GLASILO DELAVSKEGA KOLEKTIVA CINKARKE CELJE Izdaja Cinkarna, metalurško-kemična industrija, Celje. Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Zlatko Šentjur c. Glasilo izhaja vsakega 15. v mesecu. Prispevke sprejemamo do 23. v mesecu. Rokopisov in slik ne vračamo. Naslov: Uredništvo glasila»Cinkamar«, Cinkarna, Celje. Tel. 59-81, 39-82, interna 53. Tisk in klišeji CP »Celjski tisk« Celje. VOLILI SMO NOVE UPRAVLJALGE V soboto, 13. junija, smo v našem kolektivu izvolili nove člane samoupravnih organov. Prvi volivci so že ob 5. uri zjutraj opravili svojo dolžnost, že v dopoldanskih urah pa je volila večina članov kolektiva. Od 1998 vpisanih volivcev jih je volilo 80,7%, 15,5% je opravičilo svojo odsotnost, 3,8 % volivcev pa se iz neznanih vzrokov volitev ni udeležilo — pokazali so pač svojo nezainteresiranost za upravljanje podjetja. Poleg Centralnega delavskega sveta smo izvolili pet Delavskih svetov ekonomskih enot in tri svete delovnih skupnosti. Novim upravljalcem smo zaupali pomembno in odgovorno nalogo. Njihovo delo bo tem bolj uspešno čim bolj aktivno bodo sodelovali pri obravnavanju pomembnih pa ludi manj pomembnih vprašanj pri gospodarjenju z družbeno lastnino. Upamo, da se ne bodo ponovile napake, o katerih smo že mnogo razpravljali. V CDS so bili izvoljeni naslednji kandidati: — za mandatno dobo enega leta: Bratina Ernest, Hohnjec Jože Kutnjak Vinko, Ludvik Alojz, Ma-cuh Karel, Trefalt Alojz, Zupanc Franc, Goršek Vinko, Jagodič Mihael, Škalicki Franjo, Arčan Anton Mak Stanko, Poženel Franc, Žgajner Maks, ing. Šibli Rudi, Apnar Vinko, Grabar Viktor, Jurhar Edi Kos Leopold, Kristan Milan, Jago dič Leopold, Jurkovšek Ivan, Rabu zin Branko, Bauman Mira, Jerebin šek Dragica, Leskovšek Alojz, To man Mira, ing. Jošt Katarina in ing. Klemenčič Janez. za mandatno dobo dveh let: ing. Benčina Anton, Dorn Franc Jeseničnik Konrad, ing. Lebar Mihael, Naraks Jože, Slapnik Nuša Šmid Oskar, Veranič Ivan, Bračun Štefan, Domjanič Viktor, Lukašček Zlatko, Dečko Franc, Erjavec Ferdo, Potočnik Alojz, ing. Raznožnik Viiibald, Dečman Silvo, Dečman Anton, Horvatič Mihael, Jordan JULIJA Tleti Le tri mesece po napadu Hitlerjeve Nemčije na Jugoslavijo se je pod vodstvom tovariša Tita sestal v Ribnikarjevi hiši v Beogradu politbiro CK KPJ. Na tem sestanku so pozvali vse jugoslovansko ljudstvo k vstaji. Nekaj dni za tem, 7. julija, je v Beli Crkvi v Srbiji počila Pred spomenikom nekdanjim članom našega kolektiva, ki so žrtvovali svoja življenja za boljšo prihodnost nas vseh, je spregovoril tov. Stojan Dudlč prva partizanska puška. Kljub strahotnemu terorju se je upor naglo širil in kmalu zajel tudi naše kraje. Sedemnajstega julija 1941 so se zbrali gorenjski komunisti na Jelovici in prisegli, da ne bodo odložili orožja, dokler ne bo sovražnik pregnan. Na celjskem področju je že julija istega leta delovala Celjska četa, ki jo je vodil Peter Stante-Skala. Sedemindvajsetega julija so kamniški partizani brez boja uničili tovarno v Duplici. Na vseh koncih naše domovine je plamtela vstaja. Besni okupator se je zavedal, da jugoslovanskega ljudstva ne bo mogel pokoriti niti s pomočjo domačih izdajalcev. Pričeli so množično izseljevati in pobijati žene, starčke in otroke. Gorele so vasi in naselja. Padlo je več sto tisoč borcev. Toda vse le žrtve niso omajale našega ljudstva ki se je zavedalo, da pomeni zmaga nad okupatorjem boljšo pii-hodnost. Iz dneva v dan so se vrstile zmage, dokler ni bil nacistični morilski stroj uničen. Pri današnji stopnji socialistične graditve — postali smo upravljal-ci, ki neposredno odločamo o ustvarjanju in delitvi dohodka, ne smemo pozabiti velikih žrtev, ki jih je zahtevala naša revolucija. HIIMI- " lil! 7,rt. ’ 9] Hinko; Krajnik Jože, Romih Franc Jug Milan, Pevec Mija, Šket Ivan, Fegeš Ivan, Karner Stane, Petek Mirko, in ing. Klinger Franjo. V delavski svet delovne enote metalurgija so bili izvoljeni naslednji kandidati: za mandatno dobo enega leta: Cerovšek Karel, Dečman Štefan Jazbec Anton, Jurak Jože, Pravica Jože, Pungaršek Vinko, Skale Viktor, Šemrov Anton, Vodeb Jože I. Zakošek Maks. za mandatno dobo dveh let: Andrejaš Martin, Bratina Ernest Bratina Majda, Ivezič Anton, Stojkovič Slobodan, Uršič Peter, Vetrih Stanko, Zagozda Vinko, Kovač Jože, Mraz Rudi, Pustoslemšek Branko. V delavski svet delovne enote predelovalni obrati so bili izvoljeni naslednji kandidati: za mandatno dobo enega leta: Arh Zvonko, Lovrenčak Marija Ohnjec Štefan, Smukovič Rudi, Šri-bar Karel, Unetič Rok, Vrunč Zvonko. za mandatno dobo dveh let: Kožar Henrik, Krsnik Milan, Lipovšek Mirko, Milčinovič Milan Oberžan Alojz, Srnovšek Anton Šajnovič Mladen, Špi’jar Drago. V delavski svet delovne enote anorganska kemija so bili izvoljeni naslednji kandidati: za mandatno dobo enega leta: Benetek Ljuba, Čatar Rastislav, France Anton, Kladnik Alojz, Kompan Ljubo, Kreps Andrej, Ljubič Jože, Mavrič Jože, Ocvirk Jože, Šeško Stanko, Zupanc Franc. (nadaljevanje na 2. str.) Vrednost točke junij 1964 «1 M C 33 ■** > OB a 3 m rt > N 1. Ekonomska enota metalurgija: 1. Predpražarna in žveplena kislina....... 156.33 2. Aglomeracija............................ 132.09 3. Skupne službe (1. in 2.)............... 133.79 4. Topilnica.............................. 155.08 5. ( inkovo belilo .... 110.00 6. Keramika............ . . ........... 120,07 7. Skupne službe celotne toplinice............ 148,62 8. Povprečje ek. enote metalurgije............ 140,33 9. Kem.-metalurški analit. laboratorij .... 135,91 II. Ekonomska enota predelovalni obrati: 1. Valjarna cinkove pločevine............. 139,26 2. Cinkografija........................... 137,74 3. Oblikovalnica cinkove pločevine........ 157,74 4. Skupne službe predelovalnih obratov . . . 138,% lil. Ekonomska enota anorganske kemije: 1. Kromov galun........................... 148,50 2. Na-hidrosulfati in metalit.............. 144,53 3. Na-sulfid.............................. 121,21 4. Litopon, Ba-sulfid in Zu-sulfat......... 121,00 5. Svinčeni oksidi........................ 121,00 6. Superfosfat . . . .......................... 120,41 7. Ultramarin *........................... 130,31 8. Modra galica........................... 123,52 9. Kemični obrat ID. — Mozirje ...... 137,50 10. Obračun skup. služb obrat pigmenti — soli 128,29 11. Povprečje obratov Cr-galun, Na-sulfid svinčeni oksidi, ultramarin . ............... 125,97 12. Povprečje obratov Na-hidrosulfit, Cr-galun, Na-sulfid, ultramarin in svinčeni oksid . 132,38 13. Povprečje obratov stari in novi litopon . . 121,00 14. Povprečje obratov Na-hidrosulfit in metalit 144,53 15. Povprečje obratov litopon in modra galica . 121,92 16. Povprečje obratov modri baker, modra galica........................... 126,14 17. Modri baker............................ 128,29 18. Novi litopon . . ...................... 121,00 IV. Ekonomska enota organska kemija z vsemi službami................................ 137,50 V. Ekonomska enota vzdrževalni obrati: 1. Mehanična delavnica.................... 131,93 2. Gradbeni oddelek....................... 134,63 3. Elektro delavnica...................... 127,10 4. Energetski in merilni oddelek.......... 140,30 5. Oddelek za pripravo dela............... 137,77 6. Skupne službe vzdrževalnih obratov . . . 134,10 7. Plinarna............................... 121,84 VI. Predračunske enote — administrativne in druge službe................................. 135,58 1. Družbena prehrana............................ 128,94 Vil. Celotno podjetje................................ 135,74 TITANOVO BELILO - IL. Cinkarna kot tradicionalni proizvajalec belih pigmentov bo v bližnji prihodnosti razširila svoj asor-tiinan z novimi proizvodi titanovega belila, ki so po kvaliteti najboljši beli pigmenti in katerih poraba v svetu nenehno narašča. Za ilustracijo navajam, da 1 kg Ti02 (titanovega belila) nadomesti 6,5 kg cinkovega belila. Proizvodne kapacitete titanovega belila v svetu znašajo sedaj ca. 1,400.000 ton letne proizvodnje ter so še vedno v stalnem porastu. Med največje proizvajalce titanovega belila v svetu štejemo ZDA, v Evropi pa Zvezno republiko Nemčijo. Več kot polovico svetovne proizvodnje Ti02 porabi industrija barv, lakov in emajlov, manjši del pa industrija papirja, gume, umetnih mas itd. S predvideno kapaciteto 10.000 ton lelne proizvodnje TiO, v Cinkarni Celje bomo zadovoljili vso domačo potrošnjo, ki je sedaj navezana izključno na uvoz tega artikla. 75 % letne proizvodnje pa je namenjeno prodaji v izvozu. Tehnološki proces proizvodnje titanovega belila ni enostaven. Kot glavni surovini služita ruda ilme-nit, to je titan dioksid s primesmi železa, kremenice itd., ki ga bomo letno porabili za proizvodnjo omenjene kapacitete ca. 22.000 ton. Pri tej surovini smo navezani na uvoz, ker je pri nas ni. Uvažali jo bomo iz Indije, kjer so pogoji najugodnejši. Druga surovina je žveplena kislina, ki jo bomo letno rabili ca. 32.000 ton ter je bomo dobivali iz nove naprave, ki je že v gradnji Ostale surovine rabimo v manjših količinah ter so na razpolago doma. Ilmenit, ki ga je treba posušiti in zmleti, se z žvepleno kislino razkroji v topno obliko. S filtracijo in dekantiranjem odstranimo najprej Iz raztopine tako imenovano črno blato, ki je neuporabno ter ga odvažamo na odval. Zatem iz raztopine izkristaliziramo železno galico. Vsa ta železna galica pa se bo lahko uspešno uporabila za proizvodnjo žveplene kisline v novem obratu, s čemer se bo znatno zmanjšal normativ porabe žveplene kisline pri proizvodnji Ti02. Iz očiščene raztopine izločimo nato s hidrolizo belo metalitansko kislino, ki jo odfiltriramo, izparimo, ponovno filtriramo, kalcinira-ino in nato suho meljemo. Ta produkt je za gotove namene že primeren za prodajo. Za zboljšanje kvalitete titanovega belila pa dobljeni produkt lahko podvržemo še dodatni mokri obdelavi, ki sestoji iz mokrega mletja, dodatkov raznih kemikalij, ponovnega filtriranja, sušenja in mletja. Proizvajali se bosta dve glavni kvaliteti produkta t. j. titanovo be- lilo v kristalni obliki anatasa in v obliki rutila, vsakega po 5.000 ton letne proizvodnje z več podkvalite-tami. Ker odpadejo pri proizvodnji titanovega belila večje količine žve-plenokislih odpadnih voda, je v sklopu proizvodnega obrata predvidena nevtralizacija teh voda z apnenim mlekom. Odfiltriran kalcijev sulfat pa se bo odvažal na odval. Proizvodni proces, ki poteka v korozivnem žveplenokislem mediju, zahteva specialno kislinoodpor-no opremo in bo v veliki meri avtomatiziran. (nadaljevanje na 2. str.) OBVESTILO BRALCEM Cenjenim bralcem sporočamo, da je zaradi izredne obremenitve tiskarne, ta šte-vjilka »Cinkarnarja« Izšla v zmanjšanem obsegu. Uredništvo CINKARNAR RAZPRAVE IN SKLEPI Centralnega delavskega sveta v mandatni dobi 1962-64 Prav je, da se ob koncu 2-letne mandatne dobe dosedanjega CDS, kritično ozremo na njegovo delo, oziroma, da se kritično ozremo na delo članov DS. Lepo in prav bi bilo, da bi člani starega CDS sami poročali kolektivu o svojem dobrem in slabem delu v času dveletnega sodelovanja v delavskem svetu. V svoji dveletni mandatni dobi od aprila 1962 do 13. junija 1964 ko smo izvolili nov CDS, je stari CDS imel 27 rednih in eno izredno sejo. Povprečno je zasedal enkrat mesečno, oziroma na vsakih 27 dni je bilo eno zasedanje CDS. Na teh 28 zasedanjih je imel preko 200 točk dnevnega reda. Disciplina članov, glede prihajanja na seje ni preveč zadovoljiva. V prvem letu po izvolitvi, to je v letu 1962, je bila povprečna prisotnost članov na sejah okrog 70 %. V drugem letu, to je v letu 1963, je bila prisotnost na sejah komaj 53—60 %. Ti odstotki vsekakor niso zadovoljivi ter bo v bodoče moral kolektiv člane delavskega sveta, ki iz neopravičenih razlogov izostanejo s seje, klicati na odgovor. Vsak član CDS ali član DS delovne enote se mora zavedati, da mu je kolektiv s tem ko ga je izvolil v delavski svet zelo in veliko zaupal. To zaupanje člani delavskih svetov ne smejo izrabiti ter neodgovorno izostajati s sej. Na svojih zasedanjih je centralni delavski svet razpravljal in sklepal o različnih vprašanjih in problemih, ki so se pojavili v podjetju. Največji del razprav je CDS posvetil ključnim problemom v podjetju, to je raznim novim investicijam in splošni obnovi našega podjetja. V nadaljevanju bomo navedli le nekaj točk iz dnevnih redov CDS. Investicijska izgradnja: 2e na prvih zasedanjih po izvolitvi v letu 1962 je razpravljal ter tudi najel posojila za rekonstrukcijo topilnice in valjarne. V zvezi s to rekonstrukcijo je odobril najetje posojil in postavitev dveh novih trato postaj, nadalje je na eni izmed sej razpravljal o rekonstrukciji in postavitvi naprav za litopon, zgraditev in postavitev naprav za modri baker. V tem času sta bila zgrajena dva provizo-rija za samce in samski dom. Nadalje je CDS na eni izmed sej razpravljal in sprejel sklep, da se najame posojilo in zgradi nov objekt za proizvodnjo titanovega belila Samo za to izgradnjo se bo najelo preko 8 milijard posojila. V zvezi z izgradnjo tega giganta je delavski svet odobril zgraditev nove naprave za proizvodnjo žveplene kisline s kapaciteto preko 100.00 ton letno, tudi za to gradnjo je delavski svet odobril najetje posojila v znesku preko 5 milijard dinarjev Od navedene investicijske izgradnje je večinoma že vse zgrajeno ter novi in rekonstruirani obrati že dajejo svoje proizvode. V izgradnji je še obrat za proizvodnjo žveplene kisline (100.000 ton) v bližnji prihodnosti se bo pa pričelo z izgradnjo tovarne oziroma naprav za proizvodnjo titanovega belila. Nadalje je centralni delavski svet na eni izmed zadnjih sej sprejel predlog upravnega odbora o zgraditvi novih obratov in naprav za umetna gnojila z letno kapaciteto 250.000 ton umetnih gnojil. V zvezi z izgradnjo teh objektov je CDS odobril tudi najetje ustreznih finančnih sredstev, ki bi znašala skupno s še eno žvepleno kislino ca. 14 milijard dinarjev. Družbeni standard: Na več sejah je CDS razpravljal o standardu našega delovnega človeka. 2e na eni izmed prvih sej so sprejeli sklep o zgraditvi dveh provizorijev za samce in o graditvi samskega doma. Vsi ti objekti so že zgrajeni ter že služijo svojemu namenu. Sedaj razpolagamo s preko 300 ležišči za samce. CDS je pozorno spremljal delo naše kuhinje toplega obroka ter preko upravnega odbora odklanjal vse nepravilnosti, ki so se pojavile v tej kuhinji. V letu 1962 je CDS odobril naslednja sredstva za družbeni standard: — za stanovanjsko izgradnjo je bilo vloženo 68 in pol milijona dinarjev; — za strokovno usposabljanje in štipendije 13,500.000 dinarjev; — za ostale izdatke za družbeni standard pa 59,000.000 dinarjev. Skupaj je bilo v letu 1962 vloženo za standard našega proizvajalca 141 milijonov dinarjev. V letu 1963 pa je bilo: — za stanovanjsko izgradnjo** vloženo 150,200.000 dinarjev; — za strokovno usposabljanje in štipendije 18,000.000 dinarjev. Za ostale izdatke za družbeni standard pa 48,000.000 dinarjev. Skupaj torej 216,519.000 dinarjev. V letu 1962 in 1963 je bilo zgrajenih ali kupljenih preko 40 dvosobnih in trisobnih stanovanj v blokih. Ravno v tem mesecu bo pa vseljivo 24 stanovanj. V letu 1963 je CDS odobril precejšnja sredstva za individualno izgradnjo ter za dograditev individualnih stanovanjskih hišic. Nadalje je odobril precejšnja sredstva za izgradnjo zadružnih individualnih hišic v Selcah. Za leto 1964 je pa predvideno 91 milijonov za izgradnjo ali nakup stanovanj v blokih. Za zadružno gradnjo v Selcah je predvideno ca 14 milijonov dianarjev. Za čisto individualno gradnjo ali dograditev hiš pa za enkrat ni sredstev. Centralni delavski svet je posvetil precej pozornosti naši higiensko tehnični zaščiti. Na podlagi diskusije je CDS ugotovil, da se sicer dajejo precejšnja finančna sredstva za zaščito našega delavca na delovnem mestu, da pa ta zaščitna sredstva pogosto namerno ali pa neodgovorno uničujejo, CDS je sklenil in dal priporočilo delavskim svetom delovnih enot da temu problemu posvetijo več pozornosti in časa ter, da se malo bolj zaostri kontrola nad temi sredstvi — posebno sedaj, ko imajo enote svoje varnostne tehnike. Zavedati se moramo, da se s to preventivno zaščito na delovnem mestu dviga standard našemu proizvajalcu. Posebno pozornost je CDS posvetil zaključnemu računu podjetja. Z zadovoljstvom je treba ugotoviti, da podjetje, čeprav z velikimi težavami, le napreduje Za ilustracijo bi navedel le nekaj številk, kako je naraščal naš celotni dohodek in to po fakturirani realizaciji. V letu 1961 je znašal celotni dohodek 7.965,413.000 dinarjev. V letu 1962 je znašal celotni dohodek 8 milijard 693,354.000 dinarjev. V letu 1963 je pa znašal celotni dohodek 11.912,066.000 dinarjev. Če ta porast primerjamo v % je leta 1962 v primerjavi z letom 1961 celotni dohodek porastel za 9,14 %. V letu 1963 pa je v primerjavi z letom 1962 celotni dohodek porastel za 37 %. Vsekakor je ta porast celotnega dohodka v letu 1963 zelo lep uspeh za naše podjetje. Seveda pri tem pa ne smemo pozabiti, da je ta porast celotnega dohodka vplival tudi na porast osebnih dohodkov, saj so tudi osebni dohodki v ldtu 1963 kar precej porastu, če jih primerjamo z letom 1962. V letu 1962 je bil povprečni osebni dohodek 33.000 dinarjev. V letu 1963 je pa bil povprečni osebni dohodek v našem podjetju 40.000 dinarjev. Nadalje je CDS eno ali dve seji na leto posvetil izključno zdravstveni zaščiti našega delavca-pro-izvajalca. Na teh sejah se je ugotavljalo, koliko naših sodelavcev je med letom bolovalo, katere bolezni se najpogosteje pojavljajo pri naših delavcih, kje in kakšni so vzroki poškodb na delu. Nadalje je CDS razpravljal o izgubah, ki so zvezane z bolezenskimi izostanki itd. Za preventivno delo naše ambulante je CDS vsako leto odobril precejšne zneske, saj je na podlagi analiz ugotovil, da je preventivno delo veliko cenejše kot pa poznejše zdravljenje. Na preventivi bi se moralo še več in bolj načrtno delati. V letu 1962 je CDS precej razpravljal o novem pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Ker je bil stari način preračunavanja osebnih dohodkov precej kompliciran je CDS na predlog upravnega odbora, sprejel nov pravilnik o delitvi osebnih dohodkov, ki bazira na točkovnem sistemu. Po tem točkovnem sistemu je izračun osebnega dohodka čisto enostaven ter si lahko vsak proizvajalec sam izračuna svoj osebni dohodek, čim izve koliko je točka vredna. V bistvu,, to se pravi, v načinu izračuna vrednosti točke za posamezne obračunske enote, pa se ni nič spremenilo. Ta pravilnik je stopil v veljavo s 1. 1. 1963. V letu 1963 je centralni delavski svet posvetil precej pozornosti izdelavi statuta podjetja in pravilnikom, ki so sestavni del statuta. Statut podjetja je centralni delavski svet sprejel in potrdil v mesecu marcu 1964. To je samo del tistega o čemer je vse razpravljal in sklepal CDS Navedena so samo važnejša vprašanja in problemi o katerih so razpravljali in sklepali centralni organi upravljanja. Toda že iz te kratke analize CDS se vidi da so naši predstavniki, ki smo jih izvolili v centralni delavski svet le nekaj delali, seveda ne vsi. Toda tisti, ki so redno prihajali na seje, so morali marsikatero svojo prosto uro žrtvovati za dobro celotnega kolektiva, zato jim gre vsa zahvala. Volivci so pretehtali vsakega kandidata Topilničarji na volišču VOLILI SMO NOVE UPRAVLJALCE (nadaljevanje s 1. str.) za mandatno dobo dveh let: Čretnik Avgust, Feguš Karl, Hri-beršek Ivan, Kastelic Metod, Kovač Franc, Lončar Terezija, Mikek Slavko, Otorepec Adolf, Planinc Ivan Zupanc Albin. V delavski svet delovne enote organska kemija so bili izvoljeni naslednji kandidati: za mandatno dobo enega leta: Ašenberger Jože, ing. Ažman Kristina, Cah Siro, Ivakič Drago, Jelen Majda, Mlakar Ivan, Rebov Janko ing. Sibli Rudi. za mandatno dobo dveh let: Čater Jože, Dečman Silvo, Hude; Milica, Janežič Ladislav, Košec Lado, Lajler Jože, Špiljak Anton. V delavski svet delovne enote skupne delavnice so bili izvoljeni naslednji kandidati: za mandatno dobo enega leta: Česnik Ivan, Golavšek Branko Grabar Milan, Kokot Ivan, Korez Anton, Lesjak Avgust, Nedoh Rado, Pangerl Jože, Radič Adolf, Roj-nik Martin, Sredovnik Franc, Skr-janc Franc, Šuligoj Janko. za mandatno dobo dveh let: Dimeč Zvonko, Gorenjak Ivan Koren Karel, Kosaber Leopold, Malgaj Jože, Otorepec Alojz, Ramšak Karel, Selič Franc, Sulič Metod Štrajhar Blaž, Tomaž Emil, Zgoznik Franc. V delovno skupnost komercialnega sektorja so bili izvoljeni naslednji kandidati: za mandatno dobo enega leta: Cajhen Jože, Črešnar Heda, Go-renšek Martin, Jagodič Leopold, Selič Jože, Sluga Ivan, Spat Vili, Zdovc Drago. za mandatno dobo dveh let: Čeh Liza, Dečman Dora, Gorišek Stanko, Mirkovič Ivan, Slapšak Martin, Snoj Karel, Vrečar Adolf. V svet delovne skupnosti finančnega in kadrovskega sektorja, pravnega plansko-analitskega oddelka ter pomožnega oddelka so bili izvoljeni naslednji kandidati: za mandatno dobo enega leta: Arnšek Anica, Brinar Heda, Jordan Jože, Koštomaj Jože, Lazar Alojz, Nikolič Martina, Ratej Milica, Šentjurc Zlatko. za mandatno dobo dveh let: Blažič Marija, Dimeč Jožica, Ker-ček Hilda, Kranjc Marija, Mlakar Štefkta, Polenik Milka, Slana Alenka. V svet delovne skupnosti investicijskega sektorja in razvojnega inštituta so bili izvoljeni naslednji kandidati: za mandatno dobo enega leta: Bombač Alojz, ing. Klemenčič Janez, ing. Lipušček Peter, Renčelj Matilda, Šmid Vera, Štor Rozika Vrabel Alenka, ing. Žerjav Anton. za mandatno dobo dveh let: Grobin Slavka, Kolar Rudolf, Povalej Vera, ing. Ružič Vojo, Spat Vili, Vengust Marija, ing. Zupančič Igor. TITANOVO BELILO - novi proizvod Cinkarne (nadaljevanje s 1. str.) Pri izgradnji obrata titanovega belila sodeluje s Cinkarno renomi-rana francoska tvrdka Fabriques de produits chimiques de Thann et de Mulhouse, ki je najstarejši evropski proizvajalec na tem področju. S to tvrdko je že podpisana pogodba za inženiring, ki obsega izdelavo načrtov, pomoč pri nabavi in montaži opreme, puščanje v obratovanje, izobraževanje kadrov ter garancije za kvaliteto produktov ter kapaciteto naprave. V Cinkarni pa se že intenzivno pripravljamo na samo izgradnjo. Lokacija za novi obrat je že določena in sicer v podaljšku tovarne organskih barvil v smeri proti Bežigradu. Proizvodna stavba bo izvedena v jekleni konstrukciji, bo štirinadstropna, elegantnega arhitektonskega izgleda, dolga ca. 220 m V podaljšku stavbe bo locirana še drobilnica ilmenita ter skladišče il-menita, ob sami stavbi pa dekan-terji, elektrofiltri ter ostale manjše pomožne naprave. Glavne gradbene projekte že izdeluje Industrijski biro, Ljubljana, v sodelavi z Metalno iz Maribora Istočasno pa prihajajo ponudbe za uvozno opremo, ki jo bo uvozilo za Cinkarno podjetje »Jugotehna« Iz Beograda. To delo je zelo obsežno, ker bo imela tovarna ca. 400 posameznih strojnih pozicij (rezervoarjev, črpalk, silosov, mlinov, peči) skratka zastopane bodo praktično vse naprave, ki jih pozna moderna kemična tehnologija. Seveda bo ta moderna oprema zahtevala tudi dober kvalificirani kader. Predvideno je, da bo delalo v obratu ca. 150 ljudi, ki bodo v glavnem proces samo nadzorovali. Za velik del tega bodočega kadra je predvidena priučitev k delu v tovarnah francoskega inženiring partnerja. Koncem meseca junija tega leta je Jugobanka odobrila devizna finančna sredstva za izgradnjo obrata. Celokupna potebna finančna sredstva so predvidena v zneska deset milijard dinarjev. Glavni del sredstev bo kril francoski kredit za opremo, najet pod ugodnimi pogoji. Pri letni kapaciteti prdizvodnje 10.000 ton TiOj bo dal novi obrat pri vrednosti ca. 5 milijard 150 milijonov dinarjev vrednosti letne bruto proizvodnje, 2 milijardi 200 milijonov dobička, kar kaže na zelo ugoden efekt vlaganja finančnih sredstev v to investicijo. Izgradnja obrata bi trajala po realnih cenitvah tri leta. Izgradnja obrata bo zahtevala od kolektiva mnogo naporov. Vsaka velika nova investicija zahteva, pa tudi prinese, določeno prelomnico miselnosti v kolektivu in prav pri pričetku teh del je najvažnejše, da ne ostane breme pionirskega dela samo na nosilcih in izvrševalcih jjrograma temveč da posvetijo temu problemu poleg organov upravljanja vso pozornost tudi partijska in sindikalna organizacija, ter da nudijo pri tem delu vso moralno podporo, ker bomo le z racionalnim investiranjem, kar investicija titanovega belila brezdvomno je, pri katerem pa mora sodelovati ves kolektiv, edino lahko dosegli željo nas vseh — boljši življenjski standard. M. Z. DELAMO VARNO? Manjka še samo'mesec dni do polletnega zaključka našega prizadevanja za varno delo in preventivno preprečevanje nesreč, toda kljub temu vemo, da bodo polletni rezultati porazni. V letu 1963 se je od 100 zaposlenih poškodovalo 12,6 % in v letu 1964 že 17,7%. Relativno število nesreč je torej za 40,6 % višje. Še poraznejši je rezultat izgubljenih dni zaradi poškodb na 1 zaposlenega. V letu 1963 je prišlo 1,91 dni in v letu 1964 že 3,11 dni, kar pomeni poslabšanje za 63 %. Na vprašanje o vzrokih za tako občutno poslabšanje moramo odkrito priznati, da je HTV služba že v poročilu za leto 1963 opozarjala na možnost postopnega naraščanja števila nesreč. Rekonstrukcije v obratih in težnja po čimbolj šem iz- koriščanju obstoječih kapacitet starih naprav, so prispevale k poslabšanju delovnih pogojev. Prekomerna iluktuacija nam je prinesla v obrate val novih, ampak za naš delovni tempo nedoraslih delavcev, ki so občutno prispevali k dviganju števila poškodb. Zaradi zainteresiranosti nadzornega osebja predvsem za proizvodnjo ter problemov zaradi pomanjkanja delovne sile, ni preostalo dosti časa za kontrolo izvajanja varnostnih ukrepov in poučevanje o varnosti pri delu. O potrebnih ukrepih za uspešno preprečevanje nesreč je bilo že dosti napisano v prejšnjih številkah našega časopisa. Sedaj je čas, da z ustreznimi ukrepi dosežemo boljše rezultate. Iz podatkov, ki Jih navajamo, je razvidna problematika nesreč pri delu: Maj 1963 Maj 1964 Januar maj 1963 Januar maj 1964 Indeks Štev. zaposlenih 1.750 2.001 1.734 2.000 145,3 Štev. nesreč pri delu 23 31 91 147 161,4 Štev. nesreč na 100 zaposlenih 15,8 18,6 12,6 17,7 140,6 Štev. izgubljenih dni 326 496 1.380 2.587 187,7 Štev. izgubljenih dni na 1 nesrečo 14,2 Štev. izgubljenih dni 16 15,2 17,6 115,7 na 1 zaposlenega Štev. izgubljenih dni od nesreč 2,24 2,97 1,9» 3,11 163 preteklega leta 41 32 267 639 236 Štev. nesreč na poti 3 5 13 25 192,4 Štev. izgubljenih dni 24 Štev. izgubljenih dni zaradi nesreč 132 237 533 225 na poti v preteklem letu — — 13 — — Splošna analiza nesreč v maju: 021 Pomanjkljivi varnostni ukrepi 100 Neprevidnost 102 Neprevidnost in naglica pri delu 103 Neprevidnost in pomanjkanje poklicnih izkušenj 104 Neprevidnost in nered na delovišču 107 Neprevidnost in pomanjkljiva kontrola 111 Neprevidnost in pomanjkljive transportne poti 113 Neprevidnost in pomanjkljiva tehnična zaščita strojev 116 Neprevidnost in tehnična pomanjkljivost orodja ter pripomočkov 2 322 Utrujenost in spolzka tla 1 407 Nediscipliniranost in pomanjkljiva kotrola 2 Skupaj: Nesreč 1 12 2 3 2 4 1 Pregled vzrokov nesret v 5 mesecih 1904: Zaradi osebne neprevidnosti Zaradi neprevidnosti in naglice pri delu Zaradi neprevidnosti in pomanjkljive kontrole in poučevanja Zaradi neprevidnosti in pomanjkljivih osebnih zaščitnih sredestev Zaradi neprevidnosti in tehničnih pomanjkljivosti strojev in naprav Zaradi neprevidnosti in pomanjkljive mehanizacije Zaradi neprevidnosti in neustreznih transportnih sredstev Zaradi neprevidnosti in tehnične zastarelosti ter organizacije dela Zaradi neprevidnosti in utesnjenega prostora Zaradi neprevidnosti in pomanjkanja poklicnih izkušenj Zaradi neprevidnosti in nereda na delovišču Zaradi nediscipliniranosti Zaradi nediscipline in pomanjkljive kotrole in poučevanja Zaradi nediscipline in pomanjkanja poklicnih izkušenj Zaradi raznih psihičnih in fizičnih motenj Zaradi pomanjkljive organizacije dela Zaradi naglice pri delu Zaradi nereda na delovišču Zaradi pomanjkljive tehnične zaščite strojev in naprav Zaradi pretiranega napora v povezavi z neustreznim transportom Zaradi neustreznih transportnih sredstev Zaradi pomanjkljive varnostne kontrole Zaradi neustreznih zaščitnih sredstev Zaradi pomanjkljivih varnostnih ukrepov Ni vzroka______________________________________ Nesreč 52 3 18 1 6 2 12 15 1 3 2 2 11 1 4- 2 1 1 1 2 1 2 1 1 2 Skupaj V mesecu maju so k poslabšanju rezultata prispevale naslednje ekonomske enote: V primerjavi s povprečjem leta 1963 indeks 100. % izgubljenih % nesreč dni Metalurgija 180,4 204,6 Predelovalni obrati 140 59,4 Kemija II 106 129,4 Kemija III — — Vzdrževalni obrati 44 64,4 Uprava — ostalo 65,6 123,2 Pregled nesreč po posameznih ekonomskih enotah za maj 1964: £ £ Število nesreč pri delu a >■§ G C ni ■§ c £ .S,*"1 a> 1 s s S »e Na 1 zaposleneg c 2 . e S £ 5 a 4= B> Število nesreč absolutn s! —« o rc 2* z S Število izgubi j ei dni absolutn Na 1 poškodo Izgublje: dnevi za nesreč v pretekle Pražarna 11 25,4 204 18,6 4,71 — PIK 4 16 41 10,3 1,64 — Cinkovo belilo 2 25,3 27 13,5 3,41 139 Topilnica 42 35,8 623 14,9 5,33 — Keramika 1 4,3 15 15 0,64 — Skupaj + povprečje 60 27,6 910 15,2 4,18 139 Predelovalni obrati: Valjarna 17 25,8 171 10 2,60 38 Predelovalni obrati 11 5 11 lil 0,55 — Skupaj + povprečje 18 20,9 182 10,1 2,12 38 Kemija I in H: Soli 13 37,2 179 13,8 5,11 54 Modri baker 3 80 15 5 4 — Pigmenti 9 25,4 106 11,8 2,99 — Novi litopon 4 24,6 45 11,2 7,68 * Superfosfat 5 30,7 288 57,6 17,76 116 KIM 1 6,2 28 28 0,67 — Skupaj + povprečje 35 28,2 661 18,9 5,32 170 Kemija II: 1 3,3 22 22 0,72 — Vzdrževalni obrati: Plinarna Energetika 2 13,8 39 19,5 2,6 9 Elektro služba 1 5,7 60 60 3,42 50 Strojna služba 15 27,1 213 14,2 3,85 37 Mizarska delavnica 1 10,9 24 24 2,62 8 Gradbeni oddelek 3 19,4 19 6,3 0,66 3 Skupaj + povprečje 22 15 355 16,2 2,43 107 Uprava — ostalo: Transportni oddelek 7 16,6 377 53,8 9,71 164 Skladišče 2 8,3 26 13 1,07 — Pomožni odddelek 1 2,3 48 48 1,09 12 Kuhinja — — — — — — Uslužbenci — — — — — — Glavni laboratorij Raziskovalni 1 10 6 6 0,60 — laboratorij .— — — — — — Skupaj + povprečje 11 4,6 457 41,4 1,1 176 Aktivnejši odnos mladine do proizvodnje PROIZVODNA KONFERENCA MLADINSKEGA AKTIVA - KEMIJA I. V zadnjem obdobju se vidno kaže zainteresiranost mladincev do proizvodnih problemov, da povečajo produktivnost in nasploh večjih doseganj proizvodnih planov. Od vseh obratnih mladinskih aktivov se je v tej smeri najbolj angažiral obratni mladinski aktiv kemija I pod vodstvom prizadevnega predsednika Panzaloviča. Mladinci omenjenega aktiva so spoznali, da tudi od njih zavisijo proizvodni rezultati, kar se je jasno pokazalo na njihovi zadnji proizvodni konferenci Proizvodne konference, ki je bila 11. junija so se poleg mladincev iz obrata udeležili tovariši Kavalar Peter, član sekretariata OK ZMS, Franček Ribič, predsednik OBK ZMS, Franček Božič, predsednik TK ZMS TEP, Zlatko Podgajski, sekretar TK ZMS TEP in član TK ZMS Cinkarne. Iz vseh diskusij na proizvodni konferenci je bilo opaziti prizadevanje mladine za proizvodnjo in za odpravljanje negativnih pojavov, ki povzročajo slabšo produktivnost. Tovariš Janez Mirnik je seznanil vse navzoče s proizvodnimi rezultati EE, predvsem pa je poudaril slabosti, ki se pojavljajo v obratu. Na večjo produktivnost dela, negativno vpliva predčasno zapuščanje delovnih mest (na ta način so si nekateri že sami določili 7-urni delavnik), poleg tega pa še veliko število neopravičenih izostankov, kar v veliki meri vpliva na slabše doseganje proizvodnih planov. Poleg tega bo morala organizacija ZMS najostreje nastopiti proti mladincem, ki pijejo med delovnim časom in tistim, ki ne upoštevajo HTV pravila. Poudarjeno je bilo, da bi obratovodstvo poostrilo kontrolo nad izdajanjem bolniških staležev in tesneje sodelovalo z obratno ambulanto, s čimer bi preprečili več primerov simuliranja delavcev. Na proizvodni konferenci so se dotaknili tudi vprašanja osebnih prejemkov v kemičnih obratih, menijo da so delavci za svoje delo preslabo nagrajeni. Zato bi bilo nujno, da se pregledajo in korigirajo ocene delovnih mest in se na ta način bolje stimulira delavce. Naši mladi delavci pogrešajo uvajalne seminarje na katerih bi se pred zaposlitvijo seznanili z delom delovne organizacije, organizacijo proizvodnje, HTV pravilnikom, pravicami in dolžnostmi članov kolektiva, s samoupravljanjem in delom družbeno-političnih organizacij. Na konferenci Je prevladovalo mnenje, da bi se ponovno organizirali uvajalni seminarji, katerih bi se udeležili novo sprejeti delavci. Ob koncu konference so bili sprejeti naslednji sklepi: — obratovodstvo naj tesneje sodeluje z obratno ambulanto in poostri kontrolo nad izdajanjem bolniških staležev. — DS EE naj ustanovi komisijo katera bi pregledala in korigirala pravilnik o delitvi osebnih dohodkov v ekonomski enoti. — Na težjih delovnih mestih naj se uvede obrok mleka. — Poostriti kontrolo nad upoštevanjem HTV predpisov, skupno t nadozorom. — Predlagati odgovornim, da proučijo možnosti aboniranja samcev v Samopostrežni restavraciji. — Predlagati DLT, da se zaradi velikega števila interesentov mladincev ponovno organizira avto-moto tečaj. Proizvodna konferenca je uspela in lahko služi tudi ostalim obratnim mladinskim aktivom za vzgled. NESREČE PRI DELU PAZI NA i 3 ||r 1 PROMETNE ...A.. PREDPISE! Na poti so se poškodovali: V MAJU JE BILO: 31 poškod pri delu s 496 izgubljenimi dnevi (v 5 mesecih 147 nesreč s 2587 izgubljenimi dnevi). 5 poškodb na poti s 132 izgubljenimi dnevi (v 5 mesecih 25 nesreč s 533 izgubljenimi dnevi). Skupaj 36 poškodb s 628 izgubljenimi dnevi (v 5 mesecih 172 nesreč s 3120 izgubljenimi dnevi). Pri delu so se poškodovali: V pražarni: Ivan Hrovatič, star 35 let. Dne 15. maja si je poškodoval roko, ko je odvijal vijake na ročici pri mešalcu. Ker ročice ni podložil, je ta padla ter mu stisnila roko. Konrad Šalamon, star 28 let, se je dne 26. maja udaril v roko, ko je potiskal viseči voziček. Branko Bogič, star 23 let. Udaril se je v koleno, ko mu je dne 15 maja pri potiskanju visečega vozička spodrsnilo. V topilnici: Jurij Blažan, star 23 let. Dne 3. maja si je poškodoval roko, ko je močneje potegnil grebljico ter pri tem zadel z roko ob zid. Slavko Blažan, star 25 let. Dne 21. maja se je opekel po roki, ker se mu je pri potiskanju vozička s cinkom zlomilo vodilo. Nebih Demuhi, star 25 let. Opekel se je po prstu, ko je dne 5. maja neprevidno prijel vroči čistilec. Stjepan Dobranič, star 31 let. Dne 19. maja mu je pri nakladanju tre-beža stisnilo prst. Martin Hrastnik, star 25 let. Dne 5. maja si je zvil prst, ko mu je na cementnatem podu spodrsnilo. Milan Perc, star 24 let. Dne 10 maja se je opekel po nogi, ko je podiral predleže. Karel Posavec, star 24 let. Dne 7. maja, ko je iznašal predleže, se je polil po roki z vročim cinkom. Štefan Štrucl, star 21 let, se je dne 28. maja opekel po prstu, ker je prijel za vroč čistilec. Peter Tovilo, star 24 let. Ko je dne 27. maja vlekel cink, mu je brizgnil v oko. Anton Turk, star 26 let se je dne 5. maja opekel po nogi, ker se je cink pri vlečenju odbil od roba vozička. Stanko Vetrih, star 31 let. Pri čiščenju predležev mu je dne 1. maja brizgnil trebež na nogo. Anton Vivod, star 21 let se je dne 10. maja opekel po roki pri iz-našanju predležev. Štefan Zorzo, star 26 let. Dne 10 maja se je pri iznašanju predleža opekel po roki. V valjarni: Anton Bornšek, star 23 let. Dne 11. maja ga je nehote opekel po Zdravstvena izkaznica za starše V.: Za mater staro 58 let, ki že delj časa stanuje pri meni in jo jaz preživljam, bi rad dobil zdravstveno knjižico. Zanima me, če bodo očetovi dohodki od posestva, ki so precejšni, pri tem povzročali kako oviro. Oče in mati že več let ne živita skupaj, vendar sodno nista razvezana. O.: Za starše lahko dobi zavarovanec zdravstveno varstvo, t. j. zdravstveno knjižico, pod pogojem da jih zavarovanec preživlja, ker nimajo za preživljanje zadostnih lastnih dohodkov in da je oče star rami sodelavec, ki je dovažal vroče platine k valjčni progi. Drago Horvat, star 23 let, se je dne 11. maja pri ravnanju paketa udaril v prst desne roke. Helena Korošek, stara 21 let, si je dne 7. maja zvila prst, ko je s ključem pritegovala snemalec čašic. Ana Pungaršek, stara 36 let, je dne 21. maja padla na hrbet. Ko je šla po malico, ji je na stopnicah spodrsnilo. Vili Ravnikar, star 23 let, se je dne 25. maja opekel po roki, ko je tehtal vroče platine. V obratu soli: Ivan Strmšek, star 47 let. Ko je dne 7. maja izpraznjeval zaboj z modro galico, mu je spodneslo lestev. Pri tem se je udaril v rebra. Milan Karajlija, star 21 let. Dne 6. maja ni uporabljal ščitnik za obraz pri šaržiranju v stolp, zato mu je lužina brizgnila v oko. Karel Malgaj, star 50 let. Ko je dne 23. maja odprl ventil na cevi od črpalke za lužino, mu je lužina brizgnila v oko, ker ni imel ščitnika za obraz. V obratu pigmentov: Haklija Delja, star 24 let. Ko je dne 28. maja čistil sito sejalne naprave z železno palico, se mu je Obratna ambulanta je v I. polletju 1964 delala približno z enako kadrovsko zasedbo kot v preteklem letu. Število zavarovancev — delavcev podjetja se je povečalo za ca. 300 zaposlenih. Kompleksno bodo raznovrstni podatki najlepše razvidni iz primerjalne tabele: I. polletje 1963 1 I. polletje 1964 Povprečno število zaposlenih 1.693 1.958 Število pregledov za sprejem v službo 373 487 Število kurativnih pregledov 8.531 9.395 Število kurativnih storitev 6.305 5.586 Število influenčnih obolenj 13 170 Povprečni % bolniškega staleža 5,1 6,8 65 let a mati 55 let. Ce sta mlajša pa da sta pridobitno nezmožna. O pridobitni zmogljivosti mora izreči svoje mnenje invalidska komisija. Ker v vašem primeru vsi našteti pogoji niso izpolnjeni, ne morete dobiti za mater zdravstvenega varstva. Kljub temu, da oče in mati že dalj časa ne živita skupaj, je vendar do razveze zakona oče dolžan vzdrževati mater oziroma ženo in se njegovi dohodki smatrajo tudi kot njeni dohodki. Zato pogoja, da jo vi vzdržujete zaradi njenih nezadostnih dohodkov za preživljanje ni mogoče upoštevati. palica zagozdila med okvir sita in ga udarila po roki. Zdravko Markovič, star 25 let Ponesrečenec je dne 27. maja popravljal mlin. Ko je z roko prijel klinasti jermen ter hotel zavrteti mu je jermen stisnil prst ob jerme-nico. Duško Ilijev, star 23 let. Ko je dne 4. maja dovažal cinkov pepel, mu je spodrsnilo ter si je zvil nogo. V mehanični delavnici: Adolf Toman, star 37 let, si je dne 13. maja zvil nogo pri krivljenju pločevine. V gradbenem oddelku: Stanko Ratajc, star 32 let. Poškodoval se je dne 23. maja. Pri hoji po stavbišču mu je spodrsnilo ter si je zvil nogo. V transportnem oddelku: Stanimir Lapadatovič, star 31 let Ko je dne 14. maja razkladal premog, mu je spodrsnilo. Pri tem se je udaril v ramo. V skladišču: Franc Repar, star 53 let. Pri nakladanju kamiona mu je stisnilo prst. D % »A« nezgod na celotni stalež 19,5 23,3 % »B« nezgod na celotni stalež 10,0 7,9 Kot vidimo, je letos adekvatno naraslo število kurativnih pregledov, narastel pa je tudi celotni odstotek bolniškega staleža. Ta porast je šel delno na račun influence, ki nas je letos ponovno obiskala, velik delež pa tvorijo poškodbe pri delu in na poti (»A). Ako primerjamo število novo sprejetih v prvih mesecih leta 1964 s številom zaposlenih v istem času vidimo, da je zadnje le v malenkostnem porastu, da je fluktuacija delovne sile izredna in je tudi v njej iskati dobršen del vpliva na zvišan bolniški stalež. dr. Slavko Sopar Poetova kronika Naš viličar lug nalaga kje je HTV referent za vraga? HTV so pač predpisi, da brez očal nisi. Ker mojster delo ni vzel resno, lahko bi plačal kaj obrestno. Sindikat interesente je iskal, za knjižno zbirko »sto romanov« bi jih rad nabral. S tem problema težko reševati ni. dobiš položnico in podpisal si. Ce vse ostalo t'ko bi reševali cinkarnarji nikoli ne bi godrnjali. Stanovanja so razdelili strokovne kadre smo zadostili. Vsi ostali, ki ste na prioritetni listi, počakajte na stanovanja ko bodo odpadli listi. Delavski svet smo nov izvolili, se skupno z njim veselili. Kje letos »primo — bo predaja« ker še za plačni fond ni denarja. Oto CERCEK, star 24 let. Poškodoval se je dne 9. maja ob 14. uri ko se je peljal s tovarišem Stankom Kovačem na motornem kolesu iz službe. Zaradi spolzke ceste sta padla, zaradi česar si je poškodoval glavo. Pavel DEČMAN, star 54 let. Poškodoval se je 4. maja ob 18.45, kc se mu je nasproti vozeči kolesar zaletel v prednje kolo. Pri padcu si je poškodoval desno ramo. Silvo JEVŠENAK, star 30 let. Ko se je 25. maja ob 21.30 peljal s kolesom v službo, se je vanj zaletel nasproti vozeči kolesar. Pri padcu si je poškodoval kazalec in mezinec desne roke. Drago LUGARIČ, star 25 let. Dne 4. maja ob 3.30 se je peljal s kolesom v službo. Med potjo je zapeljal na komad lesa, zaradi česar je padel in si je poškodoval levo roko Martin SLAPŠA, star 40 let. Ko se je 1. maja ob 22.30 peljal s kolesom iz službe, ga je na cesti v Laško pred kamnolomom podrl motorist. Pri padcu je izgubil zavest in obležal na kraju nesreče do jutra. Naloge mladine v predkongresni aktivnosti Nekaj primerjalnih podatkov obratne ambulante Cinkarne o delu v prvem polletju 1963 in 1964 Bližamo se VIII. kongresu ZKJ, ki bo pri nadaljnjem delu političnih organizacij pomenil zelo veliko. Ne samo Zveza komunistov. Sindikat temveč tudi mladinska organizacija mora v predkongresni aktivnosti sodelovati in s tem prispevati svoj delež bližajočemu VIII. kongresu Naša predkongresna aktivnost mora temeljiti predvsem na razvijanju in krepitvi samoupravljanja odpravljanju negativnih pojavov v delovni organizaciji in predvsem v skrbi za delovnega človeka in proizvajalca. Jasno je, da sami ne bomo zmogli teh nalog, temveč bomo morali skupno z organizacijo ZK in sindikatom tesneje sodelovati v predkongresni aktivnosti. Preko Kluba mladih proizvajalcev in upravljavcev in proizvodnih konferenc se bomo morali vključiti v aktivnejše sodelovanje pri upravljanju delovne organizacije; od vseh mladih članov samoupravnih organov pa zahtevati, da bodo prenašali mnenja širšega kroga mladih proizvajalcev na organe upravljanja. Tesna mora biti povezava med neposrednimi in posrednimi proizvajalci, kajti le na tak način bomo lahko krepili delavsko upravljanje. Spričo velike dinamike razvoja podjetja je nujno, da se pri tem porajajo tudi negativni pojavi, katere pa so vse družbeno politične organizacije dolžne sproti odpravljati in na te napake tudi opozarjati. Vendar pri tem ne smemo zapasti v kritizerstvo, temveč moramo objektivno ugotavljati napake, jih analizirati in predlagati njihovo rešitev. Proizvodne konference, sestanki in podobno so mesta za razpravljanje o nepravilnostih, ne pa nekje izven delovne organizacije ali za »vogali«. Delovnem človeku — proizvajalcu moramo v prihodnje posvetiti več skrbi kot dosedaj. Izboljšati mu moramo pogoje dela in imeti več posluha za njegove probleme in skrbi; predvsem pa je naša dolžnost, da mu pomagamo pri ureditvi osnovnih življenjskih pogojih (stanovanje, prehrana) kajti z urejenimi osnovnimi pogoji delavca proizvajalca, lahko od njih pričakujemo večjo storilnost dela. Dvig produktivnosti dela pa mora biti še nadalje ena od naših glavnih nalog, kajti z večjo produktivnostjo dela — večjimi dohodki, bomo lahko odpravili marsikatere probleme. Te naše naloge pa ne smejo biti kampanjskega značaja, tako kot je to navadno, temveč nas morajo vsakodnevno spremljati pri našem delu. -ti TK Z MS NAGRADIL PR1ZADEV NE MLADINCE Na svečani sejii TK ZMS, ki je bila 29, maja, na kateri je komite prcgledaH dosedanjo dejavnost orguniitzadije in nakazali smernice za dejavnost ZMS do letine konference, so 'bili nekateri člani TK ZMS in predsedniki obratnih aktivov nagrajeni s knjižnimi nagradami za njihovo prizadevanje pri delu v organizaciji ZMS. Nagrade so prejeli: 1. Vodišek Rajko — merilni oddelek, član TK ZMS; 2. Ohnjec Štefan — valjarna, član TK ZMS; 3. KLADNIK Alojz — kemija L — član TK ZMS; 4. PANZALOVIC Dorde -predsednik obratnega aktiva ZMS kemija L; 5. DJUGUM Smilja — predsednica obratnega aktiva ZMS --uprava; 6. ŠTOR Jožica — sekretarka obratnega aktiva ZMS — predelovalni Obrati. Vsem nagrajenim iskreno čestitamo in želimo, da ibi še nadalje aktivno delali v organizaciji ZMS. '--'PPP Motiv iz topilnice ll ŠPORT. PRIJATELJSKI DVOBOJ Cinkarna - Ingrad 6,5 : 3,5 V četrtek dne 25. junija je naša sekcija vrnila obisk šahistom Ingrada Celje, kjer smo odigrali prijateljsko tekmo na desetih deskah To tekmo, ki je bila odigrana v res pravem prijateljskem vzdušju so naši igralci odločili v svojo korist z rezultatotm 6 in pol proti 3 in pol. Zanimivo je, da so naši igralci v treh lanskoletnih srečanjih z igralci Ingrada vsakokrat odšli z bojišča poraženi. Letos pa je bilo prav narobe, vsa dosedanja tri srečanja so naši igralci odločili v svojo korist in se s tem oddolžili in-gradovcem. Posamezni izidi partij so: Cinkarna —- Ingrad 1. Šnajder — Štreiher remi 2. Dečko — Cijan 0:1 3. Jovanovič — Borovšek 0:1 4. Počivalšek — Pavlin 1:0 5. Ružič -— Žlajpah 1:0 6. Lazič .— Tavzelj 1:0 7. Stegenšek — Pilič 1:0 8. Ramšak — Apazaj 0:1 9. Brglez — Rihteršič 1:0 10. Markočevič — Šafarič 1:0 Kakor je razvidno po izidu partij (samo en remi) je bil ta dvoboj, v katerem sta obe ekipi nastopili v nekompletni postavi zelo borben, pa vendar v najboljšem tovariškem vzdušju z obojestransko željo za še več takih srečanj. Jože Šnajder Knjige: Poročila o znnastveno raziskovalnem delu 1964, št. 6. Radioamater 1964, št. 5. Radarski glasnik 1964, št. J. Referativnyj žurnal. Ilimija 1964, št. 5. 6; Metallurgija 1964, št. 4. Standardizacija 1964, št. 4. Soils and Fertilizers 1964, št. S. Stanki i instrument 1964, št. 4. Tehnika 1964, št. S. Usincs d’aujourd'hui 1964, št. 80. VDI Zeitschrift 1964, št. 10—12. Vestnik mašinostroenija 1964, št. 4. Zaštita materijala 1964, št. 3. Zavodskaja laboratorija 1964, št. 4. Zeitschrift fiir Erzbergbau und Metrl-Ihiittenvvesen 1964, št. 1—4. Aufziige. Betrieb und Wartung. Hrsg. von H. Thiemann. Berlin 1963. S. 621.87. Bogdanov E. S., P. Z. Petuhov: Brems-vorrichtungen an Kranen. Berlin 1955. S. 621.87. Cerid Z., H. Bačič: Upravljanje i poslovanje u privrednim preduzedima i po-slovno-tehnička saradnja. Zagreb 1964. Elektrotehnički priručnik Iskra. Ljubljana 1963. S. 621.3. Hajmovič E. M. OIhydraulik. 5. Aufl. Berlin 1961. S. 621-82. Jordan D. G.: Chemical Pilot Plant Pra-ctice. New York 1955. S. 66. JImM iz noše KN | IZNICE Kemijski 1958-1961. S. Nagradni kegljaški turnir V .počastitev 1. maja je bil nagradni kegljaški turnir posameznikov na 80 lučajev mešano. Na tem tekmovanju je sodelovalo 14 članov našega kolektiva. Tekmovanje je ibilo zelo napeto predvsem pri članih, ki že precej časa redno kegljajo. Vsak se je potegoval za prvo mesto. Sindikalno moštveno prvenstvo Slovenije V dneh od 28. do 31. ima ja je bilo v Rogaški Slatini XVI. ekipno sindikalno prvenstvo Slovenije. na katerem je sodelovalo 16 moštev. V zadnjih nekaj letih to tekmovanje po udeležbi ni dosegalo želenega uspeha za kar je težko iskati vzrokov. Letošnje tekmovanje pa je zopet privabilo vsa moštva, ki so imela pravico udeležbe na tem vrhunskem tekmovanju sindikalnih moštev. Pa tudi po kvaliteti je bilo eno najmočnejših v zadnjih desetih letih, čeravno ni sodelovala močna ekipa novinarjev iz Ljubljane. V tej budi konkurenci naše moštvo seveda ni moglo pričakovati .posebnega uspeha že zaradi tega, ker je bilo opaziti v zadnjem času, da nekaj naših igralcev ni v formi. Vendar je doseženo mesto še vedno uspeh za našo ekipo, posebej že zairadi tega, ker smo se srečali z vsemi moštvi celjskega okraja v katerih je naše moštvo doseglo lep uspeh. Premagali smo Emajlirano z rezultatom 4,5 : 1,5 ter Slatino z rezultatom 5 : 1 z Železarno iz Štor pa igrali neodločeno 3 : 3. Za presenečenje ,so preskrbeli železarji liiz Raven, ki so nepričakovano osvojili prvo mesto pred močno ekipo »Klek trop roj <\k ta« 4 z Ljubljane, ki so sicer imeli isto število točk, vendar eno moštveno zmago manj. Končni vrstni red vseli sodelujočih moštev je takle: 1. — 2. Železarna Ravne in Elektroprojekt Ljubljana 18,5 točk, 3. Železničar Ljubljana 18, 4. Železarna Jesenice 17,5, 5. TAM Maribor 17, 6. — 7. Železarna Store in Cinkarna Celje 16, 8. — 11. Izvršni svet SRS. Metalna Maribor, Intertrans Ljubljana .in Papirnica Količevo 15,5, 12. »Brest« Cerknica 14, 13. Steklarna Rogaška 13. 14. Elek-trokovina Maribor 11.5, 15. TOMOS Koper 10 in 16. Emajlirana Celje 8 točk. Za naše moštvo so igralu 'inž. V rliovec, š im jeter, Dccko, in z. Pi-puš, Jovanovič, inž. Klinger, inž. Ružič Najboljši uspeh med našimi igralci je iniel inž. Vrhovec, ki je dosegel 75% od možnih točk. Kljub priročniku ga ne moreni uskladiti Končna razvrstitev je bila naslednja: 1. Macuh Karel 373 kegljev, 2. Veranič Jooo 542 kegljev, 3. Jančič Joža 333 kegljev, 4. Smn-kovič Rndi 325 kegljev, 5. Šmon Polde 312 kegljev, 6. Majerič Maks 304 kegljev, 7. Kukovič Martin 293 kegljev, 8. Ivankovič Tomo 277 kegljev, 9. Slokar Rudi 272 kegljev, 10. Počivalšek Ciril 268 kegljev, 11. Hrastnik Fralnc 260 kegljev, 12. Kolšek Fnic 228 kegljev, 13. Galjot Anton 220 kegljev, 14. Leban Marjan 206 kegljev. Na tem turnirju so sodelovali poleg stalnih kegljačev tudi člani, ki doslej še niso kegljali in pa člani, ki so že opustili ta šport, sedaj so ,se pa panOvno Vključili. Tekmovanje je potekalo športno in v prijetnem vzdušju. Vsi sodelujoči so izrazili, da ibi se naj v bodoče organizirala srečanja z ostalimi sindikalnimi sekcijami. Srečanja bodo organizirana, potrebna pa bodo finančna sredstva. Upamo, da nam bo IO sindikalnih podružnic našega podjetja z razumevanjem priskočil na pomoč. I. V. priročnik. II-III. Ljubljana 545. Kunisch J., W. Steiner: Technologie der chemischen Industrien. I. Leipzig 1960. S. 66. Mrkša S., M. Nikitovič: Paletizacija. Zagreb 1964. S. 658.7. Organic Analysis. Ed. J. Mitchell Jr. I-IV. New York 1954-1963. S. 543.8. Posvetovanje o umetnih smolah in plastičnih masah. Ljubljana 1964. S. 678. Ryszka E., J. Szargut: Piece przemy-. slovve vv hutnictvvie metali neizelaznych. Katovvice 1961. S. 669.04. Spravočnik mašinostroitelja. V/2, VI. Moskva 1964. S. 621. Statistika spoljne trgovine SFR Jugoslavije za 1962. godinu. Beograd 1963. S. 382. Stefanovič M.: Zbirka propisa o osni-vanju, poslovanju, prestanku i poslovnom udruživanju poduzeča i radnji. Zagreb 1964. Trifunovič N. B.: Standardni alatni če-lici. Beograd 1964. S. 669.1 VDE-Vorschriften. II. Gruppe 2. Berlin 1964. S. 621.3. Weber F. J.: Arbeitsmaschinen. I. Kol-benpumpen und Kolbenverdichter. Berlin 1961. S. 621.6. VVierz: Berechnungsfateln fiir Rohrnetze. 2. Aufl. Berlin 1959. S. 628.8. ČASNIKI: Chemische Rundschau 1964, št. 8, 9. Diecasting & Metal Moulding 1964, št. 2. Gospodarski list 1964. št. 19—22. Gospodarski vestnik 19>64, št. 40 (9). IT novine 1964, št. 61—64. MB investiciona oprema 1964, št. 106. Privredni pregled 1964, št. 2508—2528. Technische Rundschau 1964, št. 16, 17. Tehničke novine 1964, št. 9, 10. Naši razgledi 1964, št. 9. Chemische Rundschau 1964, št. 10, 11 Gospodarski vestnik 1964, št. 43, 48(12) IT novine 1964, št. 43, 48(12) MB Investiciona oprema 1964, št. 107 Naša stručna škola 1964, št. 5 Naši razgledi 1964. št. 11, 12 Privredni pregled 1964, št. 2532-2538, 2540-2558 Technische Rundschau 1964, št. 18-23 ■ Tehničke novine 1964, št. 11, 12 Revije: Agricultural Chemicals. 1964, št. 4. Angewandte Chemie \9(A, št. 9, 10 Arhitektura urbanizam 1964, št. 26 Automatika 1964, št. 1 BASF 1964, št. 1 Battelle Technical Revievv 1964, št. 5 Bayer Farben Revue 1964, št. 7 Beton- und Stahlbetonbau 1964, št. 1-5 Bilten dokumentacije JCNTD 1964, št. 4 DVOJNE STOPNICE 1. Kratica za utežno enoto; polmer, 2. ozek konec polotoka; grška črka, 5. trenje; hercegovsko ime, 4. samec koristne žuželke; del imena mesta festivalov po- pevk v Italiji, 5. slaščica; velika voda, 6. izdelovalec tort; pobija, nja, 7. del destilacijskih peči; kraj kjer ima Cinkarna svoj obrat. 1 2 3 4 5 6 7 ŠPORTNA TEKMOVANJA REBUS Kakor vsako leto, tako so bila tudi letos številna tekmovanja v počastitev Dneva mladosti. Mladinci' — športniki ijiz delovnih organizacij so se zbrali na športnih objektih in se med seboj pomerili v namiznem tenisu, nogometu, odbojki, streljanju in šahu. Tndli mladinci iz našega kolektiva so tekmovali v streljanju, kjer so zasedli četrto mesto in malem nogometu, kjer so bili poslednji. Žal nam kljub tako velikemu številu mladine v našem kolektivu ni uspelo sestaviti šahovske ekipe, čeprav vsi vemo,