jPoštnuta plačana t gotovini i Boleji/sJci list 6 tkao** GLASILO OSVOBODILNE FRONTE DOLENJSKIH OKRAJEV TEDNIK ZA POLITIČNA, GOSPODARSKA IN KULTURNA VPRAŠANJA LETO II. - ŠTEV. 33 NOVO MESTO, 18. AVGUSTA 1951 ČETRTLETNA NAROČNINA 75 DIN IZHAJA IIM v KO Od tedna do tedna V dneh, ko na Koreji v Kesongu št; vedno mešajo vročo kašo in se pogajajo o pogojih p-emirja, pogajanja pa W ne premakne je z mrtve točke, je politike in navadnedržavljane mnogih ameriških in evropsUh držav presenetila odkrita strategija »ovjetskih mogo6nlkov, ki so po enem &raecu premišljevanja in oklevanja le orjavili v svojih časopisih resolucijo ame'iškcga kongresa, hkrati pa seveda tudi švernikovo pismo Trumanu in resolucio Vrhovnega sovjeta. Medtem ko so nneriški listi že drugi dan po sprejemi) Jbjavill švernikovo pismo in resolucijo Prezidija Vrhovnega sovjeta Sovjetske iveze, je potrebovalo vodstvo moskovSRI oblastnikov kar cel mesec, da je —kfkor vse kaže po hudih notranjih hoj h — sklenilo pokazati sovjetskim brakem ameriške besede in želje po miru. Ker seveda sovjetski bralec ne sme Imeti samostojnega mnenja o politiki, -o ameriški resoluciji takoj priključili ivoja pisma in tako ponudili svojim t-no delo na vasi je največkrat prepuščeno požrtvovalnim ljudem in nima nobene pomoči od oblastvenih organov. Za reševanje problemov šolstva in prosvete bosta marsikje skrbela dva sveta: svet za prosveto in kulturo in svet za komunalno dejavnost. Razumljivo je, da morajo ljudski odbori in posamezni poverjeniki večkrat sami sklicati svete in z njimi razpravljati o tekočih nalogah. Primer uspešnega dela in pravilnega sodelovanja med svetom in poverjeni-štvom je svet za kmetijstvo in svet za trgovino in preskrbo pri okrajnem ljudskem odboru ter svet za komunalno dejavnost pri mestnem ljudskem) odboru Novo mesto. Le ob pravilnem sodelovanju ljudskih odborov in svetov državljanov ter ob vsestranski podpori vseh volilcev bo mogO-če uspešno usmerjati splošno gospodarstvo in vsestranski razvoj kraja. Nadaljnja demokratizacija državne uprave terja najširše sodelovanje državljanov pri upravljanju skupnih poslov. zaradi suše zelo majhen. Zato moramo v načelu odklanjali izgovore, ki se pojavljajo v nekaterih krajih, češ da so obveznosti prevelike. Pridelovalcem je bila znižana oddaja v vseh primerih, ko je žito uničila toča ali druge uime. Začetek odkupa se je zaradi deževnega vremena in kasnejše mlačve nekoliko zakasnil. V Beli krajini so začeli odkupovati žito 1. avgusta, v novomeškem in trebanjskem okraju pa 9. avgusta. Naj bolj so se prvi dan odkupa izkazali črno linijski kmetje, ki so v enem dnevu od dali vse predpisane količine žita. V Metliki se le 17 posestnikov ni držalo razporeda, vsi drugi pa so pripeljali žito točno ob določenem času. V okraju Trebnje se prve dni odkupa žila niso mogli pohvaliti. V redu so oddajali prvi dan odkupa Žito kmetje v CateŽU in okolici. Kmetje iz vasi Repče pri Trebnjem navodil KLO niso upoštevali, nekateri večji kmetje iz tega kraja pa so pripeljali samo manjše količine; hoteli so s tem »odpraviti« odkupovalce. Da tako ne bo šlo, so se kmalu sami pre pričali. Kmetje iz Lukovka so doslej oddali v vsem okraju najlepše žito, V trebanjskem okraju morajo KLO takoj izboljšati sodelovanje z odkupnimi postajami. Zadruge imajo samo tehnično plat odkupa, vse ostalo pa je dolžnost in skrb krajevnega ljudskega odbora. V novomeškem okraju so se pravilno lolili dela v Dol. Toplicah, kjer je član odbora ves čas sodeloval z zadrugo pri odkupovanju žita. Vse kaže, da bodo v Toplicah prvi zaključili odkup. V Smo-lenji vasi se je postavil z goljufijo posestnik Mihelčič iz Potovega vrha. Pri šel je v zbiralnico po vreče, češ da jih doma sam nima. Dali so mu jih; Mihelčič je nato pripeljal na videz prvovrstno žito in za tako blago tudi prejel plačilo. Kmalu pa se je pokazalo, da je v vreče nasut najslabše žito, le na vrh je dal nekaj prgišč boljšega. Žito je moral seveda od peljati domov in oddati zdravo blago imel pa bo seveda še sitnosti in nepotreb ne stroške. V kmetijsko zadrugo v Skocjanu je doslej pripeljala najlepše žito posestnica Marija Rupar iz Goriške vasi. Žito, ki g;i je namenila za oddajo, je doma lepo prebrala in oddala prvovrstno blago. V nekaterih krajih pridelek belih žit letos res ni tak, kakršen je bil včasih. Pridelek rži in pšenice se giblje v novomeškem okraju okoli 10 stolov na hekl ar, v trebanjskem je nekaj večji, v cmo meljskem okraju pa pridelek na splošno ni slabši. Nekaj manj je ovsa in ječmena V višjih predelih je pridelek belih žil prav dober, žito pa je tudi kakovostno boljše od lanske letine. Cemu moramo odklanjati neupravičene izgovore posameznih kmetovalcev, da obvez ne bodo mogli izpolniti? 2e pred lansko jesensko setvijo so kmetje dobili sporočene obveznosti, koliko žita bo tre ba letos oddati. Med zorenjem žita je vsakdo imel dovolj prilike, da je točo in drugo škodo lahko prijavil. Vse ugotovljene primere škode so komisije medtem ocenile, obveznost pa je treba izpolniti. Za izgovori se v največ, primerih skrivajo ležnje, da bi se posameznik izognil obveznostim do skupnosti. Tak primer je bil n. pr. v Beli cerkvi, kjer je skušal dokazovati KLO s kmetijskim poverjenikom Makovcem vred, da »žita ni«, komisija pa je ugotovila, da imajo lepši pridelek kakor v krajih, kjer se kmetje niso pritožili. Ka] mislite o »Dolenjskem istu«? Zdi ima »Nova oblika in vsebina Dolenjskega lista me je zelo razveselila se mi, da list zdaj veliko bolj ustreza svojemu namenu. Čas je že, da Dolenjska lokalni časopis, ki nam vsem ugaja in piše o naših razmerah, teža vah, dogodkih in uspehih. Tudi bralcem v moji okolici Je list zelo všeč, posebno pa so pozdravili novo obliko. Ljudje tednik radi bero, toda zdi se mi, da ga še vse premalo poznajo...« Tako nam je pred dnevi pisal naročnik G. A. iz Črnomlja in nam hkrati poslal več nasvetov, kaj naj bi Dolenjski list še prinašal. Da bi lahko ugodili željam vseh bralcev in naročnikov Dolenjskega lista, vas prosimo, da nam do 25. avgusta odgovorite na naslednja vprašanja: 1. Kako ste zadovoljni z Dolenjskim listom? Kaj vam v listu ugaja, katere so njegove slabe strani? Katere stvari v listu najprej preberete, katere pa samo preletite? 2. O čem naj bi list še pisal? 3. Ali ste zadovoljni z dosedanjimi podlistki? Kakšnih podlistkov si želite v bodoče? 4. Ali pozna Dolenjski list vaša okolica, kaj pravijo o njem vaši znanci in prijatelji? Kako bi po vašem mnenju dvignili število naročnikov v vašem kraju? Prosimo, odgovorite na vsa vprašanja, ako pa ne morete ali ne želite odgovoriti na vsa, pa vsaj na posamezna V odgovoru navedite tudi vaš poklic. Odgovore pišljite na naslov: Dolenjski list, Novo mesto, poštni predal 33 Uredništvo Dolenjskega lista Stran % DOLENJSKILIST •__ *tev. 33. Ali so divgi orašrCi boli zaščiteni hot hmetka oolia? če potuješ ponoči skozi Suho krajino mimo obrobnih polj, slišiš čudne glasove: trobentanje, cinglanje z zvončki, ropo-tanje in piskanje, kakor da bi se v živi svet vrnili pravljični strahovi. Pa niso strahovi, le kmetovalci se borijo s starodavnimi sredstvi proti hudemu sovragu — divjim svinjam. Na izpostavljenih krajih so si postavili majhne utire in v njih vsako noč stražijo svoja polja. Od časa do časa tak »stražar« ponoči zapiska, po-ropoče ali zatrobcnta, da z glasovi prežene divjačino. Dogodi pa se tudi. kot se je oni dan stražarju v Hinjah, da utrujen zaspi, medtem pa prašiči uničujejo krompir ali žito dobrih 50 metrov stran od Čuvajnice... Skoda, ki jo na njivah in travnikih napravljajo divji prašiči, je iz leta v leto večja. Na poverjeništvo za državne nabave okrajnega ljudskega odbora Novo mesto prihajajo vsak dan prošnje za znižanje oddaje s priloženimi zapisniki o Škodi, ki so jo povzročili divji prašiči. Ta škoda se giblje od 15% do 40% pridelka žita (predvsem ovsa in ječmena) za posamezne kmetije. Iz Krajevnega ljudskega odbora Podsrrad je prišlo že sedem prijav, iz Rirčne vasi štiri, iz Ajdovca deset prijav itd. Krajevni odbor Dvor poroča, da so prašiči uničili kmetu Jožetu Sadarju 250 kg krompiria. kmetu Edvardu Rajerju pa 5 arov pšenice itd. Na ekonomiji Kal so prašiči uničili 10 arov krompirja že takoj spomladi, ko je bil šele posajen. Dolga je vrsta podobnih primerov. Toda vse to je le majhen del povzročene škode; v težke stotisoče gre neprijavljena škoda in uničevanje travnikov in košenin, ki so dobesedno preorane. Po zakonu o lovu je dolžan okrajni ljudski odbor plačati škodo po divjačini na območju lovišč posameznih lovskih družin, na območju rezervatnega lovišča pa višji državni organ. Toda že eam način ocenjevanja škode je v veČini primerov napačen in gre samo za tem, da se posameznikom zniža obvezna oddaja žita, ne pa tudi za tem, da se dejanska škoda kmetu plača. Ocenitev Škode v odstotkih ne daje prave slike o škodi. Sicer pa ne gre samo za ocenitev škode in kdo jo bo plačal, pač pa zato, kako bomo škodo preprečili. Kaj je bilo do danes v tem oziru storjenega in kje je vzrok, da je škoda iz leta v leto večja? Tri osnovne pomanjkljivosti so, ki jih lahko smatramo za vzrok, da se je škodljiva divjačina po vojni tako razmnožila. Razmejitev med rezervatnimi in ostalimi lovišči je bila napravljena ne po želji in predlogih okraiev in ne v interesu kmetijstva ali splošnega gospodarstva, pač pa po zelii posameznika na upravi državnih lovišč v Kočpvju. V vasi Vrt pri Starem trgu ob Kolpi sta dva Člana lovske družine. Dobrih 100 metrov od hiše jima divje svinje uničujejo poljske pridelke, vpndar pa ne smeta s puško nad nje. ker je njuna vas s polipm vred na območju rezervatnega lovišča. Mar za zdravnika v Ribnici res ne bo stanovanja? Ribnica je fe nekaj mesecev brez zdravnika. Prejšnji zdravnik dr. J. Ora-žem, ki je bil vseskozi pravi ljudski zdravnik, je zaradi težke bolezni moral pustili službo, Na njegovo mesto bi bil moral priti drug zdravnik, ki pa ne more ostali v Ribnici, ker zanj ni stanovanja. Čudno se nam zdi, da ni mogoče dobiti stano vanja ravno za zdravnika, čeprav je bilo medtem že oddanih nekaj stanovanj. Ce se nekateri v okraju izražajo, da »so veseli, da ni zdravnika, ker zdaj vsaj ni toliko obolenj med delavstvom«, potem res ni čudno, da vodje gospodarskih podjetij ne občutijo potrebe po krajevnem zdravniku. Ni jim mar. da hodijo ljudje iz oddaljenejših krajev zdaj k zdravniku v Kočevje in celo v Ljubljano po zdravniško pomoč. . . Kaj pravj k temu stanju sindikalna organizacija v Ribnici? Cemu molči Kra jevni odbor OF? K. V Hinjah gre meja med loviščem tik pod vasjo in lovec domačin ne sme niti na konec svoje njive s puško, ker je to za njega že prepovedano ozemlje. Ali je zato čudnega, če Suhokranjčani pravijo, da so divji prašiči bolj zaščileni kot njihova polja. Divji prašiči imajo naravne«! vzorno zatočišče v rezervatnem lovišču, kjer jih nihče ne preganja. Tudi število lovskih čuvajev v rezervatnem lovišču je premajhno, da bi držali stalež škodljive divjačine na določeni višini. 0 kakem sodelovanju med upravo državnih lovišč in lovskimi družinami dosedaj ni bilo slišati. Druga pomanjkljivost so redki in slabo organizirani pogoni. Lovske družine se premalo zanimajo za skupne, dobro pripravljene pogone, pa tudi udeležba vaščanov je vedno zelo majhna ali je pa sploh ni. Ko je organiziran pogon v do-ločenem kraju, je dolžnost vsakega lovca in kmetovalca, da se ga udeleži in podreja navodilom vodstva, sicer je pogon brezuspešen. Po navadi se vsak kmetovalec pri pogonu izgovarja, Češ, puško mi dajte, pn bom šel. Ko pa mu v poletju in jeseni delajo prašiči škodo, pa lahko cele noči si raži brez puške in odganja škodljivo divjad. Letos v juniju je bil organiziran pogon v krajevnem ljudskem odboru Rirčna vas, katerega se kmetovalci kljub pozivom niso udeležili, zdaj pa pošiljajo vsak dan zapisnike o škodi, ki jim jo povzročajo divje svinje. Ozkost pri izdajanju dovoljenj za posest in nošenje orožja lahko štejemo tudi še k vzrokom, da se je stalež škodljive divjadi tako razpasel, Kolikim starim lovcem so bile po vojni odvzete lovske puške iz različnih, včasih tudi malenkostnih razlogov, ki ne bi smeli biti vedno vzrok za odvzem orožja in zavrnitev prošnje za izstavitev novega orožnega lista. Kaj naj na kraju rečemo še h kratkovidnosti okrajnega aktivista, na katerega sta se pred dnevi obrnila dva kmeta v okolici Mirne peči s prošnjo za pomoč proti divjim prašičem, pa ju je osorno zavrnil z vprašanjem, kje da sta bila med vojno. Z nadutostjo in sektaškimi odgovori kmetom ne borno pomagali pri uničevanju divjih prašičev. Treba je dejanj, predvsem pa odprtega srca za razumevanje težav, s katerimi se« bori naš dolenjski kmet. Škoda, ki jo povzročajo kmetom — s tem po vsemu našemu gospodarstvu — divji prašiči, narašča. Prav bo zato. če se bodo oglasili k vprašanju, kako bi škodljivo divjad najučinkoviteje zatrli, tudi zainteresirani ljudje, postavimo kmetje, lovci, gozdni čuvaji in vsi drugi, ki jim je pri srcu uničevanje Škodljivih divjih prašičev. DOMA IJV PO SVETI/ Bosanske slive v Nemčiji. Kora j, ena največjih zadružnih vasi v Bosni med Tuzlo in Bijeljino, je pred kratkim poslal prva dva vagona svežih sliv v Nemčijo. Kupili in pojedli so jih prebivalci Miinchena. Zadruga bo letos izvozila 100 vagonov presnih in 30 vagonov suhih sliv. Za izkupiček bodo zadružniki v tujini kupili kamione in več poljedelskih strojev. V Vukovaru so živila vedno cenejša. Ovčji sir prodajajo v zadnjih dneh v Vukovaru že po 150 din, polnomasten kravji sir pa po 50 din za kg. Sladkor je v Vukovaru za 100 din cenejši kakoi v Osijeku. Krompir imajo po 15, droben krompir pa celo po 5 din kg. človeškega mesa mu — manjka. . Neka angleška ekspedicija je našla na Cookovih otokih pri Novi Zelandiji starca, ki naj bi bil star 200 let. Mož se namreč spominja raznih ekspedicij v njegove kraje, posebno dobro pa ve za dogodke, ki so se zgodili pred 100 leti. Mož se je ekspediciji pritoževal, da mu v zadnjem času — peša spomin zato, ker ne je več človeškega mesa. Prešernova in Cankarjeva rojstna hiša sta postali slovenska kulturna spomenika. Z odločbo vlade LRS sta postala rojstna domova Prešerna in Cankarja deležna posebne zaščite. 99 Zapustilo bom službo, ker nimam kie spati Dve uri na novomeškem stanovanjskem uradu »Tako res ne morem več živeti! Ves dan sem v službi. jtvečer pa nimam kani položiti glave . .. Prisiljena bom zapustiti služho In orlUl domov!« je potožila mlada tovarlSlra na stanovanjskem uradu. Ilekle Ima sicer sobo pri starejših zakoncih v Kandljl. toda ti jo gledajo vsak dan bolj postrani, ker |Im res ne utegne pomagati pri gospodinjstvu. Zaradi neprestanih očitkov prenočuje, dekle pri prijateljicah aH i»a kar v pisarni. Vsa v solzah pride v urad starejša žena. Čemu jI vendar ne dodelijo druec sobe? V to. ki 1o Ima zdaj. ne irre In ne gre nikoli več. ker sta se z lastnico skregali. Že od aprila dalje spi na klopi v pisarni rale, kakor da bi se preselila v dodeljeno sobo. Težko le. Če se dve ženski, vsaka na enem koncu hiše, ne moreta sporazumeti za skup no žlvllenje pod eno streho, kaj pa šele, da M obe uporabljali Isti Štedilnik. Z vžuledno mero potrpljenja jo je stanovanjski referent komaj potolažil. »Vsak dan se jočem, ker nimam stanovanja...« je nato skozi solze povedala na-slednja stranka. stareJSa knjlgovodklnja. ki ' je bila pred meseci prestavljena v Novo me i sto, sobe pa Se vedno nima. Spi pri znancih na dlvanu. žena pa pričakuje v kratkem otroka . . . »Kaj bom Be dolgo čakal na sobo?« privihra nato v urad spet miva oseba. In tako naprej. Taki In podobni prizori se vrstijo na stanovanjskem uradu lz dneva v dan. Prlštejino jim še nekaj sto pismenih prošenj, ki ležijo v uradu dolue mesece, pa tudi že leta... Novinar, ki je dve url presedel ob nesrečnem stanovanjskem referentu, bi t. lahkoto napolnil beležnlco. Kako Je s stanovanji v Novem mestu? llboirl stanovanjski referent tolaži, ob-Ilublja. poizveduje, kaznuje, predlaga, izdaja potrdila in nakazila, leta po mestu Iz podstrešja na podstrešje, zapisuje dospele prošnje in Jim daje tekoče številke. . Pri vsem tem mu pomaga poverjenik za komunalne zadevo In posebna stanovanjska komisija, vse skupaj pa prav malo zaleže. Stanovali iska kriza v Novem mestu je velika In nujno terja učinkovitih ukrepov. Ogletmo si nekaj številk, da nam bo slika jasnejša! Tz leta 1947 Je pri Mestni stanovanjski komisiji še vedno 7 prošenj nerešenih I/, leta 1A4K 4fi prošenj In iz leta 1949 105 proSenj. Letos se Je nabralo 2,5« prošenj za družinska In 80 prošenj za samska stanovanja. Vojaške osebe so vložile 17 nujnih prošenj za družinska In 6 za samska stanovanja. Vse te. prošnje Čakajo ugod ne rešitve — toda kje dobiti prostore? Za zidanje novih hiš In za obnovo sta novan isklh hiš se Je v Novem meslu doslej bore malo storilo. Potrebnih bo še mnogo novih stanovanjskih zgradb, da bodo vsaj najnujnejše prošnje rešene. Prenekatero stanovanje pn bi ljudje že lahko dobili, če lil se razne pisarne In poslovni prostori Iz-scllii I/ zasedenih stanovanj! Poglejmo nekaj primerov: podjetje »Cegrnd« Ima šest slnnovunlsklh prostorov za pisarne; Mestni odbor OF je v dveh stanovanjskih sohnli: OZKZ je v stanovanju, »Oskrba« ali »Servis« prav tako Gozdno rospodarstvo lina dve pn polni stanovanji. Uprava mestnih podjetij In Šivalnica perila dve veliki stanovanji oodletje Remont. Tprava gosp podleti j knjlirovodskl center In morda še kdo drim-l Imajo vse stanovanjske prostore pri Kon drlčit Okrajni odbor vojaških Invalidov. SAP, Odkupno podjetje In tako naprej In naprej — najmanj 50 do 60 stanovanjskih prostorov se v mestu uporablja za poslovne prostore. Prenekatero pisarno hI bilo treba iitesnltl. mnoge ustanove In podjetja pa bi se hc zdavnaj morala začeti zanimati, da bi pisarne preselila v lastne prostore. Da jih nI? Zgraditi jih je treba In mestu vrniti njccov stanovanjski fond! Da živi danes v Novem mestu nekaj tisoč ljudi več kakor pred vojno, pač nI treba posebej dokazovati . .. Novomeška podjetja so vse premalo mislila na gradnjo novih stavb bodisi za stanovanja aH za poslovne prostore. Zanimivo, za stanovanjsko komisijo pa zelo poučno je n. pr. dejstvo, da je navzlic precejšnji decentralizaciji državne uprave mestni stanovanjski fond dobil vrnjenih le kakšnih IS do 20 prostorov, v katerih so bile pred meseci pisarne. Prav v tem grmu pa tiči rešitev za prenekatero prošnjo, ki zaman čaka rešitve. Večjo delavnost mestne stanovanjske komisije ovirajo včasih nesporazumi med po-verjenlštvom za komunalne zadeve pri MLO In člani komisije, ki bi radi hitro In živ-l.leujsko reševali zadeve, pa še zadevajo na razne ovire. Preveč se vmešava v delo stanovanjskega urada tudi višja stanovanjska komisija pri okrajnem ljudskem odboru, kar razumljivo hromi delavnost mestne stano-vanjsku komisije, ki se upravičeno čuti ob neoreslaneni varilstvu ovirana. — Uredništvo »Dolenjskega lista«, ki se z novinarjem Radia Ljubljane vred In a svojo upravo (skupaj I ljudi) stiska v eni sami sobi. Je Pred mesei-em zaprosilo za zamenjavo pisarne z uradom, ki Ima zaposlene samo tri ljudi, ki pa Imajo na razpolago 2 »nlil. Po enem meseni Je mesrnfi stanovanjska komisija prošnjo oddala okrajni stanovanjski komisiji, ki jo ie seveda hitro rešila, »da pros-nji nI mogoče ustreči, ker so dotični pro-slnrt namenjeni že za druge namene«. S takim, lahko.bi rekli papirnatim, birokratskim načinom reševanja pametna zamenjava pro štorov med uradi seveda ne bo mogoča. Slučaj uredništva »Dolenjskega lista« je le primer, kako se stanovanjsko vprašanje v mestu no sine reševati. Prošenj za zamenjavo stanovanj na uradu seveda ne manjka, kakor tudi ne pritožb čez slabe stanovalce, ki uničujejo stanovanja. Lastnik neke hiše v Bršljlnu se je n. pr. pritožil, da najemniki po cel mesec ne pomelejo hodnika. Podobnih pritožb čez lastnike stanovanj in stanovalce je na sta novanjskem uradu veliko. Slahi najemniki, ponekod pa tudi nizka najemnina, ne go vorljo v prid obnovi In gradnji novih stanovanj. Štirje stoletnikl žive v Sloplju. Več. krat se sestanejo in pogovarjajo o časih, ko so morali tlačaniti turškm begom, katerim so pustili svoje najbljše moči. Obiranje hmelja v Savirjski dolini se bliža. Kmetje bodo plačeali obiral-kam in obiralcem po 25 dnarjev za škaf nabranega hmelja, pol živela v siromaštvu, zato se je leta 19Qf. ko je bil razpisan tečaj za babiško šoJ°, vpisala tudi ona. Končala jo je z (dličnim uspehom in dobila babiškn dipuma. Od leta W10 do 1913 je delala kot zasebna babica, nato pa je bila nameiiela v državno službo Zaslužek sicer ni p'/ velik, vendar se je družina z njeno pomočjo laže preživljala. Med narodnoospbodilno borbo je Pavlinova mama a svojih močeh pomagala partizanom zlfiti s sanitetnim materialom Osvobodili je po-zdravila z iskrenim veseljem. Ljudska oblast jo je ponovno namestil, za babico v skocjanu in ji za njeno leto priznala tudi pošteno plačilo. Z radostjo gleda Ann Pavliiova razvoj mladine, opazuje rast otroh ki jim je pomagala na svet, danes pa \pet. pomaga na svel že njihovim olropm. M. V. FRANCE K SAJE: Kako so dolenlshi iarovzi ustanavliali svojo belo vojsko (Odlomek iz knjige Belogardizem) Ob ustanovitvi tega foruma je kanonik Kek-Branko poslal kaplanu Nandetu Babnlku naslednje pismo: »Dragi g. Nanrte! G. Jordan je prijel včeraj Iz Ljubljane ln danes ob 10. uri je bil pri meni sestanek, na katerem smo se pogovorili o porazdelitvi dela in sestavili forum, katerega predsednik je g. Jordan. Yas smo postavili za načelnika propagande... V Vaš resor spada vsa propaganda in organizacija vsega našega pokreta. Vsak četrtek ob 10. uri do-poldno bo pri meni sestanek ... Upam, da boste to delo radi prevzeli v korist našega katoliškega pokreta in v blagor naroda .. .«*" Kaplan Nande Babnik se je rodil 27. aprila 1913 v Zg. Šiški v Ljubljani. V ljubljansko bogoslovje je vstopil 1934. leta, rastel s fanatičnim redom Katoliške akcije, bil 3. decembra 1939 posvečen v masnih a in postal ljubi jonec ter osebni prijatelj škofa dr. Gregorija Rozmana. Ker je bil jetlčen, se je nekaj cisa zdravil v TopolŠčld, od koder je maja 1941. leta pred Nemci pribežal v Novo mesto in se zatekel k svojima tetama Alfonzi Babnik, stanujoči v Berg-manovl hiši na Glavnem tTgU, in k s. Mariji Stanislavi Babnik, provlncialnl 44 Nedatiran original v arhivu kaplana prednici ubogih Šolskih sester de Notri-dame v Smilielu pri Novem mestu Tu je kot ognjevit apostol Katoliške akcije in somišljenik kaplana Glavača razvil svoje pogubno helogartllstic.no delovanje.50 Njegovo podobo dopolnimo še z oznako, ki jo je napisal novomeški prost Karel Čerln: »Ime, ki se zadnje čase veliko Imenuje, je Babnik. Kdo je to? Lahko rečem, da je malo duhovnikov, ki bi ga tako poznali, kakor jaz. Bil sem njegov novomašni pridigar. Ni star. Imel je novo mašo leta 1939. Ima zveze z naj. bolj znanimi duhovniki iz škofije. Poleg škofa in mene ga poznajo tudi prlor in komtur Valerljan Učak. Da, imenoval sem ga celo za škofovega prijatelja Svoj čas Je spremljal škofa po birmah in vizltacijah po dekaniji Žužemberk, z njim pa Je bil svoj čas (novembra 1942 — op. S. F.) v Kimu na avdljenci pri papežu Piju XII. itd. Res je nekoliko bolehen ... res pa je, da ne pozna polovičarstva.. .«SI Razumljivo je, da je kaplan Babnik z veseljem sprejel Kekovo sporočilo, da so mu zaupali najvažnejše in najodgovornejše mesto v vodstvu bele zarote za *° Okrožno sodišče v Novem meslu. KO 47/45. 61 C.erinovo pismo podpolkovniku Dež-manu, komandantu 111. bojne skupine slovenskih domobrancev v Novem mestu, okrož. sodišče v N. m. Ko 267/47/1«. Dolenjsko ln Belo krajino. »Sedaj je začel Babnik lakoj zbirati dekleta Iz Katoliške akcije, jih povabil za razna-šanje časopisov kakor tudi za obveščevalno delo,« Je povedal krojač Franc Pelko iz Novega mesta in nadaljeval: »Predvsem so bile Ilabjan, Grilc, Pelko Jožica, moja sestra ... Tri prave za čet-nttko skupino je v glavnem vodil Debeljak..1. Tudi meni je bilo naročeno, naj pripravim obleko ln perilo za nekaj ljudi. Dobil sem kos sivega blaga ln takoj naredil obleko . .. Kar nrnadnm* pa je imel glavno besedo Babnik, ker je tako navodilo prišlo iz Ljubljane. Začel je neumorno delati, zbirati različen material, orožje in druge potrebščine ter vse plačal. To je bil znak, da je od nekje dohil denar, ker ga drugače v Novem mostu pri društvih in organizacijah ni bilo. Saj je značilno, da si je dal zase delati uniformo iz finega kamgar-na, ker Je mislil, da bo postal komandant četnlšklh odredov.«" Komandant snujočlh se četnlšklh je. der v Suhi krajini, na Prlmskovem ln pod Gorjanci je v resnici bil bivši mornariški kapetan Janko Debeljak, zastopnik Mihailovlčevega pooblaščenca majorja Karla Novaka. Kaplan Nande Babnik pa je bil njegov namestnik, ki je kapetanu Debeljaku pri izdajalskem delu pomagal s podporo skoro vseh dolenjskih farovžev! Janko Debeljak je bil star pustolovec. V stari jugoslovanski vojni mornarici je bil aktivni oficir, ko se je pa zapletel v poneverbe nekega bencina, so ga obsodili, pomilostlll ln odpustili iz mornarice. Naselil se je v Krškem, vodil Sokola in upravljal kino podjetje. Po " Zaslišanje Franca Pelkota, arhiv jav. 1 tož. LES. nemški zasedbi Je z družino utekel v Ljubljano. V jeseni 1941. leta se je klatil po Dolenjski, se izdajal za vojaškega odposlanca Osvobodilne fronte, poizvedoval za partizanskim orožjem ln se na vsak način skušal vriniti v novomeški okrožni odbor Osvobodilne fronte.61 Ko mu ta razbljaška igra ni uspela, je po smernicah majorja Novaka zahajal v Novem mestu lp h kanoniku Keku ln dr. Benedičiču, obiskoval nekatere novomeške liberalce ter jih povezoval v mlhallovlčevske mreže. V začetku maja 1942 se je Debeljak dokončno naselil v Novem mestu, belo-gardlstično-mihailovičevskl štab pa si je s kaplanom Babnikom uredil v samostanu ubogih šolskih sester de Notre dame v šmlhelu, ker sta hotela, da bi Izdajal, ska zarota bila čim bolj zakrita pred ljudmi. V 'li posebno všeč, ker so preveč motili samostanski mir. To Je opisala tudi Ijibljan-■*kemu škofu d. Rozmanu in ga prosila, naj se kaplan Rahnlk s svojim Ha bom umakne drugam. O škofovem odgovoru Je šmlhelska prednica s. Stanislava Izjavila: »Nato sem dobila od Škofa Rozmana pismo, ki sem ga pa uničila, v katerem je hilo napisano, da mora vsak Žrtvovati nekaj za domovino. In temu odloku škofa sem se morala pokoriti.«6* 44 S črnilom pisan original v arhivu kaplana BHlmika. 45 Okrožno sodišče v Novem mestu. Ko 47/45 Str. 11. Stcv. 33 DOLENJSKI LIST Stran 5 Ljudskoprosvetne organizacije trebanjskega okraja stole pred obrežnimi naloga Prispevki k zgodovini Dolenjske Po II. kongrean Ljudske prosvcte>/Slovenije se Je delo v kiilturiio-prosvetnih društvih trebanjskega okraja nekoliko izbolj šalo. Kdor pobil že pozna kulturno-prosvetne razmere v okraju, ve. da se Okrajni odbor Ljudske proavete buri z najrazličnejšimi te žavaml. Največji problemi so: pomanjkanje prostorov, premala zavednost članstva v društvih ln šihka pomoč, ki bi Jo morala prejemati društva od množičnih organizacij. Cestokrat leži skoraj vse delo ua peščici članov, dogodi pa se tudi, da opravlja levji delež vsega dela le en član, ki Je gonilna filla ndejstvovanja v društvu. Trenutno so v okraju organizirana trt sindikalna kulturno-umetnlška društva In 10 kulturno-umetniških društev. V letu 19)0 so društva uprJaorlla 32 iger s tremi repriza ml, tri koncerte In pet večjih proslav. Leta 1951 se je stanje številčno in vsebinsko Izboljšalo. Do 20. julija je bilo uprizorjenih 21 Iger t 20 ponovil vami. bilo je deset koncertnih In dva vedra večera. Poleg tega je bil organiziran kulturni program v tednu okrajno obrtne razstave. Za osraj Trebnje Je 13 Uudsko-prosvet-nth društev vsekakor premalo. Naloga okr. odbora Ljudske prosvete ter vseh zainteresiranih je. da bodo Izkoristili vse možnosti, ki jih okraj še Ima za ustanavljanje novih društev. Povsod, kjer ko!" bo le mogoče onvanlzl ratl delo s pionirji, organizirati izobraže valne tečaje ter knjlžnl-e. bomo ustanovili izobraževalna društva. Iver Imamo v Okraju 22 osnovnih Šol In pet nižjih gimnazij, bo v najslabšem primeru število naraslo vsaj za sedem novih društev. Z dograditvijo zadružnih domov pa bo mogoče še večji razmah. V Šolskem ■ letu IS.IO r.1 je delovalo te osem Izobraževalnih tečajev. Številčno ln kakovostno stanje teb tečajev je občutno padlo v primerjavi i prednjimi leti predvsem zato, ker so bili skoraj povsod organizatorji, vodje in predavatelji zopet le učitelji, čeprav so obstajale komisije za orga nlzaeljo tečajev, žal pa so bile te le na papirju. Najboljši tečaj v lem šolskem letu Mi Imeli na Čatežu. 1'člteljstvu Je uspelo, da je s člani kulturno-umetulškega društva znalo pridobiti za tečaj sicer samo mladino. k| pa je ves čas redno obiskovala tečaj In se po končanem tečaju vkl lučila v kulturno-umetnlško društvo In začela z veseljem de lat| v sekcijah, ki jih Ima društvo. Zalo le dobil Izobraževalni tečaj pohvalo od IzvrS neg« odbora Ljudske prosvete Slovenije. Do mesecn maja Je bilo v okraju 27 knjižnic. Od teh Je moral okrajni odbor Ljudske prosvete pet vaških knjižnic zaradi nedelavnosti vodij knjižnic In bralcev ukiniti in knjige prenesti v večje sosedne kniiž-nlce. Najboljša knjižnica je v Trebnjem: ima 2B0 rednih obiskovalcev ln 1200 slik Zn uspeh In stalni napredek skrbi požrtvo vaja I knjižničar tov. Stane Koštal. V društvih so nnldelavnelšc dramske sekcije. Čeprav se borijo z raznimi problemi kot so neprlnie-nl odrski prostori, pomanjkanje kulis, zaves, odrskega materiala In garderob, opažamo veliko vesel le Igralcev do igranja ln gledal.-ev. ki komaj čakajo gledaliških uprizoritev. Pohvaliti ip treba zlasti delavnost dramskih sekcij v Trebnjem ln Kpmelju. Poleg drugih dobro naštudlranlh In dobro obiskanih Iger je trebaniska IflTar-ska družina nn.Mudlrnl.-i Mlktovo Zalo. s katero je nastopila doma In no gostovanllh enajstkrat. Veliko požrtvoval ncra In nesebičnega dela so onravlll tnv. Pavle JapelJ kot režiser, tov Totie OisterSek kot garde'-roher. zlasti pa tov VPk-n Vldečndl ki le duša trebanjskega sindikalnega kulturno umetniškega društva In gonilna sila kultur- noprosvetne dejavnosti v okraju splob. Sindikalno kulturno-umetnlško društvo Krmelj bo s prihranki, ki Jih je dobilo /. Igram), predvsem pa s prostovoljnimi prispevki In h prostovoljnim delom, postavilo moderno dvorano z odrom, ki bo odgovarjala tudi /ahlevnejšini odrskim uprizoritvam. Izmed vseh pevskih zborov Imajo naj lepše uspehe avetokrlškl, ki ga vodi tov. Volkarjeva. mlrnskl. ki ga vodi tov. Ce-larj.eva, ln Darkotov kvintet Iz st. Lovrenca, števlio pevskih zborov nI zadovoljivo. Verjetno je vzrok v tem, da manjka dobrih pevovodlj. Nujno ho treba organizirati nekaj tečajev, v katerih bi si tovariši, ki Imajo veselje ln sposobnost, Izpopolnili svoje znanje. Godba na pihala je v okraju pravzaprav samo v Trebnjem, ki pa ne more napredovati, ker kljub prizadevanju nc more dobiti dirigentu. Izmed tamburaških zborov je najdelav-neJSI zbor na Mirni, ce b| kupili dovolj Inštrumentov, hI lahko vključili v zbor poleg požrtvovalnih starejših tovarišev še mladince, ki Imajo veliko veselje do te vrste glasbe, ie bo dirigent /bora predelal s člani tambnraškega zbora še notno toorljo. pričakujemo od zbora prav lep napredek. Najboljši orkester v okraju 1e v Mi krnnogu. k| ga vodi odlični dirigent ln Izvrstni pianist zdravnik dr. Fcmc. Na vseh proslavah v Trebnjem se Je izkazala sekcija za ljudske plese sindikalnega kulturno-umetnlškega društva »Josip Jurčič«. Sekrljo z uspehom vodi tovarlšlca Matlčlčeva. Zal pa je sekcij za ljudske plese v okraju zelo malo. Prvi uspehi so bili doseženi tudi v delu ljudskih univerz. Razni strokovnjaki so o zanimivih vprašanjih predavali v raznih krajih. Največ uspeha je imel tnv. ing. Hrn-vet. ki je s strokovnimi, toda zelo razumljivimi predavanji pridobival vedno večji krog poslušalcev. Vse premalo pa je bilo skrbi za pionir sko organizacijo In posamezne interesne skupine. .Medtem ko so šahovske, recltarl jske. športne In pevske sekcije delale že dokaj načrtno — največ s pomočjo učlteljstva — so bilo skoraj povsod zapostavljene Igralske, plesne In lutkarske skupine. Organizator lutkarstva v okraju je lov. Mirko Prijatelj Itll je na tečaju ln ho prenesel pobude za lutkarstvo tudi na ostala društva. Stremeti bomo morali za tem, da bomo vse skupine, kot n. pr. Igralske, lutkarske, pevske Itd. vključili v kulturno-umetnlške odseke, t katerih si bodo društva vzgajala naraščaj. Pred organizacijami Ljudske prosvete v trebanjskem okraju so letos pomembne naloge. Nanje se Je treba pripraviti že zdaj, da nas bosta našla jesenski tn zimski čas sredi dela. ki bo posvećeno vzgoji In pouku našega ljudstva Marsikje bo treba Še zaorati ledino na kiilturno-prosvetnem polju; ju; trdo bo šlo. vendar bomo z dobro voljo In odločnostjo lahko premagali vse težave. Kulturno-prosvetno delo naj zajame v letu 1951-52 široke množice prebivalstva v okraju Trebnje. Mira Skarja. KAJ BOMO GLEDALI V KWU Ples na vodi. Poroka v vodi, ljubezen v vodi, ples na vodi, skralka — veliko vode, jazza, komičnih scen, pa pevci Lina Homay, Helen Forrest in f.arlo.s llamires, spremljava odličnih orkestrov in znanega umetnika-trnmpetisla Harrvja Jamesa, k lemu pa lepe barve in Se lepša ameriška dekleta, taka je prav na kratko vzela vsebina filma, ki Ra bomo glodali te dni v novomeškem kinu. Kdor bi v reviji — tako se reč imenuje — »Ples na vodi* iskal vsebine, je seveda ne bo našel. Za-devščina je zgrajena na vodi, ves »film je iz vode, kakor jo zapisal nek kritik. Fdini namen lega filma je zabava, reklama in hkrati opravičilo za baletno, pevske, varietejske in druge točke, ki se v revijah vrste. Čeprav imamo Jugoslovani drugačno mnenje od Amerikancov o zahodnih »»revijah«, pa hkrali dohrn vemo, da so laki filmi samo paša uSosom in očem ljudi, ki so vsega siti. V Ameriki so revije doživelo največji uspeh in vzpon. Revijo je roži ral George Sidney, igrajo pa Hod Skritim Esther VViUiams, Basil Rathhone in Jean Porlor z velikim Številom drugih lepotic in ostalih zvezd s filmskoga neba. — V Novem meslu bo film do 2$. avgusta. Ilforski volk. V prihodu inu ameriškem filmu, ki ga jc Izdelala znana družba VVarner Bros, glavni vlogi pa igrata John Garfield in Edvvard G. Robinson, se nam bo odkril košček sveta, ki ga je rad opi soval Jaek London. Kapitan Larsen je osrednja postava v filmu in romanu, ki nazorno kaže surovo življenje na morju v letih, ko so ga obvladovale še jadrnico. Ladja »Duh« lovi tjnlnje, slovi pa po tem, da na njoj ni dobro služiti zaradi krutega kapitana, Policija proganja mladoga fan ta in dokle, ki se zatečeta na ladjo, naključje pa vrže na krov tudi nekoga pisn lelja. Sredi morja poslane vsem trem jas no, da so v oblasti »moža z železno pestjo«. Nemirno, pustolovsko življenje robatih pomorščakov je prepleteno / nasiljem, v katerem se trije ljudje, tujci na ladji, no znajdejo. Film nazorno slika razmere, kakršne jo opisal Jaok London, pokaže pa tudi konec ladje, ki se s kapitanom in pisateljem pogrezne v globine morja. Otmar Skale star.: NOVO MESTO PRED DESETLETJI (Nadaljevanje) Zdravniki: okr. zdravnik Ipavic, 1885, Dr. Martin Razpet, 1885. Dr. Ivan Vavpo-tič, okr. zdravnik, 1888. Borvar, okrajni zdravnik, 1888. Dr. Peter Defranceschi. primarij, 1808. Dr. StraSok, primarij, 1999 Dr. Buh, primarij 1911. Dr. Božidar Kiis sel, 1913. Dr. Pavlic, 1915. Dr. Gholcva, 1915. Zivino:dravniki: Hcjbal, nemški Ceh, 1884. Otmar Skalo; 1884. L,-lunu-: Bergnian, 1885. Fr. Ilaika, [886, Dom. Rlzzoli, 1888. Drago Andrija nič, 1900. Odvetniki: Dr. K. Slane, 1885. J. Jagodic, sod. sv., 1885. Dr. Josip Rozina, umrl 1889. Dr. Jak. Schegula, 1890. Dr. Janez Skedl, umrl 1891. Dr. Vlad. Zitek, 1891). Dr. (ilohevniU, 1909. Dr. Igu. Mal nerič, 1914. Dr. Ivo Cesnik, 1919. Gasilsko društvo; Gustav Luser, 1885 J. Gustln, 1904. Preželj, 1924. Zuboidravniško prakso so izvrševali dentisti iz Ljubljano, ki so vsako leto prišli za nekaj dni v Novo mesto, in sicer: A. PalChel 1887, Dr. A. Praunsais 1904, O. Seydl, 1906. V mostu jc obstajala tudi »Zadruga čevljarjev«. Občni zbor je bil lela 1919. Trgovci: Adolf Pau.sor (sedaj Koncil tja, tik Rotovža), 1885 — specerija. Anton Kalčič (sedaj mesnica Dolenc), 1885. specerija. Adolf Guslin, na Glavnem trgu, specerija. Leopold Kopač, specerija Tone Viiant, (davni trg, hiša J. Kobeta, manu faktura, 1885 Karel Durini, Glavni trg — specerija. J. N. Surz, Glavni trg- (Smal čeva hiša), specerija — 1885. Anion Jarc, Glavni trg„ i886. Jože Medved. Anion Kastelic, suha roba, umrl 1903. Demeter Slofanovič, Ljubljanska cosla. Franc Kastelic, umrl 1890. Franc Božič, Glavni trg (hiša Julij Kobe), umrl 1917. Josip Ogoroutz, Glavni trg, manufaktura, umrl 1894. Strauss, Glavni trg (Pausarjeva hiša), železnimi, 1885. Val. in Alfonz Ob lak, Glavni trg, specerija — 1885. Fr. Perko, Glavni trg, 1890. Tandler, Glavni Irg knjigar, 1885. Frane Soidl, Glavni trg., steklarna, 1885. Pilpah Marija, Glavni trg. Franc Kenda, Glavni trg, umrl 1917. Ivan Krajec, Ljubljanska cesta, tiskarna in trgovina s papirjem, 1885. Ana MuhviČ, Ljubljanska cesla (Bata), mešana trgovi na. Franc Kastehc, Kandija, 1900 Gustav Forgazs, urar in zlatar, 1900. Franc Goleš, urar. Novo opekarno na Smoletovem svelu pri Žabji vasi zidajo A. Hočevar, I Ogo-reutz in B. Smola leta 1906. Polom le opekarne v marcu 1911. Novo mesto je imelo takrat tudi svoje strelišče pod vojašnico oz. sedanjim okrožnim sodiščem nad Krko. Bilo je deloma zidano, deloma leseno poslopje, iz katerega so streljali čez Krko na desni breg, kjer so bile larčc. Obiskovali so jo posebno častniki vojaške posadke. V meslu so bila tudi tri kopališča na Krki. Prvo je bilo pod streliščem, drugo na dolnjem koncu Loke nasproti moško bolnISnice. Ob plitvi vodi se Se zdaj vidi nekaj bronov, tretje pa je slalo na gornjem koncu Loke pred železniškim mostom. Bilo jc največje z mnogimi kabinami in z oddelkom za moško, ženske in otroke. Da bi se znebili vsakdanjih skrbi in se razvedrili, so vaščani ob nedeljah in praznikih radi obiskovali dobre gostilne v bližini mesta, pa tudi oddaljenejše kakor Sloiuhurjovo v Kandiji, Drenikovo — Ce-fidel — v Bršljinu. Matkovo v Gol m vasi, Bojancevo v Si Petru, Šmarješke toplica z gostilnami Zorko, HasI, Mujzeljevo go stilno v Beli cerkvi, gostilno na »Ušivcu« pri Rirčni vasi in pod. Priljubljena izletniška točka je bila Trška gora z vinogradi in zidanicami, v katerih se je točila žlahtna kapljica; le pot domov je bila več in manj nerodna. Posebno živahno je bilo na Trški gori vsako leto 8. scplombra. Pobožni meščani so radi hodili na »božja pota«, da so se znebili svojih grehov, predvsem pa seveda zaradi kratko časja. Obiskovali so cerkev sv. Ano pri Grabnu, posebno pa sv Roka v avgustu (pri Pogancahl, kjer jo skrbela krčma pod vejico v hosti za telesni blagor romarjev. Trgovska šola za Dolenjsko V zvezi z reorganizacijo finančnega poslovanja, decentralizacijo državne uprave in preusmeritve naše trgovine je tesno povezana tudi reorganizacija šol za učence v trgovini, ki morajo vzgajati naraščaj za naše sedanje socialistično trgovanje. TtlvŠa distributivna trgovina, ki je bila le nekak preskrhovalnl aparat za potrošnike In takratni nujni provizorij, nI zahtevala Pred 400-letnico slovenske knjige Svet za prosveto in kulturo pri MLO Novo mesto in SKUD »Dušan Jereb« sta objavila program za proslavo 400 letnico slovenske knjige. Rocilacij.ski vočer, koncert orkestra in »Ta veseli dan ali Ma tiček se ženi«, to je vse, kar bomo imeli v času tako pomembnega jubileja v slovenski kulluri. Knjižne razstave nc moremo šteli za mestno prireditev, ker bo okrajnega pomena kakor je okrajnega pomena tudi šludijska knjižnica. Mislim, da l>i bilo prav, Gradac. Oni dan so nesrečnega pomočnika tovarišt iz čevljarske delavnice prav usmiljeno potunkati v hladno vodo, seveda kar oblečenega; revež SC ga je na-eukid, pa so mu pomagali k sapi. V Gra-dacu sem prebral reklamo za kino predstavo: KINO GRADAC. DNES 3. 8. /,95/ v dvorani ZVEČER KINO predstava ENGLESKI FILEMI1 —• Vtaknil sem vabilo v torbo in jo ubral v C r n o m cl j. Ustavil sem se na odcepit t:esle proti Suibniku v bližini tovarne učil in ietezotlvarne ter si dodobra ogledal itelil: kap kamenja zrušene škarpe pod Druzumcričcua oda. Pezdirčcva hišo Kdo ga bo odstranil, kdo bo odgovarja! za nesrečo, ki bi se lahko na tem kupu kamenja zgodila? Nihče mi ni odgovoril. Odpravil sem se na postajo, od tam pa v Trebnje, Na nos na vrat sem odhitel v Sela-S u mb e r k. Kjer je kaj dobrega, tam me ne manjka. Nisem bil razočaran. Tri dni sem se z drugimi vred mastil s pečenimi piškami in raznimi pozemskimi dobrotami, ki jih je na kupe ostalo od svečane zlatomašniške slavnosti. Plačal ni sem nič, saj so dobri vaščani vse podarili Skoraj sem jim zavidal, koliko dobrot premorejo. Prav gotovo bodo tisto malen kost obvezne oddaje mimogrede odrinili, sem si ob slovesu mislil in odhitel nazaj v Trebnje. Od tam pa prihodnjič ... Janez Popotni. IZPRED SODIŠČA ZA ORGANA UDV SE JE IZDAJAL Franc Sašek lz Pristave pri Orchovlcl se je v zadnjem času preživljal s priložnostnim delom. Stalna zaposlitev mu je smrdela, zato se je odločil za neduhovit obisk zdravilišča v Šmarjeških toplicah. 8. junija je prišel oborožen s pištolo v Šmarješke toplice, kjer se je Izdajal upravniku zdravilišča Josipu Petanu In drugim osebam za organa UDV. kateri Išče nekega pobeglega dezer-terja. Zahteval je od upravnika hotela, da mu pokaže goste po sobah ter pozval nekega neznaneira gostu, ki je prišel v sobo. naj mu pokaže osebno legitimacijo, pri čemer Je proti njemu naperil pištolo. Sašek je s tem zakrivil kazensko dejanje proti javnemu redu In pravnemu prometu. Sašek je doka zoval svojo »korajžo« tudi s tem, da Je razkazoval svo.io pištolo že v Kronovem, pri večerji v hotelu pa je Izzivalno položil samokres na mizo ter se nasilno obnašal do osebja v zdravilišču. Sašek jc hll že leta 1949 kaznovan zaradi telesnih poškodb na is mesecev odvzema prostosti s prisilnim delom In je zadnjo kazen prestal šele letos v aprilu. Prva kazen pa ga ni prav nič poboljšala. V nočnih urah Je nadlegoval upravnika ln goste v zdravilišču, hkrati pa jo s svojim nastopom skušal omajati ugled UDV. Sodišče ga Je obsodilo na 1 leto ln 6 mesecev zapora. HRASTAR JE DORIL ZA UBOJ SVAKINJE 9 LET STROGEGA ZAKORA Grd zločin je letos 18. junija razburil daljno okolico Slare vasi pri Zagradu. 46-lelni Mihael Hrastar, kmečki delavec, je na posestvu svojega brata Antona po prepiranju s svakinjo Julijano Hrastar vzel sekiro in z njo večkrat udaril svakinjo po glavi, tako da se je ta v krvi zgrudila in zaradi pretresa možganov in notranjih krvavitev čez 7 ur umrla. Pri Hraslarjevih so bili prepiri na dnevnem rodu. Mihael Hrastar, ki je delal na bratovem posestvu, se je zaradi dednega deleža neprestano prepiral in že celo tožaril, vendar pa proti bratu v tožbi ni uspel. Glavni prepiri pa so bili med njim in pokojno svakinjo, ki se nisla mogla trpeti. Prepire je običajno začela pokojna Julijana, ki je hotela, da bi se delalo po njenih navodilih, Mihael Hra star pa je delal raje po svoji glavi. Čeprav je bil dober delavec, pa je prerad pil. Tako sta se tudi v nedeljo 17. junija s svakinjo spel prepirala; ta mu je vrgla v obraz očitek, da naj se pobere od hiše, če mu tam ni všeč, nakar ji je svak odvrnil, da bo šel, Se prej »pa jo bo z betom po glavi«. Grožnja se je v ponedeljek zjutraj izprcmenila v žalostno dejstvo. Prepir je začel topot Mihael Hrastar, ki je tudi mahal s sekiro proti Ju-lijani, ki je nato poslala služkinjo k sosedu, da bi ta pomiril razburjenega svaka. Ko sta se sosed Pavšič in služkinja Marija Zeleznik vrnila na dvorišče, sta našla Julijano že pobilo v krvi. Obtoženec je uboj priznal, zagovarjal pa se je s tem, da je bil zaradi zmerjanja in groženj z grahljami, s katerimi je svakinja baje mahala proti njemu, tako zmeden, da je »kar zamahnil proti njej s sekiro«. Sodišče mu zagovora seveda ni moglo šteti v dobro, ker je znano, da je Hrastar napadalne narave in da je svoje-časno tudi brata Antona napadel s sekiro in mu poškodoval gornjo ustnico. Obtoženec tudi ni mogel dokazati silo-brana, ker je v času prepira stal na vrhu stopnic in jc nalo šel po sekiro na dvorišče. Zalo ga je sena I okrožnega sodišča 31. julija obsodil na 9 let strogega zapora UKRADENA DRVA SO MU PRINESLA MESEC DNI ZAPORA Pred okrajnim sodiščem v Novem mestu se jo konec junija zagovarjal zaradi tatvine S ln pol kubičnih metrov bukovih drv upokojeni železničar Jože Padovan iz No vega inesta. Od januarja do maja 1951 si je nanosil z nakladalne rampe pri železu isk i postaji skladovnico drv. last Lesno industrijskega podjetja, v vrednosti nekaj nad 10.(100 dinarjev Obtoženec Je priznal, da je znosil domov 4 metre drv. 13. maja ga je ob treh zjutraj zasačil miličnik, ki Je bil s kolesom na uradni poti. kako Jc nesel z rampe dvoje metrskih polen domov In se nato vrnil še po eno poleno. — Okrajno sodišče Je zato obsodilo Padovana na 3000 din denarne kazni In na vrnitev ukradenih drv. Javni tožilec pa se je proti sodbi okrainega sodišča priložil. Okrožno sodišče v Novem mestu Je pritožbi javnega tožilca ugodilo in Izpremcnlln Izrečeno kazen Padovanu na en mesec zapora. Gibanic prebivalstva Narod si bo pisal sodbo sam Vladimir JUcdijcr — »DNEVNIK«, drugi del O (Nadaljevanje) Ljubljana jc bila v leiu 1943 spremenjena v trdnjavo. Italijanska posadka se je povečala na 40.000 mož. Pripeljali so tudi 20U0 italijanskih policajev. Pred uradi so zgradili bunkerje, okrog mosta so napeljali bodečo živo; prirejali so blokade. Vse moške in ženske iz obkoljenega mesla so vodili v posebne barake, kjer so jih legitimirali in preiskovali. Mnoge so lakoj poslali v taborišča, toda Ljubljane niso ukrotili. Okrog 7500 Ljubljančanov so odpeljali v koncentracijska taborišča, na slrašno brezdelje v Gonarsu, toda Ljubljana ni klonila. V vsaki ulici, malone v vsaki hiši in podjetju je bil odbor OK. Posebno aktiven je bil VOS — organ OF za varnost in obveščevalno službo. Samo močni podpori prebivalstva se jo moral VOS zahvaliti, da je lahko razvijal tako dejavnost, laka junaštva, da se jc Ljubljana spremenila v državo v državi, izvršni odbor OF je imel vsako jutro na svoji mizi celo knjigo poročil VOS o delu sovražnika, in celo vrslo najdragocenejših obvestil. Iz vsake ulice jc dobival VOS poročila o sumljivih ljudeh Nekega jutra je Bcvc prebral, da se v tej ln tej ulici skriva sumljivi mož Tisti mož ja bil on sam! Tovarišu, pri katerem je Stanoval, je rekel, naj ne dela ničesar, da bi se po kaki drugi liniji ne ujel, kajti potem bi prišla policija v stanovanje, kjer je bil Bevčev bunker. Toda prebivalci liste ulice so opazili, da jc Bovčev gospo dar edini, ki ne prihaja na konference OF in da ne plačuje prispevkov, zato so ga začeli opazovati. Pri lem »sovražno« razpoloženem možu so opazili nekega drugega »sumljivega« moža, da prihaja v hišo, opazili so Bovca. VOS je opazoval tudi Marjeto Kidrič, šefa VOS za vso Slo venijo in prijavil tudi njo kot osebo, ki ima »mnogo sestankov«. VOS je bil v Ljubljani res država v državi. Bcvc pravi, da se je s svojimi organizacijskimi sposobnostmi in odloČ nostjo posebno odlikoval mladi Štefan Brajnik, Pri belem dnevu so hodili organi VOS v kavarne sredi Ljubljano, legitimi rali vse in vodili tiste, ki so jih iskali, z avtomobilom na zaslišanje. Nekoč so sledili plavogardistpm in odkrili njihovo tiskarno, Potem je prispel naš avto in odpeljal vso tiskarno. Tako so tiskali naše letake na čctniškom slroju. Takoj po vkorukanju italijanskih okupacijskih čel v Ljubljano, je izdala OF v svojem glasilu »Slovenskem poročeval eu < zakon, po katerem se kaznuje s smrt jo vsakdo, ki bi denunciral Slovence oku- patorju. Na podlagi loga zakona je VOS izvrševal smrtne obsodbe. Pri tem so bila storjena junašlva kakršnih svel še ne pomni. Možna so bila samo zalo, ker jc imela OF v množicah močno oporo. Eden izmed stebrov italijanske policije je bil policijski komisar Polak, ki je bil hkr-tli v službi Gestapa in Italijanov iti ki je organiziral svojo obveščevalno mre žo. Prav tako je vzdrževal zveze mod po lici jo in belogardisti. Ni se ganil nikamor iz mestnega središča. Z revolverjem v že pu se je izprehajal po ljubljanskih ulicah Včasih je šel v Tivoli, Ljubljanski park. kjer se je sprehajal v neposredni bližini slraže. V začelku januarja 1942 sla se sprehajala po Tivoliju dva »elegantna gospoda«. Previdni Polak je imel priprav Ijen. revolver. Tovariša pa sta bila ur ne j Ša, in preden je izdajalec le enkrat uslre lil, je bilo opravljeno z njim. Organa VOS sta mu vzela revolver in izginila brez sledu, preden so sc Italijani zavedli, kaj se je zgodilo. Eno največjih junaštev jo justifikacija industrljca Avgusta Praprolnika, ki jo organiziral obveščevalno službo za Italijane in na čigar predlog je italijanska komand;« blokirala Ljubljano. Narodno so dišče OF ga je obsodilo na smrt in to mu je bilo znano. Zato se je gibal v naj ožjem središču mesta, vedno v spremstvu agenta. V začetku februarja 1012 je stopil Praprolnik v bife, dvajset mclrov od sodnega poslopja, pred katerim je bilo blizu slo oboroženih Italijanov Naši tovariši so se pripeljali z avtom pred bife, neki tovariš je ostal zunaj in kril umik, dva V okraju Novo mesto: V juliju se je rodilo 92 otrok, od tega 52 dečkov in 40 deklic, ter 4 mrtvorojeni (1 deček in 3 deklice); poro.k je bilo 13, umrlo pa je 37 oseb (13 žensk in 24 moških). Poročili so se: Študent Bižal Milan iz Kočevja in študentka Colarič Miroslava iz Novega mesta. Delavec Brajdič Jože in delavka Grubič Marija, oba iz Smihela pri Novem mestu. Nameščenec Mihalj Milivoj iz Ljubljane in hči kmeta Zefran Terezija iz Smihela pri M. m. Gradbeni tehnik Novak Božidar in Pečnr Ivanka, oba i/. Novega mesta. Kmečki sin Hočevar Miran iz Bučke in hči kmeta Rifel.j Marija iz Ločne. Šofer Kikelj Jože in hči kmeta Ljubi Ana. oba iz Smihela pri N. m. šofer Vois Franc in trg. pom. Lesar Marija, oba iz Novega mesta. Nomeščenec Gričar Ivan iz št. Jerneja in trg. pomč Tomšo Pavlina iz Šmarja. Mizarski pomočnik Husar Alojzij iz Št. Jerneja in kmetica Ven-celj Frančiška \i Šmarja. Kmet Kos Alojzij in upravnica pošte Fahiani Rozallja, oba iz Smarjete. Delavec Vtahek Franjo iz Straže in natakarica Murn Amalija iz Podturna. Logar Sečen Silvester iz Podturna in hči kmeta Lavrič roj. Darovec iz Straže. Zidar Povše Franc in kmetica Novak Neža. oba iz Ursnih sel. — Čestitamo! Umrli so: Jeriček Jožefa, 77 let, iz Brusnic. Tnrk Anton. 83 let, b Polža. Luz.ar Franc, 53 let. iz Gabrja. Boltes Janez. 70 let, iz Gabrja. Hegler Ana, 42 let, iz Bučno vasi. Simonič Janez, 50 let, iz Stransko vasi. Plut Roza- Ne teden dni — vse leto naj velja naša skrb materam in otrokom! Pismo s Čateža Ne moremo se ponašati, da je bilo naše delo v Tednu matere in otroka po sobno vidno in izrazito, čeprav smo letošnji praznik mater in otrok tudi na Čatežu proslavili z obdarovanjem, izleli in z drugimi — našim prilikam in sredstvom primernimi — prireditvami. Naša skrb pa ne sme biti vezana le na teh osem dni, temveč mora trajati vse leto, kajti vsak dan je treba pomagali, svetovali in vzgajati. In tako pri nas delamo, Ne sicer v javnih govorih in posplošeni materialni pomoči, ki včasih ni niti nujna in kot taka tudi ni zaželjena, pač pa posamezno od človeka do človeka Neredki primeri v praksi pri obiskih žena in mater so pokazali, koliko bolj je od vseh daril dobrodošla tovariška beseda, pameten nasvet in pravilno usmerjanje ob raznih prilikah. V življenju žene in ma-lere so razpotja, ki zahtevajo smotrnega kažipota in razumnega svetovalca. Dekie, ki v mučnih dvomih išče steze življenja, mlada noseča žena, ki jo je Ireha napotili v posvetovalnico, ovdovela mati, ki potrebuje smernic za svoj številni zarod, žena, ki zaradi malenkosti živi-v nesoglasju z možem, pa sama ne najde izhoda, (ašča, ki ji ne prija razmerje s snaho, gospodinja, ki ji je trenutno pošel drobiž, mlada mali, ki je obupana nad kričavost-jo svojega dojenčka in zopel druga, ki ji napol odrasli nepridipravi povzročajo preglavico pri vzgoji, pa še tisto, ki se ne znajo poslužiti ugodnosti, ki jim jih nudi skrbnost države — in še lo in nno, kar prinaša življenje, pa se v svoji pestri raznoterosti našteti ne da. Tu in še marsikje je treba pomagati. Delovno področje v prid matere in otroka je obširno, zalo se no da urediti v enem samem tednu. Vse leto naj zalo velja naša skrb materam in otrokom' Ivana Miklič, obiskovalka hja, 58 let, iz Črešnjir. Adamič Vekoslav, 5fi let, iz Ljubljane. Kiseij Anton. 44 let, iz Sv. Križa pri Litiji, špehar Peter. 78 let, iz Dragatuša Širne Jože. 54 let, iz Šmarja. Kirar Marija, 76 let. iz Smarjete. Mišica Neža, 68 let. iz Talčjega vrha. Ravnikar Ivan, 60 let, iz Št. Jur.ja. Fakin Maks, 47 let. iz Ljubljane. Zahkar Karoliua, 71 let. iz Novega mesta. Petek Janko, 54 let, iz Češnjice. Bukovec Janez, 65 let, iz Podgrada. Čuk. 1 dan, iz Prečne Zupančič Janez, 75 let. iz Srnolenje vasi. Kirn Ivana, 61 let, iz Srnolenje vasi. Sašek Anton. 39 let, iz Stopič. Može Franc. 9fi lat, iz Stopič. Erjavec Terezija, 74 let, iz Orehovice. Pirnnr Neža, 40 let, iz Prekope. Gorišek Uršula, 72 let iz Št. Jerneja. 0 vel bar Kristina, 46 let. iz ZameSkoga. Slak Terezija, 93 let, iz Globodola. Pene Janea, 89 lel i/. Karielje-vega Loknr Franc, 72 let, Iz Kartel je vega Kužnik Jože. 58 let. iz Mirne peči Žagar Avgust. 43 let, iz Št. Jurja. Rifelj Rudolf. 6 let, iz št. Potra. V okraju Črnomelj: V juliju jrt bilo rojenih 41 otrok, porok je bilo 7. umrlo pa je 21 oseb (7 žensk in 14 moških). Poročili so se: Uslužbenec Virant Alojz i-z. Gradac* in .lakljevič Antonija iz Rosalnire. Kmet Pa-njan Peter in poljodelka Svegeli Armela, oba iz Starega trta. Uslužbener Zunič Rudolf iz T.oke pri Črnomlju in poljska delavka Vrbanič Marica iz Tribuč. Oficir J A Pašič, Edvard. Negovci, Srbija,' in trosfto-di.nja Gačeša Ljubica. Daruvar, Lil Hrvatska. Oficir JA Mitič Miroslav iz Šihenikn in posestnim Novak Marija iz Loko. Usiužbe- ner Prešeren Anion In medicinska .sestra fvšič Marija, oha iz Kočevja pri Črnoml lO. Gozdni delavec Bokan Henrik in delavka Kovač Terezija, oba lz Črmošnjic. — čestitamo! Umrli so: Dergatir Jakob. 64 let, iz Maline JakSa ■Jože, 79 let, iz Maline. Zaje Franc, 70 let. iz črmošn.iic. Skofl janc Alojz, 67 let, iz Kota. Rauh Ana. 80 let iz Semiča ?,ugeli Martin. 77 let. iz Drašičev. Fux Feliks. 73 let. iz Metlike. Barle Konrad 76 let, iz Metlike. Plut. Bara. 77 let. iz Metliko. Lam UI Marija, 80 let. iz Metlike. Šterk Katarina. 83 let, Predgrad. Fugina Jože. 41 let. iz Deskove vasi. Petek Barbara. 38 let, iz Tribuč. Knner Marijn 40 let. iz Doblič. Šterk Anton. 12 «. let. iz Loke. Klobučar Katarina. 85 let. ta Loke. Jovič Milan, 1 din. Cerkviščo. Papič Stanislav, 3 dni. Griblje Pnpič Janez. 2 dni, vz Gribel.i Kniin Jože, 78 let. Iz Vinice. Babic Vesko, 23 let. iz Črnomlja. Športne vesti iz Črnomlja V nedeljo 12. avgusta je bila v Črnomlju nogometna tekma med bivšimi Ifrta.ld nogometnega društva SK Bela krajina in fizk. društvom »Rudar« iz Črnomlja. Neodločen rezultat 1:1 fl:fl) je za mlade igralce Rudarja lep uspeh. Staro moštvo SKB ^o lahko zahvali spretnosti vratarja, da "i igre Izgubilo, Čeprav moštvo SKB ni inralo že več kakor deset let, pa je pokazalo vendar zanimivo igro. — Izkupiček je bil oddan blagajni »Rudarja« za nabavo nove žoire rn ostalih potrebščin mladega kluba. A. K- JCiHO KINO MLO NOVO MESTO Od 17. do 23. avgusta: Ameriški barvni film: »Ples na vodi«. Od 24 do 27. avgusta: Ameriški film: »Morski volk«. 0$žasi PRALNICA IN ČISTILNICA MLO Novo mesto sporoča, da od 16. do 30 septembra «951 ne bo sprejemala In ne Izda lala oblek ln perila. □ reja uredniški odbor — Odgovorni urednik Tone Gošnlk - Na»lov uredništva in uprave: Novo mesto. Kapucinski trg 8 — Poštni predal 33 — TekočI račun ori Komunalni banki v Novem mestu, štev 61A-1 90323 I — četrtletna naročnina 75 din polletna 150 din, celoletna 300 din - Naročnina se plačuje vnaprej — Tiaka tiskarna »Ljudske pravice« v Ljubljani Naročite dolenjski ust sorodnikom, znancem in prijateljem, služi o vojaški rok naročite dolenjski list sorodnikom in znancem, M živijo v inozemstvu izseljenci vam bodo hvaležni za novice iz domačih krajev. .......milim pa sta vstopila. Najprej sla zapodila vse goste v zadnjo sobo, potem pa je prvi tovariš rekel agentu, naj se ne gane, drugi pa je začel streljati na Praprolnika. Prn protnik se je skril za svojo ljubico Zor javovo, naš tovariš pa ga je zagrabil za lase, potegnil naprej in ga ustrelil. Italijanska straža je slišala strele, loda naš tovariš, ki je stal na slraži, je nameril na stražarje svoj mavzer, tako da Italijani niso smeli sneti puške z ramen. Potem so vsi trije tovariši skočili v avto, ki je oddirjal. Italijani so začeli streljati za avtomobilom, ljudje pa so skakali pred njihove puške in jim onemogočili stre 1 jati na vosovce. Vendar pa je bil neki tovari! ranjen. Prinesli so ga k nekemu privatnemu zdravniku, potem pa v sanatorij Emona, kjer ga je neki zdravnik Operiral. Toda ranjeni tovariš je umrl Tedaj je naslalo vprašanje, kaj storili s truplom. V dogovoru s tovariši je upra va sanatorija obvestila italijanske oblasti, da je umrl nekdo, ki je bil slučajno ranjen, v rojstnem kraju tega tovariša pa so razširili vest, da je bil slučajno ranjen med streljanjem pri sodniji. Italijani so uvedli preiskavo. Pripeljali so Zerjavovo in policijskega agenta, da sta pogledala truplo, pa sta trdila, da tistega človeka nisla nikoli videla. Tovariš, ki je bil ubil ob justifikaciji Praprotnika, se je pisal Štefan Babnik, njegov psevdonim je bil Lojze. Bil je kmet iz okolice Ljubljane, iz DraveljI VOS je justifieiral ludi profesorja Er licha, ki je organiziral šludonisko mladino v klub »Stražo«. Člani tega kluba »stra zarji« so v službi 'Italijanov aretirali ljudi po Ljubljani, Erlicb pa se je shajal z italijanskimi oblastmi in jim dajal sezname Slovencev, ki naj bi jih poslali v koncentracijska taborišča. Erlieli je vedel, da je obsojen na smrt, in zato ga je vedno spremljala velika skupina »stražarjev«. Nekega jutra, ko se je pojavil po maši v Streliški ulici, so vosovci ubili njega in njegovega glavnega pomočnika, druge stražarje« pa razgnali. Tistega dne je bil justifieiran ludi komandant belogardistov Ivo Peršuh. Naši organi so vdrli v šlab belogardistov v Ljubljani v »Vzaiemno zavarovalnico« na Miklošičevi cesti, blizu kolodvora, in začeli streljati na Peršuha. Belogardisti so začeli zasledovati naše tovariše. Mladi Dušan Turk-Dut« jc zgrešil pot in namesto v trgovino, ki je imela na drugi strani izhod, je skočil v trgovino brez izhoda. Ilelogardislorn so se pridružili Italijani in so boleli zgrabiti Turka živega. Prvih pet karabincrjev, ki so skočili v trgovino, so podrle prve kroglo tovariša Turka. Tedaj so začeli Italijani motati v trgovino bombo, Turk pa se je skril za pult in streljal z revolver jem, kadar koli so Italijani poskušali vdreti v trgovino. Ko sla mu ostala zadnja dva naboja, so jo ustrelil, da ne bi prišel živ Italijanom v roke. Italijani so skušali na vse načine ugotoviti identiteto toga 17 letnega fanla, ki se jo lako hrabro boril. Med drugimi so prignali k Iruplu tudi njegovega očeta Ko so ga vprašali, ali ve, kdo je to, se je premagal in odgovoril, da ne ve Dule Turk je bil dijak srednje tehnične šole.