Umrl je v Postojni gospod Janez Istenič st.
— Mrtvoud je zadgl v policijskih zaporih berača Preselja. Imenovani je bil star nad 80 let.
— Umrl je c. kr. davčni nadzornik v pokoju, g. Franc Kakole. — Umrl je 14. apr. Matej Kundič, prvi mesar, znan po vsi Kranjski. Bil je zgradi-telj in posestnik Grand hotela v Opatiji. — Umrl je v Sp. Domžalah po kratki bolezni gospod Anton Flere, posestnik umetnega mlina itd. v 77. 1. svoje starosti. — Umrla je v Postojni gospa Helena Orešek.
— Nesreča. Dne 12. aprila so napravljali v Govekarjevem gozdu v Je-ličnem vrhu drva posestniki Ivan Bratina in Gašper Razložnik iz Jeličnega
— Z meklenburškim redom je odli kovan okrajni glavar, slovenski skladatelj g. Viktor Parma.
— Kočo na Babjem zobu otvori radovljiška podružnica “Slovenskega pla ninskega društva.”
— Slovenski lovski klub. C. kr. deželno predsedstvo je odobrilo predložena mu klubova pravila. V kratkem se skliče ustanovni občni zbor.
— Aretovana je bila delavka in nevarna tatica Marija Knezova iz Vikerč pri Kamniku, ker je izgoljufala.delavki Tereziji Dolinškovi za 70 kron obleke.
— Mafi in sin radi tatvine aretovana. Na Viču sta bila aretirana 14 letni Jožef Peterca in njegova mati, ki sta okradla posestnika Svetliča in trgovca Robežnika.
. —• Z Mirne se piše: Podobčina Te-haboj se hoče ločiti od Mirne. Zadnjič se je obravnavala njihova prošnja v občinski seji. Polovica glasov je bila zoper, polovica pa za ločitev. — Na Mirni dobimo za čas gradbe železnice orožnike. —• Ne ve se še, kedaj se bo začela železnica Trebnje-Št. Janž graditi. Došlo je menda že v Trebnje 70 vagonov raznega orodja, ki se sedaj razpeljava na posamezne postojanke nove proge.
—■ Medved in nabornik. Dne 16. apr. je bil neki( nabornik na Vrhniki v me-nazeriji v pijanosti tako predrzen, da je roko vtaknil v medvedji zverinjak, hoteč menda medveda gladiti, a kosmatinec mu je njegovo ljubkovanje plačal s tem, da mu je roko popolnoma zdrobil. Ako ne bi v naglici pritekel na pomoč lastnik menažerije, bi medved predrzneža umoril, ker ga je hotel objeti in k sebi pritisniti. Nesrečneža so takoj oddali v ljubljansko bolnišnico. Ta si bode dobro zapomnil vojaški nabor.
— Premeščen je z Jesenic v Divačo pristav c. kr. državnih železnic, Kunaver Franc. — Nadučitelj Madič je vsto pil zopet v začasni pokoj, vodstvo šole je prevzel E. Guštin.
— Mučenje rezervistov pri domobrancih. V torek 16. aprila si je zlomil roko rezervist Švigelj pri telovadbi. Da tega ni sam kriy, bodi pripomnjeno sledeče: Švigelj je delal zadnjo orožno vajo pri domobrancih. Torej mož ni več mlad in poleg (ega poljedelec. V torek po drugih opravilih odšli so rezervisti v telovadnico k telovadbi. Poleg sta bila poročnik in kadet. Ko pride na vrsto Švigelj, moral bi izvršiti kolebne vaje na bradlji. Ker mu ni bilo mogoče vaje izvršiti tako, kakor je zahteval poročnik, mučil ga je toliko časa, da so roke možu omagale in padel je z visoko postavljene bradlje na tla ter priletel na podstavek bradlje tako nesrečno, da mu je takoj pogledala kost v komolcu skozi kožo. Moža so odnesli v bolnico in leži sedaj v bolnici z zlomljeno roko. Ker se je kost razbila,'bode treba roko najbrže nad komolcem odrezati. Kaj hoče sedaj početi mož brez roke, kdo mu bo dal kako odškodnino? Trpela bode le žena in otroci in to za nepremišljenost mladega1 poročnika. Znano
nji orožni vaji, vendar tako ravnanje ni modro in ima navadno zle posledice.
— “Ljudska posojilnica” v Ljubljani je imela leta 1906. sledeči promet: Prejemkov K 27,5s8;8g9.o6,‘ izdatkov K 27,600,125.12, skupaj toraj svota prometa K 55,129,024.18. V upravnem letu pristopilo je nanovo 254 zadružnikov in izstopilo 38. Stanje koncem leta 1906: 2199 zadružnikov. Hranilnih vlog se je v uprav, letu vložilo 4,113 573-90, vzdignilo K 3,363,638.33, 'ostane K 749,935-57- Stanje koncem leta 1905 je bilo 11,073,624.15 in sklepom leta 1906 se je pripisalo obresti K 477,489.-24. Stanje hranilnih vlog sklepom leta K 12,301,048.89.
— Obstrelil se je dne 18. apr. opo-ludne oče gostilničarice pri “Bavarskem dvoru” v Ljubljani, 70 let stari g. Jaklič.
— Gospa Irma Polakova je dobila engagement za ' dunajsko gledališče “Theater an der Wien”. Letos bo gospa Polakova gostovala tudi v Belgrads	"
-—• Čin zapravljivca. Dne 17. apr. dopoludne prišel je bajtar Jakob Krak-sler v Bizoviku pijan domov. Žena mu je prinesla zajuterk, potem ga pa ošte-la zaradi njegove zapravljivosti. To je Drakslerja tako raztogotilo, da je pograbil žepni nož ter stekel za ženo, grozeč ji, da jo bo na kose razrezal. K sreči mu je žena ušla; zato je obrnil jezo na svojo hči Ivano, ki je v kuhinji prala in ji grozil z nožem, da jo bo, a tudi ta mu je ušla. Po daljšem razgrajanju in kletju je šel Draksler v sobo in jo za seboj zaklenil. Ob 3. uri popoldne so slišale perice dva strela. Mati in hči sta šli bližje hiše in opazili Drakslerja pri oknu. Kmalu nato sta počila zopet dva strela in sicer v podstrešju. Navzoči so videli, kako se je dvignil plamen iz z opeke pokrite strehe. Na vpitje je prihitela tudi domača požarna bramba, ki je ogenj pogasila. Četrti del podstrešja in krmo je ogenj uničil. Škoda se je cenila na 500 kron. Ognjegasci so našli Drakslerja na slami ležati v bližini goreče krme. Ker ni maral iti s podstrešja, so ga s silo doli tirali. Na podstrešju se je našel še z dvema patro-noma s krogljami nabiti revolver, štiri patroni so bili izstreljeni. Poleg je ležala skoraj prazna steklenica s petrolejem. Kakor se sodi, je Draksler krmo prej s petrolejem polil, potem pa zažgal. Jakob Draksler je imel zaradi zapravljivosti varuha in to ga je jezilo. Oddali so ga deželnemu sodišču Ker je pa hišni zdravnik sodišča opazil, da Drakslerju tiči kroglja v glavi, oddali so ga v deželno bolnico.
— Videm ob Savi, 18. aprila. Gospod dekan Franc Čermenšek je umrl.
—Makole. Obče znano je, da je zašel pred par leti med razbojnike v tem kraju č. gosp. Anton Miklič in so ga ubili. Trije teh ubijavcev so nesrečno umrli. Prvi je umrl v ječi, drugi je preminol od groznega strahu in tretji je zgorel v žganju. Napil se je 3. apr. letos tako močno žganja, da se je une-lo v njem in je še isti dan izdihnil. Drugi dan 4. aprila so ga našli krčevito sključenega ležati. Mož se zove Janez Kosirnik in zapušča ženo in par otrok. Ta je bil prvi, ki je najsilnejše udrihal po rajnem kapelanu in mu hotel še malce živemu odrezati jezik. Pretil je ta silovitež po končani kazni celo naslednikom rajnega kaplana in jim grozil s smrtjo. No, danes leži že pod grudo. Njegov pajdaš, četrti morilec še živi in trdi, da je zelo nesrečen. Zdaj je na tujem, nekje na Nemškem. Hujskači, ki so igrali vlogo pri tem ubojstvu, so že večji del pomrli nenaravne smrti. Kakoršno življenje, taka smrt.
FRANK SAKSER CO.,
109 Greenwich St.,	NEW YORK, N. Y.
PODRUŽNICA:
6104 St, Clair Ave., N. E.„ CLEVELAND, O.
Pošilja najhitreje in najceneje
denarje v staro domovino.
Denarne pošiljatve izplačuje c. kr, poštna hranilnica na Dunaju.
Kupuje ir» prodaje avstrijske denarje pod najugodnejšimi pogoji.
Nalaga denarje proti obrestim po 4 in 4J- odstotke v varne hranilnice. Obresti tečejo od dnevš. vloge. Vsak vložnik dobi hranilno knjigo.
Edini zaupnik v Zjed. državah Mestne hranilnice Ljubljanske.
Prevzema realizacije bančnih ali hranilnih knjižic, daje nanje predplačo ali tudi takoj jih izplačuje.
Prodaja parobrodne lističe
za vse prekomorske družbe; vsak potnik dob’ originalen listek, ne pa ničvredni papir.
Vse navedeno izposluje točno in ceno. Pri raznih družbah ima visoko varščino in so denarji vedno varni.
Za obila naročila in zaupanje se rojakom priporoča
FRANK SAKSER CO.
109 GREENWICH STREET,
NEW YORK, N. Y.

Ricmanjih nič novega. “Slovenska Misao” Jakičeva prinaša pa zdaj članek, ki nas je iznenadil. Tržaški škof dr. Nagi je namreč sklenil, da ugodi želji Ricmanjcev ter jim dovoli slovansko bogoslužje.
—Gradec, 23. marca. Štajerski dež. zbor je sprejel brez ugovora predlog glede na ustanovitev “Slovenske kmetijske šole.”
— Prememba posesti. Mesarski mojster Leskovšek v Celju je kupil go stilno “pri zlatem angelu”.
— Prememba posesti v Celju. Hišo
Justine Tauschmann je kupil Slovenec krojač Kmecl.
je, kako se ravna z rezervisti pri zad-
— Umor v trgovini. Kočarjev sin Iv. Lubej iz Juršinc je šel 12. apr. na vse zgodaj v tamošnjo trgovino, da bi nakupil neke stvari. Pri tem pa ga je kmečki fant Metod Pongrac z revolverjem zavratno obstrelil. Krogla je obtičala Lubeju v plečih; odpeljali so ga v ptujsko bolnišnico, pa zelo dvomijo, bo li okreval ali ne.
— Letina. Po Dravskem polju morajo četrtino ozimne rži podorati. — V- vinogradih je pozeblo do 90 odstotkov.
PRIMORSKO.
— Prebivalstvo v Trstu. Trst šteje sedaj 200,962 prebivalcev, ne vštevši vojaštvo. L. 1990 je bilo v Trstu 178, 127 duš, torej je prebivalstvo v šestih letih in treh mesecih narastlo za 22,-835 duš. Vzrok narastku je posebno priseljevanje.
-— Umrl je v tržaški bolnici Ivan Petelin, krčmar v Tomaževici pri Komnu, star 75 let.
Ricmanje. Dolgo se ni slišalo o
-—- Za laško vseučilišče v Trstu je sprejel resolucijo tržaški deželni zbor. V resoluciji se poživlja vlada naj čim-prej ustavi laško vseučilišče v Trstu in do ustanovitve istega odredi vse potrebne olajšave v prilog dijakom, ki študirajo na vseučiliščih v italijanskem kraljestvu. V tej seji je slovenski poslanec dr. Rybar naglašal: Kako naj Italijani zahtevajo svojo univerzo, ako pustijo čez 2000 slovenskih učencev (hrup na galeriji) brez ljudske šole v njihovem materinskem jeziku in jih prisilijo obiskovati laške in nemške šole? (Vsled hrupa seja preložena.)
ništvom, z deželnim odborom in s kmetijsko družbo o vladnem programu za povzdigo dalmatinskega poljedelstva. Za nove ceste je dala vlada Dalmatincem 250,000 kron podpore.
— Hrvatskd naravoslovsko društvo je otvorilo v Zagrebu na Popovem stolpu zvezdarno. Določeni so posebni predmeti za opazovanje, ki jih vodi Oton Szlavik.
Prav lahko je pisati s tem strojem.
— 11 tovornih vlakov za — knjige “Družbe sv. Mohorja”. Doslej je “Družba sv. Mohorja” v Celovcu izdala 10,-
800,000	knjig. Za pošiljatev teh knjig bi se potrebovalo 324 vozov ali 11 tovornih vlakov.
— Dac od vina je v Celovcu jako visok. Šest vinarjev davka od litra vzame mesto in 12 vinarjev dežela. Torej 18 vinarjev davka od litra semora plačati, če kdo hoče doma vino imeti.
— Izginil je trgovec Hochkofler iz Podkloštra. Imel je v najemu proda-jalnico, pa je zabredel v dolgove. Pogrešajo ga že mesec dni. Kakor sodijo, jo je gotovo popihal v Ameriko. Pred letom je tudi pobegnil trgovec Fischer v Ameriko, zapustivši v tem kraju kup dolgov.
— Prijatelj delavcev. Veleobrmik Karol Fornara v Celovcu je o priliki sedemdesetletnega obstoja svoje tvrdke določil 15,000 K., da se založi ustanova za delavce.
—Na Hrvaškem je občutno pomanjkanje zdravnikov. So kraji z 10,000 pre bivalcev, a nobenega zdravnika. Cesto se dogodi, da morajo ponj 30—40 km daleč. Zlasti občutno je to pomanjkanje za reveže, ki ne morejo zmagovati ogromnih stroškov.
— Za Dalmacijo. Dvorni svetnik poljedelskega ministrstva Portele pride v Dalmacijo, da se dogovori z namest-
Ne pišite z roko, ker včasih ni mogoče citati. Pišite s strojem ker je hitro storjeno in prav razločno.
Čujte! Čujte!
Joža (sreča prijatelja): Halo, John!
John: Halo, Joža! Kaj pa imaščV
Joža: Tukaj nekaj berem... “pi—pi —pij, kar je dobro dobro dobro”Tr-kaj je to?
John: Kaj ne veš! To je ko staro-krajski tropinovec (ali oldkontritre star)., ker je garantirano, da je iz čistih tropin narejeno, najbolj okusno in koristno za naše rojake. Tudi brino-vec, slivovec in —-
Joža: Al naprej piše “zdravo zdravo zdravo”.. .
Ne izpišujte z peresom stvari katere pošiljate drugim ljudem, ker izgleda “cheap”, to kaže, da ne premorete plačati za stenografa.
S strojem lahko pišete pisma, listine police za zavarovalnino in vse pisanje te vrste. Vsak papir je pripraven za
TT)c.
OLIVER
TVpeWrrt&r
Vidno pisanje.
Lahko sami pišete ako nimate stenografa, ker se lahko hitro naučite pisati, kajti tu se vidi vsaka črka in beseda. Tak stroj traja veliko delj kakor kateri drugi, ker ima manj takih stvari, da se hitro pokvarijo. Stokrat ložje je pisati s tem strojem, kot kakim drugim, ker ni potreba toliko učenja in poprave, če se kaj pokvari.
S tem strojem lahko pišete vsako vrstico, vsake velikosti in na vsakovrstnem papirju.
The Oliver je pisalni stroj za vse ljudi bodisi za zdravnike, advokate, trgovce kakor tudi za ljudi, ki pišejo svoje pisma.
Pišite nam po knjigo v katerej bodete dobili podrobnosti.
The OLIVER typewriter Co.
The Oliver Typewriter Bldg.
20	Chicago, 111.
John: “Kaj ne veš, da izdeluje g. A. Hibanc za A. Horwata najzdravejšo pijačo za ljudi? A. Hibanc je najbolj izštudirani človek na svetu na rože in korenine, in on izdeluje Horwatovo zdravilno grenko vino in tudi Horwa-tov grenčec ali biters, ki prekosi vse v Ameriki.
Joža: Al tu premalo piše.
John: Kjer je dosti grmenja, je malo dežja, in kjer je dosti berila, je malo zdravja. Podpiraj rajši rojaka, ker ima cenejše, okusnejše in zdravejše pijače, kakor katerikoli drug v Ameriki.
Joža: Saj res! Drugi narod nas glaj-ha samo takrat, kadar od nas profit vleče. Gudbaj!
John: Gudbaj, Joža!
A. HORWAT,
izdelovatelj union-cigar, prodaja n debelo vina in viške vsake sorte. 600 N. Chicago St. JOLIET, IL
— Kadar potrebujete zdravni! oglasite se pri možu, ki ž njim lah govorite v slovenskem jeziku. In je? Dr. Struzinsky. N. Chicago
le Joliet National Bil
RAZPOŠILJA DENAR NA VSE KRAJE SVETA.
KAPITAL $100,00 o. oe
T. A. MASON, predsednik.
G. M. CAMPBELL, podpredsednik. ROBT. T. KELLY, blagajnik.
Na voglu Chicago in Clinton ulic.
Denar rut, posojilo.
Posojujemo denar na zemljisöa pod ugodnimi pogoji.
Munroe Bros
Amerikanski Slovenec
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi, največji in najcenejši slovetisko-katoliški list v Amerik^ in glasilo
K- S. K. Jeduote.
Izdaja ga vsaki petek
SLOVENSKO-AM._______
Naročnina za Združene države le proti ptedplači $1.00 na leto; za Evropo proti predplači $2.00 na leto.
Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na
AMERIKANSKI SLOVENEC JOLIET, ILL.
Tiskarna telefon Chicago in X. W. 509 Uredništva telefona Chi. 1541
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo poleg novega tudi stari nailov.
AMERIKANSKI SLOVENEC Established iSpr.
The first, largest and lowest-priced Slovenian Catholic newspaper in America and official organ of G. C. Slovenian Catholic Union.
Published Fridays by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
CERKVENI KOLEDAR.
12.	maj Nedelja Pankracij.
13.	“ Ponedeljek Servacij, škof.
14-
15.
16. 17-18.
Torek
Sreda
Četrtek
Petek
Sobota
Bonifacij, muč. Zona mučenica. Janez Nepom. Paškal, spoznav. Venancij.
ZAUPANJE PRI MOLITVI.
(Za Križevo.)
“Vsakdo, ki prosi, prejme; kdor išče, najde; kdor trka, se mu odpre.” Tako se glasi obljuba Jezusova. Na njej temelji svarilo: Samo moli s pravo vztrajnostjo, potem boš gotovo uslišan!
Da, da, — uslišan! pravi marsikateri čitalec prav globoko v notranjosti svoje duše; da, da, — vztrajnost! Ampak, ampak! —-----
Uže marsikrat sem molil iz vseh moči, in stanovitno sem molil, zanesi ge na to! Boga samega sem prosil in IBvetnike klical, hodil na božje [Joti, molil in dajal moliti, in vendar: uslišan nisem! Ne, uslišan nisem, dasi sem molil; odprlo se mi ni, kakor dolgo sem tudi trkal; kar sem poskušal pridobiti s solzami, nisem dosegel v-kljub svoji vztrajnosti. Moje trpljenje in gorje mi ni odvzeto, moje skrbi in. stiske ni konec. Bolezen je trajala, smrt je pobrala tega in onega, pa naj smo tudi še tako molili. Da, celo duhovna milost, ki sem je prosil, je izostala: skušnjava se je vrnila, tako močna ko preje, da, še močnejša; v stari greh sem zabredel, še huje; v-kljub svoji molitvi sem ostal stari. Molili smo za spreobrnjenje in pobolj-šanje tega sina, onega očeta: ničesar nismo dosegli.
Ali ni to teman oblak, ki se je v naši duši že več nego enkrat vzdignil, dragi čitalec, in ki nam je hotel zatemniti tolažno resnico o moči molitve. o kateri je vendar Izveličar sam govoril tako obljubovalnof Kaj naj k temu povemo?
Vprašajmo. Izveličarja samega. On nas prav razjasni o tem: Za goloba ni dovolj, da ima eno kreljut; za letanje potrebuje dveh kreljuti! Molitev mora biti vztrajna; to je prva kreljut. A imeti mora tudi še drugo: zaupanje.
Poslušaj? “Kdor izmed vas,” pravi Izveličar, “prosi svojega očetk kruha, ali mu bo dal kamen? Ali ribe: ali mu bo dal namesto ribe kačo? Ali če prosi jajca, mu bo li dal škorpijona?”
Ne, odgovarjamo, nič od tega? Kakšen oče bi bil to! Namesto hranilnega kruha —■ trdi kamen; namesto okusne ribe — strupeno kačo; namesto krepilnega jajca — smrtonosnega škor-pijonskega pajka! Noben oče ne da kaj tacega svojemu prosečemu otroku. Ko bi to storil, bi bil brezsrčen grozo-vitnež.	,
Tu imamo že prvi vzrok, zakaj nam v naši molitvi včasih nedostaje pravega zaupanja. V mnogih stvarel^nam-reč, ki zanje trkamo pri Bogu v molitvi, nam je jasno, da niso nič posebno dobrega, nego da so ali utegnejo postati celo nekaj dvomnega* morda skrajno nevarnega in celo hudega za nas. In če nam ni takoj jasno, da je tako s temi stvarni, potem je to krivo, da nočemo premišljati. Ogledujemo si na primer trpljenje, ki nas baš stiska, bolezen, skrb, smrtni slučaj, uboštvo, nezgodo, izgubo samo od ene strani, namreč od temne, ki nas tare. Da pa je to trpljenje božji sel in ima biti, ki nas kliče in uči in svari in vodi, tega dostikrat ne vidimo, ker nočemo videti. S čimer nas naša kratkovidna, čutna, trpljenja boječa se, zabave poželjiva natora mami in slepi, češ, da
je nekaj dobrega, kakor kruh in riba in jajce, to je v resnici za nas kot kamen in kača’ in škorpijon, brez koristi ali v pogubo. Pač slutimo napol, da je s tem tako ali bi lahko bilo; pač nas k temu opominja vest. Ampak dušne oči naglo zapremo ali pa pogledamo na drugo pot: na to namreč ne mislimo, nego beračimo in molimo kar slepo naprej. Naša molitev pa potem nima nič pravega zaupanja. Ne more ga imeti. Kajti da nam bo Bog dal kamenov, kač, škorpijonov namesto kruha in ribe in jajca,—nekaj zlega namesto dobrega, tega pač sami ne verjamemo.
In istotako je z duhovnimi darovi, s krepostmi, ki molimo zanje, ne da bi hoteli sami sodelovati in se boriti zanje. Ne! “Bog, ki te je odrešil brez tebe, te ne posveti brez tebe,” pravi sv. Avguštin. Sam moraš sodelovati. Tega nočeš dovolj odločno. Tega ne delaš dovolj vztrajno. Na praznem po lju je lahek boj. Če pride sovražnik skušpjava. poskušnja, priložnost, pa nisi kos borbi. To veš. Kako torej moreš govoriti, da z zaupanjem moliš za te duhovne reči?
Veš, da se duhovne milosti dele po 6ožjem nedoumnem sklepu in po meri tvojega sodelovanja. Kako pa moreš z zaupanjem moliti, če veš, da se na božji sklep ne oziraš, nego da moliš za take milosti po svoji ničemurni volji, morda z namenom blesteti?
Zaupanja nedostaja tudi iz druzega vzroka. Zavedaš se, da si storil marsi-kak pogrešek in greh. Bojiš se, da nisi na dobrem z Bogom. I11 zato je tvoje srce tesno in v tvoji duši sedi mračna misel: Bog mi vendar ne da. česar ga prosim; prehudoben sem za to! To je lahko sveta bojazen in plaha ponižnost; ampak le prevečkrat je maloverna plašnost, pomanjkljivo zaupanje na neskončno veliko dobroto in milosrčnost božjo. Taka pomanjkljivost pa je ostrorezna puščica, ki tvoji molitvi prereže pravo kreljut: otročje zaupanje, katero Bog tako neizrečeno visoko ceni pri naši molitvi.
Gotovo, grešniki smo, vsi. Toda če grešnik v skesanju zaupa na božje u-smiljenje, je njegova molitev klic na pomoč, ki nikdar ne preleti zaman do božjega ušesa in srca. “Ne v zaupanju na našo pravičnost, nego v zaupanju na božjo dobroto in milosrčnost” se mora naša molitev izlivati iz dna srca pred Boga. Potem bo morda uslišana, gotovo uslišana, če je tudi vztrajna. Resnično zaupajoča molitev je polna udanosti: Gospod, zgodi se Tvoja volja! Polna je prepričanja: Oče nebeški da Svojemu otroku, kar mu je dobro: ne kamena namesto kruha. Če to, česar prosim in kar se meni zdi dobro, kruh, v resnici — Bog najbolje ve! — ni kruh, nego kamen, potem mi bo dal dobri Bog namesto tega. česar prosim, nekaj dobrega, boljšega. Na to se zanašam, “Če znate vi, ljudje, ki ste vendar slabi, dajati svojim otrokom dobrih darov: koliko bolj bo vaš Oče v nebesih dal dobrega duha, to se pravi vsega, kar je dobro na telesu in duši, za čas in večnost, tistim, ki ga za to prosijo” — vztrajno in zaupno, kakor oni silni prijatelj v evangeliju.
lilo in človeška natora Jaode tako popolnoma izpremenjena, da ne bo treba policajev, ne ho treba nikake vlade v sedanjem smislu.Vsakdo bo ljubil svojega soseda kakor samega sebe v obljubljeni deželi, ki jo odkrijejo brezbožni učenci Marxa in drugih, socigji-škili odrešenikov; nihče ne bo.-, želel biti pridnejši, zmernejši, krepostnejši, nego bodo ostali; vsi bodo "svobodni in jednaki”, in vsi seveda srečni. Povprečni katoliški delavec ni nezadovoljen s svojo usodo, niti poželjiv po posesti drugih. Hvalevredno častihlepje ima prav opravljati svoje delo, primerno skrbeti za svoje domovanje, biti dober državljan ter živeti v miru in prijateljstvu s svojimi sosedi. Dobro ve, da so v našem gospodarskem raz merju zlorabe, ki se imajo odpraviti ampak tudi ve, da tega ni mogoče zboljšati ali odpraviti po divjih in nepraktičnih teorijah, ki se jih vsi razumni in same sebe spoštujoči ljudje kar strašijo premišljevati, pa najsi bodo misleci ali delavci. Zlorabe in krivice, ki obstojajo, se dajo odpraviti samo na zdrav in praktičen način ter s trudom in pomočjo tistih, ki resnično gore za človekoljubje in iskreno žele, pospeševati prave koristi in blagostanje trpečih delavcev. Katoliški delavec ve tudi, kam se ima ozitati za modro vodstvo v takih rečeh ter za iskreno sočutje in praktično podporo.
sovražnik zlorablja, obrača v korist cerkvi in družbi. Ne moremo si kaj, da ne bi glasno hvalil katoliških pisateljev, ki stremijo za tem, da slabi tisk uničijo z dobrim; da pri težavah in ovirah, ki se ^pojavljajo vedno pri vsakem dobrem delu, ne upade pogum podelimo vsem svoj blagoslov, da jih bo Gospod podpiral v boju in jim naklonil bogato pomoč nebeških milosti. Dano v Vatikanu 24. marca 1907. Pij X., papež.
Svetilniki kot vile. Na južnem o-brežju Anglije so zgradili nedavno tri nove svetilnike. Takoj so se našli Ijud-jfe, ki so izpremenili svetilnike v vile. Tako stanuje v enem neki angleški pisatelj. Prostor za razsvetljavo mu služi obenem za knjižnico.
KOLUMBOV PRAZNIK V COLO-RADI.
ŠOLSKA POSTAVA DRŽAVE ILLINOIS.
Spomin na velikega Kolumba je bil zopet znamenito počaščen v deželi, katero je odkril in kateri je zapustil neprecenljivo dedščino v sporočilu krščanstva in omike, doneseni do njenih brežin.
Šele pred nekoliko tedni je senat Združenih držav sprejel predlog za primeren spominek Kolumbu, in sedaj je velika država Colorado dodala svojim postavnim praznikom Kolumbov dan 12. oktobra.
Nasvetovano postavo za letno obhajanje omenjene, obletnice je zadnjič sprejelo državno postavodajstvo in koj nato podpisal guverner H. A. Buchtel. In tako je država Colorado prva izmed Združenih držav pripoznala zasluge slavnega odkritelja Amerike.
Nova postava se glasi takole:
Postava, določajoča dan 12. oktobra vsacega leta kot javni praznik, ki bo znan kot Kolumbov dan (Columbus Day).
Glavno postavodajstvo države Colorado uveljavlja kot zakon:
Točka 1. Dan 12. oktobra sedanjega leta po rojstvu Gospodovem 1907, in dan 12. oktobra vsacega naslednjega leta se s tem proglaša javnim praznikom. ki bodi znan kot Kolumbov' dan (Columbus Day), in ta se ima pripoznavati, vzporejati in. obhajati kakor drugi postavni prazniki pod postavami te države.
KATOLIŠKI DELAVCI IN SOCIALISTI.
Samo malo razumnih katoliških delavcev se je dalo preslepiti po gospodarskih varavih sklepih zmedenih socialistov, in to je tolažno. Velika večina izmed njih ima preveč zdrave pameti, da bi se dala omamiti po teorijah, ki niso samo čisto sanjarske, nego tudi utemeljene na sovražnosti do,vere in vsega, kar ta obsega. Zagovorniki teh teorij skušajo ustvariti nezadovoljstvo in zavist med delavskimi množicami ter obljubljajo razmerje, ki se ne more nikdar vresničiti, dokler ostane človeška natora taka kot je. In prerokujejo z uprav smešnim zaupanjem, češ, ko uničijo obstoječe uredbe in napoči nova doba, ki o nji zaman sanjarijo, bode vse težko delo odstranjeno, vsa nizkotna opravila izginejo in vse bogastvo se bo jednakoinerno razde-
Nekateri starši premalo pazijo na svoje otroke, ki so še obvezani pohajati šolo. Državna šolska postava pa zahteva v tem oziru najstrožji red in občutno kaznuje vsacega, ki zanemarja ali tudi samo enkrat zanemari svojo dolžnost. V sledečem ponatiskujemo šolsko postavo države Illinois in svetujemo rojakom, da jo pazno prečitajo in se natanko ravnajo po nji, sebi v korist. Postava, ki je “korak v pov-zdigo omike in odstranitev pohajkovanje mladine” ter velja tako za-javne kakor župnijske šole, se glasi takole:
Točka 1. Naznanja se ljudem države Illinois, reprezentirane v generalnem zboru, da vsakdo, ki ima otroka izročenega v varstvo, ki je star 7 (sedem) oziroma 14 (štirinajst) let, mora takega pošiljati v javne ali privatne šole za ves čas šolske sezone, katera pa ne sme biti manj nego sto in deset dni nadaljevalnega učenja,
V slučaju, da se otrok podučuje za prej omenjeni čas vsako leto v kakem drugem zavodu po osebah, ki so sposobne podučevati ali ako je otrok bolan na pameti, ali kako drugače v slabem stanu, ali če je oproščen od predstojnikov one šole v katero bi moral hoditi, se oprosti obiska šolskega.
Točka 2. Za zanemarjenje dolžnosti, katere prva (1) točka zapoveduje bodejo iste osebe izgubile pravice do javnih šol mesta, vasi ali okolice v ka-terej tak otrok prebiva ter morajo plačati globo ne manj kot pet dolarjev ($5) in ne več nego dvajset dolarjev ($20) in sodnijske stroške ter ostanejo obsojeni dokler omenjena svota globe in stroškov tožbe ni plačana.
Točka 3. Šolski uradniki v mestih, trgih in okolicah in šolski direktorji šolskih okrajev smejo voliti vsako leto, ob umeščenju ali volitvi učiteljev, enega ali več pooblaščenih uradnikov, katerih dolžnost je naznaniti vse nedo-stojnosti šolskim uradnikom in po stavno nastopiti proti osebam, ki kr šijo postavo. Pooblaščenega uradnika dolžnost je tudi aretirati šolskega otroka, ki hodi okolu v javnosti brez dela ali okupacije. Dolžnost njegova je postaviti tacega otroka, ki izostaja iz šole, v roke učitelja, ki je vodja šole v katero bi otrok moral hoditi, ali v šolo v katero ga otroški predstojniki žele postaviti. V slučaju, da ne bi predstojniki hoteli svojega otroka pustiti v šoli, ga ima pooblaščenec pravico dati v roke učitelju javne šole. Dolžnost takega učitelja je postaviti otroka v pravi razred, ter ga poučevati v onih študijah, katere so njemu prikladne. Pooblaščeni uradnik dobi za svoje delovanje plačilo, kakoršno mu določi šolski urad, ki ga je postavil, in ta plača se izplačuje iz šolskega rezervnega sklada. V slučaju, da predstojniki otroka nič ne store za istega, ki je bil postavljen v take šole po pooblaščencu, tak otrok se pošlje v na-daljne šole kot veleva postava.
Točka 4. Predstojnik otroka, ki misli sebi koristiti ter daje napačno izjavo tičočo se starosti otroka, bode za take pregreške kaznovan ne manj ko ($3) dolarje, in ne več kot dvajset ($20) dolarjev, za rabljenje javnih šol mesta, trga, vasi ali okolice.
Točka 5. Za vsako gori omenjeno kazen ali globo se sme tožiti ali isto kolektirati pred sodiščem mirovnega sodnika istega okraja v imenu ljudstva države Illinois za rabo javnih šol mesta, trga, vasi in okolice v katerem isti otrok stanuje.
.V Združenih državah je bilo po izkazu statistiških poročil preteklih 20 let 1 milijon razporok, ali na leto 50,-000, na dan 170, na uro pa 8. Razprav za razporoko je bilo v tem času 2,500,-o*o, torej 1,500,000 brezuspešnih.
Rooseveltova nečakinja na odru. Miss Maude Roosevelt, nečakinja pred sednika Združenih držav, je sklenila z gledališčem v Eberfeldu pogodbo za bodočo sezono. Nastopila bode v vlogi Elze v Lohengrinu. Šolala se je v Parizu pri prof. Jaque Bonhyu.
Prozorne kuverte. Nemška pošta v-pelje prozorne kuverte, na katerih ni treba naslovov, če se pismo vtakne tako vanjo, da se vidi naslov. Povod temu je to, da se prihrani mnogo časa, če se opusti pisanje naslovov, in zlasti, da je napačen naslov skoro izključen. Tudi na Francoskem jih imajo in so se prav dobro obnesle.
Tujci v Londonu. Vsak dan prihaja v London 80,000 tujcev in sicer v 250 osebnih vlakih, če računamo vlak z 8 vozovi. Na leto znaša to 29,200, 000 ljudi v 91,250 vozovih. Če se ra čuna, da potroši vsak potnik za sta novanje, jed in pijačo le I dolar, osta ne vsak dan v gostilnah in hotelih 80,-000 dolarjev ali na leto 29 milijonov dolarjev.
Uživanje konjskega mesa v Parizu narašča od dne do dne. L. 1906. so pobili v Parizu 40,000 konj, to je približno 11 milijonov kilogramov, leta 1899 pa samo 5 milijonov. Dasiravno ga uživajo mnogi bolniki in zdravniki ga tudi priporočajo, je vendar dokazano, da je manj redivno, kakor goveje, in po poizkusih so dognali, da pod gotovimi pogoji celo škodljivo.
Podgane se boje zvonov. Iz South NorwaIka, Conn., poročajo: Poslopje tukajšnje Automatic Machinerv Co. je bilo vedno polno podgan, katere so pa zdaj po zaslugi C. Buck Gorhama izginile. Družba mu je zato plačala 75 dolarjev nagrade. Gorham je vjel veliko podgano živo in jej je privezal na vrat glasen zvonček, na kar jo je izpustil. Kamorkoli je šla podgana, je zvonila in s tem je najbrže pregnala vse druge podgane.
Podpiranje dobrega1“ tiska.
V Neapolju je izdal dr. Ferrandina zbirko sestavkov, ki so jih nekatere spisali kardinali in drugi cerkveni dostojanstveniki. Knjiga ima naslov "Dobri tisk” in hoče okrepiti katoliški tisk. Zbirko je počastil sv. Oče z lastnoročnim pismom, ki slove: “V-spričo nebrzdane prostosti sovražnega tiska, ki napada večne zakone resnice in dobrega in jih hoče omajati, blati cerkev in vceplja v srca kali najpo-gubnejših naukov, zastrupljajočih duhove, goječih strasti in otemnujočih razum, vsakdo lahko izprevidi, kako je neobhodno potrebno, da se to, kar
Dragocenosti sodobnih vladarjev. Kralj Edvard nosi le malo dragocenosti in je v tem oziru zelo skromen. Navadno nosi kravatno iglo v podobi bisera, podkve ali navadnega zlatega prstana. Na prstu ima le pečatnik, v manšetih pa čisto navadne gumbe, na desni roki pa težko zlato zapestnico. Prejšnji španski kralj si je nadeval zlat ovratni medaljon, kralj Milan pa je privezaval na desni gleženj zlat trak
Za šolstvo na Češkem se je leta 1904 izdalo 55,200,000 kron. To so izdatki samo za ljudske in meščanske šole, h katerim je dežela prispela 39,-
200,000	kron in okrajne in šolske občinske doklade 16,000,000 kron. — Država je plačala leta 1903 za vse šolstvo, torej tudi za univerze, srednje šole in učiteljišča 50,089,000 kron. Izda torej Češka za ljudsko šolstvo več, nego država za vse šolstvo.
Mesto umiranja. “La ciudad de la muerte” •— mesto smrti — imenujejo sami Španci svojo prestolnico Madrid. V nobenem mestu Evrope ni pomira-nje tako veliko kakor v Madridu. U-mrljivost znaša 49 na tisoč, to je od tisoč ljudi jih umre na leto 49, dočim znaša v drugih evropskih mestih umrljivost 15 do 20 na tisoč. Največ ljudi umre na pljučnici in tuberkulozi (su-šici). Vzrok temu so nezdravo podnebje in hrana, kakor tudi pomanjkljive zdravstvene razmere.
Indijanski dvoboj. Nedavno se je vršil med poglavarjema Utah Indijancev dvoboj, ki je zanimiv vsled nenavadnih slovesnosti in običajev. Navzoči so vsi možje, ki pripadajo rodu, in sicer v bojnej opravi. Nasprotnika si stopita nasproti in srečkata. Kdor izgubi, ga privežejo k deblu za desno, onega, ki dobi, pa za levo roko. Potem dajo vsakemu ostro nabrušen nož in boj se začne. Toda trajal ni dolgo kajti že po nekoliko minutah sta še zgrudila oba, obdana z neštevilni-mi ranami. Eden izmed njiju je umrl drugi dan.
— Ako želite dobro obleko po najnižji ceni, pojdite v Chulikovo prodajalno.
Bolečine v hrbtu in nogah
izginejo popolnoma, ako so ud parkrat nariba z
Dr. RICHTERJEVIM SidroPainExpellerjem
Rodbinsko zdravilo, katero se rabi v mnogih deželah proti reumatizmu, sciatiki, bolečinam na straneh, neuralgiji, n bolečinam v prsih, proti glavo- in zobobolu.
V vseh lekarnah, 25 in ▼ 50 centov.
F. AD. RICHTER & Co.
215 Pearl St.	New York.
WINNETOU,
Rdeči gentleman
je izšel la se dobi I. zvezek z* 40c„ I. In II- zvezek p* u 75c. s poštnino vred.	Ruo
Uurmito “Glas Naroda”
109Greenwich St., New York J. F. K11ST Gr
Lesni trgovec.
Cor DesPlaines in Clinton Sta. Oba telefon 8. Joliet.
Kje ie najbolj varno naložen denar?
Hranilnih ulog je; 32 milijonov kron.
Rezervnega zaklada je 800,000 kron.
Mestna hranilnica ljubljanska
je največji in najmočnejši denarni zavod te vrste po vsem Slovenskem.
Sprejema uloge in jih obrestuje po 4 odstotke. Rentni davek plačuje hranilnica sama.
V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vseh ulog jamči njen bogati zaklad, a poleg tega ie mesto Ljubljana s vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je torej tolika, da ulagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pri po znava država s posebnim zakonom in zato c. kr. sodišča nalagajo denar malo-letnih otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne pos jUnica, pupilarao varen denarni zavod.
Rojaki v Ameriki! Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno varnost za vaš denar.
juiiïïîli alien
Mn Malea lirtljaiïta imlajs t jnji p M t P.’ííjí
FRANK SAKSER
Naš zaupnik v Združenih državah je že več let naš rojak
109 GREENWICH STREET, NEW YORK, IN NJEGOVA BANČNA PODRUŽNICA 6104 ST. CLAIR AVE.. N. E. CLEVELAND, O.
Najboljše in najpriporočljiveje domače «zdravilo, so znane
MARIJACELJSKE KAPLJICE.
Kdor jih je'že kdaj rabil, ta ve, kake vrednosti je to zdravilo za vse tiste, ki trpe na želodcu, slabosti in glavobolu, slabem prebavljanju, teškemu dihanju, i.. t. d. Navadno odstranijo te kapljice že po kratki uporabi vse navedene bolezni. Naj nobena družina ne pogreša. 3 steklenice stanejo $1.80; 6 steklenic steklenic pa $5.00.
ČUDODELNO MAZILO ZA LASE.
1. Škatulja stane $1.50; 3. škatulje pa $4.00.
Marijaceljske kapljice, kakor tudi čudodelno mazilo za lase M. RENYI, P. O. Box 32. Sta. D., New York, N. Y.
jih toraj
$2.7S; t*
razpošilja
Joliet, ill.
FIUO PIVO V STEKLENICAH.
BOTTLING DEPT. SCOTT and CLAY STS.	OBA TEL. at.
VSAKDO VE? „
Da vsak trgovec pravi, moje blago je najboljše in najcenejše.
Ali veš kje je dobiti najlepše in naj cenejše ŽENITNO DARILO kot prstan, uro ali podobne zl atnine, gotovo pri
910 N. Chioago Streei JOLIET, ILL.
Ako kupujete pri nas si prihranite denar.
POPRAVLJAMO ure, stenske in žepne ter izdelujemo vsa v to stroko spadajoča dela po najnižjih cenah, naše delo vam jamčimo.
Popravnica. Govorimo tudi raznovrstne jezike.
B. BERKOWITZ,
JOSIP JONTES
801 N. Chicago St N. W. Phone 121$
Priporoča rojakom svoje dobrozaloženo MESNICO katerej ima na razpolago najboljše sveže in prekajeno meso.
Bobra portrežba in nizke cene
K. S. K.
JEDNOTA
Lnkorporirana v državi Illinois dne 12. jan. A. D. 1898.
fnŽMŽnik:..............John R. Sterbenc, 2208 Calumet ave., Calumet, Mich.
Prri podpredsednik........Anton Nemanich, 1000 N. Chicago St., Joliet, III.
H. Podpredsednik:..............Frank Boje, 222 Messa ave., Pueblo, Colo.
Glavni tajnik:.................Josip Dunda, 1002 N. Chicago St., Joliet, III.
11. Tajnik:...............Josip Jarc, 1677 St. Clair St., Cleveland, Ohio.
Blagajnik:.!..............John Grahek, 1012 North Broadway, Joliet, III.
Duhovni vodja:.......Rev. John Kranjec, 9536 Ewing ave., So. Chicago, 111.
Pooblaiženec: ............Frank Medosh, 9478 Ewing ave., So. Chicago, 111.
Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Ivec, Cor. Chicago & Jackson St., Joliet, 111.
NADZORNIKI:
Paul Schneller, 509 Pine St., Calumet, Mich.
Anton Golobitsh, 807 N. Chicago st., Joliet, 111.
George Stonich, "813 N. Chicago St., Joliet,
PRIZIVNI ODBOR:
Josip Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111.
Marko Ostronič, 92 Villa St., AUegheny, Pa.
Josip Zalar, ml., Box 547, Forest City, Pa.
111.
IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA.
PROŠNJA ZA VSPREJEM.
Novoustanovljeno žensko društvo sv: Veronike v Kansas City, Kans., prosi vsprejema v K. S. K. Jednoto. Imena članic: Julija Rugóle, roj 1889, Frančiška Pajnič, roj 1889, Frančiška Štimec, roj 1889, Ivana Poznik, roj
1888,	Frančiška Marlovič, roj 1888, Ivana Frlič, roj 1888, Katarina Volf, roj 1888, Julija Štimec, roj 1888, Ana Marlovič, roj 1887, Marija Žagar, roj 1887, Neža Zeiger, roj 1886, Neža Šercer, roj 1886, Lujiza Požek, rož 1885, Marija Schneller, roj 1884, Marija Ferlič, roj 1884, Ana Žagar, roj 1884,
, Marija Žagar, roj 1884, Helena Tomec, roj 1883, Ana Tomec, roj 1882,
! Julijana Poje, roj 1880, Ana Žagar, roj 1879, Lina Krulič, roj 1879, Marija Žagar, roj 1879, Apolonija Žagar, roj 1879, Helena Klepec, roj 1877, Terezija Toplikar, roj 1873, Marija Milčinovič, I., roj 1873, Marija Milčino-vič, II., roj 1872, Margareta Šterk, roj 1871, Margareta Prebilič, roj 1869, Ana Ritmanič, roj 1867, Katarina Medved, roj 1863, Marija Bukovac, roj 1864.	Dr. št. 33 članic.
NOVO DRUŠTVO SPREJETO.
Novoustanovljeno društvo Marije Milosti Polne 114, Steelton, Pa., vsprejeto v K. S. K. Jednoto. Imena članic: 3149 Katarina Brodarič, roj 1887, 3150 Marija Lončarič, roj 1883, 3151 Marija Starašinič, roj 1883, 3152 Ana Tkavc, 'roj 1881, 3153 Magdalena Matjašič, roj 1879, 3154 Katarina Matjašič, roj 1875, 3155 Marija Kramaršič, roj 1875, 3156 Helena Kambič, roj 1873, 3157 Ana Kočevar, roj 1872, 3158 Neža Hodinčan, roj 1872, 3159 Barbara Plasaj, roj 1872, 3160 Marija Leščanec, roj 1871, 3161 Katarina Lončar, roj 1870, 3162 Katarina Dolinar, roj 1867, spr. 8. marca 1907.
Dr. št. 14 članic.
PRISTOPILI CLANi.
K društvu sv. Štefana 1, Chicago, 111., 11498 Janez Terselič, roj 1889, 11499 Maks Omerzel, roj 1881, 11500 Janez Krošel, roj 1881, 11501 Peter Prah, roj 1878, 11302 Anton Klemenčič, roj 1877, spr. 8. maja 1907.
Dr. št. 141 članov.
K društvu sv. Jožefa 2, Joliet, 111., 11503 Jožef Simonič, roj 1883, 11304 Janez Sluga, roj 1883, n505 Peter Rode, roj 1872, spr. 8. maja 1907.
Dr. št. 261 članov.
K društvu sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111., 11506 Jožef Ivec, roj 1889, spr. 8. maja 1907.	Dr. št. 205 članov.
K društvu sv. Alojzija 42, Steelton, Pa,, 11307 Anton Malerič, roj 1889, 11308 Miha Štrukelj, roj 1884, spr. 8. maja 1907.	Dr. št. 84 članov
K društvu sv. Alojzija 47, Chicago, 111., 11509 Mirko Grbinic, roj 1883, 11510 Nikolaj Zornak, roj 1878, 11511 Štefan Oslakovič, roj 1871, spr. 8. maja 1907.	Dr. št. 45 članov.
K društvu sv. Jožefa 53, Crested Butte, Colo., 11512 Martin Prus, roj 1864 spr.
8.	maja 1907.	Dr. št. 49 članov.
K društvu sv. Nikolaja 67, Steelton, Pa., 11513 Mihael Guštin, roj 1879, 11514 Ljubomir Rakovsky, roj 1867, spr. 8. maja 1907.	Dr. št. 37 članov.
K društvu sv. Barbare 68, Irwin, Pa., H5I5 Matevž Tilinger, roj 1885, 11316 Matija Intihar, roj 1877, 11517 Mihael Mirkovič, roj 1863, spr. 8. maja 1907.
Dr. št. 120 članov.
K društvu sv. Barbare 97, Mt. Olive, 111., 11518 Viljem Thiessen, roj 1875, 11519 Janez Kosovinc, roj 1865, spr. 8. maja 1907. Dr. št. 30 člatiov.
K društvu sv. Jurija 100, Sunnyside, Utah, 11520 Alojzij Kavalar, roj 1882, 11521 Jožef Mežik, roj 1882, 11322 Jožef Felicijan, roj 1867, spr. 8. maja 1907.	Dr. št. 33 članov.
K društvu sv. Cirila in Metoda 101, So. Lorain, Ohio, 11323 Alojzij Žgur, roj
1889,	11524 Alojzij Virant, roj 1889, 11523 Anton Slave, roj 1883, 11326
Janez Semenič, roj 1881, 11527 Anton Renar, roj 1878, 11528 Jožef Žgur, roj 1877, spr. 8. maja 1907.	Dr. št. 24 članov.
PRESTOPILI ČLANI.
Od društva sv. Cirila in Metoda 4, Tower, Minn., k društvu sv. Jožefa 112, Ely, Minn., 3951 Anton Kobetič, 1. maja 1907. I. dr. št. 95 članov.
II. dr. št, 83 članov.
Od.društva sv. Antona Pad. 72, Ely, Minn., k društvu sv. Cirila in Metoda 4. Tower, Minn., 10081 Anton Erčul, 4. maja 1907. I. dr. št. m članov.
II. dr. št. 95 članov.
Od društva vit. sv. Martina 75, La Salle, 111., k društvu sv. Štefana 1, Chicago,
111.,	11005 Anton Zidarič, 6. maja 1907.	I. dr. št. 40 članov.
II. dr. št. 136 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI.
K društvu sv. Cirila in Metoda 4, ;Tower, Minn., 432 Jakob Doltar, 1. maja 1907, 5951 Anton Kobetič, 1. maja 1907.	Dr. št. 93 članov.
K društvu sv. Družine 5,. La Salle, 111., 2976 Janez Turk, 6. maja 1907.
x	Dr. št. 121 članov.
K društvu sv. Nikolaja 67, Steelton, Pa., 6968 Jurij Gregorc, 15. aprila 1907.
Dr. št. 35 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI.
Od društva sv. Frančiška Seraf. 46, New York, N. Y„ 7756 Dragotin Shrener, 29. aprila 1907.	Dr. št. 42 članov.
Od društva sv. Cirilam Métoda 101, So. Lorain, O., 10482 Ignac Pakiš, 10488 Jurij Dogman, 29. aprila 1907.	Dr. št. 18 članov.
x	ODSTOPILI ČLANI:
Od društva sv. Družine 109, Aliquippa, Pa., 11138 Franc Skubic, 29. aprila igoj	Dr. št. 22 članov.
IZLOČENI ČLANI:
Od društva sv. Štefana 1, Chicago, 111., 2666 Anton Senica, 9292 Janez Ko-šiček, 6. maja 1907.	Dr. št. 136 članov.
Od društva sv. Janeza Krst. 14, Butte, Mont., 4791 Janez Sodja, 10839 Jožef Štih, 2. maja 1907.	Dr. št. 119 članov.
PRISTOPILE ČLANICE:
K društvu sv. Družine 5, La Salle, 111., 3163 Jožefa Brglez, roj 1889, spr. 8. maja 1907.	Dr. št. 33 članic.
K društvu sv. Nikolaja 67, Steelton, Pa., 3164 Ana Rakovsky, roj 1872, spr. 8. majá 1907.	Dr. št. 10 članic.
K društvu Marije Sed. Žal. 81, Pittsburg, Pa., 3165 Marija Butkovič, roj 1887. spr. 8. maja 1907.	Dr. št. 66 članic.
K društvu sv. Barbare 92, Pitsburg, Pa., 3166 Marija Novogradac, roj 1880, spr. 8. maja 1907.	Dr. št. 28 članic.
SUSPENDOVANE ČLANICE ZOPET SPREJETE.
K društvu sv. Nikolaja 67, Steelton, Pa., 2262 Katarina Gregorc, 13. apr. 1907.
¡	Dr. št. 9 članic.
SUSPENDOVANE ČLANICE.
Od društva Marije Čist. Spoč. 104, Pueblo, Colo., 2962 Ana Osterman, 29. apr. igo7,	”	Dr. št. 29 članic.
IMENA UMRLIH ČLANOV IN ČLANIC.
6890 Jožef Minič, star 38 let, član društva sv. Jurija 73, Toluca, 111., umrl t marca 1907 v Kewanee, 111. Vžrok smrti: jetika. Zavarovan za $tooo. Pristopil k Jednoti 25. junija 1904.
4153 Alojzij Vidrih, star 26 let, član društva sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., umrl S. marca 1907 v White Pine, Nevada. Vzrok smrti: pljučnica. Zavarovan za $i0oo. Prisfcjpif: k Jedntfti 14. junija 1902.
8667 Anton Borkovič, star jjflet, član društva sv. Petra in Pavla 89, Etna, Pa., umrl 17. mavca t.907: Vzrok smrti! jetika. Zavarovan za $rooo! Pristopil k Jednoti 5. septembra 1903.
2245 Marija Šuštaršič, stara 35 let, članica društva sv. Jožefa 53. Waukegan,
111.,	umrla 20. marca 1907. Vzrok smrti: želodčni rak. Zavarovana za $300. Pristopila k Jednoti 19. septembra 1903.
2652 Frančiška Bergant, stara 20 let. članica društva sv. Barbare 68, Irwin, Pa., umrla 28. marca 1907 v Export, Pa. Vzrok smrti: pljučnica po porodu. Zavarovana za $500. Prist opila k Jednoti 15. februarja 1906.
JOSIP DUNDA, glavni tajnik K. S. K. J.
Joliet, 111., 6. maja. — Slavno uredništvo A. S., prosim priobčite teh par vrstic v glasilu K. S. K. Jednote. In sicer naznanjam udom društva sv. Cirila in Metoda št. 8. K. S. K. J. da se zberejo v nedeljo, to je 12. maja ob pol desetih v šolski dvorani, odkoder skupno odkorakamo k veliki sv. maši, in po sv. maši se udeležimo mar-čanja na. veliki piknik, katerega priredi društvo sv. Jožefa št. 2. K. S. K. J.
Obenem tudi opozarjam vse one člane, kateri še niso oddali spovednih listkov, da to store, zakaj določenega časa je samo še tri tedne!
Bratski pozdrav vsem članom in članicam naše slavne K. S. K. Jednote, tebi, vrlemu listu, pa obilo uspeha in mnogo novih naročnikov in predplačnikov.	Math. Bučar, tajnik.
Joliet, 111., 7. maja. — Dragi A. S. in glasilo K. S. K. J., prosim, da bi popravili pomoto, katera je bila v društveni vesti zadnjič. Društvo sv. Antona Pad. št. 87 bo imelo svojo sejo prihodnjo nedeljo, dne 12. maja (in ne 21. maja). Dalje, god in praznik sv. Antona Pad. bo dne 13. junija. Obenem vabim vse ude na nedeljsko sejo, ker imamo razpravljati več važnih društvenih stvari.
Pozdravljam vse ude naše slavne Jednote.
Anton Šraj, predsednik.
Chicago, 111., 6. maja. — Naznanjam članom društva sv. Štefana št. 1. K. S. K. J., da je bilo sklenjeno na poslednji mesečni seji, da se mora vsak član udeležiti slavnosti in marčanja društva sv. Jurija C. O. F., katero priredi prihodnjo nedeljo, dne 12. maja. Zberemo se tam, kjer ima društvo svoje seje in odkorakamo vsi skupaj z drugimi vred 19. cesti do Levit streeta. Opominjam člane, da ne pozabijo re-galij in da se ne bo nobeden izgovarjal, da ni mogel priti, ker to je dan velikega pomena.
Z bratskim pozdravom na vse brate in na svidenje v nedeljo!
Frank Banič, tajnik.
Wenona, 111., 7. maja. — Društvo sv. Janeza Krstnika št. 60. K. S. K. J. je imelo velikonočno spoved dne 6. maja in drugo jutro pri sv. maši ob 5. uri sv. obhajilo. Obiskal naš je č. g. župnik iz La Salle, ki je imel tudi lepo slovensko pridigo. Lepa hvala mu!
Bratski pozdrav vsem rojakom po širni Ameriki in Am. Slovencu pa obilo naročnikov.	Martin Pirman.
Zatorej izrekam č. gospodu v imenu društva najprisrčnejšo zahvalo za njegov trud in obisk.
Ravno tiste dni. ko se je inudil med nami slovenski duhovnik, iztrgala je nemila smrt iz naše srede nam priljubljenega društvenega brata Petra Luzar, ki je umrl dne 7. t. m. zjutraj ob 7. urDv bolnišnici v Heleni. Na željo društvenikov je bil prepeljan iz bol nišnice na dom njegovega bratranca Josipa Luzar. Dolgi sprevod je bil iz hiše žalosti pa v cerkev dne 9. t. m ob 9. uri zjutraj. Cerkvene obrede je opravil č. g. Pirnat. Rajnki je bil doma iz vasi Rožanc, fare Črnomelj, star 31 let in neoženjen. Da je bil rajnki res priljubljen med nami, to je pokazal njegov pogreb, ki so se ga udeležila naše društvo, potem hrvatsko društvo Jutranja Zvezda in društvo sv. Alojzija J. S. K. Jednote. Zatorej se tem potom lepo zahvaljujem tem dru štvom za obilno udeležbo.
K sklepu pozdravljam vse člane in članice in želim lep napredek naši K S. K. Jednoti.
John Sasek, predsednik.
Bradley, 111., 5. maja. — Sv. misijona v našem mestu se je udeležilo tudi naše društvo sv. Petra in Pavla št. 62. K. S. K. J. in je dne 5. maja*pristopilo k mizi Gospodovi z društvenimi znaki.
Č. g. Antonu^Sojar se prav iz srca zahvaljujemo in želimo, da bi nas zopet kmalu posetil. Želimo mu, da bi še mnogo let delal v vinogradu Gospodovem.
Društvo je tudi sklenilo, da se zniža pristopnina do avg. meseca, da se tako da priložnost tukajšnjim rojakom, pri-stppiti k naši slavni Jednoti, katera tako dobro napreduje, da je lahko ponosen vsaki član nanjo. Toraj rojaki, ki še niste pri društvu, dana vam je pri lika, da lahko pristopite zdaj, ker je znižana pristopnina, in se tako zavarujete v nesreči, ker nobeden ne ve kje ga čaka.
Opozarjam vse one člane društva sv. Petra in Pavla št. 62 K. S. K. J., katerim so potni listi pošli, da jih ponovijo in tudi vsi pošljejo spričevalo o svoji opravljeni verski dolžnosti, ker drugače se bode postopalo ž njimi po pravilih.
Tebi, A. S., pa želimo, da bi nas večkrat, vsaj dvakrat na teden obiskal in tako stopal v pogumnem boju za napredek in omiko med rojaki slovenskimi.
Pozdravljamo vse zavedne rojake in bralce A. Slov.
John Pezdirc, pjredsed.
Mat. Stefanič, tajnik.
Forest City, Pa., 3. maja. — Gospod urednik, prosim, da odkažete ma! prostorček v listu “Am. Sl.” tu Vam poslanim vrsticam.
Z dne 15. aprila t. 1. dobil sem pismo iz Chicage, 111., pisano od dobro mi znanega možaka in objednem tudi člana K. S. K. J., v katerem mi piše, da se je pri seji društva sv. Štefana št.
I.	K. S. K. J. v Chicagi nekdo izjavil, da je od zanesljive strani zvedel, da sta v glavnem odboru K. S. K. Jednote dva. člana Narodne Jednote, izmed katerih sem eden jaz. — Radi tega si štejem v dolžnost, kot član K. S. K. Jednote in objednem tudi član glav. odbora, da odgovorim sledeče:
1.	Lažnjiva je govorica po Chicagi 111. in drugod, koder se izrablja moje ime s trditvijo, da sem član Narodne Jednote.
2.	Laž je, če kdo govori, da sem sploh želel pristopiti k Narodnej Jednoti.
3.	Laž je, če kdo trdi, da sem sploh katerega vprašal po pravilih ali navodilih Narodne Jednote z mislijo k njej pristopiti.
Res pa je, da sem član in tudi glavni predsednik organizacije sv. Barbare s sedežem Forest City, Pa., kar si tudi štejem v čast. V slučaju, da bi mislil, kateri izmed članov ali članic
K.	S. K. J., da je organizacija sv. Barbare kako protiversko društvo, se lahko obrne na gl.'predsednika K. S. K.
J.	, g. John R. Sterbenca, kateri me lahko odstavi iz gl. urada K. S. K. J.
Da pa prihranim nepotrebno pisanje enemu ali drugemu, hočem priznati sam, da organizacija sv. Barbare ni v nikakem nasprotstvu ne K. S. K.
J.	in ne kakej drugej kat. Jednoti.
Radi tega upam, da bode dovolj pojasnjeno vsem onim, ki trdijo, da sem član Narodne Jednote, in kdor si upa trditi še nadalje kaj tacega, ga imenujem lažnjivca, obrekovalca in tatu dobrega imena.
Pozdravljajoč vse člane in članice
K.	S. K. Jednote, ostajam njih sobrat
Jos. Zalar ml.,
III.	porotnik’ K. S. K. J.
Vabilo in naznanilo
»velikega piknika, katerega priredi chicaško društvo sv. Alojzija št. 47. K. S. K. J. v nedeljo 9. junija 1907 v Santiago Grove na 26. ulici in Homan Ave. Začetek ob 2. uri popoludne. Na kegljišču se bode igralo za tri nagrade: prva za 5 dolarjev, druga za 3 dolarje in tretja za 2 dolarja. Tiketi po 230. Tem potom so vljudno vabljeni vsi Slovenci in Hrvatje v Chicagi in okolici, da bi se tega piknika udeležili, ker smo tudi mi vsaki čas pripravljeni, kaddr nas kdo pozove. Društvo ne bode imelo nobenega marca, zatorej so pa slovenska in hrvatska društva povabljena, da kar pridejo na piknik, in vsak bo prost vstopnine, kateri se izkaže z društvenim znakom. Za dobro zabavo in postrežbo bode preskrbljeno, tako da bode vsaki, kdor nas obišče, zadovoljen. K obilni udeležbi vabi	Odbor.
East Helena, Mont., 27. apr. — Naše društvo sv. Cirila in Metoda št. 43 K. S. K. Jednote je imelo svojo skupno velikonočno spoved in sv. obhajilo dne 8., 9. in 10. aprila, ko nas je obiskal č. g. Pirnat, slovenski duhovnik iz Ana-conde. Reči moram, da tako združeno in obilnoštevilno naš tukajšnji narod še ni pristopil k mizi Gospodovi, kakor letos. Sam č. g. duhovnik se je pohvalno izrazil, da smo se v obilnem številu udeležili sv. zakramentov.
IŠČE SE V CERKVENI GLASBI in petju dobro izvežban organist. Služba se lahko nastopi takoj. Ponudbe naj se naslovijo na: Rev. L. Klopčič, Calumet, Mich.
— Rojakinje, ako potrebujete klobuke, pridite k gospej Chulikovej, ker ona vam postreže z najboljšim blagom za mal denar.
$1000.00
krasnih stvari se bode razdelilo brezplačno ob priliki velike
dražbne razprodaje
50 lepili lot
“High Ridge”
v nedelj« dne 19., pondeljek 20. in torek dne 21. maja
Vi naredite ceno, a mi izdelamo kupno pogodbo.
Lahki obroki I
Razprodaja se začne o 2. uri 30. min. pop.
Pridite zgodaj, ker morda no bode trajala več kot par ur.
Vsaka ženska pričujoča te prodaje dobi krasen dar. Darilo dobite ako kupite kaj ali nič. Vsi ste vabljeni.
Stopite na Hickory St. karo, in izstopite na koncu linije, ker tu je zem-
«•vv
išče.
Fred’k H. Bartlett & Co.
100 Washington St., Chicago.
Wall-Connor	s Co., razprodajale!	•
/jiL	SVOJI K SVOJIM!	
	1 a in edina slovenska tvrdka v Ameriki. g Vsih društvenih \ ^ potrebščin. \ )hn I Gosar Co. j 719 High St., W. Hoboken, N. J. ^ c	j i¡ -> ♦ j 5 ) > ) I -» > « * 4 i 4 -» i ! 5 J i !
1					 £. Priporoča se vsem slovenskim dru- P štvom za blagohotna naročila n. pr. društvenih zastav, znakov (badges) re- g galij, pečatov, gumbov (buttons), „ knjig, slik križev, podob, itd. Vsa dela se izvršujejo iz najboljšega ^ blaga in po kar mogoče nizki ceni. c Z bratskim pozdravom ; JOHN N. GOSAR CO. fj Član K. S. K. J. in J. S. K. J.	
	NIKJER BOLJŠE IN CENEJŠE.	
Amerikanski	Slovenec, $1. na leti	0
PREPOZNO!
“Obžalujem, dobra gospa, toda ne morem Vam drugače svetovati. Ako pošljete svojo hčerko v velikomestno prodajalnico, se gotovo izgubi. Premislite to dobro!”
Gospod, ki je to govoril, je bil častit duhovnik petdesetih let. A z obraza bi se mu jih bralo neka'j več. Težki posel, skrbi in težave duhovskega stanu, n’inogo'vrstne žalostne izkušnje, vse to mu je prezgodaj pobelilo glavo in mu začrtalo* močne raze v visoko čelo. Na častitljivem obrazu je bil izraz miline hi dobrote in iz oči mu je sevaloinekaj, kar je razodevalo izkušenega dušnega vodnika.
Pred njim je stala črno oblečena gospa, vdova. Prišla je, da bi se posvetovala z gospodom rektorjem, kaj ji je storiti s hčerko. Emilija, lepo v-zrastla in zelo nadarjena deklica, je ravnokar dopolnila štirinajsto leto. V Žoli je bila gospodu rektorju v veliko veselje. Poznal je dobro, nepokvarjeno deklico in bilo mu je na tem, da ostane taka. Tudi mater je že dolgo poznal. Svetoval ji je v vsaki važni zadevi in gospa je bila vselej zadovoljna, kadar se je držala njegovega navodila.
Čudno! Le danes ji gospodov nasvet ni po volji. Emilija mora v Be-rolin.
Gospod rektor je prigovarjal gospej, da naj stvar dobro premisli. “Pred vsem,” je povzel, “vas opozarjam na veliko nevarnost, ki preti v večjih me Stih neizkušenim deklicam. V dokaz so vam strašni dogodki iz Berolina in drugih mest.”
Gospa mu je segla v besedo: “Prečastiti gospod, vi prestrogo sodite, mislim da ni tako hudo.”
“Verjemite mi, da ne pretiravam,” odgovori duhovnik s poudarkom. “Kdor pozna življenje tako, kakor ga poznamo mi, katoliški duhovniki, kdor gleda dan na dan v brezdno pregreh in vnebovpijočih činov, temu pač ni treba, da bi pretiraval. Vsakdanji dogodki so žalostni dovolj.”
f‘Saj sem bila tudi jaz v trgovini in vendar se mi ni nič hudega pripetilo. Ostala sem pridna in dobila šem dobrega moža.”
“Ne oporekam vam — toda takrat so bile drugačne razmere, kakor so sedaj. Mestece B., kjer ste vi službovali, se z Berolinom niti primerjati ne da. Vrhu tega ste bili pri sorodnikih, ki so pazili na vas. Tudi v trgovinah je bilo drugače. Uslužbenke so stanovale pri trgovčevi družini in gospodinja jih je čuvala kakor svoje lastne otroke. Sedaj pa odhaja iz trgovine pozno v noč po štirideset neizkušenih deklic. Razkrope se po mestu in kdo pazi nanje?”
"To ni ravno najhuje, saj tudi name niso gledali.”
“Tako! Ni li to hudo dovolj, če se pahne nepokvarjeno dekle v mestni hrup in šum in se tam popolno izgubi?”
“Zakaj naj se izgubi? Dobro vzgojeno dekle štirinajstih let pač lahko samo nase pazi.”
“Lahko pazi, če hoče. Kaj pa potem, če noče ali ne more? Kaj naj jo potem še varuje, da ne stori tega, česar ne sme?”
“Čast, poštenje, dobro ime — saj je dovolj poučena."
“Dobra gospa! Naj bo dovolj. Vidim, da vam v tej kočljivi zadevi ne morem svetovati, ker si ne pustite svetovati. Kakor je videti, vam je velikomestno življenje popolno neznano. Ali še niste culi, koliko lahkoživcev preži ravno po večjih mestih na nedolžno mladino? Tudi se po velikih trgovinah prav slabo plačuje. Deklice, jame sebi prepuščene, izplačajo kopaj stanarino, in od revščine in bede primorane se udajo pregrešnemu življenju.”
“Tega ne morem verjeti”, povzame' gospa.
“In vendar je res,” nadaljuje gospod in sveta nevolja zasfenči njegove mile poteze. “Čudno! Toliko se je že govorilo in pisalo o, tem in vi še ničesar ne veste” ------.
“Res ne vem o tem” —
',Zaro vzroka dovolj, da se daste poučiti in- posvariti* predno je pre-pbzno. Povedal. sem vam dovolj in samo prosim vas še: varujte otroka. Vi ste; odgovorni za njeno dušo, iz vaših rok jo bo zahteval večni Sodnik. Seveda, zapovedal vam ne bom. Storite po svoji vesti!"
Gospa se je poslovila.
Čez nekaj dni je odšla Emilija v Be-rolin. Gorečega duhovnika je to bolelo, pa pomagati ni mogle. Molil je za ubogo deklico, da bi jo Bog varoval pogube. Ob priložnosti je vprašal mater, kako se hčerki godi. Pa dobil je vedno v odgovor, da je Emilija v Berolinu zelo zadovoljna.
Potekla so tri leta. Gospod rektor je bil premeščen v Berolin. Zadnje leto je že nekoliko pozabil na svojo varovanko, sedaj pa, ko se je sam na selil v velikem mestu, se je'zopet,domislil nekdanje učenke. Izpraševal je pri tamošnjih duhovnih po deklici, .pa nihče je ni poznal. To mu je bilo slabo znamenje. Da je Emilija še tako dobra, kot je bila,1 gotovo bi obiskovala shode Marijine družbe in bi bila znana vsaj enemu izmed duhovnov.
Čez nekaj dni je srečal deklico, ki
se mu je zdela nekoliko znana. Pa ni bilo dolgo misliti —- bila je Emilija. Zelo se je izpremenila. V najfinejši obleki je štopala ponosno in samoza vestno in zrla krog sebe predrzno, iz zivajoče.
Je li to Emilija? Duhovnik skoro lastnim očem ni verjel. Samo tri leta — in tako izpremenjena! In vendar ni dvomiti. Emilija je. Na njenem o brazu še plavajo zadnji sledovi nekdanje dušne lepote. Ubogo dekle!
Emilija se je približala. Hipno pa je obstala, uprla velike oči v duhovna ih prav tako hitro se je obrnila in izginila v množici. Spoznala je v duhov nu svojega učitelja. Gospod rektor je vedel dovolj. Nič več ni izpraševal po deklici, samo molil je zanjo.
Minuli sta zopet dve leti. Nekega dne je dobil gospod rektor pismo iz mesteca B., kjer je preje služboval. Pismo je bilo dolgo in zelo žalostno. Pisala ga je mati naše Emilije, kakor je bilo videti, s tresočo roko in solznih oči. Ginljivo prosi gospoda odpušče nja, da ni sprejela njegovega nasveta in mu poroča žalostno vest o svoji hčeri. Ker se Emilija že več mesecev ni oglasila, je pisala gospodarju in dobila odgovor, da je dekle iz važnih uzrokov odšlo, kam, ne ve nihče. Koti čno prosi uboga mati gospoda, da bi poizvedel, kje' je njena hči.
Gospod skoro ni mogel verjeti, da je Emilija tako globoko zašla. Bolestno je vzdihnil in njegovo blago srce je krvavelo, kakor krvavi srce vsakega duhovnika, ki vidi, da se je izgubila duša, ki mu je bila tako draga, ki jo je gledal v vsi lepoti božje milosti. Zajedno ga je obšla sveta nevolja nad brezvestno materjo. Pred petimi leti se ni zmenila za njegove nasvete in sedaj, ko je prepozno, prosi pomoči.
Nehvaležnost ga je bolela — pa vsaj ni bila prva. Koliko je že izkusil v dolgih letih duhovskega življenja!
Sklenil je, da bo Emilijo poiskal. S tem jo bo rešil vsaj večnega pogubljenja in bo potolažil žalostno mater.
Nato je vzel v roko najnovejši časnik in jel prebirati. Kar mu je obstalo oko na sledečih vrsticah:
Hamburg, 17. februarja. V tukajšnjem hotelu L. je hotel mlad človek usmrtiti neko dekle. Ko so ob prvem strelu prihiteli ljudje na kraj zločina, je zapodil morilec drugo krogljo sam sebi v glavo. Dekle je še živo. Prenesli so jo v bolnišnico. Kakor je videti iz listin, sta oba nesrečneža iz Berolina. Morilec, K. H., je star 27 let in njegova žrtev je gospodična E-mitija M., stara 19 let.
“Emilija M.,” je ponavljal duhovnik. “Moj Bog, je li mogoče?! Popolno se sklada s tem, kar mi je pisala mati. Da, nesrečnica je moja nekdanja u-čenka.” ,
Hitro se je pripravil in pisal svojemu prijatelju, nekemu duhovniku v Hamburg. Pismu je priložil izrezek iz časnika.
Cez tri dni je dobil gospod rektor pismo iz Hamburga. Glasilo se je:
Dragi sobrat!
Storil sem, kar si me prosil in moram Ti poročati, da se nisi zastonj bal. Ranjeno dekle je Emilija M., prav tista, ki jo Ti iščeš. Nesrečnica je žrtev zlobnega zapeljivca in samomo-rivca. Ko sem spregovoril Tvoje ime, je bridko zajokala. Njeno stanje je prav žalostno, pa upajo, da okreva.
Pravi čudež je, da je nesrečnica še živa. Kakor je konstatiral zdravnik, ji je primešal morilec strupa v večerjo in nato ji je obstrelil desno roko in levo stran. Morebiti je izguba krvi oslabila učinke strupa, ali pa je višja moč usmiljeno posegla vmes. Zato u-pamo. da bo dal Bog izgubljeni revi milost popolnega spreobrnjenja. Obiskal jo bom večkrat in storil, kar mogoče, da jo rešim. Ti pa potolaži njeno mater.”
Ta žalostna vest je gospoda zelo pre tresla. Bridka mi/ je bila izguba svoje nekdanje učenke, pa bil je hvaležen Bogu, da je še ni poklical pred šodnji stol in večno zavrgel. Kar je zakrivila, še lahko popravi.
Sedel je in pisal žalostni materi. Poročal ji je vse, kar je zvedel. Ni ji očital pogube deklice, saj je že prepozno, ampak tolažil jo' je po zgledu svojega Učenika, ki je bil izgubljenim in skesanim tako mil in dober.
Čez nekaj dni je sédela uboga mati v bolnišnici ob postelji nesrečne hčere. Točila je bridke solze, pa je bilo prepozno. Edino to jo jé' tolažilo, da se je hči skesano vrnila k Bogu. Emilija je pripovedovala materi, kako je zašla v slabo druščino, kako se ji je približal skušnjavec in ona se mu je vdala, ker ni imela moči, da bi se mu zoperstavila, kajti sv. zakramentov že ni prejela, kar je šla z doma. —- In kar je bilo potem — strašna povest — vse to je izlila nesrečna hči v materino srce s tistim kesanjem, kakor se je razodela božjemu namestniku.
Mati je poslušala in svetle solze so ji zalivale Oko, saj je poslušala lastno obsodbo.
Res, strašna povest in ta povest se vrši dan za dnevom. Koliko lilij se je že poteptalo in koliko solz se je že potočilo zaradi tega. In kdo je kriv? Ti, brezskrbna mati, ki si pustila svojo hčer samo med hudobni svet. Kako se boš zagovarjala pred Sodnikom? Iz
tvojih rok bo terjal dušo tvoje hčere tako čisto in lepo kakor ti jo je izročil v varstvo.-------------■—------------
Zopet so potekli tedni in meseci. Mrzla-zima se je poslovila in zavele so prijetne spomladne sapice. Pred prijazna hišico sta sedeli mati in hči. Emilija, sicer še bleda in slabotna, je vendar čutila, da ji je vsak dan bolje. Lahna rdečica je pokrila - polagoma njena lica, a oko ji je zrlo tako lahko-miseljno veselo v svet kakor takrat, ko je srečala gospoda rektorja. Postala je tiha in resda, pa vendar vdana. Krog ustnic so plavale bolestne poteze, pa kaj čuda, saj je revica stala že ob grobu svoje sreče in vendar stara šelg .dvajset let. Zdajzdaj so se bolestne poteze nekoliko skrile, zabrisale in na obraz je prišlo prav iz globine očiščene duše nekaj nepopisno lepega, bil je notranji mir. Ta je bil Emiliji najječji zaklad. Na razvalinah svoje sreče se je grela y žarkih božje milosti.
Nekega dne jo je obiskal gospod rektor. Povesila,je oko pred svojim učiteljem in'ko ga je zopet uprla vanj, je govorila svetla solza o njenem resničnem kesanju. Ko je duhovnik odšel, je bila Emilija srečna in potolažena. Usmiljeni samaritan je vlil balzama v rano in trpeče, izmučeno srce se je z novim upanjem oklenilo usmiljenega Boga. Živela je odslej le Bogu in svoji materi in'je v solzah in pokori hrepenela po večni domovini.
Očetov blagoslov.
Bilo je v cvetočem maju, ko je zopet sto in sto src v veselju in sreči hrepenelo po tistem dnevu, ko bo Jezus prvikrat prišel kot ljubljeni gost v lepo okrašeno dušo. Le Julki N., nežni dvanajstletni deklici je bila ta sreča popolnem neznana. Da se poniža Sam Bog v revno človeško srce, o tem ni dekletce še ničesar slišalo. In kako bi tudi? Njen oče. reven dninar, je delal zato, da je mogel v nedeljo popivati. V cerkev ni hodil, molil ni, in tudi žena in otroci niso smeli mo liti. “Saj ni Boga”, je rekel večkrat, “človek pogine kakor žival; vera je iznajdba duhovnov.” Živel je tako, kakor žive vsi tisti, ki iščejo v pijači svojo srečo.
Julka je vstopila že kot devetletno dekletce v neko tovarno, da bi vsaj nekoliko zaslužila za ubogo mater in tri majhne bratce. Bila je prijazna deklica. Nedolžnost ji je sevala iz temnih oči in kdor jo je natančneje o-pazoval, ni zgrešil, kako se bolestne poteze z vsakim dnem odločneje učr-tavajo v bledi obrazek. Moliti ni znala druzega kakor par molitvic, katerih se je skrivoma pri materi naučila.
Nekega jutra, ko je šla na delo, jo je ustavila bogata gospa. Vprašala jo je, če hodi v šolo h krščanskemu nauku in če bi rada šla k prvemu sv. obhajilu.
‘Pa kako rada,” odgovori deklica, “ako bi le mogla, toda kdo bo potem zaslužil? Moja mati je bolna in doma so še trije majhni otroci. Za vse zaslužim jaz, da ne umrjo gladu.” 1
“In tvoj oče?” vpraša gospa dalje.
Julka ne odgovori, le debela solza ji kane na lice.
“Ubogi otrok, sedaj sem te užalo-stila; gotovo nimaš očeta.”
“Gospa,” spregovori deklica boječe, “še imam očeta, pa on ne skrbi za nas in nima vere — in tudi ne pusti, da bi jaz molila” — in bridko zajoka.
Usmiljeni gospe se je deklica zasmilila. Priporočila jo je nekemu duhovnu in ta jo je pripravil' za prvo sv. obhajilo.
Še dva dni je bilo do tistega presrečnega trenotka, ko bo Julka prvič prejela svojega Jezusa v srce. Pa kaj bo rekel oče? Preklinjal jo bo, če mu pove, Naj mu li zamolči to stvar? Ona sama naj bo srečna — in očetovo srce naj ne čhti ž njo? Vsi drugi otroci bodo pristopili k mizi Gospodovi z očetovim blagoslovom, le ona naj pride brez njega?
Bilo je v predvečer presrečnega dne.
Brezbožni oče je spal, njegova hčerka pa je bdela v noč. Pred Marijino podobo je klečala in molila za svojega
očeta.
Zjutraj zarana se je napravila v belo obleko, ki jo je dobila od usmiljene gospe. Kako lepa je bila na duši in na telesu! Tako opravljena je pokleknila pred očetovo posteljo.
“Oče,” je spregovorila s tresočim glasom, “danes grem k prvemu svetemu obhajilu.” Oče se je nevoljno obrnil. Kako bi gledal nedolžnega o-troka on, — ki se mu je srce že davno zaprlo za vse, kar je blago in lepo.
“Oče. prosim za blagoslov,” začne deklica znova. Nobenega odgovora. Julka še enkrat ponovi: “Ljubi oče, prosim za blagoslov!'’
“Jaz nimam blagoslova,” je zarohnel oče nad nedolžnim otrokom. “Jaz sem zavržen.” In zopet se je obrnil proti steni in vzdihnil. Julka pa je še vedno klečala ob postelji in molila.
Čez nekaj časa otrok še enkrat zaprosi: “Oče, lepo prosim za blagoslov!” Zdaj pa se oče vzdigne, sklene roki in govori s tresočim glasom: “O Bog, ako te molitev brezbožneža ne žali, blagoslovi ti tega otroka, jaz sem zavržen. O moj otrok, ostani nedolžen in srečen — tvoj oče je nesrečen.” Na to se bridko razjoka.
“O ne, ljubi oče,” povzame Julka, “ti ne boš nesrečen, jaz bom molila zate.”
Otrok je odšel v cerkev, oče pa je še dolgo jokal in milost božja je delovala v njegovem srcu in dosegla zma-

£ je mogoče le tedaj uživati, kadar sta moški ali ženska pri najboljšem zdrav-Oni, ki trpe na kaki bolezni želodca ali jeter, so vselej zdražljivi, sitni
❖ D«
£ in otožni, doeim so oni, ki dobro prebavljajo, vedno uljudni, veseli, pod-
$ jetni, polni življenja in dovtipov. £ bavljanja, ker
Nikakor ni težko doseči dobrega pre-
‘ïîErWI
«»¿c.iSTEResr
Trinerjevo zdravilno grenko vino
vam bo vselej prineslo dober ip zdrav okus do jedij in temeljito prebavnost. Sami veste, da to pomeni popolno zdravje, kajti pravilno prebavljena brana se spremeni v telesu v čisto kri, kije vir življenja.
Zahtevanje po tem zdravilu je bilo vedno in je še vedno tako veliko, da se dan za dnem prikazujejo različne ponaredbe z namenom, da varajo ljudi, toda naši čitalci vedo,' da je le
Trinerjevo zdravilno grenko vino jedino pristno
kot najpopolnejše družinsko zdravilo in kot najzdraveje namizno vino na svetu.
Dober okus.
Dobro prebavljali j e. Dobro zdravje.
I
y y y
y
*
❖
t
?
♦
m
J
I
y t ?
?
?
?
y y y y
o
y
y y y y
y
y y y y y
y
X
y y
?
?
y
y
Y
y 799 South Ashland Avenue,
X
Y
y--------
y y y y y y y y y
Močni živci. Moéne mišice. Dolgo življenje.
Jedino to zdravilo in nobeno drugo ne doseže tega, in prepričani bodite, da se vselej izognete mnogim boleznim, kadarkoli je rabite. Rabite je za povečanje okusa, kot krepčilo, kot kričistilca, ali kot zabranilo bolezni.
POZOR! — Kadar rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino kot zdravilo, se morate vzdržati špirituoznih in varjenih pijač.
Dobite je v lekarnah in dobrih gostilnah.
JOS. TRINER,
CHICAGO, ILL.
Mi garantiramo popolno čistost in polno moč v naših sledečih speci j ali tet ah:
Trmerjsvem brinjevcu, slivovici, trpiuovcu in konjaku.
go. Napravil se je, hitel za otrokom v cerkev in poiskal duhovna. Skesano se je obtožil svojih grehov in je s hčerko pristopil k mizi Gospodovi. Z Jezusom pa se je vrnil mir v njegovo srce in srečno družinsko življenje je zavladalo tam, kjer je domovala doslej žaiost in bolečina.
Vzbuja občudovanje zdravnikov.
Zahtevaj ga. Hskusi ga.
Proč z operacijami in krvavljenjem, ker Svetogorski čaj za ledvice zdravi trajno: Ledvične, želodčne, jetrne in vse mehurne bolezni.
Svetogorski čaj za pljuča ždravi čudovito:	Plučnice, na
mho tervse bolest esual&.Cena na vod-iddg 50o inSl. Plača do v naprejse Pilse
Cent Laboratory,43g W.18 st.Chkugo
A. Schoenstedt,
naslednik firmi
Loughran & Schoenstedt
Posojuje
denar proti nizkim obrestim. Kupuje in prodaja zemljišča.
Preskrbuje zavarovalnino za posestva.
Prodaja tudi prekomorske vozne listke.
COR. CASS & CHICAGO STREET
I. nadstropje.
Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les.
ANTON NEMANICH,
205-207 OHIO STREET, JOLIET, ILL.
Prvi slovenski pogrebniški
ZAVOD IN KONJUŠNICA.
Chicago Phone 2273.	Northwestern Phone 416.
Priporoča se Slovencem in Hrvatom ob vseh svečanostih kot krstih, porokah, pogrebih i. dr., ter imam na razpolago dobre konje in kočije po zmernih cenah. Na vse pozive, bodisi po dnevu ali po noči se točno ustreza.
Stanovanje 1000 N. Chicago St.
N. W. Phone 344.
Če boš kupoval od nas, ti bomo vselej postregli z najnižjimi tržnimi cenami. .. Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa..
« —————
Za stavbo hiš in poslopij mehki .in in trdi les, late, cederne stebre, deske in šinglne vsake vrste.
Nas prostor je na Desplaines ulici blizu novega kanala.
Predno kupiš LUMBER, oglasi s« pri nas in oglej si našo zalogo! Mi te bomo zadovoljili in ti prrhrinili denar
W. J. LYONS,
Naš Office in Lumber Yard na vug)« DESPLAINES IN CLINTON
Grayhek & Ferko
MESNICA
207 Indiana St.
Joliet, I1L
Velika prodaja domačih krvavic in prekajenih klobas.
Pošiljam iste slovenskim trgovcem na vse kraje. Pišite po cenik.
Imamo veliko zalogo svežega, slanega in prekajenega mesa.
NIZKE CENE IN DOBRA POSTREŽBA.
N. W. Phone 606.	___ . Chicago Phone 159.
FRANKMEDOSH
9478 Ewing Ave., vogal 95th ulice, en blok od slovenske cerkve sv. Jurija So. Chicago, Ul.
Gostilničar.
Izdeluje vsa v notar ska dela, prodaja šif-karte ter pošilja denar v staro domovino vestno in zanesljivega.
Poštena Postrežba vsakemu. Telephone 231 ; South Chicago
/
<<
99
Vina na prodaj
Naznanjam rojakom, da prodajam naravna vina, pridelek vinograda
Hill Girt Vineyard
Dobro vino od 35cdo 45c gal., staro vino po 50c galon, riesling vino po 55c galon. Tudi razpošiljam pristen drožnik in fino slivovko.' Fino ' muškatel vino po 50c galon. Na zahtevanje pošjem uzorce. Vsa naročila pošljite na
Stephen Jakše,
-Box 77—
Croekett, Contra Costa Co.»Cal.
TROST & KRETZ
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SMODK.
Posebnost so naše
*TSb D. S,” IOc. in ‘'Meerscnanm” 5c.
Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na
108 Jefferson cesti v Joliet.llls.
Pozor rojaki!
Kupite si farme v North Dakoti in Montani potem bodete neodvisni v par letih.
Pridite k nam, da se pomenimo.
34. 15. Schuster
Young Building
....JOLIET, ILLINOIS.

Slovencem in Hrvatom ♦
v Jolietu in po vseh Združenih ♦ državah naznajam, da :mam lote + naprodaj v najugodnejših krajih ♦ v Jolietu in Rockdalu Če žeJ ♦ lite kupiti dobro loto ogla 4 site se osebno, telefonično ali ♦ pismeno pri mojemu sloven- £ skemu zastopniku g.	♦
ia. ČESiMK, |
R. D. 5. Phone 183 R N. W. % C. E. ASTRAM, lastnik. £ ♦♦♦♦♦♦
STENSKI PAPIR
za prihodnjih 10 dnij po zelo znižani ceni.
Velika zaloga vsakovrstnih barv, oljev in Arnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah
Alexander Harass?
Chicago telet. 2794	telet.*N e2 7..
JOHN GRAHEK
GOSTILNIČAR.
Točim vedno sveže pivo, fino kali-Drnijsko vino, dobro žganje in tržim ajboljše smodke.
Prodajam tudi trdi in mehki premog. .........TELEFON 2252...............
1012 N. Broadway..JOLIET, ILL.
POZOR, ROJAKINJE!
Ali veste kje je dobiti najboljše meso po najnižji ceni? Gotovo! V mesnici
J. & A. Pasdertz
se dobijo najboljše sveže in prekajene klobase in najokusnejše meso. Vse po najnižji ceni. Pridite toraj in poskusite naše meso.
Nizke cene in dobra postrežba je naše geslo.
Ne pozabite toraj obiskati nas v našej novi mesnici na vogalu Braodway in Granite ceste.
Chic. Phone 4531- N. W. Phone 1113
BRAY-EVA LEKARNA
sei priporoča slovenskemu občinstvu v Jolietu.::::::
Velika zaloga. Nizke ctne.
___104 Jefferson St., blizu mosta.
0*00 0*0, O» O* O* O« ♦€
S Duh krščanske	£
| dobrodelnosti.
04<HK940IM(M«Of040>040(MOt
Spisal Peter F. Remškar.
Napačno bi bilo trditi, da pogani niso poznali dobrodelnosti pred Kristusovim prihodom. S tako trditvijo bi
zašli v Kalvinovo herezijo, ki je učil, da je človeška narava postala popolnoma pokvarjena z izVirnim grehom, in da neverci ne morejo delati dobrih del, in da so vsa njihova takozvana dobra dela grehi. Taka trditev bi nasprotovala tudi zgodovinskim faktom.
Nekateri stari pogani so skrbeli za bolnike, v kolikor jim je dopuščala nerazvita zdravniška veda. Aeskulapo-vim svetiščem so bile priklopljene bolnišnice. Duhovniki svetišča so bili ob enem tudi zdravniki. Drugi so zopet skrbeli za sirotišnice, takozvani varuhi. Med Rimljani je bil postavljen za varuha materin brat, in je imel navadno prednost pred očetovim bratom. Država je v Atenah skrbela za otroke padlih vojakov in jih vzgojevala na svoje stroške. Cesar Augustus je v Rimu ustanovil posebno denarno podporo za otroke prostih starišev. Otroci sužnjev so bili izvzeti. Ali vedno se je več storilo za dečke, kot pa za deklice. Rimski cesarji Nerva, Hadrian, Antoninus Pius in Marcus Aurelius so sledili vzgledu svojega prednika Augusta in so dostikrat razdelili velike zaloge žita med revne. Nagon, vsled katerega so delali to, je bil seveda političen ali ekonomičen, kajti pogoni še niso poznali krščanske medsebojne ljubezni. Vendar se je precej razširila po rimskem cesarstvu, ko s.o se Judje začeli priseljevati in so prinesli s seboj svoje svete knjige. Ker so bili Judje tako srečni, da so imeli nadnaravno razodetje in ker njihovi zakoni niso bili strogi in kruti, so mnogo vplivali na pogane in jih s tem odvračali od krutosti in nepravičnosti. Rimljani so opazili med Hebrejci nenavadno stanje. Potrebnim in revnim Judom so vedno pomagali njihovi sobratje. Tej bratski vzajemnosti in medsebojni ljubezni, ki je bila posledica Mojzesovega zakonodajstva in naukov stare zaveze so se Rimljani kakor tudi drugi pogani od začetka čudili. Tudi med Grke je zašel ta duh in sicer z branjem grške prestave sv. pisma. Krščanski vpliv je odpravil pogansko kru tost mnogo let pred Konstantinovim nastopom. Vpliv je bil tolik, da se je mnogo krutih navad bpustilo, srca mož in žensk so se omehčala, ker so občudovali krščanski ugled in značaj, dasiravno so še ostali pogani. Pri vsem tem so jih pa vendar skušali posnemati. Skoro gotovo so nekateri rimski cesarji, ki so ustanovili sirotišnice, s tem posnemali krščansko dobrodelnost in storili to le vsled dobrega .vzgleda. Hadrian je imenoval sirotišnico, ki jo je sezidal v Rimu, po svoji ženi “Faustina”. Antoninus Pius in Alexander Severus, kojega mati je skoro gotovo bila kristjana, sta izboljšala stanje sužnjev. Slednji je dal sezidati več sirotišnic po celem cesarstvu. Eno je imenoval po svoji materi “Mamapano”, Krščanski sužnji, krščanski prijatelji in sorodniki so delali v starem cesarstvu isto, kar dandanes dela v tej deželi dober katoliški služabnik in služabnica, prijatelj ih prijateljica, kadar se trudi, da odpravi in prežene predsodke proti katoliški cerkvi, 'n pokaže in razjasni lepo resnico katoliške cerkve.
Posamezne slučaje naravne kreposti, prijaznosti in dobrotljivosti so preva-gali grozni grehi in nenavadna krutost. Vera se spozna najhitreje po značaju zakonika. Drakonovi zakoni so bili pisani v krvi, zakon “modrega” Solona je dovoljeval starišem prodajati ali moriti svoje otroke. Romulova postava je dovoljevala starišem bičati, prodajati ali moriti svoje otroke, tudi če so postali državni uradniki. Mesto da bi decemviri odpravili ta zakon, so ga napisali na četrto izmed dvanajsterih plošč. Najslabše se je godilo otrokom ženskega spola; samo življenje prve deklice je bilo zavarovano, med tem ko so se smele vse druge umoriti.
Modrijan Seneca nam pripoveduje p poganski navodi, umoriti slabe in ne-popolnoma razvite otroke; in Aristotel, največji poganski modrijan, se stri nja s to navado in daje materam prav, da more in izpostavljajo svoje otroke, kakor se jim zdi bolj prav. Tako grozne navade in krute postave so bile v veljavi nele v Aziji, ampak tudi v Evropi. Satirični verzi Juvenalovi, in prozaični spisi Senekovi pričajo dovelj jasno o tej žalostni resnici. Starši so izpostavljali svoje otroke ob cestah, da bi jih požrli psi ali pa svinje, dostikrat so jih pohabili — jim odsekali roko ali nogo in jih na ta način naredili berače in večne reveže. Ravnotako se je postopalo z bolnimi sužnji. Človeške daritve so se vršile v Perziji, Feni-ciji in Egiptu. Otroke so darovali Molohu; stare in slabotne so umorili. Ko je bil Novi svet odkrit, so našli, da je bilo poganstvo tudi tu tako kruto. Peruvianci in Mehikanci so imeli ravno tako krute postave in so dopri-našali nečloveška dejanja.
(Dalje prih.)
Mirovna konferenca.
Haag, Holandsko 28. apr. — Dne 15. junija ob 2. uri popoludne se bo tukaj otvorila druga mirovna konferenca, katere se udeleže vse svetovne velesile po svojih zastopnikih.
Za glavnega tajnika na konferenci bo predlagan gospod vari Troostwijk, bivši predstojnik pisarni za politične zadeve vnanjega urada.	'
Emil Bachman
580 South Center are., Chicago, lil.
Sldvanski tvorničar društvenih oJ znakov (badges), regalij, kap, bander in zastav. Velika zaloga vseh potrebščin za društva.
Obrnite se name kadar potrebujete kaj za društvo. Pišite slovensko. Ka-tolog na zahtevanje zastonj.
Vprašajte svojega mesarja za
katere je dobiti pri vseh mesarjih.
J. C. ADLER & CO.
112 Exchange St. JOLIET, ILL.
Ustanovljena 1871.
Of Joliet, Illinois.
Kapital in preostanek $300,000.00.
Prejema raznovrstne denarne uloge ter pošilja denar na vse dele sveta.
J. A. HENRY, predsednik. JOSEPH STEPHEN, podpredsednik, C. H. TALCOTT, blagajnik.
Najnoveji in najceneji
pisalni stroj,
od $12 naprej. Najpripravneji za privatno dopisovanje, posebno za one, kteri imajo slabo in težko čitljivo pisavo. Za razjasnila pišite na:
JERSEY SUPPLY COMPANY, P. O. Box 34. Hoboken, N. J.
Kilni pasovi.
MI IMAMO NAJVEČJO • ZALOGA KILNIH PASOV V MESTU.
CENA $1.00 do $5.00.
FLEXER & REICHMANN
LEKARNARJA
Cor. Bluff and Exchange Streets
JOLIET, ILL.
POZOR, ROJAKI!
Naznanjam, da sem otvoril novo-urejeno
Moderno gostilno
National Buffet
v katerej bodem točil najboljše por-terjevo pivo, izvrstno žganje, domače vino in prodajal dišeče smodke. Prodajam premog.
Rojaki Dobrodošli!
ANTON T. TERDICH,
203 Ruby St.
N. W. Phone 825.	Joliet, 111.
JOHN
LENNOMSONS
•»
Marble Works
m So. Joliet St.,	Joliet, I1L
Chicago Phone 3911. Izdelujemo nagrobne spomenike po najnižji ceni, od $5.00 in višje.
Tu dela tudi vaš rojak g. MATH. STUKEL po domače Šuštar.
C. W. Brown, preds Robt. Pilcher, podpredi W. G. Wilcox, kasir.
JO«HO*O»34<HO4O4O4O4«>0C
Í Za kratek čas.S
Î04(M(HÎHR5f0
♦o*c*o*o*g*cc
Kapital $100,000.00. BARBER BUILDING. JOLIET. ILL.
Zadovoljen.
Sodnik: "Sodišče te je obsodilo na štiri leta težke ječe. Ali se pritožiš?” Zatoženec: “Čemu neki? Vesel sem. da štiri leta ne bom videl ne sodnika ne orožnika!”
Kakor bo.
Sodnik vpraša zatoženo tatico: “Ali si omožena?”
Tatica: “Ne!”
Sodnik: "Si li morda zaročena?” Tatica: “Ne vem!”
Sodnik: “Kako to? Povej razločno.” Tatica: “Vidite, gospod sodnik, to je tako. Ženin mi je namreč rekel, da me vzame, če« ne dobim več nego pol leta; če pa dobim več, dejal je, da me neče čakati tako dolgo. Zato zdaj ne vem, kaj bi odgovorila!”
Lahka volitev.
Sodnik: "Obsojeni ste na štiri dni ali 20 goldinarjev, kaj vam je ljubše?” Obtoženec: “Prosim torej 20 goldinarjev.”
Med akte.
Ubog kmet stoji pred starini birokratom “‘Milostivi gospod, prosim, pomagajte mi, dovolite mi to in to!” Birokrat stoji, kakor bi mu tičal kol v hrbtišči, in reče: “Niks da, hod’te k notarju in prinesite pisan ‘pitšrift’!”— Toda kmetu se pri besedi "notar” za-blisne dobra misel; hitro odgovori: “Milostivi gospod, ne zamerite, tisti, ki prosi, sem jaz sam, čemu tedaj treba še notarja in pisane prošnje, saj sem jaz. sam tukaj!” Birokrat: “Kaj? Dis-putieren auch noch! Hod’te k notarju in prinesite .pisano ‘pitšrift’; vas ne morem dejati med akte!”
COMPAGNJE GENERALE TEANSALANTIQM
FRANCOSKA PROGA.
Kratka zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvatsko.
LA PROVENCE 30,000 H. P.
LA SAVOIE 22,000 H. P.
LA LORRAINE 22,000 H. P.
LA TOURAINE 15,000 H. P.
Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe.
Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila.
Parniki odplujejo vsak četrtek.
Glavni zastop na 19 State Street,
New York
Maurice Kozminski, glavni zastop nik za zapad, 71 Dearborn St., Chicago Frank Medosh, agent, 9478 Ewing Ave. So. Chicago, 111.
A. C. Jankovich, agent, 2127 Arc her Ave., Chicago, 111.
Paul Sarič, agent, 216 17th St., S t. Louis, Mo.
E.P0RTER BREWING COMPANY
EAGLE BREWERY izdelovalci
" ULEŽANE PITE
PALE ALE IN LONDON PORTER
Posebnost je	l
Pale Wiener Bier. \
Joseph Stukel,
•	avstr, zastopnik.
•JVat■iiv-'i .•«.»*■■- u .1 ih» .J«--
So. Bluff Street.	JOLIET, ILL.
Rojaki, o priliki obiščite
Slovenski dom
Nezadovoljna priča.
Predsednik sodišča: “Orožnik! Privedite prihodnjo pričo!” (Orožnik odide. Takoj pri vratih pokaže na predsednika; nato‘pride nekdo predenj.)'
. Predsednik: “Kako se pišite?” Peter: Peter Žrjav.”
Predsednik: "Koliko let imate?” Peter: "Mislim, da to ravno ne, spada sem!”
Predsednik (zakriči): "Takoj povejte, koliko let imate!”
Peter: "Triintrideset let.” Predsednik: “Katere vere ste?” Peter: “Pa gospod predsednik.*..” Predsednik (ga ustavi): "Če se še jedenkrat predrzriete govoriti vmes...' Peter (hitro): “Katoličan sem.” Predsednik: "Ste li z zatožencem v sorodu ali v njegovi službi?”
Peter: “Jaz? — S tem? — Kaj neki mislite, gospod.predsednik!" — (Smeh med poslušalci prihaja vedno večji.)
Predsednik: “Pustite vsako neprimerno opazko! Vzdignite roko, da prisežete!”
Peter: “Gospod predsednik, tega pa res ni treba!” — (Smeh med poslušalci.)
Predsednik (vstane ter divje zakriči): “Dam vas zapreti, če se še jedenkrat predrznete kaj ugovarjati. Vzdignite roko in prisezite!”
(Peter vzdigne roko; predsednik narekuje prisego in Peter govori za njim.)
Predsednik:	"Prisezam na živega
Boga.”
Peter: Prisezam na živega Boga.” Predsednik: “Da povem vse, kar vem.”
Peter: “Da povem vs.e, kar vem.” Predsednik: "Da ne zamolčim ničesar, kar bi utegnilo razjasniti ves ta dogodek.”
Peter: “Da ne zamolčim ničesar, kar bi utegnilo razjasniti ves ta dogodek.” Predsednik: ‘Tri da bom govoril le čisto resnico.”
Peter: "In da bom govoril le čisto resnico.”
Predsednik: “Amen.”
Peter: “Amen.”
Predsednik: “No, kaj veste torej?” Peter: “Gospod polkovnik se vam lepo priporoča in prosi, da bi danes zvečer ob osmi uri prišli na večerjo k njemu. Tudi srno, katero je včeraj ustrelil na planini, dobil je že domov.” (Glasen smeh med poslušalci.) Predsednik: “Kaj?—Niste li priča?” Peter:	“Ne, gospod predsednik!
Polkovnikov sluga sem, in poslali so me, da vas povabim. Ker vas pa nisem dobil doma, prišel sem semkaj. Ko sem orožnika vprašal po vas, poslal me je v to sobo.”
kjer se toči vedno sveže in najboljše pivo, žganje, vino in druge pijače ter prodajajo najboljše smodke. V obilen poset se vam pri poroča.
123 Pine Street,
Prodajom tud: parobrodne listke ter
pošiljam denar v staro domovino.
John Povsha, lastnik
HIBBING, MINN.
mr
mi
e
11
ÜÍ
I
1,1
i
I
1
1
m
I
li
ZEMANOVO “GRENKO VINO”,
je najboljše zdravilo svoje vrste, izvrstno sredstvo proti boleznim želodca, črev in ledvic, čisti kri in jetra. NEPRESEG-LJIV LEK ZA MALOKRVNE ŽENE IN DEVOJKE. Izdelano iz najboljšega vina in zdravilnih zelišč.
ZEMANOVA “TATRA”,
želodečni grenčec. Tatra je izdelana iz zdravilnih zelišč tatran-skega gorovja, zdravi živčne slabosti, podpira lahko prebavo želodčevo in se je dobro obnesla proti bolestim revmatizma.
Dobiti v vseh slovanskih salunih^ kakor tudi pri izdelovalcu teh najboljših zdravil.
598 W. 18th St.
CHICAGO, ILL.
B. ZEMAN,
JOLIET CITIZENS BREWING CO.
Collins Street, Joliet, 111.
Izdelovalci najboljšega piva
sodčkih in steklenicah.
Nesrečna salomonska razsodba.
Dva lovca, prej prijatelja in tovariša, se skregata za lovskega psa, o katerem sta rekla, da je vreden 50 dolarjev. Vsak je trdil, da ga je on izučil, da je tprej njegov. Gresta pred sodnika, in ko ju ta zasliši, reče jima: “Stopita vsak v drug kot sobe, jaz bom pa psa držal v sredi. Ko odštejem: “Jedna, dve tri!” naj vsak psu zažvižga, jaz ga pa izpustim; h kateremuTz-med vaju skoči pes, tistega bode.” Lov ca sta bila oba zadovoljna. Sodnik drži psa. Ko odšteje “tri”, zažvižgata lovca na vse pretege, on psa izpusti in pes skoči — skozi odprte duri in zbeži. — Lovca pa tožita zopet od kraja.

4
I
$
i
t
1
i
I
t
I f
4 4 4
4
•>
♦
1
4	Pošiljam denar v staro domovino po najnižjem	T
£	dnevnem kurzu.	,
£	Priporočam se rojakom.	^
I	J. J- ICTTKYLPl	I
•;« 231 S. Genosee St.,	WAUKEGAN, ILL. ^
J. J. KUKAR,
ZASTOPiMK
jvseh parobrodnih družb.
«•
I	“V_A-BII_iO lIST-áL
(veliki piknik
katerega priredi'
1
I
!
!
♦
društvo sv. Jožefa |
štev. 2. K. S. K. J.	>	|
v nedeljo dne 12. maja 1907}
v Theilerjevem parku.
Društva naj se polnoštevilno zbero v cerkveni dvorani ob pol io. uri zjutraj odkoder odkorakamo v cerkev k sv. maši. Po maši od-^kprakamo skupno na park,
Švirala bo Jolifeiska I. Slovenska unijska godba pod vodstvom g. Jos. Stukel.
Program godbe pri korakanju:
I « ► ■i» o
< ►
< > «
X » X > < >
I
Í
4
Ï
i
4
i
*?
Ï
❖
i
Pridi Gorenje ......................................... koračnica.
Mlada mati ............................................
Mila lunica ...........................................
Pozdrav iz Postojne ...................................
Složne zvezde .........................................
Ban Jelačič ...........................................
Junak iz Like .........................................
Banovac ...............................................
Radecki» ..............................................
in druge .
Na vrtu bo igrana skladba iz raznih slovenskih pesmi, potem $
❖
ples.	.	$
Za dobro postrežbo in okrepčilo se jamči. Vstop rojakom prost.
Mačke z nagobčniki.' Ker so se v občinah Golzen, Mimberge, Oeling-hausen in Biebermuehle večkrat dogodili slučaji, da so stekli psi- in mačke, so ukrenili, da mórajo tri mesece vsi psi in mačke biti privezani na verigah. Vendar so dovolili, da sinejo psi in mačke nositi nagobčnike, sicer jjih pa póstrele. Doslej mačkam še nikjer niso predpisali nagobčnikov.
Vsi ste uljudno vabljeni.

ODBOR, f
Rojaki obrnite se z zaupanjem na nas!

TA LEPA HIŠA blizu šole na Moran st., mora biti prodana. Lota meri 50x135. V hiši je plin, vodnjak in pod hišo fina klet. Nekaj na roka a drugo na lahke obroke. Cena $1700.00. A. N. PORTER & CO., 205 Barber Bldg., Oba tel. 247., Joliet, 111.
NA PRODAJ lepa hiša s šestimi sobami se proda za $1300.00 na Herkimer st., bl'zu jeklarne. Pod hišo je klet in blizu vodnjak. Več pove A. N. PORTER & CO., soba 205 Barber Bldg., Oba tel. 247, Joliet, Illinois.
Ako mi naznanimo po časopisih, da smo zmožni e zdraviti vse bolezni mo: in žensk, storimo to le zato in edino s tem namenom, da one osebe, ki imaj« bolezen, katero mi z največjo izurjenostjo in spretnostjo ozdravimo, lahki vedo kam naj gredo, da ozdrave. Mi nikogar ne silimo, da bi tako prira bili rojake k nam, pač pa vam to javljamo z resno željo, da bi zamogli poma gati našim bolnim rojakom. Že nad 25 let smo zdravili vse bolezni mož. Cel« življenje smo zdravili bolezni in lahko s ponosom rečemo, da ni bolezni, pi naj bode še taka in še tako stara, da bi je mi ne ozdravili. Mi ne trdimo da zamoremo ozdraviti vse bolezni, ki so znane dandanes, kajti to bi bil« pretežavno. Mi trdimo, da
lahko ozdravimo vse bolezni mož in žensk
KATERE MI ZDRAVIMO.
Collins Street Wine and Liquor House
Žgane, galon po $1.75, $a, $9.50, $3, $4, in $4.50.
Brandies, galon po $2.50 do $5. Vina, galon po $1 do $2.
Prodajamo na drobno za nizke trgovske cene..
G. W. KEIBER, Manager
1043 COLLINS ST.
N. W. Phone 999. Chicago 2(93.
ČLOVEKU SE PRIMERI,
DA VČASIH POBARVA.
Naš zavod je najstarejši, kar jih je v Zveznih državah. Mi smo dovrši) višje šole na evropskih univerzah in pridemo iz istih krajev, kakor pridete v Toraj rojaki, ako imate le kako bolezen izmed onih, katere so spodaj imeno vane, nikar ne pomišljajte niti trenutek, temveč obrnite se takoj do nas, v» ših rojakov in razložite nam v vašem materinem jeziku svoje bolečine i> nadloge. Mi vam bodemo pomagali v krajšem času in bolj po ceni, kake. katerisibodi zdravnik v deželi. Bodite previdni komu zaupate vaše dragocen zdravje! Oglasite se pri nas, predno se obračate do kakega druzega zdrav nika.
Mi vas gotovo ozdravimo ii to v najkrajšem času!
Zastrupljenje krvi, krč, božjast, slaboumnost, zguba moči, vse bolezni « hrbtu in sploh vse bolezni pri moških in ženskah. Preiščemo vas zastonj i? damo tudi nasvete brezplačno.	z
Uradne ure od 9—5 ob delavnikih, 7—9 zvečer vsak dan.
Ob nedeljah od 10—a.
BERLIN MEDICAL INSTITUTE,
70Š Penn Ave.	2 nadstnpje.	Pittsfcurg, Pi
brez da želi biti marogast. Lahko si človek hitro pobarva obleko, ali ni tako lahko očistiti iste... No, to je pa naše delo, in mi to storimo hitro, dobro in ceno. Mi čistimo moške in ženske obleke, da po delu izgledajo kot nave. Poskusite in zadovoljni bodete.
JOLIET STEAM DYE HOUSE, James Straka & Co.
620-622 Cass St. JOLIET, ILL.
Pokličite nas po telefonu N. W. 488. Chicago 489.
Pozor rojaki!
Naznanjamo Slovencem, da smo otvo-rili novo' lepo urejeno
GOSTILNO
kjer se toči dobro pivo. whiskey in vino ter prodajajo fine cigare. Obiščite nas!
DRNULC & BUŠČAJ, i	Rockdale, Illinois.
Ako se ne morete oglasiti osebno pri nas, pišite nam pismo. Mi va-tudi lahko pismeno ozdravimo. Opišite vaše bolezni v vašem materinem je siku; pristavite tudi, kako dolgo ste bolni in koliko ste stari ter naslovite na
Berlin Medical Institute,
703 Penn Avenue
Pittsburg, Pa.
Zahvala.
Podpisani se lepo zahvaljujem poštenemu možu Jožefu Peterkoviču, da mi je vrnil najdeni moj denar, ki sem ga izgubil v nedeljo zvečer v Sahra-dovi dvorani na ženski veselici. Čast takemu možu!	Anton Šinkovec.
Zahvala.
Nižje podpisani se tem potom najtoplejše zahvaljujem g. Dr. M. Ivec-u, ker me je v tako kratkem času ozdravil hudega revmatizma. Bolan sem bil šest dni' tako, da se nisem mogel sam premikati. Priporočam ga drugim.
Gregor Jakša, Joliet, 111.
ANTON DOVJAK
GOSTILNIČAR.
9th Street, Lorkport, 111.
Halo, Johny!
Kje si pa bil včeraj? Saj veš kje, tam kjer je največ zabave. Ali še ne veš da je največ zabave v GOSTILNI.
JOHN KOŠIČEK,
590 S. Centre ave. CHICAGO, ILL
*
i
, ROJAKI-SLOVENCI
J naročajte in čitajte npvo obširno knjigo „ZDRAVJE“ i
j Novih
1 50.0000
à
iztisov.
Se zastonj ii razdeli med SLOVENCE.
Spoštovani gospod Dr. E. C. Collins M. 1.
Vam naznanjam, da sem popolnoma ozdravila po Vaših zdravilih, katera ste mi pošiljali. Sedaj ne čbtim nobene bolečine več, za kar se Vam srčno (zahvaljujem.)
In Vam pošiljam tudi mojo sliko, ako jo hočete dati v Slovenske časopise, ter Vam ostajam do groba hvaležna Vaša
Agnes Gačnik
R. F. D. 3 Johnstown, Pa.
IC3ST JIC3--A. „ZDRAVJE“ ~	-
katera je ravno izšla od slavnega in obče znanega
DR E. C. COLLINS MEDICAL INSTITUTE
Knjiga je napisana v materinem jeziku ter obsega preko 160 strani z mnogimi Slikami V tušu in barvah iz katere zamore vsaki rojak mnogo koristnega posneti, bodisi zdrav, ali bolan.	>
Ona je najzaneslivejši Svetovalec za moža in ženo, ze deklico in mladeniča.
Iz te knjige bodete razvideli, da je Dr. E. C. COLLINS H. I. edini kateremu je natanko znana sestava človeškega telesa, radi tega pozna vsako bolezen ter edini zamore garantirati za popolno ozdravljenje vsake bolezni, bodisi akutne ali zastarele (kronične) '	'	„	'	-
Čitajte nekaj najnovejših zahval s katerimi se rojaki zahvaljujejo za nazaj zadobljeno zdravje:
Ozdravljena: belega toka bolečin v maternici, Cenjeni gospod Collins M. I.
križu in želodcu, neredne stolice in glavobola.
---	vam naznanjam da sem popolnoma zdrav
in se Vam presrčno zahvalim za Vaša zdravila ki ste mi jih pošiljali in to Vam rečem, da takega zdravnika ga ni, kakor ste Vi in Vaša zdravila so res najboljša, ki so mi prav fino nucala. Jaz sem si dosti prizadeval pri druzih zdravnikih, pa mi niso nič pomagali- Toraj, kateri ne verjame, naj se do mene obrne in jaz mu bodem natančno pojasnil, da ste vi res en izkušen zdravnik, da tacega nima več svet.
Toraj to pisemce končam ter Vam ostajam hvaležen do hladnega groba
Anton Miheličh
.	12 E. 39th Str. N. E.
Clevelan, O.
Zatoraj rojaki Slovenci, ako ste bolni ali slabi ter Vam je treba zdravniške pomoči in da ne izdajte zastonj Vaš težko prisluženi denar, prašajte nas za svet predno se obrnete na kakega drugega zdravnika ali zdravniški zavod, ali pišite po novo obširno knjigo „ZDRAVJE“, katero dobite zastonj, ako pismu priložite nekoliko znamk za poštnino. Pisma naslavljajte na sledeči naslov:
Dr. E. C. COLLINS Medical Institute
140 West 34th Street	New York, N. Y.
Potem smete z mjrno dušo biti prepričani v kratkem popolnega ozdravljenja.
Za one, kateri hočejo osebno priti v ta zavod, je isti odprt vsaki dan od io dopoludan do 5 popoludan. V torek, sredo, četrtek in petek tudi od 7—8 ure zvečer. Ob nedeljih in praznikih od 10—1 popoludne.
Proti izpadanju las in plešavosti.
Doslej edino znano, res zanesljivo sredstvo za pospeševanje rasti las, brade in brk je
CRESCENT.
Škatlja $2.00. Tri škatlje $5.00.
Čitajte zahvalna pisma:
Dragi mi Frank: Jest vaš prijatelj vam dam znati, da sem prejel vaša zdravila in so mi nucala. Ne bom vas jest pozabil. Jak Sukl, Box 568 Canon City, Colo.
Častiti gospod: Slišala sem o vaši pomadi za lase. Pravil mi je Andrej Lenarčič, da je njegovi ženi nucala. Torej vas prosim, da bi tudi meni pomagali. S spoštovanjem Ivana La-movčeva 8011 Market St. Waukegan, 111.
Priznanja so poslali tpdi Paul Soko-lich Box 771 Butte, Mont.; I. Polič Seevers, Iowa; P. Medved, 178—3rd St Milwaukee, Wis.; Ignac Crištof, Box 298, Forest City, Pa.
Naročila sprejema:
Pl-R A NI If 217 ® 22nd Street
I I II H II IV New York N. Y.
Pozor, Rojaki!
Naznanjamo, da smo otvorili
GOSTILNO.
t katerej bodemo točili fino Citizens pivo, žganje in vino.
JOHN MAHKOVEC 00.
208 Jackson St.
Math. Stefanich, Manager.
S. HONET,
KROJAČ
918 North Chicago St., Joliet, IB.
Šivam, popravljam in čistim obleke. Po najnižji ceni
ANA VOGRIN,
603 Bluff St.. Joliet, N. W. tel 1727. IZKUŠENA BABICA.
(Midwife.)
Se priporočam Slovenkam, Hrvaticam.
German Loan and Savings Bank. MARTIN WESTPHAL,
122 N. Bluff St.
JOLIET, ILL.
Km pa danes?
V Lockport!
Naprodaj imam tudi več svojih lot. Prodajam šifkarte in pošiljam denar v staro domovino.
JOHN J. MEDEN
772 W. 22nd St.
CHICAGO.
IZDELOVATELJ
zdravilnega grenkega vina
BaTkaJn
Proda jem tudi naraven brinjevec in tropinovec. Zahtevajte ga v goslilnah.
G. F. RE1MERS
Izdelovalec in prodajalec sladkih pi-iač v steklenicah: : : : : :Tplefon 1343
229 N. Bluff St.::::::::::JOLIET, ILL
loiin Sleianič
na voglu Scott & Ohio cesti.
Joliet, 111.
Slovenska gostilna
Kjer se toči vedno sveže pivo, izvrstna vina in žganja ter prodajo prijetno dišeče smodke.
GLUH ZOPET SLIŠI
če rabi moj OSesni balzam, kt trajno zdravi ne samo Šumenje, zvonjenje v ušesih in nagluhos. ampak tudi popolno gluhoto Cena z navopom in poštnino j« $1.10. RazpoSilja po vplačan j_u vnaprej samo C. G. FOU EK, lekarnik, 586 S. Center ave., Chicago, 111. Cenik poSiljamzastonje
Agent for Besley’s Waukegan Ale and Porter.
Bar (Ms.
J. C SMITH
BOTTLER
Van Buren St., Joliet, 111.
Northwestern Phone 348.
JOLIET
Í
I
Î
Henrik H. & Menno H.
S T A. S SEW
Sobe 201 in 202 Barber bldg. JOLIET, ILLINOIS.
JAVNI NOTAM
Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi. .
Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi.
Zavaruje tudi življenje proti n- -ara in boleznim.
ije vsakovrstna v notarko spadajoča pisanja.
skr>
Gov nemško in angleško.
r\i
!
iljišča I
)
Ant. Kirinčič
Cor. Columbia in Chicago Sts.
Točim izvrstno pivo, katero izdeluj slavnoznana Joliet Citizens’ Brewer] Roiakom se toplo priporočam.
Gostilno
IR. O J.A_ KOM
priporočam svojo
j, Phoenix > * Buffet
kjer se toči vedno sveže pivo, žganje ter najboljša vina. Tržim tudi domače smodke.
sisiofr,
N. W. Phone 609.
1137 N. Hickory St.,	Joliet