Poitnlna plačana v ootovlnl DELAVSKA ENOTNOST GLASILO SINDIKATOV SLOVENIJE # ST. 44 • 4. NOVEMBRA 1955 ® LETO XIV # CENA 10 DIN PROLETARCI VSEH DEŽEL. ZDRUŽITE SE1 Ob plenarni seji Republiškega sindikalnega sveta Gospodarstvo In vzgojna delavnost sindikatov Pretekli četrtek je zasedal v Domu sindikatov v Ljubljani Plenum Republiškega sindikalnega sveta Slovenije. Na zajedanju je poročal tovariš Janko Rudolf o gospodarskih ukrepih, ki jih narekuje naša nova gospodarska politika in izpopolnjevanju našega ekonomsko pravnega mehanizma, to-vnriš Roman Albreht pa o izobraževanju in vzgoji delavcev. Ker je plenum zasedal že v času po zaključku redakcije lista, mo o njegovem delu podrobneje poročali v prihodnji številki. Republiško vodstvo sindikatov e vsekakor ni slučajno odločilo č® to,' da razmotri na svoji ple-arn; sejj tekoča gospodarska in „*gojna vprašanja. Tok splošne- po m a ga jo, da se usposobijo za to dejavnost in da jih neprestano opozarjajo na napake v njihovem delu ter jim razkrivajo posledice, ki take napake lahko rod e. V ospredju pozornosti nove gospodarske politike sta zlasti delovne sile g® družbenega razvoja je pori 1 na dnevni red, tako na ob-®°čju gospodarstva 'kot na ob- BLrs> t ?^ju deilavslke vzgoje, nekatera dve zadevi: prvič,- konsolidacija rii 0 y®ž'na vprašanja, da je ne- naše investicijske politike, dru-l^goče iti mimo njih brez jas-v1 in odločnih odgovorov in tern v "govorom priimiernih ukrepov, :e hočemo tudi v bodoče — to pa R1 ur no trden namen — zagotoviti j0rmalno in organsko rast na-gospodarstva in j aram j e so-J^tistiičnega družbenega sožitja 1®U I in J mi rsika in v ljudmi. Gospodarska . zSojna dejavnost sindikatov pa organsko tako prepletena, da Predstavlja v bistvu eno samo . oloto družbene aktivnosti te de-4vs'ke organizacije. i če malce razmisli mo o kako naj bi delavski si:n-tvorno pomagali v praksi prijaviti načella nove gospodaril 6 politike, se nam pokažejo v 5|4vnem tri osrednje smernice, P?.'katerih naj bi teklo delo sim-rkatov, in sicer: Prvič. Predipogoj za uspešno pojavljanje nove gospodarske a,llrRke je razumevanje te poli-To se pravi, poskrbeti je tim n 28 1°> Ra bodo delavci do-gospodarski in družbeni ti),lsel ukrepov, kii jih bomo sto-»i V,v gos,jx>darstvu. V tem po-simriu ^hko opravijo delavski lavln- ii — in to predvsem de- °gr0, neverjetino Up 0®no in koristno delo, kajti sk',H>SrcRna' praktična gospodar-Vzg<>ja bo koristila ne samo skih evanPu tekočih gospodar-Hj^ l,krepov, ampak tiudi ši-rje-Zf, . 9P!ošnega gospodarskega ob--- la delovnih ljudi, kar je iz- redno D velike važnosti. pogoj w-Tu,gi'č. Nadaljnji ^rsk ° liresntčenje nove gospo- de] Ke. politike pa je v tem, da D0 Vci zavestno in disciplinira-cij, ®°sPodarijo v okviru obstoje-st0; ^°sPodarskih predpisov in ob-s(i gospodarske z-mogtjiivo- ZaLp 5e Pravi, da se ne dajo Prebl ** tržni stihiji in raznim k0ln e®at.ionim > gospod a rst veni-.ki se zavzemajo za go-sr>Ofiarjflyie mimo in preko gorkih predpisov in gospo-ttbči,, zmogljivosti podjetja, ljuje-e’ °kraja itd. in to uteme-sPorl-i° \ koristmi omenjene go-ursike organizacije. ali2a PlJtč. Končni pogoj za re-tike ’1° .nove gospodarske poli-RndilJ36- i® v tem, da delavski hoju ®ti neprestano načeljujejo Posrinu 6 avcev z vsakodnevnimi jih ruskimi težavami, pa naj ko prvič, objektivno tež- °?omsk° stanje, drugič, skes. Srpienost našega ekonom-d-o1]"?. ■‘'tstcnia ali posamezna slaba ki ® v njem, tretjič, slabosti, je Povzročajo posamezni ljud-K^gled*- Preozke gospodarske gič, konsolidacijo v gospodarstvu. Prj nas sc je v zadnjem času močno razpasel neke vrste glad I za .investicijami: ljudje bi radi na" kar preko noči zgradili ogromno velikih tovarn, podjetij, central in podobno. Posledica tega gladu je silno povečanje investicij, ki so v zadnjem času že nevarno močno obremenile življenjsko raven delovnih ljudi. Vsled tega smio prisiljeni z gospodarskimi in pravnimi ukrepi onemogočiti -take pojave, Mii smo sicer v prvih desetih povojnih letih visoko nad normalo investirali v izgradnjo ključnih objektov, toda zavedali smo se, da delamo to na račun življenjske ravni delovnih ljudi, da to predstavlja ogromno materialnih žrtev naših delovnih ljudi, v prvi vrsti delavcev, zavedali pa smo se, da nam je talka graditev življenjsko nujno potrebna, če hočemo ustvariti materialne predpogoje za hitrejši ekonomski napredek. Ves čas pa smo se temeljito zavedali, d,a taka pospešena graditev ne more Mi v nedogled. Zavedali smo se, da ne more itn v nedogled tailco »z čisto ekonomskih kot socialno ekonomskih ozirov. Izgradnja novih tovarn odpira celo vrsto novih problemov: surovine, delovna sila, promet, stanovanja, šole, zdravstvene ustanove, prehrana itd. Vsa ta vprašanja nova industrija kategorično postavi na dnevni red, in če hočemo uspešno izkoriščati zgrajena proizvajalna sredstva, moramo povoljno urediti tudi vsa prej omenjen^ vprašanja. Če hočemo torej zagotoviti j ali pa zaradi tega, > ui naklonjeni raznim °hm kapitalističnim oziro-kapitalistidnim ke^aanosti 5?>r . Iei«iem ,vnlm ®ktiVn takIavl; 1 stvarnosti: Delavci in sodelujejo pri k'h dr,,ik^u na ostalih področno si ,.fne dejavnosti. Posla n-81ndikatov je, da delavcem tiste zahteve, ki jih postavlja Povsem razumljivo je, da normalno obratovanje novih ob- terja razumevanje gospodarstva j aktov, če hočemo priti do takih vse širše obzorje delovnih ljudi, plodov, kot jih nove kapacitete To se pravi, da se vzgoja delavkah ko dajo. Poleg tega pa je tre- stva ne more omejevati zgolj na ha nujno zmanjšati splošna bre- proučevanje gospodarskih p robil mena izgradn je in tako postopno zagotoviti izboljšanje neposrednih življenjskih pogojev za delovne ljudi, ker je od tega odvisna rast njihove delovne storilnosti. lemov, temveč moramo vzporedno s tem poskrbeti za splošno in vsestransko izobrazbo delavstva, ker je ta tudi pogoj za temeljito in zrelo proučeva-I nje gospodarskih problemov in Nekateri ljudje pri nas še niso pogoj za to, da delavci sam os to j-doumeli te nujnosti in enostav- no> zrelo, preudarno gospodari-no pozabljajo, da je vsako pove- jo v gospodarskem podjetju. Tu-čevainje razširjenja reprodukei- di o tem je bilo na plenarni seji je preko normalnih zmogljivosti obširneje govora in bomo poro-gospodarstva enostavno zrnan j- čalj v naslednji številki našega sevanje življenjske ravni delov- lista tudi o tej stvari kaj več. nib ljudi, ker [ ■ samo od tam možno vzeti doda tiha sredstva za povečanje investicij. Zato, da se konsolidira naša investicijska politika in da se zagotovi normalna rast proizvodnih sredstev ob istočasnem postopnem izboljšanju življenjske ravni delavcev je potrebno storiti celo vrsto gospodarskih ukrepov, o katerih je bilo na plenarni seji obširno govora, o čemer bomo pisali v prihodnji številki. Prav tako kot je važna ureditev naše investicijske politike na ravni splošne zimogdjiivosti našega gospodarstva, je potrebna konsolidacija dotoka, stabilizaci- ..■M:?, 1 Na Dan mrtvih smo se spomnili predvsem naših borcev, talcev in drugih žrtev fašističnega terorja, ki so za osvoboditev naše domovine žrtvovali svoja življenja (komemoracija pred grobnico narodnih herojev) POMENEK O GIBANJU CEN IN VZROKIH, KI VPLIVAJO NA PODRAŽITEV IZDELKOV Ustaljenost trga je odvisna od zavestnega in discipliniranega gospodarjenja nas vseh Najbrž ne mine dan, da ne bi kakor v prejšnjem mesecu), ven- stoikov manjše investicije, kakor kdorkoli od nas rekel besedo dve dar to še ne pomeni, da se je trg so bile v letu 1954. Toda letos o gibanju cen. To je povsem ra- umiril. Predvidevanja letošnjega opažamo v našem gospodarskem ja itd. delovne sile v gospodar- zumljivo, kajti vsaka podražitev družbenega plana o ustaljenosti življenju prav isti pojav. Inve- stvu. Vsekakor je že dosedanji potrošnik predmetov prizadene plačni sistem pomenil pomemben koraik v to smer. Toda sam sistem iima še toliko slabosti, da ne prihaja v polni meri do izraza načelo nagrajevanja po učinku. To se kaže predvsem v dveh smereh. Prva je v tem, da go življenjski standard nas delavcev Toda pogostokrat so ti pomenki dokaj enostranski. Največkrat namreč samo ugotavljamo, da trga se torej niso uresničila. Kje so vzoki? Vzrokov za naraščanje cen je več, vzroki so različni in marši- cene rastejo, ne razmišljamo pa kaj m1or8™° P^Pisati našim last-tnrii n ™ =.u rirn, nim slabostim. V glavnem so na tudi o vzrokih, za takšno ali drugačno oblikovanje cen in o tem, kaj bi morali storiti za stabiliza- takšno gibanje cen vplivale te-le stvari: Obsežna izvenplanska in- sticijska fronta se je razširila. V prvih sedmih mesecih letos so veliko bolj porastli investicijski izdatki, kot je to predvideval družbeni plan in kot lahko to prenesejo gospodarske zmožnosti naše dežele. Do avgusta smo v vsej državi potrošili za brutto-investicije 205,8 milijarde dinarjev (brez regresa), potrošili smo spodarsko podjetje še ni gospo- cBo našega trga za ustalitev cen vesticijska dejavnost, počasna dar siko zainteresirano, da zapo- rast kmetijske proizvodnje, ozi- 1 v . . , sli kar naj mam j delavcev to se skih prMelkov, i^estic^jskega roma premajhna tržnost našega kot v enakem č^uTanh Zal Pravb da z intenzivnim delom ki gradiva itd. Zato ne bo odveč, če tiTIkV kai ne poteka investiranje tako, & SlV£a : se_ tokrat pomenimo o vseh teh ^ trgovski^mrezi^m^tudi škod- kot ^ predvidevala družbena pla- na za minulo m tekoče leto? do večje količine opravljenega stvareh, dela, ampak ostaja na eiksteziv- |-nem povečevanju množine manj kvalitetnega dela, to je na zaposlovanju vedno novih delavcev z imanjšo delovno kvalifikacijo in storilnostjo. To nujno povzroča manjšo delovno storili nosi v gospodarskih organizacijah in res precejšnji. Minuli mesec so bile na primer cene na drobno onemogoča poviševanje zaslužkov višje kot v sep- delavcem, ki povišujejo svojo de- t6mbrU lanL Industri.,ski izdelki ljive težnje kolektivov, ki so na oblikovanje cen gledali pogostokrat z ozkega stališča svoje tovarne, s stališča proizvajalca in ne tudi s stališča potrošnika. Letos so bili premiki v cenah herno industrializacijo. To je po- Vzroki za naraščanje cen so različni vsem razumljivo, kajti država, ki gradi industrijo, mora dobršen Tovariš Svetozar Vukmanovič-Tempo je v intervjuju z urednikom gospodarske rubrike »Borbe« (intervju je objavljen v »Ljudski pravici« štev. 237 z dne 19. oktobra 1955) dejal o teh stvareh tole: »Predvsem se je pri nas udo- lovno storilnost Novi gospodar- ji za 6 odstotkov, prehran- železnic, cest itd. Manj .• I;!1 I kene proizvode pa plačujemo za ,redstev torei lahko da i e za urn- tišin •šsrjzt lja posle, čeprav ni zbrala sred- skl predpisi moraio odoraviti prvizvime pa plačujemo za sredstev torej lahko daje za pro- te vc in v mlnem sm ' k T dr3Z]C kot lan‘ v septem- izvodnjo potrošnih dobrin. Tudi ^ev- marvehc sKredstva sale v " E: ™ SSS& ssK; ^ “ “SE pojave slu omogočiti v to, da bo normalno izkoriščanje novih ka- „ spodarsko 'podjetje zainteresi- merjavi z ravnijo cen v avgustu JE,® ^HpI šiti> tako da se nenadoma, in si- —:i-' ----------- ^ -n« ------------------^i— ^ ” ' ,reč ju za ^TOtrSS gradnjo ob^^ektov Cer v začetku- Pojavijajo na trgu. industrij- železarne, hfdmrentrail tid’ Tako nastane velikansko povpra- pacitet, v katere simo vložili to-1 rano z manjšim številom delavsko truda in samoodpovedi, po- : cev, ki bodo -bolje plačani, doseči tem moramo sedaj izpolniti še i višji proizvodnji učinek. lahno padle (v povprečju okoli 1 odstotek, cene skih izdelkov so v glavnem iste za ' železarne, hidrocentrale itd. Te skladnosti v razvoju posameznih panog gospodarstva smo na trgu čutili, predvsem pa jih čutimo zadnje poldrugo leto. Ker se ni razvijala kmetijska proizvodnja in proizvodnja potrošnih dobrin v skladu s potrebami, so začele naraščati cene predmetov široke potrošnje. Naraščale so tudi cene investicijskega in drugega materiala. Za drugačno razdelitev narodnega dohodka smo se lahko odločili šele sedaj Za drugačno razdelitev narodnega dohodka, za zmanjšanje oziroma za drugačno strukturo investicij, se nismo mogli odločiti vse dotlej, dokler niso bila zgrajena podjetja temeljne industrije, dokler nismo imeli dovolj energetskih virov, osnove za nadaljnjo hitrejšo rast proizvodnje predmetov za široko potrošnjo. Že lani je bila naša splošna gospodarska politika usmerjena k sevanje, in sicer umetno povpraševanje. Normalno bi bilo, da. bi se ta sredstva pojavila na trgu med letom, v skladu s tem, kako se nabirajo sredstva in kakršne so potrebe. Tako imenovano umetno potrošnjo pa izkoriščajo posamezna podjetja, posamezne komune, da navijajo in dvigajo cene svojih izdelkov in pridelkov. Ni naključje, da se prav v prvem četrtletju dvignejo cene gradbenih potrebščin, opreme itd. Tedaj nastane pravi naval na trg. Z dviganjem cen zbirajo podjetja nova sredstva, ki niso bila1 predvidena v planu. Okraji, ki so prišli tako do nepredvidenega dobička, se znova pojavijo z njim na trgu, cene spet poskočijo in tako imamo spiralno gibanje cen navzgor. Jasno je, da po tej poti ne moremo naprej. Za prihodnje leto je treba po mojem mnenju z družbenim planom predvideti, da je moč trošiti sklade šele, ko se ugotovi, kolikšni so. To pa je možno na podlagi zaključnega računa podjetja. Treba je določenemu izmenjavanju "osnov- kredftirania1" to e rvds„,n=?rnT sr SKi.*0 nfanu ie htin družbenem podlagi bodočih skladov> ki jih je planu je bilo na primer predvi- treba šele zbratL<< J Naše kmetijstvo pridela še vse premalo pridelkov za prodajo, zato na trgu ni vedno dovolj zelenjave sočivja, sadja in žita in ti pridelki so dražji, kot pa bi smeli biti. V bodoče bomo morali posvetiti vso pozornost kmetijstvu in storiti karkoli je potrebno, da bodo naši kmetovalci pridelali čimvei dobrih in poceni živil (motiv z ljubljanskega trga) deno, da bomo potrošili manj sredstev za investicije. Skupne j brutto-investicije pa so se v prvih desetih mesecih lani povečale, v primerjavi z istim obdobjem : leta 1953, za 40 milijard dinarjev i ali 19 odstotkov. Znašale so . , 260,9 milijarde dinarjev. Na osno- Rensko investiranje, so torej na vi tega je zvezni družbeni plan dlani- Vsi ki tako ponovno za leto 1955 predvidel za 11 od- | (Nadaljevanje na 2. strani) Porazdelitev sredstev mimo družbenega plana je škodljiva Vzroki za porast cen. za izven- Ustaljenost trga je odvisna od zavestnega in discipliniranega gospodarjenja nas vseh (Nadaljevanje s 1. strani) porazdeljujejo sredstva mimo družbenega plana, očitno ne mislijo na posledice, ki jih rode njihovi ukrepi, sklepi in odločitve. Koliko sredstev bomo izdali za investicije, koliko za potrošnjo, določimo vsako leto z družbenim planom. Takšno porazdelitev sredstev je predvideval že Karl Manc, ko je v prvem delu .Kapitala« zapisal tole: »Celokupen proizvod združenja (združenja svobodnih ljudi, ki delajo z družbenimi sredstvi za proizvodnjo) je družben proizvod. En del tega proizvoda je zopet namenjen kot sredstvo za proizvodnjo. Ta ostane družben. Toda drugi del sredstev trošijo člani združenja kot življenjske potrebščine. Zaradi tega se mora razdeliti med nje. Način te razdelitve se bo menjal proti posebni vrsti samega organizma družbene proizvodnje in proti ustrezajoči. višini zgodovinskega razvoja proizvajalcev. (Karl Marx »Kapital«, I. del, prvo poglavje: Blago, stran 43. Izdala »Kultura« leta 1947.)« Vsako leto doslej smo z družbenim planom predvideli, koliko družbenega proizvoda lahko in moramo potrošiti za investiranje. Lani in letos smo ta sredstva že nekoliko zmanjšali. Vsaka drugačna porazdelitev sredstev za proizvodnjo, kot je predvidena z družbenim planom, torej zmanjšuje tisti del sredstev, ki so namenjena osebni potrošnji proizvajalcev. Če vlagamo več sredstev v investicije, kot imamo zanje investicijskega in drugega materiala, naraščajo cene temu materialu in kaj kmalu začno na- dela le toliko pridelkov, kolikor jih potrebujejo za preživljanje člani družine. Zaradi takšnega pretežnega dela naturalne proizvodnje, je naš trg slabo založen s kmetijskimi pridelki in kmet prihaja na njega kot monopolen prodajalec. Ker nimamo v našem gospodarstvu potrebnih rezerv in ker zadruge ter kmetijska gospodarstva ob razmeroma majhni proizvodnji še ne morejo vplivati na cene kmetijskih pridelkov, mora potrošnik kupovati pridelke y zunan ji trffovini bo treba narodnega dohodka, s politiko in-po cenah, ki jih diktira monopo- -i—i.— i,— samezniki opozarjali, da je za da-n&šnje visoke cene hlodovini v veliki meri kriv zadružni trgovski sektor. Zadružni sektor kupuje hlodovino od privatnikov po 8000 dinarjev, prodaja pa jo po 12.000 do 13.000 dinarjev in si na ta račun zadrži pri kubičnem metru hlodovine 3 do 4 tisoč di- j nar j e v. Takšnih pojavov je v na- j šem gospodarstvu nešteto in čim-prej jih bomo morali odstraniti. izvode vplivajo na podražitev predmetov na notranjem trgu, kajti izvozna podjetja si prizadevajo čim več izvoziti, pa čeprav zato dvigujejo cene lesu in podobno. Nekatere tovarne, na primer Tovarna »Stol« v Duplici, so že predlagale, da je treba znižati izvozni faktor za določene končne izdelke, ker bo to ugodno vplivalo na oblikovanje cen in proizvodnje. Ustaljeno., trga in cen je torej odvisna od nas samih Ustaljenost našega trga in ustaljenost cen je torej povezana z vrsto stvari, ki jih bomo morali urediti drugače, če bomo hoteli to doseči. V sklepih posvetovanja o gospodarskih vprašanjih najdemo pojasnilo, kaj vse bo treba storiti za ustaljenost tržišča. Med drugim je rečeno tole: »Z ustrezno politiko razdelitve BESEDA BRALCEV ZASLUŽKI, NORME IN RAČUNI marsikaj spremeniti Res je, da pomanjkanje prevoznih sredstev, pomanjkanje skladišč, skratka slaba tehnična oprema tržišča vpliva na podražitev kmetijskih pridelkov. Toda večina ljudskih odborov je svoja sredstva namenila v velikem ob- j segu za druge namene, ni pa jih vlagala za pospeševanje prometa I s kmetijskimi pridelki, za boljši prevozni park, ureditev skladišč itd., kar bi nedvomno vplivalo na pocenitev kmetijskih pridelkov. llst-kmet. To je drug vzrok za po-rast cen, predvsem cen prehran-benih predmetov. Kmetijstvo bomo morali torej usmeriti od naturalnega gospodarjenja k tržnemu gospodarjenju, to je, da bo pridelalo čimveč pridelkov za trg, da bo povečalo svojo tržnost. Naša industrija še ni razvita v tolikšni meri, da bi lahko založila poljedelstvo s stroji. Zato moramo zemljo čimbolj racionalno obdelovati. Ugotavljamo pa lahko, da sedaj na vasi že marsikje primanjkuje delavcev. Kmetijstvo torej ne more obdelati dovolj racionalno vseh zemljišč, ker nima delavcev: Del vzrokov za to lahko iščemo v preobsežni investicijski graditvi, v izvenplanskih gradnjah. Lani se je na primer v našem gospx>darštvu zaposlilo približno 150 tisoč delavcev več, ka- J kor leta 1953, letos pa bo pri nas zaposlenih 200 tisoč delavcev več kot lani. Ker zaposluje gradbeništvo v glavnem nekvalificirano delovno silo, pirimanjkuje vasi delavcev, polja so neobdelana, ali j premalo racionalno obdelana in - , zato je tudi tržnost kmetijstva poslanca Janeza Vipotnika, manjša, kot pa bi lahko bila. Ze k^nam je govoril o gospodar- vesticij, kakor tudi s politiko krepitve rezerv, zagotoviti čimvečjo stabilizacijo trga ... Za odstranitev negativnih pojavov v trgovini, zlasti v trgovini s kmetijskimi pridelki in v odkupu, je treba storiti ukrepe, kakor je kontrola potrošnikov v trgovini, boljša oprema odkupnega omrežja s prevoznimi in drugimi sredstvi, naslonitev na kmetijske zadruge pnri odkupu in ukinitev sistema nakupovalcev.« Te sklepe bo treba dosledno uresničevati in potlej si lahko Tudi v zunanji trgovini bo tre- j obetamo, da bomo dosegli ustalje- ba marsikaj spremeniti. Ugotavljamo namreč lahko, da visoki izvozni faktorji za nekatere pro- nost tržišča in pravilno oblikovanje cen. Peter Dornik PRED LETOŠNJIMI. OBČNIMI ZBORI V MEŽIŠKI DOLINI Občni zbor podružnice članov sindikata v mežiškem rudniku bo še ta mesec Po predavanju našega zvez- glavnih investicijskih materialov je pokrivala v prvem polletju nekaj nad polovico potrošnih sredstev za investicije. Ker je bilo na trgu premago investicijskega materiala, so naraščale cene železu, opeki in drugemu materialu in skladno s tem so se dvigale tudi cene drugim predmetom. In tega se, kot vidimo, niso zavedala in se ne zavedajo dovolj podjetja in okraji in so trošila več sredstev za investicije, kot je bilo to predvideno. Sredstva gospodarskih organizacij, ljudskih odborov in ljudskih republik so bila namreč v minulih mesecih glavni vir povečanih investicij. V sedmih mesecih letos so gospodarske orga- mesto da nizacije in ljudski odbori ter ljudske republike potrošile za 59 odstotkov več sredstev kot v prvih mesecih lani. Zakaj prihaja do teh pojavov? p ra sanj! h, so se sestali od- Icmetij stvo imelo toliko delavcev s,e ° delu kongresa sindikata ru-kot jih potrebuje. dar jev in metalurgov in o obe- nem zboru podružnice. Neurejene razmere Po vseh obratih bodo občni V trgovini zbori Že do 13. novembra, zad- j; • •____• , njo nedeljo v novembru pa bo tudi v plivajo na rast cen občni zbor sindikalne podružnice. Neurejene razmere v trgovini Na vsakih osem članov bodo iz-v dobršni meri vplivajo na rast volili po enega delegata za obč-cen. Prepogostokrat ugotavljamo, ni zbor podružnice. Lani so na da je trgovina premalo elastična, v s-a.kiih deset članov volili enega da prav zaradi te neelastičnosti delegata. Posebno so opozorili, marsikje propadajo kmetijski piri- ! naj na obratih izvolijo take de-delki, trg pa je z njimi slabo za-,'legate, da se bodo zavedali svoje ložen in zato cene rastejo. Naša, dolžnosti in se udeležili občnega trgovska podjetja so preveč nag- zbora. Na občni zbor namerava- njena k temu, da iščejo čimvečji zaslužek ob manjšem prometu, da iščejo velike razlike v cenah, natri čimbolj razširjala jo povabiti tudi ostale člane podružnice, posebej še neorganizirane. Se ipred občnim zborom naj bi se odborniki pogovorili z ne- Ne pozabimo, da je gospodarstvo nedeljiva celota Do teh pojavov prihaja zato, ker vsi skupaj pogostokrat pozabimo, da je gospodarstvo nedeljiva celota, da je proces proizvodnje in menjave blaga družben proces, in da vsak napačen ukrep poraja vrsto kvarnih posledic. Ko je Karl Mara analiziral proces proizvodnje in menjave blaga, je zapisal med drugim tole: »Vidi se, da blago ljubi denar, toda steza prave ljubezni ni nikoli ravna. Kvantitativen sklop družbenega organizma proizvodnje, ki svoje raztresene člane predstavlja v sistemu delitve dela. je prav tako stihijsko slučaj kot njegov kvalitativen sklop. Zaradi tega naši lastniki blaga odkrivajo, da ista delitev dela, .ki jih postavlja v položaj neodvisnega zasebnega proizvajalca, postavlja tudi družben proces proizvodnje in njihove odnose v tem procesu neodvisne od njih samih, da se njihova osebna medsebojna neodvisnost dopolnjuje s sistemom vsestranske odvisnosti.« (Karl Marks: »Kapital«, I. del, I. poglavje: Blago, stran 69, izdala »Kultura«, leta 1947.) Ta znanstvena Maraova ugotovitev velja tudi za današnji čas. Žal kot proizvajalci nanjo marsikdaj pozabimo. Če neko podjetje ali okraj zbira sredstva za izven-planske investicije na račun dviganja cen, češ saj smo jih dvignili samo mi, da zgradimo to, kar nujno potrebujemo, slej ali prej občutijo porast cen tudi člani tega istega kolektiva ali prebivalci okraja, porast cen v eni tovarni ali panogi vpliva na podražitev cen v vrsti drugih panog, draže se proizvodi za proizvodom. Kmetijstvo moramo usmeriti »d naturalnega k tržnemu gospodarjenju Za naše kmetijstvo je značilna naturalna proizvodnja. Dobršen del kmetijskih gospodarstev pri- promet blaga ob čim dostopnejših organiziranimi, zakaj še niso čla-cenah. Ta težnja seveda vpliva na ni delavske organizacije, visoko oblikovanje cen. Prepogo- j Odborniki so menili, naj bi stokrat moramo plačati blago de- na obratnih občnih zborih člani setkrat dražje, kot pa ga je ku- | saimii predlagali dva do pet kan-pila trgovina. Na plenumu čla-; didafov za skupno kandidatno nov strokovnega združenja lesno-, listo, o kateri bo odločal občni industrijskih podjetij LRS, ki je zbor podružnice. Prav tako naj bil v avgustu v Mariboru, so po- obrati predlagajo po enega čla- na, ki naj bi bil izvoljen v nadzorni odfbor podružnice. Po obratih bodo še pred občnimi zbori sestanki, na katerih se bodo pomenili o pripravah za občni zbor. TEMELJITE PRIPRAVE V ČRNI Zadnje dni oktobra je občinski sindikalni svet v Črni na Koroškem priredil posvetovanje s predsedniki in tajniki sindikalnih podružnic. Razpravljali so o izkušnjah iz sedanjega plačnega sistema, o normah in akordih ter o tem, kako so uresničevali tarifne pravilnike in pravilnike o premijah v naših podjetjih. Posebej so se pogovorili še o občnih zborih podružnic, ki naj bi bili že vsi v novembra, tako da bo lahko občni zbor sindikalnega sveta že v začetku decembra. Sklenili so, naj se izvršni odbor sindikalnega sveta čimprej sestane ter pripravi temeljita navodila podružnicam za občne zbore, odborniki sindikalnega sveta pa naj podružnicam neposredno pomagajo, da bodo občni zbori zares dobro pripravljeni. L. Š. Na sestankih sindikalnih podružnic gozdnih delavcev skoraj redno razpravljajo o odtoku delavcev iz gozdarstva in kmetijstva v industrijo oziroma v druge gospodarske panoge. Zato se mi zdi prav, da podrobneje osvetlimo vzroke odhajanja delavcev iz gozdarstva. Že sama narava dela v gozdu je taka, da so delavci razkropljeni po manjših skupinah in se zato bolj poredkoma sestajajo in njihovo mnenje se težje uveljavi, saj je do uprave pravzaprav zelo daleč. Tako v upravi dostikrat gospodarijo bolj po svoje in koristni predlogi delavcev ne pridejo prav do veljave. Druga težava pa so kvalifikacije. Teh doslej v naši stroki še ne poznamo. Uredba iz leta 1950 jih še ne priznava in so delavci ob upokojitvi razvrščeni kot nekvalificirani delavci, če zadnja leta pred upokojitvijo ne odidejo v industrijo in si tam pridobe priznanje kvalifikacije. V gozdarstvu je precej poklicev, n. pr.: sekač, tesar, logar, ogljar, sprav-Ijač, splavar, žičničar, strojnik na gozdni železnici, miner, skladiščnik, cestar, smolar, krojilec, rižar, strojni razžagovalec itd. Že iz teh nekaj primerov vidimo, kako raznoliko je delo gozdnih delavcev in za opravljanje vsakega izmed teh poklicev je nedvomno potrebna tudi strokovna izobrazba. Ker kvalifikacije niso priznane, kajpak delavec ne vidi možnosti, da bi v stroki napredoval in si dostikrat rajši izbere drug poklic, zlasti še, ker so delovni pogoji gozdnih delavcev precej težki. Delovišče je oddaljeno od doma, v gozdu prebije po ves teden, kuhati si mora sam. prebiva v barakah, imeti mora svoje orodje itd. Posledica vsega tega je dostikrat tudi nekvalitetno delo, s čimer prizadenemo našemu gospodarstvu več škode kot koristi. Tudi tarifna politika po mojem mnenju šepa, saj so plače nizke in zato tudi norme sorazmerno tako nizke, da jih tehnično vodstvo težko opraviči. Poglejmo si primer iz izkoriščanja gozdov! ■ Pri plači 36 din na uro znese zaslužek 288 din. Ob srednje ugodnih prilikah bi delavec izdelal v osmih urah 2,20 m3 hlodovine, kar pomeni, da bi dobil za meter 131 din. Težko bi našel človeka, ki bi šel delat za ta denar. Če pa bi plačali za pro-storninski meter 180 din, bi znašala norma 1,6 metra (288 din: 180 dinarjev). Ta norma je vsekakor prenizka. Vemo namreč, da govorimo o nerealni normi, če jo delavec lahko preseže čez 40 odstotkov. Temu bi se izognili, če bi določili dnevno plačo 400 din. Učinek bi bil večji, surovine bi boljše izkoriščali in še delavec bi bil zadovoljen. Pri 400 dinarjih bi znašala norma 2,220 metra (400 : 180). Ta bi bila realna in ne bi je bilo moč v povprečju veliko prekoračiti. Vse to nas sili, da pogo)e gozdnih delavcev temeljito Pr0' učimo in jim damo, kar jim 9re‘ Karel Dretnik, tajnik sind. podr. Gozdne upfi i' v Črni na Koroškem l Opomba uredništva: Repu bij' ški odbor Sindikata kmetijskih in gozdnih delavcev Sloveni]1 smo vprašali, kako je s kvalii]' kacijami ti tej stroki, saj koli' kor vemo, se Republiški odbof že dalj časa zavzema za to. P°' vedali so nam, da je Republik odbor že zdavnaj izdelal podro' ben osnutek pravilnika kvalifi' kactj v gozdarstvu in je o nje"1 razpravljal celo Centralni odbor tega sindikata. Takrat so se & ta osnutek zanimali tudi tovor"! iz Bosne in Srbije in jim je n®’ Republiški odbor dal prepis teffi. 1 osnutka. V Srbiji in Bosni 1? uredba že izšla. Pri nas pa se il stvar zataknila, menda v Zbor niči za kmetijstvo in gozdarstv»i ! v Upravi za gozdarstvo in & prosvetni organi morajo d®* svoje soglasje Da pravilnika *e sedaj ni, vsekakor ni krivda Re' publiškega odbora, vendar ^ pristojnih mestih obljubljajo, dj bo uredba kmalu izšla. Morebib se je stvar zataknila zato, kf menijo, da bi morala taka ured' ba veljati za vso Jugoslavijo ne le za posamezne republike. S plačami in normami pa i? stvar nekoliko drugačna. Tovat^ Drenik računa norme tako, ® vzame za osnovo plačo in poteh1 izračuna, kakšna naj bi bila not' ma za tisto plačo. On pravi, 115 primer, če zasluži delavec na d®® 288 din, mora napraviti 2,20 171' Če bi znašal akord za meter ®®' mesto 131 din 180, potem bi ri1®' šala norma 1,6 metra. Nato pred' laga, naj bi normo povišali ^ 2,22 metra za plačo 400 dinarji na dan. Kajpak takšno izhodišče **’ sprejemljivo. Velja namreč ®®' čelo, da je delavec plačan P" delu. To se pravi, da je storiteh osnova za plačo in ne narobe plača osnova za storitev. Znan° je tudi stališče sindikatov, mora biti boljše in produktivne]' še delo, tudi boljše plačano. pa se pravi, naj bi delavec z* na primer, četrtino višjo pl®56 približno tudi toliko več napra' vil. Le takrat se dajo zagov®(” jati višje plače. Ob tem pa se ** spuščamo v razglabljanja, ali s° gozdni delavci v Črni prime^ plačani in če morda pri njf stvari tako kažejo, da bi se da10, drugače urediti. Če je tako. se obrnejo na okrajno komi&i? za plače, ki naj pregleda uprav'" čenost norm ter s tem v zve1' morebiti tudi uravna zasluži' Toda od načela, da so višji zl).' služki lahko le za višjo storilno*' bržčas tudi komisija ne bo mo0‘h odstopiti. Prispevajte v Tiskovni sklad Delavske enotnosti' OB ROBU DOGODKOV 0 P0SARSKEM PLEBISCITU IN NJEGOVIH POSLEDICAH KAMEN SPOTIKE Leta 1952 se je nemško-francoski posavski spor spet zaostril. Nemci so demonstrirali in zahtevali vrnitev Saara. Francija ni popustila. Razgovori med Schumanom in Adenauerjem niso obrodili sadu. Francozi so ponujali splošne svobodne saarske volitve in ustanovitev parlamenta, Nemci pa so te ponudbe odklonili. Adenauer je izjavil, da se Nemčija nikoli ne bo odrekla Posarj Konnski n n r 1 n m ml * S« ____l_; : bo jutri? Nič bolje, prav gotovo slavju Zaradi tega »jutri« se je Francija ogfeL za evropsko integracijo, ki naj bi PrL vsem obvarovala njene gospodarske pa tudi njene meje pred nem V nedeljo, 23. oktobra, je čanom, da ... 23. oktobra, je bil v Posarju plebiscit, ki je omogočil Posar-jjovedah svoje mnenje o nadaljnji usodi te bogate nemške po-rj r J°. dvch. minulih vojnah odtrgali od Nemčije. 423.000 volivcev je zavrnilo tako imenovani evropski statut, 202.000 volivcev pa je glasovalo zanj. Ta odločitev je povzročila na Zahodu velike skrbi. 51,2//* glas.ov in 28 mest v skupščini. Socialdeinokratje so dobili 17 mandatov, 3 mandate so dobili demokrati, 1 komunisti in 1 neodvisni. Vlado je sestavil Johannes Hoffmann, ki mu Posarčani mejfmed^^Francijk* iTTemc^T mT*! S° ** •Ved"? ležale ogromne zaloge pre- vlrja^veroP^MrV” Francijo!'V Tildi men r ranči JO in Nemčijo. Meri moga in zeleza. so sodelovali fndi sorlnlH.mok,,« mo«^, ,eta je Francija pre_ - raj milijon prebivalcev, večinoma Nem- vzela upravo nad posarskimi rudniki, leta) je prenehala voj J " n/.. <040 u;i~ n_______• .i_i m _ Istega leta je investirala v posarsko go- sarja. Francoskega voh ‘tV i * 4n4n . ... „ . , , istega leta je investirala v posi Do leta 1919 je bilo Posarje del Nem- spodarstvo 60 milijard frankov. čije. Že tedaj je bilo gospodarsko zelo S francosko pom nnmpmhnn to Uto ioll„ _ ... „ 1948. „ „na okupacija Po- irja. Francoskega vojaškega komandan-- ta je zamenjal visoki komisar, ki se je pomembno tželezo icklo nremmTv T.,“M1,YVi,OLV nemočjo si je Saar hitro zanimal predvsem za izvajanje določil na leto. V prvih povojnih letih se je Francija v Posarju kar precej utrdila. Leta risti, r_ nevarnostjo. .. Nemška vlada, prijateljica Zab^ predvsem Amerike, ni hotela z zaosp y vanjem saarskega vprašanja razburi,. ?ss?$ ejpsfp-i&Jte S? opet je zmagal Hoffmann, pronemške stranke se še vedno niso smele pojaviti v javnosti. Februarja 1953 sta se v Rimu sestala Adenauer in Bidault. Razpravljala sta o Saaru. Marca 1955 sta se državnika Marca 1950 je posarska vlada sklenila s Francijo več pogodb. Najvažnejše so: 1. Splošna konvencija, po kateri je Posarje avtonomna pokrajina v gospodarski, carinski in denarni zvezi s Francijo, ki je odgovorna za zunanjo politiko in; vojaško zaščito Posarja. 2. Konvencija o rudnikih (velja do sklenitve mirovne pogodbe z Nemčijo), s katero Francija obljublja podporo težnjam, da bi posarska vlada upravljala rudnike, do tedaj pa bi rndnike upravljal posebni svet, ki ima 18 članov. 9 Francozov Med prvo svetovno vojno so Nemci uničili premogovnike v francoski pokrajini Lorraini, ki meji na Posarje. Zato so zavezniki z versaillsko mirovno pogodbo ločili Posarje od Nemčije in ga gospodarsko povezali s Francijo kot nadomestilo za škodo, ki jo je Nemčija povzročila Franciji. Posarje je po določilih mirovne^ pogodbe kot posebno evropsko ozemlje upravljalo Društvo narodov. ^ Sredi tridesetih let pa so se v Nemčiji okrepile nacistične sile, ki so med dragim zahtevale tudi vrnitev Posarja. Leta 1955 je bil v Posarju plebiscit. Od 539.000 volivcev se jih je 477.000 odločilo za priključitev k Nemčiji. Po plebiscitu je Nemčija Posarje zasedla. Nemški industrialci so spet vključili posarsko gospodarstvo > rulirski bazen in s tem postavili temelje vojni industriji, ki jo je Hitler potreboval za svoje ambiciozne napadalne načrte. Francija tega ni pozabila. Po drugi svetovni vojni je ponovno zahtevala ločitev Saara od Nemčije. Zavezniki so tej zahtevi ugodili. Dne 22. junija leta 1945 so se ameriške čete umaknile iz Posarja rr«..uja omenjam " S? Pre.Pustde .*,ranc,{‘* ; visoki komisariat v Saaru z diplomatsko Francija pa je po sklepu zaveznikov 1946 so Saar ločili od Nemčije s carin- komisijo. Posarska vlada, prijateljica ,e začasni upravitelj Posarja. Dokončni sko pregrajo. Leto dni kasneje so zu- Francozov, je dobila večje pravice, položaj te dežele mora urediti nemška nanji ministri štirih velesil potrdili lo- Medtem pa je Zahodna Nemčiia iz-mirovna pogodba. čitev Posarja od Nemčije in sprejeli koriščajoč nasprotje med Vzhodom in * . francoski predlog o gospodarski zvezi Zahodom izredno hitro obnavljala svojo Ob koncu druge svetovne vojne je Posarja s Francijo. gospodarsko moč. In kolikor močnejša bilo Posarje skoraj popolnoma uničeno. Oktobra 1947 so bile v Posarju prve je bila, toliko številnejše so bile za-f etn 1945 je proizvedlo le 3452 ton pre- volitve. Nastopile so le profrancoske h te ve, naj Posarie vmeio Nemriii. in 9 PosarČanov, predsednik pa je Fran coz (konvencija tudi določa, da mora Frnncija plačevati določen znesek za izkoriščanje rudnikov). 3. Gospodarska konvencija, . ki ureja svobodni promet med Francijo in Posarjem. 4. Konvencija o posarskih železnicah, ki jih upravlja mešana uprava (6 Francozov in r._ _ PosarČanov) s posarskim predsedni-bou Kom. 5. Posebna konvencija, ki predvideva vzajemno možnost ustanavljanja podjetij na obeh ožemi iih. Tem osnovnim konvencijam so bili priključeni še številni sporazumi o gospodarskem sodelovanju, ki so zagotavljali Franciji gospodarski vpliv v Posarja. Januarja 1952 je Francija zamenjala moga in 8 (osem) ton jekla. Od 25.000 hiš stranke, zakaj pronemške so bile pn ie bilo ^porušenih 16.000. ^Vojna je oni- povedane. Zmagala je Hoffmannova k čila 65 gospodarstva. Pod zemljo pa profrancoske hteve, naj Posarje vrnejo Nemčiji. e“ se je zgodilo, da sta se ščanska ljudska stranka, ki je dobila železo/ jeklo l^^promog^^PosarjT.118^11 ** sestala v Strassbourgu in spet govorila o Saaru. Brez uspeha. Francija se ni hotela odpovedati Posarju. Maja 1953 je sklenila s posarsko vlado nove gospodarske sporazume, ki potrjujejo gospodarsko zvezo Saara in Francije. Tl sporazumi pa že kažejo znake popuščanja. Posarska vlada dobiva vedno večje pravice. * Nekateri evropski politiki so že kmalu po drugi svetovni vojni menili, da bi nasprotja med Nemčijo in Francijo zaradi Posarja najbolje in najhitreje rešili, če bi Saar evropeizirali. Za to idejo so se ogreli skoraj vsi državniki Zahodne Evrope. Saar naj bi bil nekak zametek bodoče združene Evrope; združeval naj bi zahodnoevropske države in ne ločeval. Toda ... če ne bi bilo tega toda, če ne bi bilo tako velikih razlik med ekonomskimi interesi zahodnoevropskih držav (predvsem starega rivalstva med Nemčijo in Francijo), če ne bi bilo različnih političnih trenj, strahu in sovraštva, če zagovorniki in pobudniki blokovske politike ne bi izkoriščali evropskih idej v hladni vojni. Saar so marca 1950. leta sprejeli v Evropski svet. Dne 19. aprila 1951. leta so ustanovili Evropsko premogovno in jeklarsko skupnost, ki naj M bila gospodarski temelj združene Evrope in v kateri je interese Saara zastopala Francija. Maja 1953 ie Francija s sporazumi, ki jih je sklenila s posarsko vlado, obljubila, da bo podpirala uresničenje posarskega evropskega statuta. Francija je namreč spoznala, da se Nemčiji ne bo mogla dolgo uspešno opirati. Adenanerjeva Nemčija, ki so ji Američani vedno bolj popuščali, ker so jo potrebovali v Madni vojni z Vzhodom, je bila vsako leto močnejša in zahtevnejša. Nemški kapital se je spet močno uveljavil in grozil francoskemu. Premagana Nemčija je po pomembnosti že prekosila zmagovito Francijo. In kaj ®aa.r® k°t začasno rešitev, Češ mai.wajr boljše kot nič. Adenauer namreč m ‘,8f sprotnik združene Evrope (saj ye9 \t ne more nasprotovati Vatikana, ** em dolgo sanja o evropskem klerik«*? r!V4* 1954 ie posebna komisija Evrops*^* sveta sprejela posarski statut. Mare« §e se sestala Bidault in Adenauer ,D fje sporazumela o naslednjem: 1. f\°s naj bo evropeizirano. 2. Za zunanjo litiko in obrambo Posarja bo * uti' skemn sveto odgovoren evropski e sar, za vse ostale posle bosta P parlament in vlada Posarja. 3. *r sko-posarska gospodarska zveza nP ,,£• ljala 50 let; valuta je francoski fr” fcf dokler ne bodo uvedli enotne cvr°jjtrv valute. 4. Omogočili bodo ostani skupnega nemško-posarskega trzi»e • $ Zagotovljen bo razvoj saarski kult« uporabi nemškega jezika v Posarj ’^o Sporazuma Adenauer-Bidanlt Pa ^V mogli uresničiti, ker je Evropska obrs.^ na skupnost v 1954. letn zašla v in razpadla in ker so bili odnosi .(j. Nemčijo in Francijo vedno bolj «aJflc« Sele sestanek Adenauer - Mendes-'* *_vf. je nekoliko pomiri! razburjene dn« e<-Sklenjeno je bilo. da bodo Posarj® ropeizirali v okviru Zahodnoevr^tr zveze, ki je zamenjala Evropsko no skupnost. Februarja 1955 je *** o&r, nemški parlament z mnihno večino bril evropski statut Posarja, P* francoska skupščina je glasoval« . p Takoj po glasovanju v francoske 1 'Novembra 1955 © st. GOSPODARSKE NOVICE »DELAVSKA ENOTNOST« loj« TO' r* jlk kil> lije m oti' bot Pr iški TO' i/i' ein b»f rtJi rtff* j« I j« or- . t>0i 5« ti«1 ZC- 10 d» liti tet id- ili I d« if-10 a» a>. a-a-d-0 0 «i 1- 0 0 -e, 0 0 r *o a, » 1- 1 0 .0 a 1 a :i !■ VZTRAJNOST IN PRIZADEVNOST odlila delovnega kolektiva Tovarne optičnih m steklopihaških izdelkov Malokatera tovarna se je pri 35 po osvoboditvi taka silno zamahnila, kot se je TOS — v^varoa optičnih in steklopiha-la izdelkov v Ljubljani. Se pred štirimi leti je bila to ,1 VzaPrav neznatna delavnica, d ta na dvorišču Tržaške ce-št. 4 Optika in steklopiha-IjL0 sta se takrat stiskala v maji neznatnih dvoriščnih prosto-3 ki so jima povsem zadoščali, ^ ■I je bilo v na jih zaposlenih le *7t ljudi. Nihče ni takrat pred-JjJpval, da bo iz teh skromnih r^etkov vzniknila čez nekaj let jJ^-rua z 250 zaposlenimi in da 0, v nekaj letih usvojili pro-^°dnj° številnih najibolj kom-fuctiramih optičnih in stekSopi-h®^ih izdelkov. • Danes je ime TOS poznano k ^°. v® e j državi, a zaradi kva-,.tetnih izdelkov in velikega asor-^n?ina jo poznajo tudi že v tu-3-...Na žalost se člani tega ^njivega kolektiva stiskajo v j^ilnib in za tako precizno in-rv^jo neprimernih prostorih. j Dptično in steklopihaško in-j^^ijo imajo samo industrijsko Ulil j razviie države. Zato smo mc tembolj ponosni na naš Vs C je tako rekoč iz nič, brez skih podpor dokazal, kaj lahlko /3'jiv kolektiv doseže z vztraj-8ltn delom. čredni uspehi v optiki ... LvOd navadnih povečevallnih le So. v podjetju prešli na izde-L^anje aplanat in a h romat leč, zatem pa so pričeili se-^Ifko izdelovat} najprej šolske v 'kroskope s 50 kr at no povečajo,v letu 1952 pa so izdelali prve *£ioskape z možnostjo 5 po-im sicer 40 x, 80 x, 120 x. 3 je bil prvi večji uspeh koleik-: a- Zanimanje za ta proizvod tolikšno, da so izdelali doslej tisoče in tisoče kosov teh prebodov. Geslo kolektiva je bilo: Na-et naprej brez prestanka! ; i^ialu so se pojavili prvi pro-.KQjski objektivi za normalni tl3}cfu film, »Iskra« Kranj je ^ncela naročati ton-optiko za L.°Je normalne in oakotračne k?. Projektorje ter objektive k i n o-pr0 j ek toT j e. ^ Lolektiv je žel priznanje za l)g aanjem in iz dneva v dan je ; fasča.lo število naročnikov. Trg zahteval plan paralel ne plo- £ ... _______________________ ki morajo biti brušene do in f'®00 mm natanko. Gledališča j fotoameterji so zahtevali kon-sfjbtorje raznih velikosti in j,rJ713 zrcala. Strelci so zahtevali d6 Clzne ostrostrelske daljnogle-Vr.,Za puške. Nato so prišle na He3, z°irke šolskih leč, ki so jih sP r°c^e šole. Letos spomladi so ovi^vih na tržišču prvi TOS-cj: j!laPro j ek tor j.i, to je projektil sn a'Parati za 35 mm diafilme ter 50 x 30 mm diapozitive. Cen-Hka 23 kinofikacijo šolskega jxi-v«em V- Beogradu je priporočil n šolam, da si nabavijo dia- projektorje tovarne TOS za svoj učni pripomoček, ker le-ti povsem ustrezajo pogojem, tako glede ostrine slik, malega ogrevanja in povsem enostavnega ravnanja. To priporočilo je najbolj zgovoren dokaz kakovostnega dela. Sedaj izdelujejo v TOS cele serije diaprojektorjev. Na letošnjem Obrtniškem sejmu v Ljubljani pa nas je kolektiv TOS zelo presenetil, ko je razstavljal razen mnogih izdelkov tudi mikroskope s tremi objektivi in s tremi okularji ter z možnostjo povečave do 1020 x, lovske daljnoglede, pentagon prizme, episikope, dinametre, diop-trimetre, projekcijske objektive (triplet). Priznati moramo, da je to nesiluten uspeh,' vreden vse pohvale in priznanja. Če je kdo doslej še dvomil o TOS, je moral in mora spremeniti svoje mnenje ter priznati, da so TOS-ovei na pravi poti, saj so usvojili izdelavo proizvodov, ki smo jih doslej izključno uvažali in koval nad plinskim plamenom stekleno cev. Ti trije so bil prvi učenci, steklopihači, ki so po odhodu inozemskega mojstra — še sami vajenci — pričeli izučevaiti nov kader. Tak je bil začetek tega oddelka. Skromen, zelo skromen je bil začetek. Najprej so steklopihači izdelovali enostavne fiole, epruvete, zatulili tu in tam kako razbito stekleno aparaturo. In kakor delavci v obratu optike tako so se tudi steklopihači pričeli uveljavljati pr; svojem delu. Naročila so se grmadila. Misliti je bilo treba na ustanovitev triletne šole. Trideset mladih ljudi, željnih znanja v oblikovanju steklenih cevi nad plinskim plamenom, jo je obiskovalo. Uspehi niso izostali. Kmalu so začeli strokovno izurjeni mladi delavci izdelovati vedno bolj zamotane steklene aparature. Trg se je začel zanimati za njihove izdelke. Tovarne zdravil so naročile milijone fiol in epruvet za embaliranje zdravil, laboratoriji in grosisti so poši- Steklopihač v tovarni TOS oblikuje nad plinskim plamenom steklene cevi v najkompliciranejše aparature jih pri nas in sosednjih balkanskih državah še nismo izdelovali. Ko smo se te dni pozanimali v komerciali TOS, s čim nas bodo sedaj presenetili, so nam zaupali, da imajo za prihodnje leto v oddelku optike v programu vrsto novih izdelkov, kot na primer: binokulanne mikroskope, potrebne pri operaciji ušes, lovske daljnoglede s 4.5 x povečavo ter po-tometre, s katerimi je mogoče takoj izračunati oddaljenost posameznih krajev na zemljevidih v kilometrih, episikope z ventilatorji itd. ... in nesluten razvoj v steklopihaštvu Pred seboj imam sliko treh otrok, starih približno štirinajst let, ki so s strmečimi očmi občudovali mojstra, kako je obli- ljali naročila za izdelavo najbolj 'kompliciranih steklenih aparatur, ki smo jih poprej uvažali. In TOS si je zopet osvojil tržišče s svojimi kvalitetnimi izdelki. Nikdar mirujoči TOS-ovci niso držali rok križem. Ustanavljali so nove oddelke. V njihovih delavnicah so zažareli letos spomladi prvi napisi v neštetih barvah — neonski napisi. Kolektiv je o>srojil nov proizvod, ki ima veliko bodočnost. Prvi naročniki, Zagrebčani, nato še od drugod. Zagrebško propagandno podjetje Interpublic — naj večje tovrstno podjetje v državi — zaključuje pogodbo za vso proizvodnjo neonskih napisov. Tržišče zahteva nove proizvode, ki jih lahko delajo samo steklopihači. Industrija namreč potrebuje živosrebrna stikala. V že tako pretesnih prostorih so uredili v TOS nov oddelek za izdelavo teh tako nujno potrebnih stikal. Mladi delavci in delavke vrte steklene cevi, napolnjene z živim srebrom, jih varijo in zataljujejo v steklo najrazličnejše kvalitete žic. Živo-srebrno stikalo je odlično prestalo preizkus. Komercialni oddelek je takoj obvestil o uspehu kolektiva zainteresirane tovarne in kupci so pokupili proizvod za leto dni vnaprej. Zopet bomo uvažali proizvod manj, ker so ta živosrebrna stikala, po izjavah naročnikov, povsem enakovredna uvoženim. Toda mlad kolektiv TOS še ni miroval. V podjetju so uresničili zamisel o ČIŠČENJU ŽIVEGA SREBRA v kemično čistega pro analysi. (To kvaliteto živega srebra potrebujejo v TOS tudi za svoje proizvode.) Aparature za destilacijo so doma kmalu izdelali in s prvim kilogramom kemično čisiega živega srebra so napolnili steklenice. Analiza na Inštitutu za analitsko kemijo v Ljubljani je pokazala, da je doma čiščeno živo srebro pro analysi celo bolj čisto od inozemskega. Za uspeh so zvedeli tujci in TOS bo prve tone prečiščenega živega srebra že letos izvozil. V tujini se vedno bolj zanimajo za ta proizvod. Drugo leto bo moral TOS izvoziti že več desetin ton prečiščenega živega_ srebra. Skupnost bo dobila zanj lep znesek deviz. Težava je le s prostori, kjer naj bi imeli postavljene destilacijske naprave. To osnovno vprašanje je na dnevnem redu vseh sej Glas o TOS, o kakovostnih izdelkih prehaja daleč preko naših meja. Letos so se zglasili tudi kupci iz Turčije. Zanimajo se predvsem za optične izdelke. Holandci želijo steklene aparature. Grki pa razne okraske. Angleži so najbolj zahtevni in naročajo milijone in milijone okraskov, izdelanih iz barvanih cevi in palic. Sairoio za okraske bo dobila naša skupnost milijardo dinarjev. Področje izvoza, pravijo v TOS, je neomejeno. Veliko novih delavcev predvsem pa delavk bi Letošnji plačni sistem res še ni popoln. — Toda kljub nekaterim slabostim vendarle uveljavlja nagrajevanje po učinku dela. Ponekod so ta načela izmaličili: predpisujejo, koliko sme delavec preseči normo ali pa ne izplačujejo presežkov v celoti. Takšno ravnanje rasti proizvodnje škoduje in slabi zaupanje delavcev v nagrajevanje po učinku dela. Zato v nagrajevanju uveljavimo načelo: zaslužek marljivejšega delavca naj ne bo v ničemer omejen. (Motiv iz tekstilne tovarne) sprejeli, če hi le pridobili nove delovne prostore. Začasna rešitev je v tem, da so v Metelkovi ulicj zgradili zasilne delavnice. Ne bo odveč, če vam zaupamo še proizvodni program stekiopi-haškega obrata za leto 1956. V konstrukcijskem oddelku izdelujejo načrte Za serijsko izdelavo: pne vmot hor aiks aparatov, ekspanzijskih živosrebrnih stikal do 10 A, kontaktnih termometrov, žarnic za ultrafotografijo, otiloč-nic in orsat aparatov. Za zaključek samo tale podatek : Podjetje bo letos izvozilo za 22.000 dolarjev raznih izdelkov, drugo leto pa za 450.000 dolarjev. Tolikšen gospodarski uspeh lahko pripišemo edinole vztrajnosti in iznajdljivosti kolektiva. Obojestranska krivda Težko sem se odločil za pisanje in vendar bom napisal nekaj vrstic. Na zadnji seji delavskega sveta tovarne »Color« v Medvodah, ki je bila 24. oktobra, so se med drugim pogovarjali tudi o tistih članih delavskega sveta, ki se zasedanj neredno ali sploh ne udeležujejo. Takrat, ko smo sestavljali kandidatno listo, je vsak kandidat s podpisom potrdil, da sprejema kandidaturo in s tem prevzel nase tudi dolžnost, da bo dejavni član delavskih organov upravljanja. No, med njimi sem tudi sam. Na seje upravnega odbora in delavskega sveta ne hodim, ker sem ob sestavljanju tarifnega pravilnik predlagal za nekega člana ko-lektiva za dinar višjo tarifno postavko, mojega predloga pa niso upoštevali. Od takrat se sej več ne udeležujem. Predsednik upravnega odbora j je predlagal, naj mi dajo opomin, i predsednik delavskega sveta pa je celo predlagal, naj mi od dobička za tretje tromesečje odtegnejo desetino in me na tak način kaznujejo. Ne vem, ali so me kaznovali zato, ker sem direktorju in predsedniku delavskega sveta naravnost povedal, da ne bom več hodil na seje. Sedaj pa prosim bralce, da sami presodijo, če so pri nas prav ravnali. M. P. v nacističnem zunanjem ministrstvu. Statut pa je najbolj vneto zagovarjal Jo-hannps Huffman n .. V _ j _ Kdor glasuje proti Nemčiji, je izdajalec!« Prišlo je do spopadov; tekla je kri. Mešana komisija za izvedbo plebiscita je celo morala prepovedati zborovanja, -----„.... da bi preprečila spopade. Po prvi svetovni vojni je bil novinar. V predplebiscitnih dneh so se po- Nasprotoval je priključitvi Saara Hitler-sebno uveljavile naslednje politične Nemčiji. Po plebiscitu leta 1935 je stranke: zbezal v irnnnm noto.« — „ n____m •_ 1. Krščanska ljudska stranka, ki jo vodi Hoffmann, do plebiscita predsednik vlade. Izrazito profrancosko usmerjena. Zavzema se za evropeizacijo Posarja. nekTesHoffmann> »Debeluh«, aanji predsednik posavske vlade S . Parlamentu pa so v Zahodni Leaici ln Saaru izbruhnili protesti. ^e°ičiji za^*evah priključitev Posarja h sta u]nv Adenauer - Mendes-France, 1954 državnika podpisala 23. okto-s r°Pski’ da bo Posarje dobilo če se bodo Posarčani s! biti n-0?1 °dlociIi zanj. Plebiscit mo-šs^uinjV asne-ie ict<> dni po podpisu RiUa komi..; nadzorovala pa ga bo roe-s£kl Bell -,Ja’ v kateri bodo predstav-oh in f Jv’ AnSlije, Italije, Nizozem-r?$0vorn n ” barga. Ta komisija bo V)5!?ni * ‘ j/aJ‘<>dnoevropski zvezi. Spo-tri n d°i°^a, da mora posarska delovlle^cce Pred plebiscitom odo-la' kj so*1!®.vsem pronemškim stran-RasnpL 1)1 , do tedaj prepovedane. Sp* °ktobii. določili datum plebiscita: je v javno«!?53* -Pre.d tremi meseci so Ri?® S«ni-sk«tl i P°javile nemško usmer-sf;? Plehic,-*stranke, ki so kmalu vtis-»uCni Peča« t?.1 36’taciji izrazit šovini-*l6snje z« J\Jl5?ov<> geslo je bilo: »Kdor atat, glasuje proti Nemčiji. 2. Socialdemokratska stranka Saara. Sodelovala je v vladi s krščansko ljudsko stranko. Podpira evropeizacijo, zavzema se za sodelovanje s Francozi. 3. KrŠčanskodemokratska unija Saara, posarska podružnica Adenauerjeve stranke. Zavzema se za priključitev Saara k Nemčiji, čeprav se je Adenauer uradno izrekel za evropeizacijo Posarja. Napada Hoffmannove klerikalce, češ da izdajajo Nemčijo. Zaradi razcepa v klerikalnem taboru se tudi duhovščina ni mogla odločiti, koga naj podpre, čeprav Vatikan odločno podpira evropsko integracijo. Del duhovščine je bil za statut, del proti. Ti so govorili: »Združitev našega naroda je potrebna, potrebna pa je tudi odprava umetnih meja in tistih držav, ki so na Zahodn in Vzhodu nastale proti volji narodov. Vzroki te zahteve niso materialistični, ampak verski, teološki in nadnaravni, zakaj uvajanje umetnih mej v materialne namene ni v skladu z zakoni narave.« Najvišji cerkveni vrhovi pa so bili nevtralni, ker so se bali, da bi podprli tistega, ki ne bo zmagal. 4. Nemška socialdemokratska stranka. Podružnica zahodnonemške socialdemokratske stranke. Proti statutu. 5. Demokratska stranka Saara. Nacionalistična nemška stranka. Izrazito desničarska. Proti statutu. 6. Razen teh je še nekaj manjših strank. Naj omenim še komunistično partijo Saara, ki je pri volitvah 1952. leta dobila 9,5 "Z® glasov. Bila je proti statutu. V zadnjih dneh pred plebiscitom se je pojavila tudi svobodna nemška stranka, v kateri so predvsem izobraženci, ki podpirajo evropeizacijo Posarja, nasprotujejo pa Hoffman novi vladi. KrŠčanskodemokratska unija Saara, nemška socialdemokratska stranka in demokratska stranka Saara so se združile v »Heimatsbund«. Ta zveza pa je le začasna, zakaj edina vez, ki te stranke združuje, je skupna želja, da bi Saar priključili Nemčiji. Najbolj žolčno je napadel evropski statut Heinrich Schneider. vodja demokratske stranke Saara. Po poklicu je advokat, nekdanji nacist. Bil je zaposlen „ ,---z-. -1’ * y ieiu je zbezal v Francko, potem pa v Brazilijo. Leta 1945 se je vrnil in ustanovil krščansko ljudsko stranko; od leta 194? je bil predsednik posarske vlade. Schneider in njegovi prijatelji so udarjali predvsem na nacionalne strune in govorili o blagostanju, ki ga Posarju lahko zagotovi edinole Nemčija. Nastopali so kot mučeniki, ki jih je vlada preganjala, ker so ostali zvesti Nemčiji. Imeli so obilo denarja, pa tudi precej vročekrvnih pristašev. Spretno so izkori-stili Hoffmannove napake, posebno pa n jeeoMi prc i r 1 iko naklonjenost franeit-skim zahtevam. Hoffmann in njegovi prijatelji pa so dokaj prepričljivo govorili o dobrinah evropeizacije, o bodoči združeni Evrom, o koristih, ki jih ima Po-zveze °d Iranrosko-P°sarske gospodarske j t ■1 ak° so minili trije meseci. V nc-deljo, 23. oktobra, se je Posarje odločilo. Volivci so morali odgovoriti na vprašanje: »Ali odobravate evropski sta-tnt za Posarje, ki so ga izdelali s sporazumom med vladama republike Fran-zvezn= republike Nemčije oh leta*« Pasarske vlade 23. oktobra 1954. Vpisanih je bilo 670.000 volivcev. L »na« je odgovorilo 202.000 volivcev, z »ne« pa 423.000. * *:fU.\tati Parskega plebiscita so v3n,,„r Tso.. Zahodno Evropo, pred-Pa Francijo. Francoski zunanji mi-"*sler Pmay je sicer že pred plebiscitom t *' da i', odklonitev evropskega 3‘ula povzročila le nadaljevanje sedanjega položaja, kljub temu pa v Parizu niso mogli skriti slabega razpoloženja, »f' Je odklomi rešitev, ki je bila kolikor toliko sprejemljiva za obe strani. In kaj sedaj? ___Posarčani sieer niso glasovali za ali proti priključitvi k Nemčiji, ampak le ra evropski statut ali proti njemu. Toda '= formalnost. Vsem je jasno, da ribi?* ' Ve 'oiiveev Posarja iz- rekli za priključitev k Nemčiji. In ven- «n,iJl>hnl/ldnja beseda. Bodočnost Po-aaVa bo dokončno uredila mirovna pogodba z Nemčijo, in kdo ve, kdaj bodo to pogodbo podpisali. Toda če M pre-i?os?rl? glasovali za evropski statut, bi lahko zahodne velesile pri sklenitvi mirovne pogodbe upoštevale to dejstvo m Saar dokončno ločile od Nem- Sedaj P.a »>odo morale najti drugo InlfS« ’ 4Ct Je še mogoče najti kakšno tako rešitev, ki bi jo sprejeli Francozi, Nemci in prebivalci Posarja. Na Zahodu so precejšnji pesimisti. Napovedujejo dolgo obdobje trenj med 1'ranči jo in Nemčijo in velike težave pri ustanavljanju združene Evrope. Posarska odločitev je res povzročila številne težave. Doslej je Francija, čeprav včasih nerada, le podpirala prizadevanja za ustanovitev tako imenovane »male združene Evrope«, ker je bila prepričana, da posarskega železa, jekla m premoga ne bo izgubila. S pomočjo 17,560.090 ton premoga, ki ga letno nakopljejo v Posarju, se je Francija v Evropski premogovni in jeklarski skup-povzpela na precej visoko mesto. 1 odobno je z jeklom, če skupno proizvodnjo jekla držav-članic Evropske premogovne in jeklarske skupnosti ozna-SL®° s 100 V©, potem proizvaja Nemčija ^5%, Francija 2? »/„, Italija, Belgija, Ni-J®feiaska in Luksemburg 31 ®/o, Saar pa 7 /o. Francija in Saar skupno 34 'Jo. Raz-™e/Je med Nemčijo in Francijo je 35 °lo : v..?e Pa hi Posarje priključili k Nemčiji, bi bilo 42 °/o : 27 °/». Francosko gospodarstvo bi bilo vedno bolj odvisno .. nemškega. V takem primeru Francija ne bi bila več pripravljena podpirati evropske integracije. Spor med Nemčijo in Francijo za-j*.adl ^Posarja lahko zelo hitro poruši tiste šibke temelje, na katerih namera- vajo zgraditi »malo združeno Evropo Ta spor lahko tudi občutno škoduje zahodnemu sodelovanju v vojaških paktih in prispeva svoj delež k zaostritvi odnosov med evropskimi državami. Vsega tega pa ne bi bilo, če bi odnose med zahodnoevropskimi deželami postavili na zdrave temelje. Dokler bodo kradli pokrajine in bogastva, dokler se bodo bali drug drugega in se zato trudili, tla bi. svojim sosedom čim več škodovali, toliko časa bo evropsko sodelovanje resno ogroženo. Posarski problem je problem Zahod-ne^ Evrope. Sklenili so, da bodo zgradili hišo, pa se Je kregajo in pretepajo, ker se ne morejo sporazumeti, kdo bo gospodar v tej hiši, ki pravzaprav še niti temeljev nima. S tem pa prilivajo olje na genj nemškega nacionalizma in tistih reakcionarnih nemških sil, ki so evropskim Narodom že toliko hudega storile. Po saarskem plebiscitu je Hoffmann odstopil. Novo začasno vlado je sestavil klerikalec Heinrich Welsch. Dne 18. de cembra bodo parlamentarne volitve. Nemško usmerjene stranke so prepričane, da bodo zmagale. Njihovi voditelji govore, da bodo na prvem zasedanju ,n?.ve...skuPsčine sprejeli sklep o priključitvi Posarja k Nemčiji. Opomba uredništva: Bralcem res ne bo težko presoditi, kdo ima prav. Pisec je član delavskega "S sveta in upravnega odbora tovar- n " G* /vi /v w a. T\/T ../v /J — X« T — M m Pretep v Saaru ... policija razganja demonstrante pronemških strank ne »Colcvr« v Medvodah. In prva dolžnost člana delavskih organov upravljanja je, da se redno udeležuje sej in zasedanj. Če tega noče, potem se pač sam odreka tej časti in edino, kar lahko storimo je, da se s tem sprijaznimo in da ga razrešimo. Druga stvar pa je, zakaj se ni hotel več udeleževati sej in zasedanj. Sam pravi, da zategadelj, ker niso upoštevali njegovega predloga in njegovemu tovarišu niso povišali tarifne postavke. Delavski svet in upravi odbor sta demokratična organa delavskega kolektiva. To se pravi, da lahko vsak pove svoje mnenje in sklep je takšen, kakršno je pač mnenje večine in ne posameznika. Po pi-ščevem mnenju pa bi morala v tem primeru delavski svet in upravni odbor skleniti tako, kot je od želel ne glede na to, kaj misli večina članov delavskega sveta in upravnega odbora. To ph kajpak ni več demokracija, marveč samovolja posameznika. M. P. torej ni prav razumel svojih pooblastil in je spregledal, da sta delavski svet in upravni odbor demokratični ustanovi, kjer samovolja nima kaj opraviti. Iz pisma bi se dalo razbrati, da je delavski svet M. P. odtegnil desetino od deleža dobička za tretje tromesečje Vsekakor se da razumeti prizadevanje delavskega sveta, da bi na nek način discipliniral svoje člane, da bi sc zavedali svojih dolžnosti. Lahko jih opominja, lahko predlaga volivcem, da jih odpokličejo. Le-to je po našem mnenju zakonita pot. Dobiček pa se deli tako, kot je to zapisano v tarifnem pravilniku in ni moč nekoga kaznovati, na tak način, razen če ni s tarifnim pravilnikom tako določeno. In kaj sodit-’, dragi bralci, ima M. P. prav in ali je delavski svet prav ravnal? »DELAVSKA ENOTNOST« SOCIALNA POLITIKA PRIMER Pri delu na tekočem traku: 7 kratkih odmorov, vsak po 5 minut ce in vsa dela? Imamo mnogo [ A: Stvar mi je všeč, zlasti zatokih, ki se v začetku dela zaže- to, ker si delavec več ali manj nejo z vso silo, proti koncu delov- ' prosto izbira delovni tempo, nega časa pa bolj počasi delajo. I B: Ta prostost ni tako velika, Drugi se obotavljajo v začetku in če opazujemo hitrost gibanja pri se proti koncu zaženejo z vso silo. posameznih prijemih. Natančnej-Ali delajo ti ljudje po vašem ge preiskave so pokazale, da je mnenju narobe ali sledijo nekemu razlika v širini zamaha med neosebnemu nagnjenju, ki ga mo- naravno počasno kretnjo in drugo ramo upoštevati? | pretirano hitro kretnjo prav B: Ti ljudje delajo prav gotovo majhna. Večje razlike kot 10—15 °/o napačno. V vsakem primeru, pa so redke. Delavec torej svojega naj »leži« nekomu to ali ono, gre tempa ne urejuje s počasnejšim za lastno telo in zdravje. Ni težko ali hitrejšim gibanjem, ampak z dokazati, da je utrujenost dosti daljšimi ali krajšimi presledki, večja pri takem načinu dela, kot| A: Ali velja to tudi za poste ga omenili, manjša pa, če si sebno težka dela, kakor n. pr.: delo razdelimo tako, kot je opi- za lopatenje in kopanje jarkov? sano na fiziološki krivulji dela. B; Individualne razlike pri Ne gre torej za ne o pozi rvno te^kem dekl utegnej0 biti neko-nagnjenost ali sposobnost, ampak Uk0 yečj vendar tudi tukaj lahko za nesposobnost, da bi si delo pra- re. da je najmanjša poraba Vilno in pametno razdelili. I energij^ če se giibljemo srednje A: Kako naj si pri prostem hitro. To ustreza morda temu, delu človek pravilno uredi svoj kar označujemo, za hiter tempo, delovni tempo? | prehitro gibanje mišic ovira njih B: Najprej tako, da ga o tem največjo storilnost. Čim počasnej-poučimo ter pozovemo, naj se j j n gibanje, tem bolj se pribli-i drži storilnosti na uro; v roke žuje značaju vzdržnostnega, dela mu damo razpredelnico. Tako naj — dela, ki ga opravljamo z za-i bi veljali tile odstotki glede na drževanjem —in toliko manj povprečno dnevno storilnost pri B: Pri tem je važno še nekaj: osemurnem delovnem času: v 1. uri okoli 91 °A>, v 2. uri okoli 96 %>, v S.uri okoli 104 %>, v 4. uri okoli 107 %>, v 5. uri okoli 103 %>. Po opoldanskem odmoru: v 6. uri okoli' 98 %>, v 7. uri okoli 104 °/o, v 8. uri okoli 97 %. pa da trak v določenih presled kih ustavimo. FIZIOLOŠKI DELOVNI TEMPO človek pri prostem delu nikakor ne dela ure in ure dolgo, vedno v istem delovnem tempu, ampak sledi bolj nekemu tipičnemu A: Gotovo veste, da samovoljni, nedogovorjeni kratki odmori med delom niso priljubljeni niti pri vodstvih obratov niti pri delavcih. B: To smo videli zelo nazorno pri celodnevnem časovnem razporedu dela, ki smo ga izvedli pri mnogih delavcih. Težko je izkoreniniti navado postopanja med delovnim časom, kar pomeni brez- dnevnemu ritmu. Ko začne delati, pogojno izgubo pri storilnosti, začne delovni tempo polagoma na- Delo s tem tako raztegnemo, da raščati do neke na j višje vredno- delovni čas približno izpolnimo, sti, proti poldnevu pa začne zo- namesto da bi delo prekinjali s pet padati. Porast in padec se kratkimi odmori, ko bi se delavec ponovita popoldne, vendar ne do- lahko usedel in v resnici ničesar sežeta več tiste najvišje vredno- Pri mnogih delih pa to lahko ne delal. Razumljivo je, da mora sti, kakor dopoldne. To valovanje naredite s pomočjo ure, ki jo je delavec zapustiti prašni, trušča polni in vroči delovni prostor. A: Razpotegnjeno delo, kakor ste ga-omenili, lahko vodi do različnih mišljenj. Časovni študij, ki je potreben za določitev akorda, ne bo vedno upošteval potrebnih odmorov. Priznam, da to ni lahko, zakaj odmor se često skriva za več ali manj postranskim delom. B: Vsekakor kaže delovna sestava časa, da je potreba po oddihu večja, če so postranska dela pogostejša in trajajo dalj časa; enako je tudi s časom, ki ga izrabimo za nekoristna pota pri delu; vse to pomeni, da je bil čas odpočitka prekratko odmerjen. A: Ne pozabite, da naj časovni študij ugotovi v prvi vrsti časovne prednosti. Če bi se posrečilo v tem doseči fiziološko osnovo za dodatek odmora, bi se tudi priprav za nepretrgano merjenje utripov med poklicnim delom moremo za določena dela glede na njihove utrujajoče posledice že marsikaj ugotoviti. Polna storilnost Delovni čas storilnost zvišala. Velikega pomena so odmori pri vseh delih, kjer delavec nima možnosti, da bi si jih uravnal po svoji potrebi, to „ _ _ ___________ se pravi, pri delih, kjer nas sili j nespremenjeni enakomerni hitro- imenujemo »fiziološko krivuljo dela«. Krivulja (glej tabelo) obsega 24 ur in jo v praksi že upoštevajo. Poizkusi, da bi prilagodili tempo tekočega traku temu človeškemu dnevnemu ritmu, so imeli uspeh; storilnost se je zvi iznašel ened naših fiziologov. Ta ura naj bi delavcu pomagala, da bi si delo pravilno razdelil, ne da bi bil navezan na enak tempo. Ura ima dva velika kazalca. Eden kaže, koliko »naj« bi delavec naredil, drugi pa koliko »je« nare- šala, utrujenost zmanjšala, kljub dil. Važno je, da kazalec, koliko - ' ‘ ... , , | UKUMCIUCIIJCIU čas, na primer pri delu na teko- sti tekočega traka, čem traku. B: Čisto pravilno. Pri delu na tekočem traku moramo ali hitrost tekočega traku toliko zadržati, da A: so pri hitrem delu med posameznimi prijemi mogoči presledki ali FIZIOLOŠKA KRIVULJA DELA Ali smemo delovni potek, »naj« bi naredil, sledi fiziološki krivulji dela. Idealno dela delavec takrat, če se kazalca približno krijeta. Delavec mimogrede lahko kontrolira, ali je kazalec ostane neizrabljene žive energi je. Primer: če tečemo kilometer daleč, se bolj utrudimo in porabimo več energije, kakor če hodimo, čeprav pretečemo kilometer še enkrat hitreje, kakor če ga prehodimo. Preneseno na poklicno delo pomeni, da bi bilo zgrešeno strniti delo na prekratek čas. Sicer pa nihče ne misli in se nam ne zdi naravno, da bi hodil prepočasi, na primer en kilometer na uro. Utrujenost bi nastopila mnogo hitreje, kakor pri srednje hitrem tempu. Utrujenost A: — Vsekakor nas sili ureditev dela in odmora vedno bolj k temu, da bi mogli utrujenost meriti lahko in zanesljivo. Ali se niste že sami ukvarjali s tem? B:— Naš glavni cilj je, da bi omogočili merjenje utrujenosti oziroma utrujajočih posledic določenega dela. Naloga je vsekakor zelo zamotana. Ne moremo namreč pričakovati splošno uporabnega merila, s katerim bi enako natančno merili n. pr. težko delo (kopanje), ali pa duševno utrujenost, utrujenost čutilnih organov (n. pr. oči), kakor tudi utrujenost pri finih delih. Najlaže je še zasledovati utrujenost pri težkih telesnih delih. Ta ni odvisna samo od teže dela in tega koliko energije porabimo, ampak tudi kako delo izvedemo. Nedavno smo govorili o utrujajočih posledicah dela, ki ga opravljamo z zadrževanjem. To statično delo ima za posledico slabše kroženje krvi. Toda tudi pri delu, pri katerem se gibamo, je kroženje krvi skozi mišice lahko boljše ali slabše. Uspelo nam je pokazati, A: — »Polna storilnost« st® imenovali pojem, ki ga že dolg0 iščemo ne samo zaradi dela 10 odmora, ampak tudi zato, da b’ preračunali akord, kalkulacij0' produkcijski plan in končno, “a A: — Tudi če imamo eno samo bi imeli pojem o potrebi delavca' mero za ugotavljanje utrujajočih Ker je »polna storilnost« fiziolo' učinkov dela, smo že vprašanju, gko določen pojem, nam morda kakšno na j več j o storilnost in ka- lahko pomaga pri več ali mani teri najdaljši delovni čas smemo samovoljno definiranih pojmih posamezniku prisoditi, kar pre- kot So »povprečna storilnost11! cej blizu. »stoodstotna storilnost«. Ali fflj-j Kaj pravite s stališča fiziolo- slite, da se da tudi pri delih, 10 gije k osemurnemu delovniku? j zahtevajo predvsem živcev in d°' B: — V glavnem so trije čini- ševne sile (šofer, predica, steno' telji, ki moramo biti v skladu: graf) ugotoviti polno storilnost-delovni čas, odmor in produkcija. B: — Upamo, da bo z napred' A: — To se pravi, da osemurni kom znanstvenih dognanj to ved' delavnik brez odmora ni najbolj no bolj mogoče. Trenutno nai” posrečena rešitev s praktičnega dela še velike preglavice mer je' vidika, na pr. v obratu, kjer je nje kvantitativne utrujenosti Pr* več izmen, tako za delavca kakor delih, kjer je utrujenost bistven0 tudi za obrat. Nekateri mislijo, ■ živčnega izvora, da je bolje delati šest dni po osem! a: — Polna storilnost očividn0 ur oziroma pet dni vsak dan po predstavlja mejno vrednost. d° devet ur in pol. Kaj mislite o tem? i katere se človek v svojem poklic0 Gotovo veste, da zlasti v podežel- lahko brez škode troši. Gotov0 skih obratih zelo pazijo na to, je ta mejna vrednost individual' da so v soboto prosti. j no različna. Jasno je, da teles°° B: — Na to vprašanje ni lahko močnemu človeku prisodimo veti0 odgovoriti. Rekel bi, da je treba dnevno storilnost, kakor šibkem0, dati prednost šestdnevnemu de-1 B: — Gotovo. Pa tudi mini' lovnemu tednu pri vseh delih, šemu večjo, kakor starejšemu. P°' »naj« zaostal ali pa prehitel in da je povečanje utripov med de- ki ustreza vaši fiziološki delovni tako ugotovi, kako je z njegovim lom tem* večje, čim bolj utruja-krlvulji, uveljavljati za vse delav-! delom. I joče je telesno delo. S pomočjo kjer je velika enostranska obremenitev, najsi bo to telesno ali duševno delo. A: — Potemtakem lahko sklepamo, da vam ni veliko do nedeljskega dela. B: — Res je. Vsak, ki med tednom trdo dela, potrebuje nedeljo za počitek, da si nabere novih moči. Tega ne spremenijo niti gospodarske potrebe. A: — Prav imate, zakaj to je v zvezi s tako ali drugačno škodo. Včasih se ne morem izogniti nedeljskemu delu, tako n. pr. v električnih centralah ali pri visokih pečeh. V takih primerih pa mora imeti delavec med tednom prost dan. Poznate primere, ko ne bi bilo iz zdravstvenih razlogov priporočljivo 48-urno tedensko delo? B: — Pri sezonskem delu, na pr. na polju, se daljšemu delovnemu času ne moremo izogniti. To pa se izravnava med letom. O krajšem delovnem času, na pr. v rudarstvu in v vročini, smo že govorili. A: — Ali danes že lahko postavimo splošno veljavne norme za največjo dnevno storilnost? B: — Za najtežja dela je nedvomno uporaba kalorij pravo merilo za storilnost. Več kot 4800 kalorij dnevno zdrav človek ne more oddajati dalj časa, ker sicer to škoduje organizmu. Od utrujenosti si popolnoma opomo-remo tako, da dnevno in tedensko menjavamo delo in prosti čas. Vsako dnevno storilnost, pri kateri je možno ravnovesje med utrujenostjo in počitkom, označujemo kot najvišjo primemo ali na kratko »polno storilnost«. mislite na to, da letalec, ki voz potniška letala, v splošnem n bi smel ostati pri svojem poklic0 dalj kakor do 40. leta. A: — Ali ni to zato, ker so se ti ljudje iztrošili predčasno, to J®’ da so v svojih mladih letih Pre-koračili polno storilnost? B: — Ne. Padec storilnost0® sposobnosti naših mišic, ostrih in hitrost reakcije naših čutilo0 organov — posebno oči — s st®' ran jem ni odvisen od tega, čepra. vodi k znižanju polne storilnos in k nezmožnosti opravljati dok' čeno poklicno delo. V preteklo^ so bila telesna dela večine P°' klicev tako težka, da je predčash onemoglost in postaranje veli3* za pravilo. Danes je v kulturi^ državah takih poklicev ved® manj. t A: — Mislim, da napred^ precenjujete. Pred kratkim se° slišal, da mora apneničar, ki y redno težko dela, svoj poklic °P°' stiti najpozneje z 48. leti. To > znano tudi o drugih pokli®1®' zlasti pri delavcih v rudarst^, (kopanje rude), pri pečeh, valja_ jih ali topilcih cinka, čeprav zn3' ša njihov delovni čas samo 4 0 5 ur. Kako težki so ti poklkj sklepamo lahko iz tega, da od : novincev ostane mnogokrat sak i eden, ker drugi ne vzdržijo. v . j B: — To se mi zde zelo vaz° primeri zato, da tudi brez m®\ I jenja utrujenosti presodimo P°}\ storilnost, ki jo v teh poki'00 delavci prav gotovo prekoračil. 2e prej sem povedal, da je 4» g kalorij največ, kolikor sme10 i dnevno potrošiti. Bojim se, 0 gresta apneničar in topilec cin*' čez to mero. XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX^XVXXXXXXXXXVXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX>XXXXXXV^XXXXXXXWXXXXXXXXXXXXX>XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX--XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX'XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX' »Kdaj se vrne?« je vprašal Gerbier. »Čez tri dni.« »Zakaj?« »Ima brata, ki ga ni videl odkar se je pričela vojna... Nisem vedel, da ga. bomo tako kmalu potrebovali.« »O, te družinske štorije,« je mrmral Gerbier med zobmi. »Cika ta pripomba name?« je vprašal Felix. Njegov glas je bil zadržan, a tako bojevit, da se je Gerbier odrekel odgovoru. Felixove oči so se bliščale od nespečnosti in so bile rdeče obrobljene. Njegov okrogli obraz je bil prstene barve. »Ne spi dovolj in ima bolne živce,« si je mislil Gerbier. »A nihče izmed nas ne spi dovolj.« Videč, da Gerbier molči, je nadaljeval Felix z enako notranjo silovitostjo kot prej: »Če se očitek zaradi družine nanaša name, je to le malo prehudo.« Prvi hip Gerbier ni razuipel. Potem se je domislil in vprašal: »Kako gre fantiču?« »Ne dobro,« je odvrnil Felix. »Zdravnik pravi, da ima otekle pljučne žleze.« »Treba ga je poslati na deželo.« »S čim?« je vprašal Felix. »Ves čas sem na poti ali pa zaposlen s tisočerimi stvarmi, zato si lahko mislite, da nimam kdaj služiti denar. Toliko da jemo in še to zato, ker si zna moja žena pomagati. Imela je svoj ponos, moja žena. Sedaj me ima za nesposobneža, lenuha. In kaj naj ji rečem? Dečko se potika sam po vlažni delavnici.« »Nikoli mi niste o tem govorili,« je rekel Gerbier. »Imamo fonde ...« »O, prosim vas, gospod Gerbier,« je vskočil Felix. »Imam morda slučajno obraz podoben beraču?« Gerbier je s komolcem nohta raztreseno drgnil po lesu pisalne mize, za katero je sedel. Ta trenutek je Felix garažist spomnil na Roger-ja Legraina, malega tuberkuloznega električarja iz taborišča L... Isto dostojanstvo ... Isti občutek za čast... Gerbierov molk je bil sedaj Felixu zelo mučen. »Nisem vam tega pravil zato, da bi se prito- ževal,« je mrmral. »Ne vem, ka jme je prijelo... Ko ste prejle govorili o družini, sem si mislil, da ste vi pač sami, na nikogar vezani. To je prednost pri delu, ki ga opravljamo.« Gerbier je še vedno drgnil z nohtom po mizi. Na nikogar vezan ... Res je bilo tako, bil je na tem, da se naveže na Legraina, a Legrain je odklonil pobeg... Je to bila prednost? ... »Torej kaj bomo naredili glede tega ogleda?« je odsekano vprašal Gerbier. »Sam pojdem,« je odvrnil Felix. Gerbier je gledal Felixove vnete oči in nezdravo barvo kože. »Vi se morate dobro prespati,« je rekel. »Ne gre zato,« je odgovoril Felix, »a ženi in sinu sem prisegel, da ju jutri, v nedeljo, peljem v kino.« * Vendar je Felix lahko izpolniti to obljubo. V brzem vlaku Pariz—Nica je srečal Jeana-Frangoisa. V Posestvo je ležalo na sredi med veliko državno cesto in morjem. Prostorna gospodarska poslopja, trdno zgrajena po stari modi, so bila v obliki podkve razvrščena okrog stanovanjske hiše, obrnjene proti kopnini. Proti morju so se do vode raztezale njive, vinogradi in skupine dreves. Vse to je bilo ograjeno z nizkim zidom. Jean-Frangois je sedel na stezi, s kolesom na tleh poleg sebe in opazoval kmetijo. Izmed vseh možnih zatočišč, kar si jih je ogledal podnevi, se mu je to zdelo napripravnejše. Jean-Frangois je skočil v sedlo. Na dvorišču so brskale kure in na stopnicah pred vhodom je star hlapec sekal drva. »Kje je gospodar?« ga je vprašal Jean-Frangois. Starec se je s težavo, s ponovnimi sunki zravnal, z zavihom zakrpanega rokava obrisal brezizrazni oznojeni obraz in prislonil roko na uho: »Ne slišim vas,« je rekel. Odprla so se vrata in pojavila se je žena v črni obleki in s črno ruto čez ramena. Bila je zrelih let, majhna in nosila je glavo zelo pokonci. »Gospodarja ni doma, gospodar je v mest° je dejala z živahnim krajevnim naglasom. j Jean-Frangois se je nasmejal tej vzravna0 resni osebi. »To nič ne de, gospa,« je dejal. »Prepri*3' sem, da ste vi pravi gospodar.« Jean-Frangois je bil oblečen v veliko jopico s podvitim ovratnikom, stare hlače, 0 ‘kolenke in ponošene športne čevlje. Ni bilvPy, česan, zmršeni plavi lasje so mu padali na A po njegovih rokah, obnašanju in glasu je z® koj spoznala, da pripada premožnemu sloju-»Za črno borzo ni vredno truda,« je dej0-»Nimamo ničesar odveč, da bi prodali.« »Piti mi boste pa le dali,« je dejal Frangois. »Grlo mi je vse izsušeno.« p Mlademu možu je . prah pobelil trepalnic® ^ obrvi. V tisti pokrajini je bila zima zelo mil3 ceste prašne. »Vstopite,« je rekla žena. .m: V veliki dvorani je gorel ogenj v izdolp visokega ognjišča. Staro kmečko pohištvo iz ^ loščenega lesa se je lesketalo v zahajal0® ^ soncu. Od zunaj se je čulo udarjanje sekir® polenih in kokodajsanje kur. Kmetica je P°s * vila na mizo steklenico in kozarec. »Voda bi zadoščala,« je menil Jean-Frah^uj : »Pri Augustini Viallat niso še nikoli °. ^j:1 vina mimoidočim, celo v teh časih pomanj^3 ne,« je ponosno rekla žena. 6,ri Jean-Frangois je pil počasi in na jaS\rj' obrazu se mu je bral užitek, ki mu ga j® p pravil vsak požirek. . ,yt j »Še kozarec?« je vprašala Augustina yie »Z veseljem,« je sprejel Jean-Frangois-napačno.« »Z naše zemlje je,« je rekla kmetica. m-Gledala je kako pije Jean-Francois in z žaJa vzdihljaj. Ni imela sinov, pa bi tako r ^ imela velikega fanta kot je ta — krepak- l®" preprost. »Ste bili v vojski?« je vprašala. T a,jr | »Od začetka do konca,« je odvrnil J Frangois. »Pri corps-francsih.« , < 'f »To so bili dobri vojaki. Tako pravijo-' povzela Augustina Viellat. »Pravijo,« je smejoč ponovil Jean-Fram KULTURNI ZAPISKI KULTURNA SREDIŠČA Razmišljanja po Izrednem kongresu Svobod in prosvetnih društev Slovenije Delavska prosvetna društva Svo-“°de smo ustanovili tudi zato, da bi se delavska društva otresla svoje tovarniške zaprtosti, da bi svojo dejavnost prenesla na širše pod ročic* da bi se njihov vpliv čutil tudi ,l(* vasi. V zadnjih treh letih so Svobode zelo razširile svojo dejav-n°st, marsikatero društvo je pomagalo vaškim skupinam, da so potuje zaživele, izbira programov in kvaliteta uprizoritev jih je vzpodbudila, da so si vzeli ta društva za Vz9led. Prav tej okolnosti mora-n,° pripisati zaslugo, da so tudi Programi vaških igralskih skupin boljši, da uprizarjajo vedno manj vrezvscbinskih burk. Manjši vpliv le čutiti med pevskimi zbori, zakaj s°dobnih, novih skladb je tako tnalo, da tudi pevski zbori delavcih društev pogosto vključujejo v j Program pesmi iz čilalniške dobe.] Marsikje so se preveč razbohotile i "narodne- pesmi, ki so po mnenju | nekaterih pevovodij najlepše in jih poslušalci najbolj hvaležno sprejemajo. V manjši meri pa je čutiti na vasi vpliv izobraževanja, napredne miselnosti. Vse premočno je bilo že mnenje, da mora biti vpliv na vas »zelo praktičen*, ker je tudi kmet praktičen in bo vsako drugo obliko pomoči in izobraževanja odklonil. Tako mnenje pa je hudo škodljivo. Takšno praktično izobraževanje samo utrjuje kmeta v njegovi drob-nolastniški miselnosti. Kako smo delali doslej? Prva povojna leta so si nekateri zamišljali pomoč v tem, da so zbrali nekaj mizarjev, ključavničarjev in kovačev ter jih poslali na vas. Ta skupina je potem krpala lonce, popravljala pluge in vozove, kmetje so jih pogostili s sadjevcem, in pomoč je bila dana. Kmalu pa smo spoznali, da takšni »sunki* ne morejo premakniti vasi iz starih temeljev. Za- France Mihelič: Votlo drevo OB OBISKU SRBSKEGA NARODNEGA POZORIŠTA Uspelo gostovanje Pretekli teden je gostovalo v i direktor Narodnega pozorišta Milan j^Z/anj srbsko Narodno pozorište Djakovič, ki je povabil našo Dramo Njegoševo dramatizacijo »Gorske- j na ponovno gostovanje v Beograd, d venca*, z Odetsovo dramo »Pre- Po letošnjih treh premierah sodimo, 'd'era v Neiv Y orku* in Stankoviče-°° »KoStano*. 4'se tri prireditve so bile po-seVnb,l° umetniško doživetje. Po-y ^o je uspela »Premiera v Neu> in'<11’, ki /e bila režijsko enotna ni kih zanjo igralci dobro izbra-"osebno so se odlikovali nosilci 9Javnih leorQee VElgeen, Ljubiša 7ovanovTč\ voll prispevkov, ki bi živo posegali Frank Finca iv Milan Paviči v našo stvarnost. Zadnja dvojna Vera Hreščak kot da nas bodo naši igralci v prestolnici dobro zastopali. Dvojna 8—9. številka »Socialistične mislit je lep obet za prihodnost. Doslej smo pogosto grajali uredništvo, da ni uspelo zbrati do- tem smo prešli na razdelitev vasi na patronate, ki tudi niso rodili pričakovanih sadov. Delavska prosvetna društva po vaseh niso rada gostovala, ker so imela z gostovanji, zaradi majhnih podeželskih odrov, izgubo. Tako je bilo vse prosvetio življenje na vasi prepuščeno učitelju, organistu in mladinskemu aktivu. Seveda so tu in tam gasilci skalili vodo in jo skušali napeljati na svoj mlin. Prosvetno življenje na vasi pa se je podredilo vplivu najmočnejših sil. Tako je bilo in tako je še danes. Povsem razumljivo je, da morajo delavsko prosvetna društva Svobode pomagati naprednim silam na vasi, da bo tudi v vasi čutiti utrip novega življenja. Zdi se mi, da je imel tovariš Miha Marinko j>ral> to nalogo pred očmi, ko je na Izrednem kongresu Svobod in prosvetnih društev dejal: »Zato se pravi razvijati kulturno in prosvetno dejavnost v delavskih središčih z orientacijo, da so nam ta središča, rekel bi, strateške pozicije, s katerimi si pomagamo v našem boju z duhovno zaostalostjo v našem kmečkem podeželju. Brez pomoči in neposrednega vpliva bližnjih in bolj oddaljenih industrijskih središč s svojimi idejnimi in kulturnimi manifestacijami se bo naše prosvetarstvo na podeželju še dolgo s težavo borilo, da se izkoplje z ravni čilalniške dobe. Pogoji za socialistično prevzgojo so na našem podeželju neprimerno težji. Tam imamo opravka z miselnostjo blagovnega proizvajalca, z miselno drobnega lastnika, ki celo teži k naturalnemu gospodarskemu življenju, ki ga zadržuje v individualistični težnji gospodarske avtarkije. Močan vpliv religije ga odvrača od potrebe po znanju, po spoznanju sveta, zakonov narave, zakonitosti družbenega razvoja, zadovoljuje se s tradicijami zaostalosti. Tam se z dosti večjo vztrajnostjo vzdržuje dediščina zaostalosti in vsi negativni vplivi preteklosti, s katerimi se imajo boriti naši napori za izobrazbo vasi. Na podeželju imamo neprimerno težje pogoje v samih nespremenjenih ekonomskih družbenih odnosih. Te okolnosti zahtevajo drugačne prijeme, večjo vztrajnost in taktnost. Zato je za večje uspehe prosvetnega deta na podeželju izdatna pomoč in vpliv naših industrijskih središč v toliko večji meri potrebna, če hočemo, da bo ono res služilo socialistični ekonomski in duhovni prebrazbi Daši in s tem stvarnemu napredku.s Z vzpostavitvijo komun naravnost potrebujemo takšna kulturna središča. Ob tem pa se bojim, da si bodo nekateri naši prosvetni delavci pojem teh središč napačno razlagali. Bojim se, da bodo razumeli središče kot koncentracijo vseh kadrov, da bo to središče nekakšna komunalna »prosvetna« reprezentanca, ki naj zbere najboljše igralce, pevce ter iz njih ustvari kvalitetne skupine, ki bodo gostovale po vsem področju komune. Tako ustvarjeno središče bi verjetno pri- neslo več škode kot koristi, ker bi bližnjim skupinam iztrgalo najboljše kadre. Bilo bi pa prav, če bi oživili prakso nekaterih delavskih prosvetnih društev, ki za proslavo občinskih praznikov in jiodobnih proslav pripravijo nastope, na katerih sodelujejo v eni uprizoritvi člani treh, štirih prosvetnih društev. Taka prireditev društva med seboj zbliža, utrdi tovarištvo ter ustvari pogoje za tesnejše sodelovanje. V delavskih središčih samih že obstoje številni pogoji, da ustvarimo v njih žarišča kulture, ki bodo širila svoj napredni vpliv na vas. Delavska prosvetna društva Svobode so dolžna pomagati vaškim društvom. Ta pomoč mora biti stalna, ne kampanjska; Svobode so dolžne z vsemi svojimi močmi pomagati naprednim silam na vasi, v ta društva vnašati napredni duh in preko njih približati kmeta delavcu. To pa je mogoče uresničiti na več načinov. V delavskih središčih imamo močnejše knjižnice, kot na vasi. V njih je tudi precej knjig, ki so že prebrane in zato manj zanimive za izposojevalce. Društvo bi opravilo zelo koristno delo, če bi za določen čas posodilo vaški knjižnici petdeset ali sto knjig. S tem bi zanimanje za branje na vasi močno poraslo. Igralske družine se pogosto boje, da bi z dramami gostovale na vaseh. Ni obiska, ni stika z gledalci, tožijo režiserji. Zdi se mi, da je v našem amaterskem prosvetnem delu občdtna slabost — velikopoteznost. Ne mislim tu velikopoteznosti v programu, pač pa, da zapostavljamo drobno delo, ki pogosto rodi večje uspehe, kot pa bombastična velikopoteznost. Če nimamo na predavanju vsaj sto ljudi, pa se nam že zdi, da predavanje ni uspelo. Ob tem pa prav nič ne pomislimo, da se prav ob takšnem predavanju ne more razviti živahna razprava, da je takšno predavanje zapustilo v ljudeh dosti manj sledov, kot jia živahna razprava petih ljudi. In zato naj režiserjev prav nič ne bega slab obisk, trenutni odmev te uprizoritve. Dobra drama bo silila gledalce k razmišljanju, če bo govorila o boju delavskega razreda, bodo kmetje o tem boju razmišljali, hotenja delavcev jim Prizor iz Gorskega venca, ki ga je v ljubljanski Operi uprizorilo srbsko Narodno pozorište bodo bližja in lažje jih bodo razumeli. Podobno je tudi z gostovanji pevskih zborov in drugih skupin. Gostovanja je potrebno v osnovi spremeniti. Doslej smo bili navajeni: prišli smo, godrnjali in odšli. Razgovore, ki rode dragocene sadove, pa smo opuščali. Vendar pa to ni edina oblika pomoči. Društva v središčih b; morala navezati tesnejše stike z društvi na podeželju. Pomagati bi jim morala z nasveti, vplivati na njihove programe, da bi bili boljši, kot doslej. Doslej so društva izpuščala iz rok še eno možnost: delavce, ki stanujejo na podeželju. Pri nas imamo številne tovarne, kjer dobra polovica delavcev stanuje na vasi. In doslej niso bili redki primeri, da so prav ti delavci, namesto da bi širili razredni vpliv na vas, postali med delavci glasniki najbolj zaosta- lih drobnolastniških idej. Delavci, ki stanujejo na vasi so lahko dragocena vez med delavskim središčem in vasjo. Na vasi moramo premagovati še dosti več predsodkov, tradicionalnih navad, kot pa v delavskih središčih. Prav zato mora biti dejavnost delavskih prosvetnih društev Svobod bolj kot doslej obrnjena na vas; vsa dejavnost mora biti osredotočena na cilj, da moramo tudi vasi pomagati na pot socialističnega napredka. V tem članku sem nanizal samo nekaj misli, ki pa jih bodo pogoji, praksa spreminjali in dopolnjevali. H koncu bi pripomnil še to: pomoč vasi ne smemo pripraviti kot nekaj kampanjskega, nekaj, kar je bilo tudi med drugim povedano na kongresu, pač joa kot eno izmed najvažnejših nalog delavskih prosvetnih društev Svoboda. VINKO TRINKAUS Nove metode dela Sveta za prosveto in kulturo Pretekli teden so bili na Seji sveta za prosveto in kulturo Ljudske republike Slovenije sprejeti pomembni sklepi za nadaljnje, uspešnejše delovanje Sveta in vsega našega prosvetnega življenja. Pred dobrim letom se je Svet dušil v administrativnem reševanju nalog, bil je nekak podaljšek sekretariata za prosveto in kulturo. Tak- okolnost, da takrat še ni bilo v ustanovah, ki so vezane na Svet, uveljavljeno družbeno upravljanje ter se prav zato administrativnim posegom ni bilo mogoče ogniti. V preteklem letu je Svet za prosveto in kulturo težil za tem, da bi se čimbolj razrešil administrativnega poslovanja in bi se lahko v večji meri , isvctil reševanju sploš- šen način dela je narekovala tudi, ni h vprašanj, ki zadevajo prosveto OB DVOJNI ŠTEVILKI »SOCIALISTIČNE MISLI« Lep obet za prihodnost tako neraziskano, da je v njem toliko neznanih motivov, ki bi lahko s pridom služili našim umetnikom pri njihovem ustvarjanju, da je prav, da revija podobne prispevke obj olja. Za slovensko delavstvo in 1 in kulturo. Ze lani je Svet ustanavljal razne komisije, ki so reševale težje naloge. Sedaj pa so člani Sveta prišli do prepričanja, da delo komisij ne zadostuje več, čeprav so uspešno opravljale naloge, in da je treba ustanoviti stalne odbore za splošno izobraževanje, za strokovno šolstvo, za znanost in umetnost. Ta prehod je bil mogoč tudi zato, ker so umetniške ustanove postale ustanove s samostojnim financiranjem. Vsak član je poslej dolžan aktivno sodelovati v enem izmed teh štirih odborov. Odbori se bodo sestajali samostojno; na svojih sejah bodo člani razpravljali o problemih, ki so najbolj pereči. Ko bodo odbori določen problem pre-diskutirali, zbrali zahtevani mate- =§ggjgr: ehheh n ar 0va Prva samostojna -c ev ne —1 --*-1— ' lovali, in za katere mislijo člani n ' upravičeno lahko štejemo med e najboljše igralce. „1 0 zadnji eu> ^ or kut . uurodnega gledališča s kratko, JVe" 0 zadnji predstavi »Premiera v \ Yorku* je vodstvo Slovenske-, flrnPr'SrČno slovesnostjo počastilo mj9ct boste. Pozdravil jih je uprav-o 9Uš Kozak, direktor Slavko Jan, ce n,b,,u Združenja dramskih igral- . ...............— jC£ genije pa Vladimir Škrbin-( kolokvij v pravi • v imenu gostov se je zahvalil) 1 ” ------------ Ted en kulture in prosvete v Mariboru Mariboru se skrbno pri-nr^L'LJajo na Teden kulture int jjHi yiq * ~ ">«• >« zi/i n ioni ustrtim- .“u,h z c stil ocene zbirko čim■ sreviiKi cmeo »se ni čas za mrž- nartova prva samostojna .......... V uvodnem članku razpravlja njo*. Njegova Pikica, majčkena, za- potrebuje glasnih posrednikov.* S Postaviti ze dokaj utrjena mnenja Roman Albreht o delavskem izobra- puščena deklica, ki jo mati pijanka to mislijo se popolnoma strinjamo. na ?, ay.°" , „ ,. , , . ,. . ževanju. V svoji študiji razmišlja ves dan pušča samo doma, polna Ob njegovi oceni se nam le vsiljuje . .. can zur c je jmc vajse imi o mednarodnem kolokviju o delav- hrepenenja preživlja svoja o/ros občutek, da je bil pisec ocene pre- let" se dr. Bratko Kreft spominja ski vzgoji v Strasburgu, ki se ga leta. Kakor njeni sestri, tako je hrupen in da je prav s to hrupnost- znane9a celjskega izleta s"°bod, P° je, kot naš zastopnik, udeležil. Iz tudi njej usojeno, da se bo skrivala jo storil pesniku krivico. Zdi se, da k?ter^m,f° blla ta, flaPre,1‘m delav-zclo obširnega, je znal izluščiti za grmovjem na Rožniku ali pa se se je avtor tega zavedel, zakaj v ska društva razpuščena. Jože Smo-bistveno. Prikazat je strasburški bo morda z avtomobilom odpeljala drugem delu svoje kritike je pre- l.e V kratki študiji »Nova onentaci-luči in nam dal na morje. Pikicti je še mlada, niti šel na stoarnejša tla in je zato tudi ~ ° , 0VjC. S11 °Plsuje sprc- bilo snovi za razmišljanje o nujno šest let še ni stara, a vendar ji je kritika v tem delu znatno boljša. melnbe. kl f° v zadnjem času nepotrebnem izobraževanju delavcev, življenje že določilo pot. Mlada je p ■ , Sociali Mični misli* smo ", S?vle!.s.kl zve.zu /{emJa ob~ še, ne soDraži še sveta mar ne bi »Socialistični mis(i smo Javl]a tudl „plsmo jeana Cassouja Pri »Socialistični misli« smo javlja tudi Ivan Potrč, ki se preredko ogla- °6//o'‘ftoJ/T da bi Tnekd^nnkazal ■ P°Vreiali povezanosti z na- jugostouansknn'pW«teiiem~<7v ka- ' kot kritik, je v tej številki pod 0 ./,& bi nL s^o mržZ kot P^mmi literaturami po svetu V \erem znani napredni francoski1 naslovom »Razsodnika nase revolu- . ^ ™**o mržnje, ko te, številki pa nam Rok Arih v kuUurni dcywec izraža uesdjc. da cije* ocenil dve festivalski drami; \iranjcc ^ kalortJi^e leim r' " avs,rllske u najbolj težkih trenutkih za jugo-t ^fL!.LU.,:OeLLL0mii'in: nnlr‘" svoje, pripoveduješ! Jenrošto. f shvanske narode 11' ” odbora, da bi lahko v delu pomagali. S tem postaja delovanje Sveta vse bolj demokratično. Svet za prosveto in kulturo čakajo obsežne naloge. Reforma šolstva, ki bo v glavnem zajela obvezno šolanje, bo nedvomno najvažnejše opravilo. Reforme ni mogoče izvesti čez noč jmč pa šele po dolgotrajnem, skrbnem proučevanju. Reforma ne bo zajela samo obveznega šolanja pač pa tudi gimnazije in učiteljišča. VFsa ta vprašanja bo treba temeljito proučiti. Trenutno prevladuje mnenje, da je treba ustanoviti tri tipe gimnazije: neo- rejeno nraA^n n v„lf„rnn-( precej pisalo in bilo je prav da jo ' nc t,omno v prid. randa Alfreda Kggcrja« »NaJtan govor z l.aivrencem Apalara Fabun- V/n^čAtdTcm ^ oceni tudi »Socialistična misel« Po- objav£rncem, doma u %gerije „ Za. ( k o d 794 s rfn 705^ Rnrstnnn ) trč ugotavlja, a a sta ooc acn oieai, c 1 1 hriKi 11- »ivocni čuvaj*, upamo, aa 00 hodni Afriki ki Mudim v / ondonu / » »•- ■ , . _ * * kojl01^ tega zajela še šolstvo: ( dramsko neprepričljivi in da izba- n™lotf!°ktjePravo A'<"n/Č/"° 'o0°dCi?mif™ m!seI' Je objavljala na visoki ekonomsko politični šoli. ) nolka fakultetami Z lmlko 3e bilo zaraienih in ko-tiata avtorja iz dokaj čudnih izho- . I Ie’ ^kop je v opisih, zgo- podobne prispevke in tako pomaga- pazqovor ;e zallimiv ,,, nas sezn„. ( oaška fakulteta, ki bo P0Pravljenih oziroma obnov- ) dišč. Povsem nesprejemljivi pa so tak°d°nove,a zaži0i *ele ob l° Miževati napredne^ pisce iz tu- nja s problemi črnskih intelinentov.) up,wala na v:gojo v n ljeZ.P°Pravljenih oziroma obnov-) dišč. Povsem nesprejemljivi p & °°l v tem času ter pregledi njihovi zaključki, vrednotenje na- ^ ™ lh um«j,i-, ) mdnoosvobodilne borbe, njenih li- 19 rrane Gahcak ».ares skrbn m ponovnem branju, jih Mpa1 usPehov na osnovnih in) rodno osvobodilne borbe, njenih li- ' Ie0ov hrane Galičak je preprost nostjo. ra!Hh šolah. Razen tega bodo) kov ter vojne sploh. Svojo oceno tis°čih> ki P* »Zakon o drata?ijenž scenski osnutki zai zaključi avtor takole: »Humanizem C/C P°.?zklh udarcih usode ne- spopadi in 1,^mske amaterske odre in lut-' nl! nacifizem obeh avtorjev, ki bi nalc zapletel v umor. V zaporu je društev n„hi zaključi ali nja s problemi črnskih inteligentov, , dežel z našo kulturno stvar- kj kočej0 pomagati svoji domovini iz zaostalosti. Ta prispevek dnpol-' koaliciji, prvi razredni n ju j e članek »Resnica o Kameru- i Na razstavi bo raz-'j^O QTQ,diVO O kultUT7lO“ 1 1 ^svetnem dol^i tpnn nndmrnn v f oceni tuai »socialistična misci«. ru- *uui prvvvu v‘- uiraoi* in v ere r erra-L\i IKU- mu -črncem domu iz Nineriin n z a- i , . i ocZ 1945 do 1955 Razstava) trč ugotavlja, da sta obe deli bledi, ra 1 ov^ novele »Trije kriki iz re *Nočni čuvaj*. Upamo, da bo hodni Afriki ki Mudira v I ondonu) znanJc- Verjetno bo v 45 d° W55- RaZStay°; • ........... izha- 'črne*. Olbraht je pravo Kranjčevo ,Socialistična misel« .te objavljala bodočnosti osnovana peda- lahko znatno naših šolah. Sedanji sistem šolstva je prilagojen za mestne otroke, manj pa za podeželje. Bred Svetom stoji težka naloga, kaka pomagati podeželskim otrokom, kako jim v večji meri omogočiti dostop na višje šole, kako jim nuditi širšo izobrazbo, da bo osemletno šolanje pnmemlo res osem let intenzivnega študija. Te in še druge naloge čakajo Svet za prosveto in kulturo. Tako nekako je potekel prisrčen, nevezan razgovor t predsednikom Sveta dr. Dolfetom Vogelnikom. pacifizem obeh *avtorjev, ki bi v umor- v ™P°ru ie društev IjlbVjanskega^ehmtm^je val^V—č! Uemlko pnspe' kateri dr. Rudi Revija objavlja v svojih rubri- Uo^^Medališča."Sodelovali bo-) naj v temeljili pretresel svet, se po- l* za*krbljcno se vprašuje, če ga naslov razprave, v‘ ihi k d} literati-amaterji s svoji- \ kaže ob njuni slabi dramatiki kot - ■ počakala, če bo stari oče Kgovskg obravnava delavsko giba- kali »Svoboda*, \Delavska gibanja kovm Mžnimi deli, mariborski li-l revna in ginljiva naivnost; vendar * '' '1,0-!0 čevljarsko obr , je ljubljanskih delavcev v letih po svetu*, »Razgovori*, »Slovenska TegJ ^rnetmki pa bodo v okviru) pa sta propovednika tega namišljc- Proti mlademu konkurentu. Novelo 1S68—JS74. Na račun teh prispev- gledališča«, »Nove knjige*, >Mimo-sa.m0j: katedre in prosvete odprli) nega in lažnivega humanizma in pa- 1 p Janko Liška. kov se včasih sliši zlobna opazka, grede* še zanimive prispevke, ki Rny°^no razstavo. ( cifizma bila toliko pogumna, aa sta Precej ponesrečena je ocena Me- češ zakaj bi revija objavljala to zaslužijo, da jih naši delavci pre- dr in godhh družin, pevskih zborov\ volucije, hotela sta, ali nista zmogla, sen*, ki jo je napisal Ivan Skušek, v knjižne publikacije, nikakor pa ja tudi v bodoče tako bogata s pri- drUŽte,, "Svobod« in prosvetnih ( pokonala sta ju lastna dramska ne- Pisec si je prizadeval, da bi z iz- ve v revijo. Zdi sc nam, ua je de- spevki, ki živo posegajo v našo e9d okraja. ) moč in končno naša revolucija branimi, poetičnimi, zanešenimi lavsko gibanje na Slovenskem še stvarnost. KULTURNI ZAPISKI Poročilo tovariša Romana Albrehta za Izredni kongres prosvetnih društev Slovenije POBUDE IN NASVETI ZA BODOČE DELO PROSVETNIH DRUŠTEV IN NJIHOVE ZVEZE (Nadaljevanje) Irote in lojalnosti v gospodarskem S tem se je ^čelabUka ne. le » j ££2* delavčeve roke kakor pravi pro- , . čeprav\e vrednote v bilan- fesor Trtenjak, ampak tudi za , { posebej izkazane.« njegovo »dušo«. Dosedanje meto- Ng ^ J yse politične m0. de stimulacije proizvodnosti, kisotjye { račume kapitaUstov, ki si v delavcu videle le ekonomsko ^ pridobiti tudi »dušo« bitje so se morale urnakniti .no-ldela j/vendar gibanje za vim teorijam o pomembnosti »člo- | uvedbo >>čioveških odnosov« in veškega čimtelja«, ki je pokazal,, gkrb 2Q de[aysko yzgoj0j ki jo da je glede vprašanj proizvodno- \ ka, .Q kapitaUstični podjetniki, sh enako važen, če ne (na doseže- . Zanimiva. Vzgoja deni stopnji tehnične razvitosti pro-, ta[a 2a meščansko ustvarjalna, plemenita osebnost. S tem je delovnim ljudem dana praktična možnost, da svoje tvorne sposobnosti, ki so bile v preteklosti povsem duševne, razvi- j da se j temeljito jejo, izpopolnijo in poplemenitijo, izobražujejo. potrebe delovnih ljudi, ki ne mo- obzorje in razgledanost. Taka' obzorja delovnih ljudi’ rejo razviti v polni meri vseh spoznanja so v zadnjih letih ker menim, da je to te' svojih neomejenih tvornih spo- predvsem jasno dozorela v delav- melj no opravilo, ki naj Sa sobnosti, če jim ne omogočimo, skih prosvetnih društvih »Svo- n a področju izobražene' in vsestransko boda« — seveda jih je čutiti tudi n j a o pr avl j a j o amat e r s k* tudi v mnogih drugih prosvetnihj prosvetna društva in da r Zato ni nič čudnega, če se ul 2. Kongresu n a d al j e društvih — ker so delavci in- t o ti st o, k ar d el ovni l jud]e slehernem izmed nas v zadnjih \p r e d l a g a m, da u s v o j i stinktivno začutili, da jim mora od amaterskih društev letih vse bolj razvija neke vrste naslednja načela, ki naj prosvetno društvo nuditi v pogo- pričakujejo intimna, iz naše osebne potrebe porojena želja, da bi to ali ono zvedeli, si razjasnili in podobno, kratko in malo, želja po smotrnem dograjevanju in izpopolnjevanju našega znanja, ki jo poraja praktično sodelovanje v izvodnih sredstev v zahodnih de-1 . .. oblem s katerim se žel?h - Poročevalca) kot kaže splača kapitalističnim "So"»-!£fZeZSBgMSf&S t> svoji razpravi »Človeški odnosi v industriji v obdobju državnega kapitalizma« profesor prav-no-ekonomske fakultete ljubljanske univerze tovariš dr. Rudi Kyovsky. Torej, edini izhod za kapitalistične podjetnike je: razširi- tev splošne izobrazbe delavcev, preprečiti naprednim delavskim. organizacijam, da bi vplivale na ! delavca in skrb za ugodno počut- ' je delavcev. Kapitalističnim podjetnikom seveda ne bo lahko uresničevati tega njihovega načrta. Neizobraženi delavci so zanje nekoristni, ker ne morejo slediti tehničnemu napredku proizvodnih sredstev, izobraženi delavci pa so ne samo spontano socialno, temveč tudi razumsko dokopljejo do spoznanja, da so izkoriščani, kar ima seveda za podjetnike vse prej kot ugodne posledice. Bolj kot delavci razumsko spoznavajo, da so izkoriščani, bolj to neugodno vpliva na njihovo osebno počutje in so zato pri delu nerazpoloženi, nezainteresirani za proizvodnjo in podobno, kar kajpak kvarno vpliva na storilnost. Pri takem stanju stvari imajo kapitalistični podjetniki samo en izhod: Pokazati delavcem prijazno lice, naučiti tega in takega občevanja z delavci tudi preddelavce in upravo podjetja, pokazati pripravljenost za sodelovanje z delavci pri gospodarjenju ob obsolutnem priznavanju zasebne lastnine, dati delavcem nekatere manjše gmotne koristi, kot je odprodaja enega dela delnic in podobno, istočasno pa krepko vzeti v roke delavsko vzgojo, ji dati svoja družbena obeležja ter preprečiti na vsak način vpliv naprednih socialističnih delavskih organizacij na oblikovanje zavesti delavcev. V prenekateri deželi na zahodu se seveda delavski sindikati prosvetnih društvih: a) Odrasli delovni Ijud- Tovariš Tine Remškar, sekretar Socialistične zveze goriškega okraja, France Kimovec-Ziga, član predsedstva Zveze Svobod in prosvetnih društev Slovenije in Mirko Zlatner, predsednik Socialistične zveze okraja Kranj med zasedanjem kongresa gažirali silno širok krog znanstvenih delavcev in ustanovili celo vrsto posebnih ustanov. V svoj voz pa so vpregli tudi številne univerze in druge visoke in ugledne znanstvene ustanove kot protiutež prosvetnim in izobraževalnim ustanovam naprednih delavskih organizacij. Vse doslej so namreč meščani menili, da delavcu zadošča izobrazba, ki si jo pridobi v osnovnih in strokovnih šolah. Zdelo se jim je celo, da delavcem širše obzorje sploh ni potrebno in da niti niso zreli duhovno napredovati, dvigniti se nad obzorje, ki ga zahteva mehanično, fizično delo v proizvodnji. V kulturnem življe-, „ . . . , , n ju so bili delavci za meščane krčevito upirajo poizkusom kapi- j sploh nezanimiyi. jzgleda, da so tahsticnih podjetnikov, da, bi jim Tazsodneysi kapitalisti spoznali, le-ti pod firmo »človeških odno- l ^ je tako mišijenje napačno, sov« iztrgali iz rok delavsko vzgo- kajti sodkrUi so ^ je od iz0. JO in jo podredili svojim intere- | brazbe, ocj duševnega razpolože-som, to je interesom zasebnega nja xn od svetovno nazorske pod-kapitala. Na letošnjem poletnem rejenosti delavcev nazorom kapi-kolokviju o vzgoji delavcev, ki ga tala v dobri meri odvisna proiz-je priredila Strasbourška univ er- vodnost njihovega deia. To se za v Franciji je dekan tamošnje pravif §eie velikanski tehnični pravne fa.kultete dr. Alex Weil napredek in do podrobnosti doto prav jasno povedal, ko je v gnana tehnična organizacija dela svojem uvodnem nagovoru dejal: sta privedia kapitaliste do pri-»Glavni problem, ki je pred znanja, da so delavci tudi ljudje nami, je odnos med državo in de- s svojimi mislimi, občutji, nazori lavskimi sindikati v območju de- itd., s čimer je treba razsodne-lavske vzgoje. Današnje stanje ni mu podjetniku temeljito raču-zadovoljivo. Potrebno bi bilo do- nati. Seveda tudi sedaj kapitalisti vzdušje medsebojnega zaupa- stični podjetniki nimajo namena nja in sodelovanja med državo, pomagati delavcem, da se izobra-podjetniki in delavskimi sindikati zijo in vzgoje kot samostojne na tem področju.« osebnosti, temveč jih hočejo le Še jasneje je to pojasnil Paul usposobiti za svoja proizvajalna Ramadier, predstavnik francoske sredstva in si jih duševno po-vlade, v Mednarodnem uradu za vsem podrediti. Vprašanje je delo, ki je nekako takole ugoto- samo, koliko bodo podjetniki vil: V Franciji zastruplja vzdušje uspeli v tej nameri in — kako enostranska usmerjenost sindi- daleč to lahko gre? kalnega gibanja v boju proti ka- Temeljni motiv, ki narekuje pitalizmu. Podjetniki vendar niso delovnim ljudem, da se izobra-nekaj nad družbo in nad social- žujejo — to je hiter porast pro-nim življenjem, kar bi se dalo izvajalnih sredstev — je pri nas enostavno odpraviti, temveč so prav tak kot v kapitalističnih organsko povezani z gospodar- deželah. Povsem drugačne pa so skim življenjem. Zato morajo de- pri nas družbene prilike in so lavci z njimi sodelovati. zato seveda tudi povsem drugač- Bistvo zavzetosti pristašev ni smotri, ki jih z izobraževa-»človeških odnosov«, če skušamo njem in vzgojo delovnih ljudi povzeti vse povedane misli, je skušamo uresničiti v naši deželi, pravzaprav zelo enostavno. Sred- Za družbene prilike pri nas sta stva za proizvodnjo so tako iz- v prvi vrsti pomembni dve zna-popolnjena, organizacija dela pa čilnosti: ogromna večina tako do podrobnosti izpeljana, da proizvajalnih sredstev so izkoriščene vse tehnične mož- 0e v družbeni lasti in nosti za maksimalni delovni uči- delovni ljudje neposre-nek. Ostaja samo še en činitelj, ki dno opr avl j a j o vsa p od -po mnenju kapitalističnih pod- r oč ja družbenega u d e j -jetnikov zaradi nerazpoloženja stvovanja. To je pravzaprav delavcev ni dovolj izkoriščen, to doslej najnaprednejša oblika orje duševno razpoloženje delavcev, ganizacije družbenega sožitja, kar Tudi to možnost je treba do jih. zgodovina sociologije pozna, skrajnosti izrabiti za povečanje ki i° zlasti označuje globoko člo-dobička: to se pravi, delavce je veška, socialistična nota. treba tudi duševno dobiti povsem Družbeno upravljanje, ki ima pod vpliv kapitalistov in prepre- svoje materialne temelje v druž-čiti vpliv socialističnih delavskih beni lastnini proizvajalnih sred-organizacij na njo. O tem je za- štev, je po svojem socialnem bi-pisal ameriški publicist Courtneg stvu najnaprednejše zato, ker po-Brown v The Saturdatj Revievo stopoma onemogoča sleherno izmed drugim naslednje: koriščenje človeka po človeku in »Sedanja uprava podjetij (v ker daje slehernemu delovnemu ZDA — opomba poročevalca) pr- človeku možnost, da se v prak-venstveno skrbi za upostavlja- tičnem družbenem upravljanju nje in ohranjevanje visoke mo- oblikuje kot tvorna, graditeljska, stojno napredno in samozavestno sodelovali v organih upravljanja in v družbenem življenju sploh. Menda res ni delavnega človeka med nami, ki je srčno in pošteno aktivno posegel v naše družbeno življenje, da se s to notranjo, intimno željo po izpopolnjevanju svojega znanja še nebi srečal, da je nebi zasledil sam pri sebi. Zaradi tega pa je družbeno upravljanje drugo realno dejstvo, ki od nas terja, da temeljito poskrbimo za izobrazbo in vzgojo odraslih ljudi, posebej še delavcev. Izobraževanje, miselni in moralni napredek delovnih ljudi je postal v naših družbenih prilikah življenjsko neobhoden. Od s~t~ičnVdVo Š o m ” p oY T tega namreč, kako bodo poskr-\ s e dru£beno življenje beli za naš lastni duhovni m mo- : j n ker ralni napredek, kako bomo za bodo izhodišče in osno- jih družbenega upravljanja dokaj Mislim, da je treba ob tei° v a za izobraževanje ter več, kot jim je nudilo pred pet- opozoriti na dve skrajnosti, v k°' vzgojo o d r a sl ih d el o v - desetimi in še več leti. Pri tem pa teri zapadejo prosvetna društvj n ih ljudi v amaterskih seveda ne gre pozabiti, da so se pri svojem delu. Ena skrajnost je’ delavska prosvetna društva že v da skušajo društva poskrbeti **' predrevolucijski dobi temeljito mo za čisto, svetovno nazorsko je se izobražujejo zato, orientirala na izobraževanje. To filozofsko izobraževanje delovni'1 da dosegajo boljše uspe- je napravil »Ljudski oder«, to je ljudi; druga skrajnost pa je. da J1 h e v svojem poklicnem napravila »Svoboda«, »Vzajem- društva omejujejo pri izobraZ delu, da uspešno tvorno nost«, »Društvo kmečkih fantov valnem delu na dokaj površni sodelujejo v družbenem in deklet« in druga — in to isto, vsakodnevno politično agitacijo, upravljanju in da v vsem prilagojeno današnjim potrebam, Niti ena niti druga skrajnos1 družbenem življenju ko- poizkušajo v zadnjih letih napra- ne more zadovoljiti delovnih Ijf ristneje delajo po svoji viti »Svobode«- in tudi nekatera di. Predvsem se za čista filozot' človeški, socialistični druga prosvetna društva. Kljub ska vprašanja zanima zaenkrA vesti in zavesti, v ko- dobri volji, ki so jo zlasti »Svo- j razmeroma še ozek krog delovni rist delovnih ljudi in za bode« pokazale v zadnjem času ljudi, ker je proučevanje £i*(? resnične človeške, so- za izobraževanje odraslih, pa filozofije — gledano s praktični/1 cialistične odnose v med- stvari niso še tako stekle, kot bi vidikov — malce odmaknjeno »i sebojnem občevanju. bilo želeti. i vsakdanjega življenja in ker zah' b) Temelj solidne in - Seueda bi bila vsaka nestrp- teva zelo široko in vsestransko koristne izobrazbe in nost v Pres°ji dosedanjih uspehov j razgledanost po pozitivnih vedah vzgoje odraslih "delov - Prosvetnih društev na področju po prirodoslovju, ekonomiji, so- n ih ljudi ___ je samoizo- izobraževanja delovnih ljudi v etologiji, zgodovini itd. braževanj e. Prosvetna za-dnjih letih ne samo krivična, j Če hočemo torej delovne IjU"1 društva in' Zv e za so po- amPak tudi škodljiva. Predvsem j usmeriti k filozofiji, kar je seveda klicana negovati in raz- se 3e treba zavedati, da ne more- želeti, potem jih je treba k tert& vij ati željo delovnih i° za izobraževanje delovnih Iju-ljudi po znanju s tem, ^ skrbeti samo amaterska pro-da jim nenehno vzbuja- sveina društva. Izobraženost Iju-j o zanimanje za tista di ie pIod najrazličnejših prirod-družbena, socialna, pri- mh. in. družbenih činiteljev, ki rodoslovna itd. znanja vplivajo na človeka: osnovna in ki so ljudem nujno po- strokovna šola, delo, občevanje z trebna pri njihovem druž- lindmi, sodelovanje v upravija-benem udejstvovanju in niu> v družbenih in političnih or-za katera se tudi zani - Ponizacijah itd. Vse to človeka metode nemogoče znanstveno pr0' majo. Prosvetna društva nagaja k temu, da opazuje doga- učeDnti prej omenjeno zadev0' delovnim ljudem p orna- ianie v prirodi in v družbi okrog j Predvsem je treba jasno podčrta’ g a j o pri izobraževanju s tem, da jim pomagajo pri zbiranju potrebnega gradiva za izobraževanje, da jim oskrbe potrebno strokovno pomoč pri proučevanju gradiva, da organizirajo potrebne razprave, tečaje in podobno o posameznih vprašanjih, za katera je posebno zanimanje. c) Pri izobraževanju in pri vzgoji odraslih delovnih ljudi je nujno posvetiti še posebno po- \ zor no st delavcem, ker so na konici družbenih sil, ki utirajo gospodarskemu napredku in sociali- postopoma voditi — preko poP' tivnih ved, ki so ljudem bližja za katere je tudi večje zanimanj1’ S pravilnim znanstvenim prouči vanjem prirodoslovnih ved, ek°j nomije, sociologije, zgodovine iti-bodo pa ljudje spoznali tudi diif lektični in zgodovinski materialv zem, ker je brez te ideje in ‘6 s tem pomagamo . .... .... . ,.. ne samo k hitrejšemu dostili težnji po temeljitejšem ^ miselnemu in duhovne- obšimejšem znanju, ki jo nosi mu napredku delavcev, vsakdo v sebi je v veliki meri ampak tudi vseh ostalih odvisno, kako hitro bomo gospodarsko napredovali in kako globoko v življenje, v naše praktično občevanje se bodo zakoreninili dejanski socialistični odnosi med družb enih slojev delovni ljudi. Dovolite mi, prosim, da tudi ta predlog pred današnjim zborom nekoliko podrobneje razčle- Ijudmi. Na to nas je pred krat- . nimj obrazložim in utemeljim, kim opozoril tudi tovariš Tito, ko Misel da je trebo osredotočiti ie dejal v razgovoru s predstav- pozornost in prizadevanja pro-niki lista »Narodna armija«, da ■ svetnih društev na izobraževanje imamo . j in vzgojo delovnih ljudi, ni nova. »... pri naših akcijah često' Ze nekaj let sem postaja vse največ težav prav zato, ker ljud- j jasnejše, da je treba temeljito je premalo proučujejo našo stvar- ; izpopolniti dejavnost amaterskih nost«. 1 prosvetnih društev. Pretežna ve- Menim, da so to dovolj tehtni čina prosvetnih društev namreč argumenti, ki utemeljujejo pred- zaenkrat goji le razne panoge log, naj bi kongres svetoval vsem umetniške dejavnosti in tako ob-prosvetnim društvom, da v bo- likuje zlasti čustveno podobo de-dočem razdobju osredotočijo svo- lovnih ljudi, kar je seveda ko- jo pozornost in svoja prizadevanja na problem izobraževanja in vzgoje odraslih delovnih ljudi, še posebej izobraževanja in vzgoje delavcev. Kajti, ta predlog ne prihaja iz nikakršnih abstraktnih, sentimentalnih, čitalniških prosvetarskih pobud, ampak ga narekujejo praktične družbene ristno, potrebno in prav. Toda, za današnji družbeni položaj delovnih ljudi je to prosvetno delovanje nepopolno. Nujno ga je treba, bolj kot doslej, izpopolniti s solidnim izobraževalnim delom, ki bo omogočilo delovnim ljudem, da si oblikujejo tudi svojo miselno podobo, da si širijo svoje " Nad 300 izvoljenih delegatov prosvetnih društev Slovenije je pr^° na pomembno prosvetno zasedanje na Jesenice ti, da je mogoče ljudi navad1 misliti in razsojati v pojmih 1 't če smo predhodno zagotovili , osnovnim izobraževanjem to, ^ ljudje sploh znajo operirati . pojmi, da si znajo pod P°-j3 Tovarišica Ada Krivic, članica Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS in predsednica Društva prijateljev mladine, tovariš Vlado Krivic, član Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS, Janez Vipotnik, sekretar Socialistične zveze okraja Ljubljana in France Perov-šek, poslanec Zvezne ljudske skupščine, izvoljen v bivšem radov- sebe, da ga spoznava, da se uživ-Ija v to dogajanje, da aktivno posega vanj, presoja in razmišlja o njem in da se bori za uresničenje določenih smotrov in idealov, za katere je prepričan, da u.a ena ju v—* koristijo i gmotnemu i duhovne- predstavljati prave zadeve. ., mu napredku delovnih ljudi. Med materialistični svetovni nazor J' vsemi temi številnimi činitelji, ki treba, recimo, imeti vsaj nek«! aktivno vplivajo na oblikovanje pozitivnega znanja o mater1!’ miselne podobe delovnega člo- njenih oblikah eksistence in o veka, je tudi amatersko prosvetno terialnem svetu, ker je drug°ckl društvo, ki pa seveda na tem vse skupaj samo spekulacija’ področju lahko ogromno napravi, je zgrajena na pesku. Res pa Amaterska prosvetna društva da za tovrstno izobrazbo deloVot imajo namreč to prednost, da se j ljudi osi skupaj premalo škrbin1 ’ vanje prostovoljno stekajo delovni kar povzroča marsikdaj zelo 0 ; ljudje, ki so željni znanja, izo- ljube posledice, predvsem se brazbe, in je treba samo ugoditi delovnimi ljudmi najde obilo tej njihovi želji, in ki* so priprav-1 kih, ki jim nekateri najosnopn0!* Ijeni s svojim nesebičnim prosto- svetovno nazorski pojmi n* voljnim delom pomagati tudi pri jasni. izobrazbi drugih delovnih ljudi, j Prav tako ne more zadov°}jil' lz°braz.eval%> ,df° društvo, ki se omejuje pri izob'% prosvetnih društev je odločilne zevanju na dnevno politično af važnosti to, na katero področje tacijo_ Ne gre namreč pozab'1'’ izobraževanja naj se prosvetno da so deimni ljudje pri nas 0 P° društvo orientira Gre predvsem Mičnih dogodkih, o gospodars*^ za to: ah naj amatersko prosvetno dogajanju, o pravnih, socialaj hrZiDn\P'OSkJ! ,1 Za i,tr°koPn° lZ0- Ud. ukrepih sproti razmero^ brazevanje delovnih ljudi to se dohro obveiče£. zato poskr« pravi za izobraževanje, ki daje tisk rad[0, politični sestanki f llZtU rek°’ konf™tno zborovanja itd. Jasno je, da f 1 inlL ahfJ P rfl za;sp oTi prosvetna društva ne morejo.fi Z]a l obZTla. delovnih ljudi, \ pirati pred vsakodnevnim po ltfni dZ] n mS^°T Z iaX ’ klljU' nim življenjem v svoj društ°fa dem pomaga temeljitejše razume- krog_ ker bi na ta ^in izgub'[» drZh?iSPOZn d- doea!?nia V stik z Oljenjem in - na kon% družbi m v prirodi m jih uspo- tudi smisel za obstoj. O *£ sablja za samostojno m zrelo po- - - ‘ seganje v ta dogajanja. Predlagam kongresu, da svetuje prosvetnim društvom, naj se usmerijo pri sploh ne more biti govora. veda pa tudi ne more prid tega, da bi se društva sp°e •_ njala v direktno politične orjfal 0 zacije, ker imama za to Zn 4- novembra 1955 # st. 44 KULTURNI ZAPISKI »DELAVSKA ENOTNOST Morala le zavedati, da so pokli- mrtva železna in jeklena gmota ' glede novih družbenih odnosov na ki jih prosvetna društva sama za- ljudem, ki že žive aktivno in nič drugega. Politično življenje, ki že nekje V takem primeru bi bilo smo-ifjuiej° ° družbenem dogajanju trno, če bi društvo organiziralo o- pomagati, da si širijo obzorje enega, dva ali celo več razgovorov ®ojih'znanj, to se pravi, poma- o razširjeni reprodukciji, oziroma jim posredovati tista eko- o proizvajalnih silah in skušala °niska, socialna, umetnostna in ljudem pomagati, da doumejo ruSa znanja, ki so potrebna za ekonomsko bistvo teh dveh kate-zzsodno in napredno razumeva- gori j. Tako bi začeli delavci vso de tekočega družbenega doga- : stvar temeljiteje razumevati in — fonja. Skušal \ v bodoče bi jih bilo težje zape- Skušal bom ob praktičnem \ Ijati v razne gospodarske avan-P°]aou, ki ga opažamo o gospo- ture, ker bi se hoteli poprej o Mstvu, to nazorno pojasniti. j stvari temeljito pogovoriti. S ta-Pri nas se je zelo razpasel kim načinom vzgojnega dela bi Peke vrste glad za investicijami: prispevali tudi k temu. da bi de-lludje bi radi kar preko noči la°ci spoznali še to, da je v go-‘Sradili ogromno velikih tovarn, spodarstvu često zelo velika raz-imdjetij, central in podobno. Po- Zifca med navideznimi in dejan-sle?ica tega gladu vodi o silno po- skimi koristmi. Za vsako podjetje .ecanje investicij, ki so o zadnjem ie koristno, da se čimbolj mo-3su že nevarno močno obreme- dernizira, razširi — seveda mo-j.1,e življenjsko raven delovnih ramo tako perspektivo tudi imeti, gdi. Zaradi tega smo prisiljeni i * Političnimi in pravnimi ukrepi £er£ično onemogočiti take poja-• Mi smo sicer v prvih desetih P°°°jnih letih visoko nad norčij0 investirali v izgradnjo ključ-s objektov, toda zavedali smo da delamo to na račun živ- j tenjske ravni, da to predstavlja Sromno materialno žrtev naših plovnih ljudi, v prvi vrsti delav-l?°> da pa nam je to bilo živ->Jhk° nujno, če smo hoteli h^riti materialne pogoje za h Oejši ekonomski napredek. Za-®aa/j pa smo se ves ta čas, da I ne more iti v nedogled; in res iz more M D nedogled. Ne more ei, snho-ekonomskih in iz socialno-nnomskih ozirov. Izgradnja no-n tovarn odpira celo vrsto novih Poblemoo: surovine, delovna sila, st?Tnet> stanovanja, šole, zdrav-tp nc ustanove, prehrana itd., se vsa ta vprašanja z izgrad-1° nove industrije kategorično P°stavijo na dnevni red in jih je ® Uspešno izkoriščanje zgrajenih ^ izvajalnih sredstev treba po-Mo urediti. Če hočemo torej h Sotoviti normalno izkoriščanje iili kapacitet, v katere smo vlo-1 toliko truda in samoodpovedi, ti t1 m°ramo sedaj izpolniti še Ve zahteve, ki jih postavlja nor-t,,n? obratovanje novih objek-do’ hočemo priti do takih plo-j j' kot jih nove kapacitete lahko 2^°. Poleg tega pa je nujno Sr^t.ati splošna bremena iz-MMjc in tako postopno zagoto-n 1 izboljšanje neposrednih živ-‘jud'h pogojev za delovne fi. Nekateri pri nas te nujnosti še Jj'0, doumeli: enostavno vidijo le Jpoarne in zato zelo močno investicijsko graditev. hikee*a.so ti pojavi odraz določe-< pojmovanj in predstav ljudi, pošteno stališče, ki so z revolucijo! enkrat ne zmorejo premostiti simpatizirali in jo podpirali, ki pa \ Prva taka zadeva, ob kateri se so bili navezani na stare ideolo- temeljito zamaje celotno izobra-ške nazore, to se pravi na vero, | ževanje v društvu, je sestavljanje na najrazličnejše nazore na pod- \ programa za izobraževanje in roč ju znanosti, umetnosti itd. T i j iskanje potrebnih predavateljev, ljudje so pod revolucionarnim pritiskom prvih povojnih let več ali manj umolknili. Z novim položajem v našem sedanjem sistemu se je tudi to spremenilo. Novi odnosi so sprostili velikanske energije in pobudo širokih , ljudskih množic. Učinek teh sproščenih energij in pobude čutimo danes vsepovsod. Hkrati pa so s sprostitvijo teh zdravih energij in pobud prišli do izraza tudi negativni činitelji, ki so se prej potajili. Ta novi proces je tako rekoč znova odprl usta in duše pozitivnim in negativnim elementom v naši družbi — ostan- to počno. ta.kaj je značilno za pojmovanja ei, 1 ljudi? Zelo slabo poznajo Pr°l)omsk° bistvo razširjene re-e,°uukcije in zelo slabo poznajo st'Z°7?rn$kndn ? zelo važen element proiz-1 množice in njihova oblast delo-°i>pli — toda je samo eden od vale s svojo revolucionarno za-V nr' eMMentov proizvodnih sil. j vestjo, z elementarnim revolucio-tiral!’nrru namreč, če bi se orien- narnim pritiskom na vsako proti-koligp°r>sem enostransko samo na'socialistično manifestacijo. Toda Hih 'nf° povečevanje proizvod- , ljudje se s tem niso spremenili, tipu .Mev. seveda tudi na račun 'ostali so kar so bili, le da so hi j-an,ske ravni delovnih, ljudi, mnogi, ki se še niso vživeli o novo škod^oiu proizvajalnih sil celo stvarnost, molčali zaprti vase. Tu Zn a; .*• kajti brez delavcev, ki ne gre samo za sovražnike, gre s'e /g, m morejo delati, so stroji, ' celo za množico ljudi, ki so se 0 Moderni in dragoceni — sicer postavili glede socializma, ■'Krp ,v°bodarja Tone Hudarin iz Trbovelj, ki je dobil ob izred-^0stani7lS,res?t z!ato »Odlikovanje Svobode« I. stopnje, in Lojze y®c \z Rogaške Slatine, ki je dobil ob Izrednem kongresu s*>eta g *Odlikovanje Svobode« II. stopnje in Rudi Bregar, član Veze Svobod in prosvetnih društev ob zaključku kongresa kom mnogih rodov, ki so se vzgajali o sistemu izkoriščanja in razrednih nasprotij. Tisto, kar je bilo prej zaprto o glavah in v dušah ljudi, se je znašlo zdaj na ulici, v tisku, v knjigah.« Del tega pa se je pokazal tudi v gospodarjenju. Delovne ljudi, ki upravljajo naše družbeno življenje moramo naoaditi, da bodo znali računati s tem pojavom. S sistematičnim izobraževanjem je mogoče občutno prispevati k temu, da ljudje ne bodo verjeli le lepim obljubam posameznih demagogov, ampak bodo zahtevali, da se jim vsaka stvar temeljito razloži, da bodo sami skušali prodreti v bistvo stvari in samostojno presoditi posamezne ukrepe, potem šele odločali. V primerih, kjer so prosvetna društva zapadla v prej omenjeni skrajnosti, to je bodisi v čisto filozofsko izobraževanje ali pa v površno vsakodnevno politično agitacijo, tam z izobraževanjem niso prišli na zeleno vejo: delovni ljudje niso radi prihajali na taka predavanja, krožke itd. To je nekatere posamezne prosvetne aktiviste malce demoraliziralo: dobili so občutek, da se ljudje za izobrazbo ne zanimajo in ta svoj občutek so proglasili za temeljni vzrok, zakaj jim izobraževanje ne uspeva. S tem so si zaprli pot k trezni presoji dejanskih vzrokov za slab uspeh izobraževalne dejavnosti. Delovnim ljudem pa so s tako oceno napravili neverjetno krivico. Vsak izmed nas naj samo sebe vpraša: ali ga res nobena stvar ne zanima, ali res ne želi zvedeti nobene stvari? Če bi kdo komurkoli med nami nekaj takega očital, bi ga temeljito užalil. In to velja o glavnem za vse delovne ljudi, ki aktivno delujejo v našem družbenem živ-l jenju. Uspeh izobraževanja je prvenstveno odvisen od tega, kako zna društvo vključiti v svoj izobraževalni program vse tisto, kar bi delovni ljudje radi zvedeli; od tega, kako to ljudem posreduje in kako mu uspe angažirati ljudi za to, da se zagrizejo sami v proučevanje določenih stvari. Seveda pa je stara in priznana resnica, da je mnogo laže delili dobre nauke, kot pa se je dobrih naukov držati in jih izpolnjevati. 1 o clrzi tudi za te-le nauke o izo-brazevanju. Upam si namreč trditi da v Sloveniji ni >Svobo-,®*> ki ne bi leto dni nazaj z veliko dobre volje in pripravljenosti na najrazličnejše načine poizkušala pričeti z izobraževalnim delom in vendar marsikje ni šlo. 1° se pravi, da so vzroki za slabše uspehe, kot bi jih želeli, globlji m da so mnogi izmed njih taki, ki naj bi predavali in vodili razgovore. Ti dve stvari sta med seboj tako tesno povezani, da ju je pri ocenjevanju izobraževalnega dela nemogoče razdvajati. Zaenkrat so zelo redka tista društva, ki imajo svoje strokovne kadre za vodenje izobraževalne dejavnosti tako kot imajo režiserje, pevovodje itd. za druge panoge prosvetne dejavnosti. Vsa druga društva so navezana na strokovne kadre, ki jih od časa do časa povabijo v društvo. Tako nastaja cela vrsta težav: društvo mora svo j izobraževalni program prilagoditi temu. kakšne strokovne kadre uspe dobiti in o čem so oni pripravljeni predavati oziroma razglabljati z delovnimi ljudmi. Zato mora društvo včasih povsem odstopiti od predvidenega programa, za katerega točno ve, da bi ljudi zanimal. Pri praktičnem uresničevanju tako predelanega programa pa potem nastopi cel kup nepredvidenih zapletov in težav, ob katerih se često skrha dobra volja vseh: poslušalcev, predavatelja in prosvetnih aktivistov. Nekaj časa mora preteči, da se spet lotijo tega dela. V tem pogledu je nujno priskočiti društvom na pomoč. Zato predlagam kongresu, da usvoji te-le praktične ukrepe, s katerimi bi, po mojem globokem prepričanju, občutno pomagali razmahu izobraževalne dejavnosti: Prvič. Pri Zvezi naj bi osnovali strokovni organ, tako kot to dopušča osnutek pravil v 15. členu, v katerega bi povabili na sodelovanje ugledne znanstvene in javne delavce. Ta organ naj bi, prvič, proučeval, kakšno poljudno znanstveno gradivo potrebujejo prosvetna društva za izobraževanje, drugič, pridobival znanstvene delavce za to da bi tako gradivo zbirali in pripravljali in, tretjič, prirejal naj bi vzorna predavanja za predavatelje in pripravljal krajše seminarje z njimi. Drugič. Zveza naj bi vsako leto razpisala javni natečaj za poljudno znanstvene razprave z najrazličnejših področij znanosti in poskrbela za to, da bodo predložena in sprejeta dela čimprej na razpolago društvom. Tretjič. Prosvetna društva naj bi osnovala posebno sekcijo, v katero naj bi pritegnili vse tiste tovariše, ki bi se želeli posebej posvetiti izobraževalnemu delu. Samo na ta način bi o nekaj letih namreč prišli do društvenih amaterjev, ki bi vodili izobraževalno delo, brez katerih si je težko zamišljati uspešen napredek izobraževalne dejavnosti v društvih. Druga zadeva, ki resno zavira razvoj izobraževanja odraslih ljudi pa je način izobraževanja, ki jih često odbija. Nekateri prosvetni delavci, ki sicer z najboljšo Umetniški kip, ki ga vidimo na sliki, so dobili jeseniški svobodarji v spomin na Izredni kongres Svobod in prosvetnih društev Slovenije. Predstavnikom jeseniške Svobode ga je v imenu kongresa izročil tovariš Ivan Regent jih vzgojitelji o pozore na to. Proti spreminjanju delavskega razreda v pasivni objekt na kateremkoli področju družbenega udejstvovanja je tudi Friderih Engels vedno silno odločno nastopal, med drugim tudi v pismu gospej Margareti Harkness, v katerem pravi takole: >V ,Dekletu iz velemesta je prikazan delavski razred kot pasivna gmota, ki je nesposobna, da bi si pomagala in niti ne poizkusi stremeti za tem, da bi si pomagala. Vsi poizkusi izvleči jo iz njene tope revščine prihajajo od zunaj, od zgoraj. Če je bilo takšno slikanje natančno okoli leta predavanje brez slik, zemljevidov, brez filma ali vsaj skioptičnih slik razmeroma malo privlačno. Uvedba te tehnike o izobraževanje pa je združena z velikimi materialnimi stroški, o čemer bo posebej govoril zastopnik gospodarske komisije, ki bo v tem pogledu kongresu vsekakor tudi svetoval določene ukrepe. V šestnajstem členu osnutka pravil bodoče Zveze beremo: >Zaradi splošne politične vloge delavskega razreda o našem družbenem in prosvetnem življenju, zaradi razvijanja in krepitve bogatih tradicij delavskih prosvetnih društev in v cilju organiza- 1800 in 1810, v času Saint-Simona cijske ter idejne krepitve celotne in Roberta Orvena, potem se ne Zveze morejo delavska prosvetna More zdeti natančno leta 188? | društva »Svoboda« prirejati samo-možu^ ki je skoraj petdeset let, stojne prireditve, prosvetne kon-imel čast, da se je udeleževal ve- ference, zborovanja, manifestacije čine bitk bojujočega se proleta- itd.« riata in ki se je zmeraj ravnal po i Nekatere posamezne ljudi moti načelu, da mora biti osvoboditev to, da tudi v prosvetnih organi-delavskega razreda delo tega raz- zacijah često govorimo o vodilni reda samega. Revolucionarni upor vlogi delavskega razreda. To so delavskega razreda zoper milje predvsem tisti ljudje, o katerih je zatiranja, ki ga obdaja, njegovi ob neki priložnosti dejal prodekan poizkusi — krčeviti, polzavestni pravno-ekonomske fakultete Ijub-ali zavestni, da dobi mesto V sne- Ijanske univerze dr. JožeGoričar, tu vredno človeka, pripadajo z go- j »... da pojmujejo splošno izo-dovini.. .< i brazbo kot zbir nekih znanj izven 1 ako je pisal pred več kot pol časa in prostora. Vendar pa je stoletja Engels, danes pa tako res, da je splošna izobrazba stvar misli že sleherni delavec, kajti ži- določenih ljudi, v določenem ča-nimO' v letu 1955 in to v deželi, sovnem razdobju, ki žive v dotoki jo delavci sami upravljajo čenih socialnih, gospodarskih itd. skupno, z vsemi delovnimi ljudmi, pogojih.< Iz tega jasno izhaja, da je tre-1 T e stvari posebej naglašam . „ ba tudi pri izobrazbi in vzgoji zato, ker nekateri posamezni pro- voljo pomagajo v društvih, ima- predvsem angažirati delavce same, svetni aktivisti pričakujejo, da bo jo le prepogosto delovne ljudi da se izobražujejo, ker samo tako Ras kongres, ki mora v prvi vrsti zgolj za objekt izobraževanje in se razvijajo o samostojne osebno- zelo jasno in odločno podčrtati idejno in organizacijsko vodilno vlogo delavcev in delavskih društev v bodoči Zvezi, povrnil naše amatersko prosvetno delovanje v leta pred 1952., to je v čas pred ustanovnim kongresom >Svobod« v Trbovljah. Seveda je tak povratek nemogoč. Potrebno je ukrepati prav o nasprotno smer — poskrbeti za to, da se poveča vpliv delavskih prosvetnih društev >Svo-boda« v vserrl našem amaterskem prosvetnem življenju. O potrebi po taki prosvetni politiki je tovariš Edvard Kardelj zelo jasno spregovoril lani na kongresu srbskih komunistov, kjer je dejal: >Ne gre samo za prosvetljeva-nje ljudi v ožjem pomenu besede. Gre predvsem za to, da usposobimo delavski razred kot vodilno gibalno silo socialističnega razvoja za njegove zgodovinske naloge. Če je delavski razred prebujen in izobražen, pomeni to krepitev neposrednega razrednega vpliva na ves družbeni razvoj, pomeni to več njegove pobude, pomeni to manj birokratizma, manj možnosti za razvoj birokratskih teženj. Če je delavski razred prebujen in izobražen, pomeni to krepitev njegovega vpliva na vas, po- Delegacija jeseniške Svobode je poklonila predsedniku delovnega Predsedstva, tovarišu Ivanu Regentu šopek rdečih nageljnov vzgoje ter pri tem uporabljajo sti in ne v papagaje. To zelo po- Ustični* preobrazbi^oasč!. *!Meni načine, ki so celo za delo z otroci membno načelo je posebej nagla- se zdi. da ie to delo usnršno edino v , ' . - vr V7 r r.T . - v . -.------ie Posebej nagla- se zdi, da je to delo uspešno edino ze zdavnaj preživeli in jih je mo- seno tudi v drugem členu osnutka le takrat, če se opira na pobudo derna pedagogika spravila v mu- pravil bodoče Zveze, ki ga je iz- ljudi, ki so osebno navezani na delal pripravljalni odbor: to vrsto kulturnega ustvarjanja. tZveza skrbi za izobrazbo in Zato mislim, da bi si morali pri-vzgojo delovnih ljudi in še pose- zadevati, da bi se naše prosvetne bej delavskega razreda s tem, da organizacije med delavskimi mno-vsi organi Zveze pomagajo delov- žicami bolj osamosvojile, in da bi nim ljudem, da se izobražujejo, sf obvezno vertikalno, demokra-prosvetljujejo in...« tično povezovale. Tako bi lahko Tretja zadeva ki ne dovoljuje, bolje sodelovale med seboj, razda bi se izobraževalno delo širše vijale pobudo za razne večje kul-razmalmilo pa je o tem, ker so turne prireditve, festivale itd. društva še vedno v veliki meri Tako združene se bodo te organi-omejena le na ustno izročilo in pi- zacije lahko mnogo uspešnejše bo-sano oziroma tiskano besedo. So- rile za večjo kvaliteto in se tako dobnih^ tehničnih pripomočkov za sistematično dvigale iz zaostalega izobraževanje skoraj da nimajo, okolja ter spreminjale okolje samo, Vsled tega dobiva spričo silnega ue pa se v njem utapljale... Mi-razvoja tehnike izobraževalno delo slim. da bi morala predvsem de-pomalem že primitivni pečat, lavska prosvetna društva korakati Film, radio, fotografija itd. — to naprej, odpirati delovnim ljudem oblikuje okus in potrebo naših obzorja, jih uvajati o nove socia-Ijudi o tem času; enostavno, vse listične odnose, jih vzgajati za juto je stopilo v domeno njihovih trišnji dan .. .« kulturnih žalitev. Zato je danes (Nadaljevanje prihodnjič) zeI- Saj je že Eleanor Marx pisala v svojem članku >Marx in njegovi otroci« takole: ‘ *In ko je Marx svoji mali hčerki govoril o teh in še o drugih knjighh ter ji kazal, kje naj išče v njih najboljših in najlepših mest, jo je učil misliti — ne da bi opazila, zakaj drugače bi se bila temu uprla — učil jo je, naj poskuša misliti s svojo glavo in razumom.« To je glavna naloga vzgojite-Ijeo ne samo naraščaja, temveč tudi vzgojiteljev odraslih ljudi, če hočejo dejansko razviti duhovne sposobnosti odraslih delovnih ljudi. Usmerjati jih moramo in navajati, da mislijo s svojo glavo. Fri tem se morajo vzgojitelji za-vedati tudi tega, da imajo odrasli ljudje že obilo življenjskih izkušenj in spoznanj, ki se jih včasih le zavedajo ne — pa je dovolj, če ZA CIPE* GRE Splošna stavka ciprskih delavcev. — V enem dnevu je bilo na Cipru ranjenih 37 Grkov in 7 policajev. — Smrtna obsodba v Nico-siu — Med demonstracijami v Atenah je bilo ranjenih 32 civilistov in 21 policajev ANGLEŠKI SINDIKATI IN KONSERVATIVNA GOSPODARSKA POLITIKA Vihar nad Westminslroni Buti er, angleški finančni minister, V minulem tednu so na Cipru spet . skušaila demonstrante razgnati. Med ie 13- maja letošnjega leta govoril: ~ ----- —------------ ’ ‘ " *■ *" »Mimo lahko gledamo v prihodnost, proti naglemu naraščanju našega bogastva in dviganju življenjskega stan-; dar da, ki ga bodo uživali vsi narodi naše skupnosti.« Tako je govorili pred volitvami, ki so prinesle konservativcem zmago. i izbruhnile demonstracije proti angleški kolonialni vladavini. Demonstrirali so tisoči delavcev, ki so napovedali splošno stavko, pa tudi študentov, trgovcev in nameščencev. V Ldmasolu, Lam alti in Nioosid. so se demonstrant j e spopadli z angleškimi policaji. V Nioosii so policaji metali med demonstrante solziilne bombe, delavci in študentje pa so napadli Angleže s kamenjem. V Murfu so angleški vojaki streljali v gručo demonstrantov in ranili tri Grke. V enem dnevu je bito na Cipru ranjenih 37 demonstrantov in 7 angleških policajev. Aretirali so več sto ljudi. Angleško sodišče v Nicosii je minuli petek obsodilo na smrt Ciprčana Mihaela Kraoliisa, ki je med demonstracijami 28. avgusta ubil nekega angleškega policaja. , Pretekli petek so izbruhnile proti-angleške demonstracije tudi v Atenah. Takoj po .vojaški paradi, ki jo • vsako leto priirede 28. oktobra, ob obletnici italijanskega napada na Grčijo, je več deset tisoč Grkov začelo vzklikati: »Ciper je grški, smrt angleškim zatiralcem!« Policija je INVAZIJA AMERIŠKEGA KAPITALA | V Washingtonu so objavili poročilo, iz katerega je razvidno, da so ameriške družbe doslej investirale v tujih državah 26 milijard 500 milijonov dolarjev. Samo v 1954. letu so investirale 3 milijarde dolarjev. V Venezueli so ameriške družbe investirale milijardo 400 milijonov dolarjev, v Kubi 700 milijonov, v Braziliji milijardo dolarjev, v Čilu 633 milijonov, v Kanadi 6 milijard in v zahodnoevropskih državah 2 milijardi 600 milijonov dolarjev. Lepo je, da so Američani poslali te dolarje v svet. Škoda pa j,e, da z njihovimi dolarji prihajajo tudi njihove ideje, da te dolarje izkoriščajo za razširjanje svojega političnega vpliva, za pritisk na države, za izkoriščanje proletariata. RESNICA 0 SEVERNI AFRIKI Severnoafriška osvobodilna armada ima kakih 35.000 borcev; v Maroku 20.000, v Altžiru pa okoli 15.000. Francija Pa ima v Maroku in Alžiru -400.000 vojakov ter nekaj deset itisoč policajev in oboroženih francoskih kokradstov. In vendar vsa ta »ogromna francoska sila ne more streti "upora domačinov. V Parizu so sporočili, da bodo v kratkem poslali v 'Severno Af riko še 60.000 vojakov . .. Ti podatki nam odkrivajo resnico o poju za svobodo v Severni Afriki. spopadom je bito ranjenih 32 civilistov in 21 policajev. To je le nekaj skopih vesti o dogodkih na Cipru in v Grčiji, o dogodkih, ki pričajo, da je grško ljudstvo trdno sklenilo osvoboditi Ciper :m ga priključiti h Grčiji. Butlerjeve obljube in dejanja. — Jesenski proračun nalaga težka bremena delavcem in revnim ljudem. — Ostra kritika laburistične opozicije. — Sindikati se upirajo in zahtevajo zvišanje mezd Atentat v Rimu V noči med 26. in 27. oktobrom 3* pred sedežem italijanske Generali konfederacije dela v Rimu eksplooj' rala bomba. Eksplozija je prebudi|" prebivalce bližnje okolice, raz&J* šipe na oknih in poškodovala no stanovanje. Hčerka šoferja, ki velika bremena, ki jih bo proračun naložil nižjim slojem z razširitvijo po-trošnega davka na številne predmete, nuje v pritličju zgradbe Generi konfederacije, je bila lažje Tanje*1* Policija jc aretirala 35 oseb, v zaporu pa jih je obdržala 10. Poročilo, ki ga je ob tej V?' ložnosti izdalo tanmrištvo npneraiiP Minilo je nekaj mesecev. Butler je objavili jesenski proračun in pozval Angleže, naj si zategnejo pasove. w . _ __ ____ **,„»*•« ............. „ Novi proračun predvideva znatno med katerimi so tudi gospodinjske po- konfederacije*'' ogorčeno' 'protest:1'3 podražitev skoraj vseh proizvodov, trebščine. proti »temu dejanju fašističnega 63"' Najvažnejša Butierjevi ukrepi so: v gibanje za zvišanje mezd so se elitizma« in poziva vse delavce in v* splošno zvišanje dohodninskega dav- I vključili tudi sindikati delavcev to- italijanske demokrate naj enoto” ka, uvedba davka na cenene tkanine, ; bačne in oblaoilnie industrije. Vodi— nastopijo proti vsakemu poizkusu P*3 obdavčitev gospodinjskih potrebščin, j telji sindikata kovinarjev, ki ima 3 in vratka k metodam nasiilja in ter°* liso bile obdavčene, nov j pol milijona članov, so tudi že pro- rizma 4~ -1 * ’* testirali proti vladni gospodarski po- ‘ _______, . , , iit:(ki in skleniti, da se bodo uprli «21”^ Generalne konfederacij znižanju življenjske ravni delavcev. Dl Vlttono je v parlamentu dejali, „ tr v, ■ n „ .. vse okoliščine govore o večjem 51 , V vsej Veliki Britanija so Butler- __ i- numi jevi ukrepi povzročili upravičeno ne- 71 ^ atentatorjev, .m da so za J godovanje. Mnogi Angleži, med njimi i *UQ1 ^“Ugi, ki so atentat naročila, tudi nekateri volivci konservativne “teval je, naj oblasti poskrbe, stranke, ki jih je vladna politika raz- atentatorji in tudi tisti, ki so jih YJ očarala, podpirajo v teh dneh laburi- stali, v bodoče ne bodo več stično stranko, ki odločno odklanja groziti sindikalnemu rthanm « Butlerjev jesenski proračun. Angliji spet groze stavke. Butler, finančni minister konservativne vlade hoče občutno znižati življenjsko raven nižjih slojev. Delavci protestirajo, zahtevajo višje plače in groze s stavkami. — Stavka prometnih delavcev v Londonu ki doslej niso _ _ _ _______ _________ davek na obleke in obutev, znižanje i testirali proti vladni gospodarski po- im postopna ukinitev vladne podpore " ................ občinskim upravam za gradnjo stanovanj, zmanjšanje obsega vladnih posojil krajevnim in občinskim oblastem in zvišanje poštnih ter telefonskih taks. Ti ukrepi bi po Butlerje-vem mnenju »ozdravili« angleško gospodarstvo in zagotovili izvoz, ki je za Anglijo zelo važen. Imajo pa neko slabost, ki jo je Butler podcenjeva-l, namreč občutno bodo znižali življenjsko raven delavcev, bogatašev pa se niti dotaknili ne bodo. Laburistična opozicija se je ogorčeno uprla Butlerjevemu jesenskemu proračunu. Bivši laburistični finančni minister GadtskeLl je v parlamentu ostro napadel Butlerjeve napovedane ukrepe kot »najbolj reakcionarno stvar, kar jih je vlada doslej storila«. Gaitskeil je obtožil Butler ja, da vara ljudstvo, in da se zavzema za politiko, ki je popolnoma zgrešena. Laburističnim protestom so se pridružili tudi sindikati. Voditelji sindikatov rudarjev in železničarjev, ki imajo 1,100.000 članov, so napovedala, da bodo »zaradi zvišanja življenjskih stroškov, ki ga bo povzročil nov proračun«, zahtevali zvišanje mezd. Prav posebno so razburila delavce kimi fašističnimi dejanji. gibanju s SPOR MED VLADO IN SINDIKATI V ARGENTINI V ARGENTINI NI MIRU Spor med Lonardijevo argentinsko vlado, ki je prišla na oblast po Peronovem padcu, in Generalno konfederacijo dela se nadaljuje in zaostruje. Zadnje dni minulega tedna je že kazalo, da bo izbruhnila splošna stavka šestih milijonov članov Generalne konfederacije. Pisali smo že, da so se člani glavnega tajništva uklonili zahtevi vlade in 6. oktobra odstopili. Izjavili so, da so odstopili zato, ker so hoteli ohraniti enotnost sindikalnega gibanja. Vlada pa je ob njihovem odstopu obljubila, da do zagotovila nedotakljivost Generalne konfederacije in svobodno delovanje njenih organov prav do sindikalnih volitev. Medtem pa so nekdanji Peronovi nasprotniki nasilno zasedli sedeže sindi- Demonstracije grških študentov v Atenah, ki zahtevajo, naj Angleži zapuste Ciper in omogočijo prebivalcem tega otoka, da sami odločijo o svoji usodi kalnih organizacij. V sindikatih so razne politične stranke organizirale gibanje proti sindikalnim voditeljem. Nekatere politične sile se tudi trudijo, da bi razbile Generalno konfederacijo in ustanovile svoje sindikate. Zaradi vsesa tega so se voditelji Generalne konfederacije pritožili, da ministrstvo za delo ne spoštuje sporazuma, ki so ga sklenili 6. oktobra. Zahtevali so, naj vlada omogoči voditeljem Generalne konfederacije, da bodo spet zasedli svoje položaje v vodstvu sindikatov. Voditelji Generalne konfederacije trde, da so si odgovorne položaje v sindikalnih organizacijah prisvojili ljudje, ki »predstavljajo manjšino«. V četrtek so sindikalni voditelji zagrozili, da bodo proglasili splošno stavko, če se protiperonisti ne bodo umaknili s sedežev sindikalnih organizacij. Ta napoved je vznemirila vlado. Lonardijevi pristaši se še dobro spominjajo, kako je 1945. leta Generalna konfederacija dela napovedala splošno stavko in privedla fla oblast generala Perona. Poznavalci položaja v Argentini so prepričanj, da bi splošna stavka v sedanjem težavnem gospodarskem položaju vrgla režim ali pa vsaj začela državljansko vojno. Zato je vlada takoj razpisala »svobodne« sindikalne volitve, ki bodof pod nadzorstvom vojske in ministrstva za delo. Lahko si mislimo, kakšna bo tista »svoboda«, ki jo bodo zagotovili reakcionarni argentinski oficirji. Obenem je vlada sklenila, da bo do novih sindikalnih volitev upravljal premoženje Generalne konfederacije minister za delo. Predstavnik ministrstva za delo je izjavil, da ta odlok ne pomeni, da bo vlada nadzorovala sindikate. Po njegovih besedah bo vlada le »zaščitnik in čuvar premoženja« sindikatov. Te lepe besed pa ne morejo zakriti dejstva, da bo vlada nadzorovala sredstva sindikatov in s tem onemogočala stavke ter vse ostale delavske akcije, ki ji ne bodo pogodu. Dogodki se torej odvijajo tako, kot smo pričakovali. Vlada se zaveda moči Generalne konfederacije in spoznala je že tudi, da ji proletariat ni naklonjen. Zato se trudi, da bi postopoma prevzela najvažnejše pozicije v sindikatih, jih notranje oslabila in tako omrtvila svojega najbolj nevarnega nasprotnika. Doslej je že dosegla nekaj uspehov, toda njena prizadevanja so povzročila odpor, ki kaže, da se sindikati ne nameravajo odpovedati pravicam, ki so jih izbojevali v zadnjem desetletju. Ob Dnevu svobode odvisnih narodov se spominjamo tudi dol9ma v Evropi ali Ameriki, j poslala protikolonialnemu bi^' Nenehni napredek nekdanjih kolonia,!- Azijske socialistične konference % osvobodillna giba- slednjo brzojavko: »Ob proslavi vn.C\y svobode odvisnih narodov želi Socl*~ nja v kolonijah. Napredna in protokol oni a lna gibanja pa se vedno močneje uveljavljajo tudi v Organizaciji združenih narodov in vseh njenih organih. Tu se bije boj za pravično ureditev koton:iai]n;h problemov, za pomoč visoko razvitih dežeil’ gospodarsko nerazvitim. Kolonialne sile se sicer trdovratno upirajo napredku, toda protiikolonialni narodi vendarle dosegajo usoeh za uspehom. Danes je očitno, da bo trajni mir zagotovljen le tedaj, če bodo uresni- stična zveza delovnega ljudstva Jjj&u slavije vsem kolonialmm in odvi^rr narodom, da bi kmalu izbojevali. flji odvisnost in enakopravnost. Scd^j; boi proti kolonializmu ;e hkrati * e, boj za mdr in ureditev bistvenih 5 ^ tovnih problemov. Prepričani snto* na je naloga vseh socialističnih sil svetu, prispevati k stvari osvobo^ nih gihani. in zato izražamo v smislu našo solidarnost in trdno poro.« OKNO SVET VELJKO VLAHOVIČ O oblikah sodelovanja socialističnih sil Velika različnost zgodovinskih poti v razvoju posameznih dežel na svetu, različni značaj in celo nasprotnost njihove družbene ureditve, razlika v ravni in tempu njihovega družbenega in političnega razvoja ter naposled razlika v stopnji zavesti in organiziranosti delavcev so vzrok, da so različne tudi naloge, k| čakajo delavski razred posameznih dežel . . . Že VII. kongres Komunistične internacionale leta 1935 je ob upoštevanju sprememb, do katerih je prišlo tako v mednarodni situaciji kakor tudi v delavskem gibanju, ki so zahtevale veliko gibčnost in samostojnost njenih sekcij pri reševanju nalog, katere so Imele reševati, naglasil potrebo, da Izvršni komite Komunistične internacionale pri reševanju vsakega vprašanja v delavskem gibanju upošteva konkretne razmere in posebnosti vsake dežele In da se praviloma izogiba vmešavanja v notranja in organizacijska vprašanja komunističnih partij. Komunisti niso bili nikdar pristaši organizacijskih oblik, ki so se preživele. Vedno so podrejali oblike organizacije delavskega gibanja in metode dela te organizacije temeljnim političnim interesom delavskega gibanja v celoti, posebnostim dane konkretne zgodovinske situacije in tistim nalogam, ki izhajajo iz te situacije. Značilni so bili sklepi in pisma posameznih komunističnih partij v zvezi z razpustom Komunistične Internacionale. V tem pogledu je poučno pismo Centralnega komiteja Komunistične partije Kitajske, ki je ugotavljalo: »Čeprav je Komunistična parti- ja Kitajske dobivala v svojem revolucionarnem boju veliko pomoč od Komunistične internacionale, so kitajski komunisti imeli že davno možnost, da bi samostojno določali politično linijo in jo uresničevali, izhajajoč iz konkretne situacije in iz posebnih razmer v svoji deželi.« Danes je očitno, da je bil pozitivni proces v razvoju delavskega gibanja, ki je oživel z razpustom Komunistične Internacionale, pretrgan z ustanovitvijo Kominforma, in da s tem ni bil zaviran samo pozitivni razvoj, ampak je nastala tudi takšna situacija, da so oživele in se uvajale metode, ki so tuje delavskemu gibanja in za socialistični razvoj škodljive. Posledice tega dela se bodo čutile še dolgo, ker jih ni mogoče čez noč preboleti in odpraviti. Ustanovitev Kominforma je pospešila oživljenje II. Internacionale, čeprav je sedanja II. Internacionala le bleda slika II. Internacionale, k! je bila obnovljena po prvi svetovni vojni* a II. Internacionala iz dobe med obema vojnama je bila le bleda slika svoje predhodnice iz časa pred prvo svetovno vojno. Razvoj dogodkov in aktivnost II. Internacionale kažeta, da se tudi znotraj Internacionale razvija proces, ki vsebuje v bistvu elemente razbijanja njenih organizacijskih oblik. Manifestacija tega procesa je ne le stališče Azijske socialistične konference in stališče sedanjih struj v socialističnem gibanju Latinske Amerike, ampak predvsem tudt obstoj socialističnega gibanja v Jugoslaviji, ki se je razvilo v nasprotju s konceptom in kalupi, ki so dobili izraz v Kominformu, pa tudi v II. Internacionali. Ta proces je značilen tudi za zelo močne struje, ki se nenehno krepijo v evropskih socialističnih strankah, članicah II. Internacionale. Ko že govorimo o Izkušnjah iz preteklosti delavskega gibanja, je potrebno, da se z nekaj besedami dotaknemo tudi izkušenj iz časa, ko je bila razpuščena I. Internacionala, iz časa, ko se je delavsko gibanje šele začelo razvijati. Čeprav je seveda današnja situacija drugačna, kakor je bila pred sedemdesetimi leti, so neki pojavi vendar vredni pozornosti. Bakunin je oznanjal in se zavzemal za organizacijo takega tipa, ki bi imela monopolen položaj. V zvezi s stališčem Marxa in Engelsa, ki je bilo različno od Bakuninovega. kar je nazadnje privedlo do razpusta I. Internacionale, je pisal Engels 1872: »Do česa bi nas pripeljala takšna nova organizacija? Ponižala bi se v plašno brezhrbtenično organizacijo prvih kristjanov, teh sužnjev, ki so hvaležno sprejemali vsako brco, in ki so sicer v tri sto letih resda izbo- jevali zmago svoji religiji. Proletariat v nobene primeru ne bo uporabil takšne metode za revolucijo. Podobni .prvim kristjanom, ki so za vzorec svoje organizacije vzeli svoja izmišljena nebesa, nam, kakor vidite, sedaj natanko tako predlagajo, da si za vzorec vzemimo bodoči družbeni raj g. Bakunina.« Ko' je bilo očitno, da takšna Internacionala ne more več živeti, je Engels septembra 1874 pisal Sorgeju: »Vsako prizadevanje, da bi vdahnili Internacionali novega življenja, bi bila neumnost In brezuspešno zapravljanje moči. V svoji stari obliki se je preživela.« Nam je danes prav tako očitno, da bi vsako prizadevanje, da bi obstoječim oblikam združevanja delavskega gibanja vdahnili novo življenje, bilo neumnost in brezuspešno zapravljanje časa. Sodobna situacija terja takšne oblike organizacije, ki so v skladu s to situacijo. Prav tako bi bilo neumno, če hi že danes predpisovali In vnaprej določali oblike bodoče organizacije. Predvsem je treba pripraviti teren za krepitev vseh tistih pozitivnih elementov pri sodelovanju socialističnih sli, ki so na vidiku, in to pomeni; odreči se sedanjim organizacijam. Odreči se kakršnimkoli poskusom, da bi tem organizacijam z injekcijami podaljševali življenje. Razumljivo je. da tudi ta odpoved ni mogoča kar na hitro, da je tudi to proces dozorevanja v objektivni stvarnosti in v glavah ljudi. Vendar pa je mogoče ta proces dozorevanja pospešiti z znanstveno analizo obstoječega stanja ln potreb sodobnega razvoja. Ta proces vključuje tudi odpoved slehernemu vsiljevanju mono-P°|a v delavskem gibanju. Poskusi vsiljevanja varuštva so v delavskem gibanju tako stari, kakor je to gibanje samo. Ti poskusi so še Izvajali v praksi v različnih oblikah in so bili vedno zavora za razvoj socialističnih sil. Bodoče sodelovanje socialističnih sil se bo odvijalo v stalnem procesu boja proti podobnim poskusom, k| se bodo po-jajljali tudi v prihodnje, bodisi tudi podzavestno, pri posameznikih in pri posameznih skupinah, in to v najbolj različnih oblikah. Kako "i n- P1*, bilo mogoče drugače pojasniti stališče posameznih vodite-lj«v ameriških sindikatov nasproti našim sindikatom in njihovo vztraj-nP ?,a1h*evo’ da se z jugoslovanskimi slndi*atl ne sme sodelovati, kakor z zeljo teh posameznikov, da bi v mednarodnih sindikalnih forumih in organizacijah dobili monopolno vlogo v Ideološkem, političnem in organizacijskem pogledu. Zelo zn«i-®Il®n na članek v »New Tork Timesu« z dne 23. maja v h podi naaIovom »Svobodni sindi-" kati se bore s titoistično invazijo«. »Jugoslovani,« beremo v tem članku, »so imeli čedalje več uspehov pri vzpostavljanju stikov s sindikati, k! so včlanjeni v Svetovni federaciji svobodnih sindikatov. Vendar pa ni upanja, da bi jim mogel uspeti na tem področju prodor na široki front!.« Kakor vidimo, reducira pisec članka ves problem sodelovanja v delavskem gibanju na vprašanje. kdo bo koga pogoltnil nri tem sodelovanju. Sodelovati na teh pozicijah pomeni boriti se za monopolni položaj in položaj varuha v delavskem gibanju. Naše sodelovanje s socialističnimi silami in delavskimi organizacijami pa sloni na popolnoma drugačnem stališču. Ideja, da bi težili za tem, da bi dobile naše organizacije ln politična gibanja varuštvo nad organizacijami in političnimi gibanji, ki sodelujejo z nami ali želijo sodelovati z nami, nam je tuja. To naše stališče nam daje proste roke, da lahko odkrito kritiziramo tisto, kar nam pri drugih ni všeč, ne da bi se morali bati, da bi se ta naša kritika napačno _ razlagala, omogoča pa nam tudi, da sami sprejemamo vsako načelno, dobronamerno kritiko drugih. Na ta način bo bodoče sodelovanje socialističnih sil vsebovalo ne le izmenjavo izkušenj, temveč tudi izmenjavo kritičnih pripomb, temelječih na znanstveni osnovi, ki mu mora biti tuja kakršnakoli težnja po vsiljevanju lastnega prepričanja. ki se bo izvajalo s pozicij socialističnega razvoja in v mejah borbe za socializem, ki bo dobronamerno in načelno. .Bodoče sodelovanje socialističnih sil se bo odvijalo^ v smeri vseobsež-nosti in najširšega povezovanja vseh organizacij, strank1 in gibanj, ki se bore za socializem. Nastajala bo polagoma taka situacija, kakršno si je predstavljal Engels pri ustanavljanju I. Internacionale, »ko bodo v mednarodnem združenju vsi socialisti vseh odtenkov socialističnega prepričanja«. To ne pomeni, da se bo bodoče sodelovanje razvijalo na osnovi ideoloških kompromisov. Treba je ustvariti takšno situacijo, da bomo široko sodelovali pri raznih vprašanjih in hkrati vodili ideološko borbo, ki utegne biti glede nekih vprašanj tudi zelo ostra. Za bodoče sodelovanje socialističnih sil nam dajejo nekaj elementov tudi naše sedanje izkušnje In praksa, ki nas čedalje bolj vodijo do tega, da sodelujemo ne le z vsemi skupinami in organizacijami znotraj delavskega gibanj?' ampak tudi s tistimi političnimi banji, ki se v praksi zavzemaj0 za graditev v smeri socializma. Pred nekaj leti smo pogosto s*, šali; »Videli bomo, ali naj vas sprejmemo v svojo družbo.« Naše Po11' tične in družbene organizacije ne borijo za to, da bi nas Peter in to iz preprostega razloga, živimo takšni, kakršni smo na te,. svetu, pa naj je to komu všeč a* ne. Mi nismo poseben svet, locen od drugega sveta, mi smo na , svetu, živimo skupaj na tem svetu-smo del tega sveta, če izhajamo ® tega stališča, tedaj je jasno, da moramo iskati stičnih točk z organ* zacij&mi ln gibanji, predvsem z lavskimi, ki so prav tako del teg sveta, na katerem živimo ml. P3' nasilja situacija narekuje to sodelovanje, in razvoj dogodkov bo Prlrt silil tudi tiste, ki se na umCt5ft način izogibajo sodelovanju, bodo spremenili stališče, ki ga da- nes zagovarjajo. Izhajajoč s stališča, da ližem, ki ga gradimo pri nas, zunaj časa in prostora, da je n05 dežela sestavni del sveta, sredi k*; terega živimo, ln ker vemo, da inf' ramo živeti in delati na tem Vj takšnem svetu z vsemi njegovim* dobrimi in slabimi stranmi, je gično, da moramo najti pot in čin za sodelovanje z vsemi, ki ž€» lijo na enak način sodelovati nami. Toda to sodelovanje nam f vzbuja iluzij, ki bi nam branil0’ da ne bi videli ideoloških slabo«1* v organizacijah in strankah, s katerimi sodelujemo, ali da ne D* strpno poslušali kritičnih pripoml; drugih v zvezi z našim po.1mPv,n njem. Naše izkušnje nas uverjaJ • da sl bodo nove oblike sodelovanj' njed socialističnimi silami kre“. pot neodvisno od želj in pojmoma”: posameznikov. In kolikor pre.1 ‘J! močpeje se bo čutila potreba sodelovanja, toliko prej bo sodem vanje intenzivnejše, toliko prej odstranjene ovire, ki so napoti tem sodelovanju. . (nadaljevanje prihodnjih