v
Vim bnakm Úaimkeqa HMca,
J
pailidalcm Radia Ptuj
poiiomiM padmjRM želim ptyéteu, blaznimi dMeMb&o tu itectur uot/v tub!
Po naših občinah Videm • S četrtim rebalansom do realnega stanja
O Stran 7
Ptuj, torek, 27. decembra 2011
letnik LXIV • št. 100 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 0,80 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
RADIOPTUJ
89,8*98,2*l04i3 www.radio-ptuj.si
V
Štajerski
Ptuj • Dvajset let nove ptujske porodnišnice
Mamice in novorojenci na prvem mestu
Šestega decembra letos je bila nova ptujska porodnišnica stara dvajset let. Jubileja sicer niso posebej obeležili, smo pa se za to, da nanj spomnimo, odločili pri Štajerskem tedniku.
Danes priloga
Anketa • Po čem
ste si zapomnili leto 2011 in kaj si želite v letu 2012?
O Stran 11
Nogomet •
Zavrč suvereno, Stojnci z odlično končnico
O Stran 14
Želja vseh zaposlenih na gi-nekološko-porodnem oddelku ptujske bolnišnice je, da bi se tako mamice kot novorojenci pri njih najbolje počutili, da bi bili deležni najkvalitetnejše zdravstvene oskrbe in bi malčki zrasli v zadovoljne in uspešne državljane. Do preselitve v novo porodnišnico so bili novorojenčki ločeni od mamic, leta 1991 pa so bili pridobljeni skoraj idealni pogoji za mamice in novorojence; ti so bili od mamic ločeni samo še nekaj ur ponoči, kmalu pa tudi tega ni bilo več, saj so uvedli popolno sobivanje. To je omogočilo napredek v dojenju, kajti blizu 90 odstotkov novorojencev je izključno dojenih. Leta 1999 je ptujska porodnišnica kot četrta v Sloveniji pridobila prestižni Unicefov naziv Novorojencem prijazna porodnišnica. Število porodov se je v zadnjih letih ponovno povečalo. Po letu 1991, ko so imeli 1067 porodov, se je to občutno zmanjšalo, v zadnjih treh letih pa se je ponovno povečalo - lani jih je bilo 926.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Ptuj • Zbiranje sredstev za novi mamograf
Darovanje in povezovanje za dober namen
Soroptimist klub Ptuj, ki je v letošnjem letu praznoval 10-letnico uspešnega delovanja, je v jubilejnem letu začel svojo najodmevnejšo humanitarno akcijo v dosedanjem delovanju - zbiranje denarja za nakup novega digitalnega mamografa za potrebe ptujske bolnišnice.
25. februarja letos so članice na tiskovni konferenci, na kateri so se jim pridružili tudi predstavniki Lions kluba Ptuj in Rotary kluba Ptuj, ki se prav tako vključujejo v akcijo zbiranja sredstev za nov ptujski mamograf, oznanile začetek akcije zbiranja sredstev, ki bo trajala leto dni. Pri medijskem sponzorstvu se jim je pridru-
žila družba Radio-Tednik, Ptuj, ki se je zbiranju sredstev pridružila tudi s ponedeljkovo 21. Orfejčkovo parado. Akcijo vodijo pod sloganom Združimo moči, saj gre za naše življenje in življenje naših ljudi. Sredstva za nov mamograf zbirajo tudi v okviru svojih tradicionalnih humanitarnih dejavnosti, denar pa zbirajo
tudi v ambulanti za bolezni dojk. Novi digitalni mamo-graf stane 250 tisoč evrov, doslej pa se je na transakcijskem računu, ki ga je Soroptimist klub odprl pri Novi KBM (št.
04202-00018074035) zbralo 54.315 evrov. Ob začetku akcije zbiranja sredstev so jim pomoč obljubili v gospodarstvu, civilni sferi, lokalnih skupnostih in številnih drugih
okoljih, v katerih se zavedajo pomena zdravja moških in žensk za napredek družbe ter za kvaliteto življenja nasploh.
O Stran 22
Foto: Črtomir Goznik
Članice Soroptimist kluba Upnica so za nakup mamografa Ptuj-čankam v juniju izročile ček za štiri tisoč evrov.

VCLIKfl BOZICNO-NOVOlCTNfl PRIR€DIT€V
»ZA Mfll€ IN V€UK€«
v torek, 27. decembra, ob 16. uri v športni dvoran! Center
SPIDI z mini talent!, DEDEK MRAZ ^
Pokrovitelji:
Slovenija • Interventni zakon sprejet
Sindikati zadovoljni, policisti napovedujejo referendum
Državni zbor je v petek s 86 glasovi za in nobenim proti sprejel zakon o interventnih ukrepih. Z njim bodo socialni transferji, pokojnine ter plače javnih uslužbencev zamrznjeni v prvem polletju leta 2012. Izjema so nadomestila za čas brezposelnosti.
Poslanci so sprejeli tudi tri dopolnila. Po dopolnilu Pozitivne Slovenije bo za funkcionarje znižanje plač za štiri odstotke veljalo za celo leto 2012 in ne le za polovico leta. Državna sekretarka na ministrstvu za finance Mateja Vra-ničar je dejala, da bo zakon prinesel približno 65 milijonov evrov prihrankov. Predlog je v državni zbor vložila vlada, ki opravlja tekoče posle, poslanci pa so ga na izredni seji obravnavali po nujnem postopku. Parlamentarni odbor za finance je predlog zakona v četrtek dopolnil v skladu z dogovorom med parlamentarnimi strankami in sindikati.
Po oceni ministrstva za finance bi učinek prvotnega
Uvodnik
vladnega predloga zakona na letni ravni znašal med 260 in 300 milijoni evrov. Ker pa bo zdaj sprejeti zakon veljal le za prvo polovico leta 2012, bodo prihranki nižji. Kot so se zavzeli poslanci, bo treba prvo polovico prihodnjega leta izkoristiti za pripravo strukturnih reform, tako pokojninske, zdravstvene in drugih, ki bodo šele lahko prinesle prave učinke.
Do novih odločb -akontacije
Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve opozarjajo, da samo zaradi sprejetega interventnega zakona, ki se nanaša tudi na področje
EPK ali: Je to res to?
Sedaj pa do novega leta res že odštevamo ure, ne samo dnevov. Do leta 2012, ki bo za naše okolje prav posebno. Pa ne zaradi nove rojevajoče se oblasti v Ljubljani. O njej lahko svoje mnenje strnjeno povzamemo s pregovorom, ki izvira iz -ičevih logov in med drugim govori o „drugempakovanju" (starejši bodo vedeli, za kaj gre, za mlajše pa pregovor ni primeren).
Torej: ne bom se ukvarjal z osrednjeslovenskim (torej ljubljanskim) „drugim pakovanjem", ampak je moj pogled tokrat lokalni. Pred očmi se bohoti EPK. Evropska prestolnica kulture!
Da bomo postali evropska prestolnica kulture, smo se odločili sami. Pač nekateri so morali na nek način izkazati svojo potrebo po samopotrjevanju in so jo našli v EPK. Potrjevali pa jo bodo drugi, manj potrebni. Koliko lepih besed smo že slišali na to temo! Koliko idej se je že rodilo! Koliko projektov je bilo zapisanih! Da o nezapisanih niti ne govorimo! V neskončno veliko kulturniškega optimizma je sicer vnesla malce negotovosti misel ptujskega župana, zapisana prejšnji teden: „Slovenija ima v tem trenutku že tako nizek ugled, da si še ene sramote zaradi odpovedi velike mednarodne prireditve ne more več dovoliti. Ja kdo pa sploh misli na odpoved! Pač je župana malce zaneslo v pesimizem.
Ptuj se seveda lahko ponaša s svojimi poklicnimi kulturniškimi ustanovami, ki so se gotovo našle (in znašle) v projektu EPK. Ampak še več je v našem okolju amaterske kulturne dejavnosti. Slovenski kulturniški amaterizem je nasploh nekaj edinstvenega v evropskem prostoru, so nas vseskozi prepričevali. In nam to dokazovali s statistiko.
Pa dobim konec tedna prijazno voščilo Javnega sklada za kulturne dejavnosti s Ptuja s priloženim programom prireditev za leto 2012. No, pa poglejmo, kako se bomo amaterji izkazali pred Evropo. Ampak - jaz gledam, gledam ... ni bilo nič. In tudi če danes pogledam, ni ničesar. Na desetine kulturnih društev je na območju, za katerega „skrbi" ptujski javni sklad - pa ni niti ene same samcate prireditve, ki bi bila posebej pripravljena za EPK. Saj res, da se bo med letom zvrstilo nič koliko prireditev, ampak vse so že klasika - od območnega srečanja gledališčnikov 20. januarja do Tega veselega dneva kulture decembra. Kaj posebnega, EPK-ju namenjenega, pa niti za vzorec.
Je to res to, kar smo želeli pokazati Evropi? Res ne zmoremo ničesar posebnega? Ali pa se nekomu enostavno ne da?
Če kupimo na božični večer navadni polbeli kruh, mu najbrž nihče ne bo rekel božični kruh. Ali je potem vsakoletna pevska revija že EPK? Jaz sem si to predstavljal drugače!
Jože Smigoc
sociale, prejemnikom posameznih transferjev ni treba storiti ničesar. Da pa bi zagotovili nemoteno prejemanje transfer-jev, bo izplačevanje prejemkov akontativno, so pojasnili.
»Prejemki bodo izplačevani akontativno na osnovi tistega, kar bo veljalo na dan 31. december letos,« je pojasnil direktor direktorata za socialo na ministrstvu Davor Domin-kuš. »Vendar pa bo akontacija izplačana le, če bo vloga za podaljšanje določene pravice ali subvencije oddana pravočasno,« je opozoril. To velja za otroški dodatek za tiste, ki se jim do konca letošnjega leta izteče ta pravica, za subvencijo otroškega varstva, ki letos poteče, pa tudi za nekatere druge pravice, ki so predvsem vezane na denarno socialno pomoč, je dejal. V primeru pravic, ki gredo šolajoči mladini, pa to ni nujno, saj je kontinuiteta izplačevanja zagotovljena že z odločbo, ki se nanaša na celo šolsko leto, je dodal. Če pa bodo posamezniki ali družine želele spremeniti višino zneska, bodo morale oddati vlogo in na tej podlagi bo na novo določena višina, pravi Dominkuš.
Po interventnem zakonu se osnovna višina minimalnega dohodka, kot je bila načrtovana z novo socialno zakonodajo od začetka prihodnjega leta, znižuje z načrtovanih 288 evrov za odraslo samsko osebo na 260 evrov. »To je glede na zdajšnjo višino nominalno še vedno 30 evrov več,«
je pojasnil Dominkuš. »Za družine in prejemnike varstvenega dodatka pa se ohranjajo vrednosti, predvidene z novo socialno zakonodajo, ki se bo uveljavila s 1. januarjem,« je povedal. »Za prejemnike varstvenega dodatka bo še vedno zagotovljeno, da bodo skupaj z drugim prejemkom lahko dobili 450 evrov mesečno,« je dejal.
Sindikati zadovoljni s sprejemom interventnega zakona
Predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Janez Posedi je v odzivu na sprejem interventnega zakona navedel, da podpis »socialnega pakta« omogoča Sloveniji nov začetek. Kot je dejal vodja pogajalske skupine dela sindikatov javnega sektorja Drago Ščernjavič, so tudi »zelo ponosni«, da so uspeli združiti vse akterje za isto mizo.
V petek so namreč vsi predsedniki slovenskih sindikalnih central, predstavnik delodajalcev, predstavnik upokojencev in predsedniki parlamentarnih strank izrekli podporo interventnemu zakonu in ob tem podpisali dogovor, ki predstavlja nekakšen socialni pakt.
Ščernjavič je v imenu sindikatov državnih organov in pogajalske skupine pojasnil, da so zelo ponosni, da jim
je na četrtkovem sestanku uspelo združiti »vse sindikate Slovenije, vso slovensko politično elito, vlado in vse druge predstavnike« za isto mizo. »To je največja dodana vrednost tega sestanka, poleg tega, da smo se tudi nekaj dogovorili in da smo imeli sindikati pomembno oz. odločilno vlogo,« je dodal.
Predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj je prav tako prepričan, da je sprejetje interventnega zakona glede na doseženo visoko stopnjo soglasja tako med politiko kot socialnimi partnerji nek »pomemben signal, ki gre v pravo smer«.
S tega vidika po njegovem mnenju sprejem omenjenega zakona pomeni »bolj optimističen pogled v leto 2012«, vendar pa »ni za prezreti, da so najbolj zahtevna vprašanja ostala odprta,« je še opozoril.
Če namreč v šestmesečnem roku »ne bi bili sposobni doseči nekega soglasja« o odprtih strateških vprašanjih, potem »to ne bi zadostovalo in bi pomenilo zgolj odložitev nekega verjetnega konflikta ali pa še kakšnega zahtevnejšega obrata v krizo«.
Sindikat policistov Slovenije bo zbiral podpise za referendum
Sindikat policistov Slovenije (SPS) pa interventnemu zakonu nasprotuje. Napovedali so začetek zbiranja podpisov za referendum, s čimer bi ustavili izvajanje zakona.
Kljub temu, da so predstavniki sindikatov in sindikalnih central v veliki meri podprli novo besedilo interventnega zakona, je SPS edini sindikat, ki »je odkrito nasprotoval takšnemu besedilu«. Kot pojasnjujejo v sindikatu, so mu nasprotovali »predvsem zaradi dejstva, da je zamrznitev napredovanj nepravična v smislu enakomerne poraz-
delitve bremena krize med posamezne kategorije javnih uslužbencev«. Z zamrznitvijo so po njihovi oceni najbolj prizadeti javni uslužbenci z najmanj delovnega staža ali pa strokovno tehnični delavci, ki imajo že tako ali tako najnižje plače. Medtem pa imajo javni uslužbenci, ki so že dosegli maksimalni plačni razred in imajo iz tega naslova že tako ali tako višje plače, tega ukrepa sploh ne bodo čutili, opozarjajo v sindikatu.
Ker predstavniki parlamentarnih strank po oceni SPS niso hoteli prisluhniti njihovim rešitvam za bolj enakomerno porazdelitev bremena med javne uslužbence, so javno izrazili namero, da takoj po sprejetju interventnega zakona pristopijo k zbiranju podpisov za začetek referendumskega postopka, s čimer bi izvajanje zakona prestavili na čas po 1. januarju 2012.
Če bo sindikat v sedmih dneh od sprejetja zakona zbral 2500 podpisov, da vloži pobudo za zbiranje 40.000 podpisov, kolikor jih je potrebnih za razpis referenduma, bo s tem zaustavil uveljavitev zakona. Kot je pojasnil pravnik Miro Cerar, se tudi sprejeti zakon v tem primeru ne bi mogel objaviti v uradnem listu in se uveljaviti, ampak se najprej razpiše rok za zbiranje podpisov.
Državni zbor lahko zbiranje 40.000 podpisov sicer zaustavi tako, da se obrne na ustavno sodišče z vprašanjem, ali je takšen referendum ustavno dopusten. Ustavno sodišče mora o tem potem odločiti v 30 dneh, lahko pa tudi zelo hitro. Vendarle pa zakon, vse dokler ustavno sodišče o tem ne odloči, ne more biti uveljavljen. Tudi če bi se ustavno sodišče takoj sestalo in skušalo o zadevi odločiti urgentno, bi to trajalo nekaj dni. Tudi v primeru, da možnost referenduma zavrne, pa bi se uveljavitev zakona v tem primeru zavlekla v čas po novem letu.
STA (Pripravlja: SM)
Slovenski (ne)politični zemljevid • Tarče in tarčice
Luthar odstopil z mesta predsednika sveta Zavoda Maribor 2012
Oto Luthar je na generalno sekretarko vlade Heleno Kamnar v petek naslovil odstopno izjavo z mesta predsednika sveta Zavoda Maribor 2012. Med razlogi za odstop je izpostavil neizpolnjevanje obveznosti do javnega zavoda Maribor 2012 s strani Mestne občine Maribor ter nepripravljenost tedanjega premiera Boruta Pahorja za sprotno reševanje zapletov.
Luthar je v svoji izjavi med razlogi za odstop omenil tudi spoznanje, da se vodstvo mariborske občine, pri čemer je imel v mislih posebej podžupana Janez Ujčiča in župana Franca Kanglerja, že nekaj časa ne identificira s projektom. »Glede na to, da sta kot predstavnika
prijaviteljice projekta prav župan in podžupan odgovorna za njegovo korektno izvedbo in bi prav onadva morala morebitne zaplete reševati sproti, njunega ravnanja v zadnjih mesecih ne morem razumeti. Če bo moj odstop katerega od njiju spomnil, da sta pred dvema letoma s tem projektom napovedovala revitalizacijo mesta, potem bom dosegel enega od obeh namenov,« je zapisal Luthar.
Prav tako pa želi z odstopom opozoriti na to, da sprejeti program prireditev v sklopu EPK 2012 ob minimalnih sredstvih potrebuje tudi logistično podporo, njegovi izvajalke in izvajalci pa vsakodnevno spodbudo. »Skrajni čas je, da občinska vodstva vseh sodelujočih mest posvojijo ta projekt. Program si to vsekakor zasluži." Luthar je 4. marca letos na mestu predsednika sveta Zavoda Maribor 2012 nasledil Jožefa Školča, ki je iz funkcije prav tako odstopil. (sta)
Za nadomestilo zaprosilo 47 poslancev
Po izteku mandata je za nadomestilo plače zaprosilo 47 od 57 poslancev, ki niso bili ponovno izvoljeni v državni zbor. Poleg njih nadomestilo še vedno prejemata tudi nekdanja poslanka Zares Cveta Zalokar Oražem in nekdanji poslanec iste stranke Vito Rožej. Za nadomestila bo država mesečno odštela okoli 196.000 evrov (4000 evrov na poslanca).
Iz poslanske skupine SD so za nadomestilo zaprosili Alan Bukov-nik, Bogdan Čepič, Silva Črnugelj, Luka Juri, Anton Kampuš (do 30. septembra 2012), Janez Kikelj (do 29. februarja 2012), Miroslav Klun, Bojan Kontič, Marijan Križman, Dušan Kumer, Darja Lavtižar Bebler, Dejan Levanič, Tomaž Tom Mencinger, Breda Pečan (31. marca 2012) in Andreja Rihter. V poslan-
ski skupini SDS bodo nadomestilo prejemali Marjan Bezjak, France Cukjati (do 31. marca 2012), Milan Čadež, Robert Hrovat, Darko Menih, Rudolf Petan, Miro Petek, Peter Verlič, Milenko Ziherl in Aleksander Zorn.
Za poslansko nadomestilo so zaprosili tudi vsi poslanci Zares in SNS. Iz Zares Pavel Gantar, Gregor Golobič, Franco Juri, Franci Kek, Tadej Slapnik in Majda Ravnikar Širca; iz SNS Bogdan Barovič, Milan Gyorek, Zmago Jelinčič in Sara Viler. Anton Anderlič, Ljubo Germič, Milan Gumzar (do 30. septembra 2012), Miran Jerič in Borut Sajovic so poslanci nekdanje LDS, ki so zaprosili za nadomestilo. Slednje pa bodo prejemali tudi nekateri poslanci nekdanje poslanske skupine nepovezanih poslancev: Andrej Ma-gajna, Vili Rezman, Franc Žnidaršič (do 29. februarja 2012), Alojz Posedel in Vili Trofenik (do 31. avgusta 2012). Od nekdanjih poslancev DeSUS je za nadomestilo zaprosil Joško Godec, od nekdanjih poslancev SLS pa Gvido Kres. (sta)
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Dženana Bečirovič, Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Mirjam Danilovič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,80 EUR , v petek 1,30 EUR. Celoletna naročnina: 106,80 EUR, za tujino (samo v petek) 119,60 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ptuj • S četrte izredne seje mestnega sveta
V Mestni stadion se ob gradnji ne bo posegalo
Ptujski mestni svetniki so se 22. decembra sestali na 4. izredni seji, zadnji v letu 2011. Na njej so sprejeli sklep o subvenciji stroškov oskrbe s toplotno energijo v MO Ptuj v višini 75.719 evrov, s katero se pokriva celoten strošek amortizacije osnovnih sredstev, ki jih je občina oddala izvajalcu, v tem primeru Komunalnemu podjetju Ptuj, v poslovni najem.
Pred izredno sejo so k omenjenemu sklepu stališča podali tudi odbori mestnega sveta in statutarno-pravna komisija, ki ni imela pripomb. Odbori za finance, za gospodarstvo, za okolje in prostor ter gospodarsko infrastrukturo, ki so sklep sicer podprli, so hkrati tudi predlagali, da se do marca leta 2012 mestnemu svetu predstavi celotna shema v zvezi s toplotnim ogrevanjem v MO Ptuj. V zvezi s tem bodo pripravili temeljit pregled, saj se s problematiko toplotnega ogrevanja v mestni upravi ukvarjajo že dobro leto, prav tako pa tudi nadzorni svet Komunalnega podjetja Ptuj. Ptujski župan Štefan Čelan je svetnike že na decembrski redni seji obvestil, da se evidence usklajujejo in da jih do te seje žal ni uspelo uskladiti, zato bo potrebna izredna seja.
Mestni svetniki so na zadnji seji v letu 2011 prejeli v vpogled tudi terminski plan aktivnosti mestnega sveta v obdobju od januarja do julija 2012. Svetniške skupine naj bi se o terminih za seje mestnega sveta v prvih sedmih mesecih 2012 uskladile do kolegija županov s predstavniki svetniških skupin, ki bo 11. januarja 2012. Na prvi seji
v letu 2012 se bodo mestni svetniki predvidoma sestali 23. januarja.
Svetniške skupine pa so 22. decembra ponovno prejele poziv za dopolnitev odloka o priznanjih in odlikovanjih v MO Ptuj. Na enem od kolegijev župana s svetniškimi skupinami so se že sredi leta 2011 dogovorili, da bodo izmed predstavnikov svetniških skupin in občinske uprave imenovali delovno telo, ki bo pripravilo dopolnjen osnutek o priznanjih. Na prvi poziv pretiranega odziva ni bilo. Gradivo za to sejo je že pripravljeno. Šestega januarja pa se izteče tudi rok za razpis za podelitev priznanj velike oljenke in oljenke, zato naj predlagatelji s predlogi pohitijo.
Nova dvorana ne bo na račun atletike
Predsednik mestnega odbora Zares - socialno liberalni Miro Vamberger pa se je na 4. izredni seji ptujskega mestnega sveta oglasil v zvezi z razpisno dokumentacijo za oddajo javnega naročila z javnim naročanjem za večnamenski športno-prireditveni
center Ptuj, ki je bil objavljen 29. novembra letos. V razpisni dokumentaciji je zasledil, da so v natečajno območje zajete naslednje površine: del atletskega stadiona (površina za suvanje krogle), del zaletne steze za met kopja ter vzdrževalna pot za severni in vzhodni del območja zunanjega kroga steze. V dokumentaciji je tudi navedeno, da nadomestne površine pomožnega nogometnega igrišča, površina za suvanje krogle ter za-letna steza za met kopja niso predmet natečaja. Na podlagi omenjene dokumentacije je mogoče sklepati, da bodo ob predvidenih načrtih ptujski atleti izgubili celotno metali-šče za suvanje krogle, zaleti-šče za met kopja in del izteka na cilju.
»Če želimo na Ptuju ohraniti atletiko, si poseganja v atletski stadion na račun nove dvorane za košarko ne smemo dovoliti, saj bomo avtomatsko izgubili certifikat tekmovalne komisije Atletske zveze Slovenije za vsa tekmovanja, šolska in prvenstvena, izgubili tekmovalne površine in površine za treninge. S tem bo uničeno večletno delo in uspehi, ki so privedli do izgradnje stadiona na Ptuju. Na to pridobitev je Ptuj čakal
kar 25 let. Zato je nujno iz natečajnega območja izvzeti omenjene površine, ki v nate-čajni dokumentaciji direktno posegajo v dve športni infrastrukturi, ki jih v okviru več društev dnevno uporablja več kot 100 otrok in mladih,« je še dodatno svoje vprašanje in pobudo pojasnil svetnik Zaresa Miro Vamberger.
Ptujski župan Štefan Čelan je v zvezi s tem povedal, da so se o tem v torek, 20. decembra, v Mestni hiši pogovarjali z vsemi predstavniki športnih institucij. Ob tej priložnosti so jim tudi pojasnili to »napako«, do katere je prišlo, ker pred javnim razpisom niso »delali« odmere. Nihče pa ne razmišlja, niti doslej ni bilo nobene idejne zasnove o tem, da bi se posegalo v Mestni stadion, je še posebej poudaril Čelan, medtem pa so napako tudi že popravili. Popravek razpisne dokumentacije z zarisanim območjem, ki ne posega na Mestni stadion, je že objavljen.
Branko Brumen pa je svetnice in svetnice povabil na javno silvestrovanje, ki bo tudi letos humanitarnega značaja. Namesto za ognjemet bodo 3000 evrov podarili v humanitarne namene.
MG
Prlekija • Združitev kmetijskih organizacij
Odslej SKZ Ljutomer - Krizevci
Po zdruZitvi splošnih kmetijskih zadrug (SKZ) Kmetovalec Ljutomer in Klas KriZevci se z januarjem 2012 pričenja poslovanje SKZ Ljutomer - KriZevci. Sklep o povezavi obeh zadrug v skupno kmetijsko zadrugo je bil sprejet junija 2011 na občnih zborih zadrug, za predsednika upravnega odbora novoustanovljene zadruge pa je bil imenovan Franc Štuhec.
Direktor SKZ Ljutomer - Kri-ževci bo dosedanji direktor SKZ Kmetovalec Jernej Slavič, dose-
danji direktor SKZ Klas Jože Štuhec pa bo vodja oljarne, ki se bo zgradila v Ključarovcih.
Franc Stuhec, Jože Stuhec in Jernej Slavič (z desne) bodo vodili SKZ Ljutomer - Križevci.
Združitev zadrug se ocenjuje kot zelo dobra poslovna poteza, saj naj bi se po besedah Slaviča promet podvojil in v letu 2012 znašal skoraj 11 milijonov evrov. Odkupljenih bo 11 milijonov litrov mleka, 10 tisoč prašičev, 2000 glav goveda, načrtuje se tudi odkup okoli 5000 ton pšenice in do 10.000 ton koruze. Skupna zadruga ima na voljo tri maloprodajne poslovalnice: v Ljutomeru, Ključarovcih in Radoslavcih, v katerih so zgrajeni večji skladiščno-prodajni prostori. Razpolagajo tudi z dvema sušilnicama, v katerih sušilne zmogljivosti znašajo do 13 tisoč ton koruze.
Gradnja oljarne v Ključarov-cih je ocenjena na nekaj več kot milijon evrov, v večjem delu pa jo bodo uresničili z lastnimi sredstvi. Letna proizvodnja se načrtuje na okoli 100 tisoč litrov bučnega olja, za kar je treba odkupiti buče s 400 hektarjev njivskih površin. Ob tem je predvidena še proizvodnja solatnega olja, hladno stiskane-ga olja in olja iz ekološke pridelave buč oljnic ter semena za prehrambene potrebe kakor tudi oljnih pogač za krmo živine. Oljarna bo zgrajena do konca junija 2012, zaposlitev na začetku proizvodnje pa naj bi dobili trije delavci.
NŠ
Foto: NS
Od tod in tam
Ptuj • Dobrodelna stojnica Kluba ptujskih študentov
Foto: Črtomir Goznik
V Mercatorjevem hipermarketu v Špindlerjevi ulici je Klub ptujskih študentov 23. decembra pripravil dobrodelno stojnico. Na njej so zbirali sredstva za socialno ogrožene študentske družine in študente. Kot je v imenu kluba povedala Brina Solina, sta se jim pri dobrem namenu pridružila Sladki butik, kije prispeval slaščice oziroma kekse, Pikapolonica pa igrače. Večji del peciva, ki so ga ponujali na stojnici v zameno za darovana sredstva, pa so spekli sami s pomočjo svojih mam in babic. Vsem, ki so prepoznali njihov dober namen, se zahvaljujejo. Še enkrat toliko sredstev, kot so jih zbrali na stojnici, so dodali sami.
MG
Ptuj • Zametki božičnega sejma
Foto: Črtomir Goznik
Ideje o pravem božično-novoletnem sejmu na Ptuju, takšnem, da mesto ob njem ne bo več zardevalo, so stare že nekaj let. Po sprejemu proračuna za leto 2012, v katerem je tudi nova postavka za božično-novoletni sejem, namenjen le ponudbi kvalitetnih, doma izdelanih izdelkov v lično izdelanih stojnicah, pa je pričakovati zasuk. Pet stojnic, ki so jih v prejšnjem tednu postavili na Mestnem trgu, je bilo le za pokušnjo, da bi mesto tudi s svojim osrednjim trgom v prazničnem času bolj živelo. Organizirala in izvedla ga je Regionalna destinacijska organizacija Ptuj - Ormož v sodelovanja z MO Ptuj. Na njih so ponujali izdelke domače proizvodnje, poskrbeli so tudi za okrepčilo, z izdelki delavnic, na katerih so ob otrocih sodelovali tudi starši, pa seje predstavil Vrtec Ptuj z vsemi svojimi enotami.
MG
Ptuj • Božičkovanje z noto hvaležnosti
Foto: arhiv šole
Tudi na šoli dr. Ljudevita Pivka se te dni prepuščamo prijetnemu prazničnemu utripu, katerega vrhunec je za naše učence vsekakor bilo tradicionalno šolsko Božičk-ovanje. Učenci in učitelji smo s skupnimi močmi izvedli čudovit kulturni program, ki je publiko spodbudil v čutenju vsega lepega. Okus božičnih piškotov, plesni vrtinec in niz vokalno-instrumentalnih spletov je dopolnil še glasen smeh, ki so ga s svojo dramsko uprizoritvijo božične igre izzvali igralci - učitelji in učenci. In igra se je v svojem kraju prelevila v resničnost, saj je pred učence stopil težko pričakovan Božiček. Dobri mož pa s seboj ni prinesel le polne vreče daril za pridne otroke, z njim je prišla tudi potrditev, da je naše dolgoletno upanje in vera v novo šolo uslišana. Na prireditvi smo namreč prejeli pomembno listino, ki zagotavlja gradnjo nove šole v prihajajočem letu. Naša hvaležnost je neizmerna. Prav tako izražamo veliko veselje, da nas je ponovno z obiskom počastil pisan krog ljudi. Še posebej smo se razveselili vseh staršev in skrbnikov naših učencev, ki so z velikim ponosom spremljali predstavitev svojih zlatih otrok.
Jasna Veber Zazula
Žetale • S četrte izredne seje
Občina s čistilko, racunovodkinjo in referentko
Najpomembnejša točka, zaradi katere so se tik pred novoletnimi prazniki še zadnjič letos sestali žetalski svetniki in svetnica, je bil sprejem rebalansa proračuna. Vsaj uradno. Neuradno pa je bila seja sklicana zaradi zaključka z družabnim srečanjem, kar je v Žetalah velika redkost.
Vsekakor pa si žetalski lokalni politiki skupaj z občinsko upravo vsaj enkrat letno druženje ob kozarčku brez dvoma zaslužijo. Prvič zato, ker je sedemčlanski svetniški zbor dokaj usklajen, in čeprav kdaj pa kdaj prihaja do kratkih stikov, jih vedno rešujejo po mirni poti.
Drugič pa si zahvalo zasluži tudi samo vodstvo občine. V javnosti je namreč skoraj neznano, da vse občinske posle vključno z velikanskimi naložbami zadnje leto dejansko vodijo le tri osebe: referentka, računovodkinja in neprofesionalni župan, ki je zaposlen kot ravnatelj tamkajšnje šole in vrtca. Redno zaposlitev na občini ima še čistilka. Tajnik občine, ki je opravljal tudi funkcijo direktorja uprave, je zaradi hude bolezni že dalj časa v bolniškem staležu in vprašanje je, ali bo svoje delo v prihodnje še lahko opravljal v takšnem obsegu, kot ga je prejšnja leta. Tako se je pravzaprav dvoinpolčlanska občinska uprava (če štejemo župana za „pol zaposlenega" na občini, čeprav je bil najbolj obremenjen, čistilki pa je težko naložiti reševanje pisarniških in administrativnih zadev) ukvarjala z vsemi rednimi in izrednimi posli, vezanimi na delo občine. „Res je, da je delo moralo biti opra-
vljeno, ne glede na to, koliko nas je zaposlenih. Žal smo že dva meseca tudi brez skupne pravnice, prav tako pa tudi že pol leta brez delavca, ki smo ga zaposlili preko javnih del in bo očitno še dolgo na bolniški. Tako je pač na vsakega od nas padlo toliko več obveznosti, ki so morale biti opravljene," je priznal župan Anton Butolen.
Takšna situacija je zbodla tudi svetnike, ki so že pred časom predlagali dodatno zaposlitev, a se župan doslej še ni odločil za to: „Ob sprejemanju proračuna za leto 2012 bomo predvideli tudi to postavko, torej zaposlitev enega strokovno usposobljenega delavca, saj tako res ne more iti v nedogled. Upam sicer, da se bo naš tajnik pozdravil, toda ne glede na to potrebujemo še nekoga," se je na zadnji seji odločil župan in s tem seznanil svetnike, ki so se brez besed strinjali. Do sprejema novega proračuna v naslednjem letu pa je župan Butolen sprejel nujni sklep o začasnem financiranju:" S tem nič ne izgubljamo, saj se prve ti mesece ne bo dogajalo nič posebnega."
Čakajoč na razpise
Sicer pa so svetniki potrdili tudi rebalans; po pričakova-
Vse posle in naložbe v Žetalah sta letos vodili poleg (nepoklicnega) župana Antona Butolena referentka Milka Kopše in računovodkinja Marija Kodrič (na posnetku) ...
njih se je žetalski proračun znižal s prvotnih 2,6 milijona evrov na 2,1 milijona evrov. „Razlog za znižanje poznate; gre za to, da je iz naložbenega plana izpadla cesta v vrednosti dobrega pol milijona evrov. S tem projektom smo se sicer nameravali prijaviti na razpis Južna meja, na katerem pa so tovrstni projekti izpadli. Potem pa smo z njim izpadli tudi z razpisa Za razvoj pode-
želja, ker celotna trasa ceste ni bila v lasti občine. Zdaj je vprašanje lastništva rešeno in projekt čaka na enega od prihodnjih razpisov," je pojasnil Butolen in še dodal: „Sicer pa smo lahko na letošnje leto z naložbenega vidika ponosni. Kar 1,3 milijona evrov smo namreč porabili za investicije. Največja je bila seveda vrtec, ki zdaj odpira svoja vrata, približno 290.000 evrov pa je
šlo še za modernizacije cest."
Kot je še povedal Butolen, imajo ob že omenjenem projektu modernizacije ene izmed cest za prihodnje razpise pripravljena še dva nova projekta: „Žal letos očitno ne bo obljubljenega razpisa kmetijskega ministrstva, zato se pač ne moremo prijaviti nikamor. Imamo pa še pripravljen projekt obnove Pušnikove domačije s krožno potjo po občini,
s katerim prav tako nameravamo kandidirati na enem od razpisov kmetijskega ministrstva, in projekt prenove kulturne dvorane, s katerim se bomo prijavili na napovedan šesti javni poziv Regionalnih razvojnih programov."
V nadaljevanju seje so se svetniki strinjali še z novo ceno pomoči družini na domu; Žetalčani, ki bi morebiti v novem letu izkoristili tovrstno pomoč (doslej v občini ni bilo takšnih primerov), bodo za uro pomoči plačali le 4,10 evra, večino stroška (77,4 % polne cene, ki znaša 18,18 evra) pa bo poravnala občina.
Ob potrditvi odloka o OŠ Ljudevita Pivka pa je Buto-len (ob splošnem strinjanju svetniškega zbora) navrgel: „Res je potrebno, da se zgradi nova šola za te otroke. Vendar smo občine pripravljene sofinancirati le izgradnjo šole s potrebnimi prostori, ne pa še reševanja vse cestne in ostale infrastrukture oziroma vseh zahtev tamkajšnjih občanov, ki jih nekdo želi vključiti v ta projekt. To naj bo jasno! Izkušnje glede takih skupnih projektov so doslej pač slabe. Prevečkrat se nam je že zgodilo, da se je pri takih projektih marsikaj reševalo na naših plečih ..."
SM
Foto: SM
Prlekija • Nova lokacija za OŠ Cezanjevci
Slovenija • Ptujski luk uradno registriran v EU
Ostali še dve možni lokaciji Lukarji priznani v Evropi
Poročali smo že, da je osnovnošolska zgradba v Cezanjevcih dotrajana in neprimerna za izvajanje pouka, zato že vrsto let potekajo prizadevanja za izgradnjo novega izobraževalnega poslopja. Toda vsi dosedanji poskusi so bili neuspešni, saj se je zataknilo že na začetku postopka - pri iskanju ustrezne lokacije.
Ker so v ljutomerski občinski upravi v pripravi vsi postopki za sprejem novega občinskega prostorskega načrta, je ljutomerska županja Olga Karba sklicala zbor občanov krajevnih skupnosti Cezanjevci in Stara Cesta, območij, iz katerih otroci obiskujejo sedanjo osnovno šolo v Cezanjevcih. Na zboru so bile predstavljene štiri možne lokacije za postavi-
tev nove zgradbe. V razpravi so dve lokaciji izločili, za preostali dve pa bo občinska uprava pridobila dodatne informacije in se s krajani sestala najpozneje do konca marca prihodnje leto. Udeležence zbora je direktor občinske uprave Tomi-slav Zrinski seznanil, da so pri pripravi občinskega prostorskega načrta vnesli tri lokacije: prva je južno od sedanje šolske
Evropska komisija je v četrtek, 22. decembra 2011, v Uradnem listu EU objavila registracijo ptujskega luka (zaščitena geografska označba - ZGO). Ptujski rdeči luk je tako deseti slovenski proizvod, registriran pri Komisiji.
Z zbora krajanov v Cezanjevcih
zgradbe na območju kmetije Murkovič v smeri pokopališča, druga je na zahodnem robu naselja, kjer je bilo v letu 2008 kupljeno zemljišče, tretja pa je ob sedanjem športnem igrišču. Po opravljeni primerjavi je zemljišče na območju kmetije Murkovič dobilo prednost. A ker Murkovičevi kmetije nočejo prodati, je izmed treh lokacij najprimernejša tista pri šolskem igrišču, pa čeprav gre za območje ob potoku Ščavnica. V času javne obravnave se je pojavila še četrta lokacija, nad cerkvijo, ki je že v območju stavbnih zemljišč, zato občini ne bi bilo treba pridobivati dodatnih smernic. V razpravi je bila izpostavljena želja, da se poišče lokacija, na kateri bo možno najhitreje zgraditi novo šolo - pa naj bo to ob sedanjem šolskem igrišču ali nad cerkvijo med Murkovičevo kmetijo in vaškim pokopališčem.
NŠ
Ptujski luk je staro ime za čebulo, ki jo na Ptujskem polju pridelujejo že več kot 200 let. Za pravo lukarsko območje sicer veljata občina Dornava in tudi Gorišnica. Po starih legendah, ki krožijo med domačini, naj bi jo na to področje prinesli Turki. Tržno pridelovanje luka se je na tem področju razširilo v začetku prejšnjega stoletja, vendar o zgodovini in njegovem pridelovanju ni veliko pisnih virov, saj so ga gojili najbolj preprosti ljudje.
Za ptujski luk je značilna ploščato okrogla oblika ter rdečkasta barva luskolistov in mesa. Je zmerno ostrega okusa in ima odlične lastnosti pri kuhanju, saj hitro razpade, vendar kljub temu obdrži značilen okus. Njegova prednost je tudi dolgotrajno skladiščenje.
Za njegovo pridelavo je obvezen certifikat ekološke ali integrirane pridelave. Spravilo je obvezno ročno. Prodaja se spleten v tradicionalnih ven-
cih (ržena slama, 6 ali 12 enako velikih čebul) ali v manjših pakiranjih. Čebula v enem vencu mora biti približno enako velika in enake barve.
Poleg včeraj objavljene registracije je pri Komisiji sicer registriranih še 9 slovenskih proizvodov: z zaščiteno označbo porekla - ekstra deviško
oljčno olje Slovenske Istre, kočevski gozdni med in nano-ški sir, z zaščiteno geografsko označbo - prleška tunka, zgor-njesavinjski želodec in šebrelj-ski želodec ter kot zajamčena tradicionalna posebnost - belokranjska pogača, idrijski žli-krofi in prekmurska gibanica.
SM
Najbolj znani pridelovalci ostrega rdečega luka so Dornavčanke in Dornavčani, ki so tej kulturi posvetili posebno praznovanje - Lukarski praznik. Dornavske lukarce takrat prodajajo znameniti luk v krencih.
Foto: SM
Foto: NS
Zavrč • Zadnje letošnje srečanje v znamenju dveh slovesov
Odhajata direktorica in občinska sodelavka
Završki svetniki so letošnje delovno leto sklenili v sredo, 21. decembra, ko so na 13. redni seji potrdili proračun za leto 2012, v katerem načrtujejo za 2,5 miljona evrov prihodkov in 3,1 milijona odhodkov. Poslovili so se tudi od dosedanje direktorice Irene Horvat Rimele in sodelavke Kristine Kokot.
Foto: M. Ozmec
Na zadnji letošnji seji se je župan občine Zavrč Miran Vuk poslovil od dolgoletne direktorice Irene Horvat Rimele (na levi ob njem).
Ko so se v drugi obravnavi lotili predloga proračuna občine Zavrč za prihodnje leto 2012, je svetnika Dušana Rojka zanimala usoda njegovih predlogov in pripomb, ki jih je podal v pisni obliki že na prejšnji seji. Župan Miran Vuk mu je pojasnil, da so jih upoštevali povsod tam, kjer je bilo mogoče in dopustno, sicer pa se je treba zavedati, da nas čaka vsaj še eno negotovo krizno leto, zato bodo morali pasove zategovati vsi po vrsti, se prilagajati in maksimalno disciplinirati.
Tudi Slavko Pravdič je menil, da je predlog proračuna 2012 sprejemljiv, ob tem pa vendarle dodal, da je še precej nedorečenega, zato se morajo vsi zavedati, da morajo delajo tudi na zaupanje. Župan pa je o dokončnem sprejemu svetnike prepričal, ko je poudaril,
da želijo s tako zastavljenim proračunom dati Zavrču in okoliškim dolga leta pozabljenim krajem nov zalet v razvoju, predvsem pa drugačno, lepšo podobo, zato so pred njimi nadvse pomembne investicije za prihodnjih 70 ali celo 100 let.
Po besedah direktorice občinske uprave Irene Horvat Rimele načrtujejo v prihodnjem letu skupne prihodke v višini 2.524.160 evrov ter odhodke v višini 3.114.390 evrov, zaradi kritja presežkov odhodkov nad prihodki ter odplačila dolgov pa se lahko občina v prihodnjem letu zadolži za največ 460.000 evrov. Poleg tega seveda tudi v prihodnjem letu pričakujejo sredstva od uspešnih prijav na evropske in državne razpise. Med pomembnejšimi, že letos načrtovanimi investicijami je izpostavila pred-
Foto: M. Ozmec
Na prednovoletnem srečanju so se poslovili tudi od dolgoletne sodelavke občine Zavrč Kristine Kokot (stoji), ki odhaja v zaslužen pokoj.
vsem izgradnjo pločnikov in javne razsvetljave v naseljih Goričak in Zavrč. Poleg tega bodo nadaljevali tudi modernizacijo cestne infrastrukture v posameznih zaselkih ter na obmejnem območju s sosednjo Hrvaško. Tudi v bodoče bodo skrbeli za razvoj društvene dejavnosti ter kulture in športa, v teku pa je že tudi postopek za pridobitev gradbenega dovoljenja za ureditev športnega parka Zavrč in novih reflektorjev, ki naj bi zasvetili aprila prihodnje leto.
Končali še tri cestne odseke
V občini Zavrč so z letošnjimi investicijami v celoti zadovoljni, kajti tik pred koncem leta so dokončali tudi modernizacijo treh krajših odsekov lokalnih cest in poti. Gre za javno pot Belski Vrh-Labiš ter javno pot Korenjak-Vesenjak in odsek Korenjak- Skok. Pri vseh treh modernizacijah so po ustaljeni praksi določen delež sredstev prispevali tudi občani oziroma uporabniki cest. Iz državnih sredstev za financiranje občin so uredili pot, razsvetljavo in vodovodni priključek na pokopališču v Zavrču, pričeli pa so že tudi dela za načrtovano ureditev vaškega jedra v naselju Zavrč, kjer naj bi zgradili tudi pločnik in javno razsvetljavo v delu naselij Goričak in Hrastovec. Pred kratkim so pridobili že tudi gradbeno dovoljenje za izgradnjo sistema fekalne kanalizacije za naselje Hrastovec - sever,
že spomladi pa naj bi pričeli tudi pripravo projektne dokumentacije ter druge vzporedne aktivnosti za izgradnjo novega vrtca in zdravstvenega doma v Zavrču.
Na zadnji letošnji seji so po hitrem postopku sprejeli še spremembe pravilnika o plačah občinskih funkcionarjev in nagrad članov delovnih teles občinskega sveta ter članov drugih občinskih organov. Kot smo slišali, naj bi šlo le za okoli 4-oziroma 5-odsto-tno povišanje sejnin za člane nadzornega odbora in drugih delovnih teles občine.
Pred pobudami in vprašanji, ki so se nanašala predvsem na ureditev nekaterih formalnopravnih zadev, pa sta se podžupanja Marta Bosilj in župan Miran Vuk v imenu vseh članov občinskega sveta in občinske uprave poslovila od dosedanje direktorice občine uprave Irene Horvat Rimele, ki odhaja na novo delovno dolžnost v Ptuj. Zahvalila sta se ji za več kot 16-letno uspešno vodenje občinske uprave, na čelu katere je bila vse od leta 1997, ter ji ob slovesu izročila spominsko darilo, likovno upodobitev značilne vedute Zavrča.
Po zadnjem letošnjem sejanju pa so nadaljevali z veselim delom, saj je župan Miran Vuk vse svetnike, predstavnike društev in poslovne sodelavce občine povabil na prednovoletno srečanje v bližnjem gostišču, kjer so se poslovili tudi od dolgoletne sodelavke Kristine Kokot, saj odhaja v zaslužen pokoj.
M. Ozmec
Od tod in tam
Ljutomer • Otroci spoznavajo mir
Učenci osnovnih šol Ivana Cankarja iz Ljutomera in Stročje vasi so v prostorih ljutomerske knjižnice predstavili dela, s katerimi so prek Lions kluba Ljutomer sodelovali na mednarodnem likovnem natečaju Plakat miru. Letošnji 24. natečaj je spodbujal otroke k razmišljanju o miru. Na svetovni ravni je sodelovalo že več kot štiri milijone otrok iz okoli 100 držav, ljutomerski Lions klub pa je bil v projektu tokrat prvič. Med ustvarjalci je bilo 16 učencev, komisija, ki jo je vodil ljutomerski akademski slikar Vladimir Potočnik, pa je izmed vseh del izbrala dve, ki sta se uvrstili na državno tekmovanje. Pod mentorstvom Vitomirja Kaučiča sta najboljši likovni deli ustvarila Jaka Kozar iz OŠ Stročja vas in Medina Rubin Aziri iz OŠ Ivana Cankarja. Nagrade sodelujočim sta podelili ljutomerska županja Olga Karba in koordinatorka natečaja Maja Klemenčič.
NŠ
Videm • Dobrodelnost Društva kmečkih žena
Vstopili smo v najlepši mesec v letu. Pred nami so nestrpna pričakovanja, prazniki, ki še kljub vsemu potrošništvu nosijo čar. Čeprav se ta skriva za zidovi, v tihoti, v družinah. Konec novembra pa so OŠ Videm pri Ptuju obiskale predstavnice Društva kmečkih žena Videm, ki ga vodi Anica Hrga. Prišle so s prav posebnim namenom. Njihove pridne roke so pletle šale in kape, kijih bodo od sedaj nosili naši prvošolci. Njihovo delo je potekalo tri mesece. Še posebej bi se zahvalili 16 članicam, ki so dejansko vrtele pletilke. Zadovoljni učenci in njihovi učitelji Biserka Selak, Boštjan Petrovič in Lidija Kosar smo se jim zahvalili s pesmijo in plesom. Na naših obrazih se je risala sreča. Takšnih gest si želimo tudi v prihodnje, tako vsi začutimo, da šola živi s krajem in obratno.
Lidija Kosar
Hajdina • Zlata poroka pri Roginovih
Foto: Anton Rogina ml.
Silva in Anton Rogina s Spodnje Hajdine 12/a sta se prvič poročila 21. oktobra leta 1961 na Hajdini, prstane pa sta si ponovno izmenjala 19. novembra letos. V zakonu sta se jima rodila sin Anton in hči Brigi-ta, danes pa ju razveseljujejo vnuki Darko, Toni in Simon. Civilni obred zlate poroke je vodil župan občine Hajdina Stanislav Glažar. Zlatoporočenca sta ob tej priložnosti v spomin prejela sliko farne cerkve sv. Martina, darilo občine Hajdina, s pesmijo pa se je oglasil Uroš Sagadin. Cerkveni obred je vodil farni župnik Marijan Fesel. Zakonca Rogina sta še zelo čila, vsi njuni pa jima vedno priskočijo na pomoč, ko je potrebno. Veliko opravka imata z vrtom, sadovnjakom in okolico hiše. V času počitnic pa se še posebej posvečata vnukom. Takrat je tudi več časa za igro biljarda ali igranja na klavir, ki navdušuje zlatoporočenca, medtem ko zlatoporočenka pripravlja kaj dobrega za pod zob. Ob zlatem jubileju jima vsi bližnji želijo, da bi bila še dolgo čila in zdrava ter uživala v radostih življenja.
Foto: NS
Ptuj • Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu
Postanimo vsi ambasadorji varnosti
Člani Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu MO Ptuj so na zadnji letošnji seji prometnovarnostne razmere v letu 2011 ocenili razmeroma ugodno, med problematiko pa opozorili na večjo varnost železniških prehodov, dogovorili pa so se tudi o pripravi načrta prometne varnosti do leta 2013.
Foto: M. Ozmec
Predsednik sveta Franc Kozel (desno) je pozval vse člane svetov za preventivo in druge občane, naj postanejo ambasadorji varnosti in dobre volje.
Na Brdu pri Kranju je bila 22. decembra slovesnost ob 40-letnici preventivnega delovanja na področju varnosti cestnega prometa v Sloveniji. Svojo dosedanjo pot in pomembne dosežke so predstavili Mateja Markl iz Javne agencije RS za varnost prometa, ki je govorila o delu Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu od začetkov delovanja, Jožica Trlep je predstavila delo občinskega SPV iz Maribora, Dejan Vidic je predstavil delovanje iz Zveze združenj šoferjev in avtomehanikov Slovenije na področju prosto-voljstva ter promocije prometne varnosti, delo na področju prometne preventive sta predstavila Ivan Kapun s stališča policije ter Janez Martinčič, čigar glas je znan z Vala 202, Ljubo Zajc pa je predstavil delovanje Javne agencije RS za varnost prometa ter ambiciozne cilje, ki so si jih zadali z novim nacionalnim programom varnosti cestnega prometa za obdobje 2012-2021.
Kot je na seji v sredo, 21. decembra, poudaril Franc Kozel, predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Mestne občine Ptuj, so vse naloge, ki so si jih letos zastavili v tem organu, ki deluje predvsem na preventivnem področju, v celoti realizirali. Opravili so celo nekaj dodatnih, predvsem na področju prometnopreventivnega izobraževanja predšolskih in šolskih otrok. Pogrešajo le še ureditev nekaterih kolesarskih poti in pločnikov, predvsem na Slovensko goriški cesti, v Pod-vincili in morda še kje drugje, kar pa je odvisno predvsem od finančnih razmer in možnosti lokalnih skupnosti.Poudarili so, da si bodo tudi v bodoče prizadevali za čim boljšo ureditev cestne infrastrukture, saj to ni pomembno le iz prome-tnovarnostnega, ampak tudi iz turističnega vidika.
Član sveta Marjan Kola-rič je opozoril na problematiko uničevanja cestne infrastrukture, ki jo povzročajo gradbena dela pri realizaciji projektov zaščite podtalnice Dravskega in Ptujskega polja predvsem ob gradnji kanalizacije, na kar so opozorili tudi na nedavni seji v primestni četrti Rogoznica. Tako kot na zadnji seji varnostnega sosveta MO Ptuj so ocenili, da so razmere na področju prometne varnosti v letu 2011 razmeroma ugodne, na dokončno oceno pa bo treba počakati do začetka februarja.
Lotili so se tudi priprav na izdelavo obdobnega načrta za zagotavljanje varnosti cestnega prometa za leti 2012 in 2013. Ob tem je predsednik sveta Franc Kozel poudaril, da bodo pri izdelavi upoštevali vse smernice, ki izhajajo iz organov Evropske unije in države. V Sloveniji je namreč že izdelan načrt na tem področju do leta 2021, ob tem pa je opozoril na dejstvo, da je prometnovarnostni načrt s podobno vsebino že pripravilo medobčinsko redarstvo občin Spodnjega Podravja in ga je potrdil tudi mestni svet MO Ptuj; zato bi bilo nesmiselno, da bi podobni načrt varnosti sprejemali tudi v posameznih
občinah, saj bi v tem primeri prihajalo do podvajanja.
V skladu z usmeritvami, ki so bile sprejete na letošnjem posvetu predsednikov varnostnih sosvetov in svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v Litiji, so se dogovorili, da naj bi v bodoče v občinah sprejemali le operativne izvedbene obdobne načrte varnosti in to le za dve leti vnaprej, saj bo tako večja možnost njihove dejanske realizacije. Sicer pa so vse člane sveta in predstavnike lokalnih oblasti pozvali, naj pri snovanju teh načrtov tudi sami sodelujejo.
Med drugim smo slišali tudi to, da so v predprazničnih dneh ravnatelji vseh osnovnih
in srednjih šol v MO Ptuj prejeli dopise o vključevanju šolske mladine v akcijo Varnost in mobilnost za vse. Kot je dejala Božena Papež iz Osnovne šole Ljudski vrt, ta akcija poteka že enajsto leto zapored v okviru novomeškega podjetja Revoz, naloge sodelujočih učencev pa so natančno določene in zahtevajo tudi sodelovanje mladih pri novih idejah, ki lahko vplivajo na izboljšanje varnosti v cestnem prometu. Sicer pa bo predsednik mestnega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Franc Kozel o poteku in vsebini akcije Mobilnost in varnost za vse v naslednjih dveh mesecih osebno seznanil
vse ravnatelje osnovnih in srednjih šol in jih tudi povabil ko sodelovanju.
Janez Rožmarin iz mestne četrti Breg je sicer izrazil veselje, ker so pri osnovni šoli na Bregu končno uredili obračališče za avtobuse, kar je za varnost šolarjev izrednega pomena, ob tem pa je opozoril na nekatere druge nepravilnosti in pomanjkljivosti. Marjan Kolarič je predlagal, da si predstavniki sveta ogledajo avtobusno postajališče v Spodnjem Velovleku, ki je nujno potrebno ureditve s prometnovarnostnega vidika. Opozoril pa je tudi na večjo varnost voznikov motornih vozil na vseh izven nivojskih križanjih cest z železnico. Po njegovih besedah je na območju MO Ptuj še šest nivojskih železniških prehodov, od tega pa sta dva opremljena le z opozorilnim prometnim znakom, andrejevim križem. In prav na teh prehodih sta se letos pripetili dve hujši prometni nesreči, saj sta v dveh primerih voznika po vsej verjetnosti spregledala opozorilni prometni znak in zapeljala na tire v času, ko je po njih pripeljal vlak. Oba sta imela veliko srečo, saj kljub silovitemu trčenju v nobenem od omenjenih primerov ni prišlo do najbolj tragičnega konca.
Člani SPVCP so že predlagali, da naj bi enega od najnevarnejših železniških prehodov v kratkem za cestni promet celo zaprli, zadnjo besedo o tej občutljivi problematiki pa bo ime-
lo Železniško gospodarstvo, ki si je že zadalo nalogo, da naj bi do leta 2013 tovrstno problematiko v celoti odpravili.
Preden so se razšli, je predsednik Franc Kozel pozval vse člane svetov in vse druge občane pozvali, da postanejo ambasadorji varnosti in dobre volje. Le tako si lahko v prihodnje obetamo izboljšanje pro-metnovarnostne situacije, kajti krvni davek, ki ga zahtevajo slovenske ceste, je še vedno mnogo previsok. Ob tem so poudarili tudi na izredno pomembno vlogo vseh medijev, ki lahko storijo največ s preventivnim delovanjem, obveščanjem in osveščanjem udeležencev v cestnem prometu.
M. Ozmec
Slovenija • Novi razpisi kmetijskega ministrstva
Najprej za kmete, po novem letu za občine
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano bo zadnji letošnji delovni dan (v petek, 30. decembra) objavilo kar šest razpisov, namenjenih predvsem kmetijskim dejavnostim. Skupna vrednost razpoložljivega denarja znaša 28 milijonov evrov. Še tri razpise pa obljublja prvi teden po novem letu, med njimi dva, na katera bodo startale številne občine.
Vsi javni razpisi bodo iz programa razvoja podeželja, objavljeni pa bodo v Uradnem listu RS. Gre za naslednje razpise: usposabljanje za delo v kmetijstvu, gozdarstvu in živilstvu; dodajanje vrednosti kmetijskim in gozdarskim proizvodom za gospodarske družbe, samostojne podjetnike, zadruge in zavode, diverzifikacija v nekmetijske dejavnosti, povečanje gospodarske vrednosti gozdov, podpora skupinam proizvajalcev pri dejavnostih informiranja in pospeševanja prodaje za proizvode, ki so vključeni v sheme kakovosti hrane, in podpora za ustanavljanje in delovanje skupin proizvajalcev za leto 2012.
Prvi med naštetimi razpisi (usposabljanje za delo v kmetijstvu) bo odprt le en dan ozi-
roma do porabe skupno treh milijonov evrov, kolikor jih je za ta ukrep na voljo. Nanj se lahko prijavijo javne in zasebne izobraževalne ustanove, raziskovalne ustanove, javni zavodi, interesna združenja, stanovska združenja in organizacije s področja kmetijstva, ki bodo izvajali usposabljanja, ki niso del rednega izobraževalnega sistema.
Drugi razpis (dodajanje vrednosti kmetijskim proizvodom) bo odprt do 15. februarja, na voljo pa bo 10 milijonov evrov. Vlagatelji so lahko gospodarske družbe, samostojni podjetniki, zadruge in zavodi.
Za prijavo na razpis „diverzifikacija v nekmetijske dejavnosti" bosta na voljo dva meseca, višina razpisanih sredstev pa znaša šest milijonov evrov.
Praktično vse spodnjepodravske občine (in večina slovenskih) imajo že pripravljene projekte za dva razpisa kmetijskega ministrstva, ki bosta objavljena šestega januarja. Občina Zetale se bo prijavila z obnovo Pušnikove domačije (na posnetku) ...
Denar bodo lahko prejeli člani kmetijskega gospodarstva, ki so fizične osebe in nosilci dopolnilne dejavnosti, ali pa
samostojni podjetniki oziroma pravne osebe z registrirano kmetijsko dejavnostjo. Razpis „povečanje gospo-
darske vrednosti gozdov" je zaprtega tipa, okvirna višina predvidenega denarja pa bo znašala šest milijonov evrov. Od tega bo za ureditev gozdnih cest in vlak namenjeno 2,5 milijona evrov, za nakup mehanizacije za spravilo lesa pa skupno 3,5 milijona evrov (del za podjetnike in del za fizične osebe).
Tudi razpis za podporo skupinam proizvajalcev pri dejavnostih informiranja in pospeševanja prodaje za proizvode, ki so vključeni v sheme kakovosti hrane, bo odprt dva meseca. Na razpolago bo okoli tri milijone evrov.
Zadnji letošnji razpis za podporo ustanavljanju in delovanju skupin proizvajalcev bo odprt do sredine februarja, na razpolago pa bo 400.000
evrov. Najvišja stopnja pomoči bo znaša do 5 odstotkov obsega lastne tržne proizvodnje za prvo leto od priznanja skupine proizvajalcev, odstotek pa z leti pada.
Že prvi teden po novem letu, predvidoma v petek, 6. januarja, pa naj bi objavili še tri razpise. Na dva izmed omenjenih treh čakajo občine že nekaj časa, vse po vrsti imajo tudi že pripravljene projekte, tako da je pričakovati veliko gnečo. Gre za razpisa za obnovo in razvoj vasi ter ohranjanje in izboljševanje dediščine podeželja. Kmetijsko ministrstvo zaenkrat ni navedlo skupnega zneska, ki bo na voljo. Sicer pa bo na isti dan objavljen še razpis za zgodnje upokojevanje kmetov.
SM (vir: MKGP)
Foto: SM
Videm • Še o seji občinskega sveta
S četrtim rebalansom do realnega stanja
Videmski občinski svetniki in svetnice so se na zadnji letošnji seji še četrtič srečali s popravkom letošnjega proračuna, izvedeli pa so tudi, kakšen režim pobiranja smeti jim sledi v prihodnjem letu.
Foto: SM
S četrtim rebalansom se je videmski proračun zmanjšal za dobrega 1,8 milijona evrov predvsem zaradi neuspelih kandidatur na razpisih. Večji delež lastnega rezerviranega denarja za neizvedene projekte so porabili za dodatne modernizacije cest.
S četrtim letošnjim rebalansom proračuna se je pokazalo, da je občina skozi leto poslovala z dobrih 5,3 milijona evrov težkim proračunom, kar je za kar 1,8 milijona evrov manj, kot so načrtovali na začetku leta, ko je bilo v proračunu predvidenih kar 7,1 milijona evrov. Razlog za krepko znižanje denarja v občinski blagajni so predvsem neuspeli projekti na razpisih, zato je bilo treba iz proračuna izbrisati tako pričakovana evropska sredstva kot tudi domači občinski delež denarja.
Seznanitev in sprejem rebalansa sta potekala relativno mirno, le svetnik Andrej Rož-man je imel nekaj pripomb; zanimalo ga je namreč, kje so porabili občinski denar, ki je bil predviden za sofinanciranje projektov iz razpisov, ki jih niso uresničili. Župan Friderik Bračič mu je pojasnil, da si vse spremembe na postavkah lahko prebere v obrazložitvi rebalansa: „Sicer pa smo zelo velik delež tega denarja porabili za modernizacije oziroma asfaltiranje cest. Vedeti morate, da smo namesto predvi-
denih petih kilometrov letos uredili kar 11 kilometrov cest. In tu se je porabilo največ tega denarja."
Županova razlaga pa Ro-žmana nikakor ni pomirila. Nasprotno, županu je očital, da se pri vseh projektih, ki jih izvajajo v občini, pogodbene
oziroma dogovorjene cene izvedbe vedno presegajo, in to ne le za nekaj odstotkov, ampak kar krepko: „Poglejte samo zadnji primer Vidove kleti. Rečeno je bilo, da bo obnova stala 16.000 evrov, zdaj pa smo prišli na številko 50.000 evrov. Presegla se je
tudi predvidena vsota denarja za ureditev občinskega središča in tako gre v vseh primerih. Ne zdi se mi prav, da projekte vodite po svoje, zanje porabite več denarja, kot smo ga odobrili na občinskem svetu, nato pa nas svetnike samo postavite pred dejstvo. Mi-
slim, da bi nas o večjih prekoračitvah morali seznaniti prej, ne pa šele potem, ko je delo že zaključeno!"
Sicer pa drugih pripomb med svetniki, ki so proračun soglasno potrdili (razen Rož-mana), ni bilo.
Trasa daljnovoda ostaja
nespremenjena
Nadalje je svetniški zbor izvedel še, da se z novim letom uvaja sistem ločenega zbiranja odpadkov po gospodinjstvih. Ta bodo prejela dve posodi za odpadke in po dve plastični vreči, odvoz pa bo nekoliko redkejši kot leta doslej; praviloma naj bi se najpogosteje (42-krat letno) odvažali biološki odpadki, vendar samo od tistih uporabnikov, ki so se za to odločili, vsi ostali odpadki pa 13-krat letno (papirnata in kartonska ter plastična embalaža) ali 17-krat letno (mešani komunalni odpadki).
V nadaljevanju so svetniki sprejeli še program komunalnega opremljanja poslov-no-obrtne cone ter odlok o
določitvi višine komunalnega prispevka za posameznega investitorja, ki je zaradi spremenjene zakonodaje nekoliko drugačen. Celotna komunalna oprema cone naj bi zahtevala 1,7 milijona evrov, občina Videm pa se namerava s tem projektom prijaviti na pričakovan šesti poziv Regionalnih razvojnih programov, od koder pričakuje lep delež sofinancerskega denarja.
Svetnika Ivana Kranjca pa je še zanimalo, kako se razvija umeščanje daljnovoda Cirkovce - Pince, in ali so na okoljskem ministrstvu sploh upoštevali katero od številnih pripomb njihove civilne iniciative. Podžupan Marjan Selinšek je na njegovo vprašanje odgovoril, da je iz zadnjega dopisa ministrstva za okolje (MOP) jasno razvidno, da pripomb občanov niso (in ne bodo) upoštevali, saj naj bi ugotovili, da je trasa, kot so jo začrtali na MOP, najbolj optimalna. „Seveda pa bo naša civilna iniciativa še naprej vztrajala pri svojih stališčih," je še dodal Selinšek.
SM
Nevihta
16 strelna velika ognjemetna baterija, efekt: zlati zrcalni kometi in tuleče vrtavke se razpočijo v modro krizantemo, belo in rdečo zvezdo ter goreče nebo, več strelni finale, efekt doseže višino 40 m, kategorija 3, št.art.: 768128 1
Jesensko cvetje
30 strelna rimska svečka, katere efekt je, večbarvne zvezde z zlato sledjo, pakiranje 12/1, kategorija 2, št.art.: 793686 7
Polarni sij
36 strelna ognjemetna baterija, efekt: zlati prasketajoči polžki se razpočijo v rdeče-belo prasketajočo zrcalno krizantemo, zeleno in modro-belo zvezdo, 14 strelni finale, kategorija 3, št.art.: 768129 9
Sredstva uporabljajte previdno. Pred uporabo vedno preberite navodilo in podatke o izdelku. Vsem artiklom, ki jih prodajamo ni dovoljena prodaja fizičnim osebam, mlajšim od 14 let za kategorijo 1, 16 let za kategorijo 2 in 18 let za kategorijo P1 in kategorijo 3 do 1000 g neto eksplozivne mase (NEM).
Bruselj • Komisija poziva k ukrepanju
V EU petina mladih brezposelnih
Evropska komisija je v Bruslju pozvala k odločnemu ukrepanju proti visoki brezposelnosti mladih. V Evropski uniji je več kot pet milijonov oziroma petina mladih brezposelnih. Komisija za izboljšanje teh »dramatičnih« razmer med drugim predlaga niz ukrepov finančne pomoči pri zagotavljanju zaposlitve mladim Evropejcem.
Na problem visoke, kar 21-odstotne brezposelnosti mladih v EU,je opozoril sam predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso, kije države, zastopnike delavcev in podjetja osebno pozval k ukrepanju. »Sedanji trend se ne sme nadaljevati. Mladim moramo dati upanje, saj so naša prihodnost,« pa je poudaril komisar za zaposlovanje in socialne zadeve Laszlo Andor, ki je ocenil, da so razmere, v katerih so se znašli mladi v številnih članicah unije, »dramatične«.
V EU je 7,5 milijona mladih, starih od 15 do 24 let, ki niso niti zaposleni niti se ne izobražujejo ali usposabljajo. To ne velja le za mlade, ki so zgodaj opustili šolanje, temveč vse bolj tudi za univerzitetne diplomante, ki ne morejo najti prve zaposlitve, opozarjajo v Bruslju.
Med glavnimi ukrepi v okviru pobude, ki naj bi jih komisija neposredno financirala, so štirje milijoni evrov pomoči državam članicam za uvedbo programa »jamstvo za mlade«. Ta naj bi omogočil, da bodo mladi v štirih mesecih po koncu šolanja zaposleni ali pa se bodo izobraževali oziroma usposabljali. Poleg tega komisija predlaga, naj bo iz evropskega socialnega sklada dodeljenih 1,3 milijona evrov za podporo uvedbi vajeništev ter trije milijoni evrov sredstev za podporne programe za mlade ustanovitelje podjetij in socialne podjetnike.
Ukrepi predvidevajo tudi sredstva za delovno prakso v podjetjih s ciljem, da bi bilo v prihodnjem letu v okviru programov Erasmus in Leonardo da Vinci vsaj 130.000 praks, ter okrepitev proračunskih sredstev za evropsko prostovoljno službo. Komisija tudi predlaga, naj bo v letih 2012-2013 5000 mladim zagotovljena finančna pomoč pri iskanju zaposlitve v drugi državi članici v okviru pobude Tvoja prva zaposlitev Eures. Poleg tega bo predstavljen okvir za visokokakovostna pripravništva v EU v letu 2012, zagotovljenih pa bo tudi okoli 600 dodatnih izmenjav v okviru programa Erasmus za podjetnike v letu 2012.
Ukrepi, ki jih predlaga komisija, bodo državam članicam pomagali pri razvijanju dodatnih ukrepov za mlade v okviru naslednje generacije programov evropskega socialnega sklada in proračuna EU za obdobje 2014-2020. (sta)
EU • Dosežen dogovor o razdelitvi prispevkov za krepitev IMF
Delež Slovenije 910 milijonov evrov
Foto: Wordpress.com
Finančni ministri EU so dosegli dogovor o razdelitvi prispevkov v obliki dvostranskih posojil za okrepitev Mednarodnega denarnega sklada (IMF). Države v območju evra bodo prispevale 150 milijard evrov. Slovenija bo prispevala 0,61 odstotka tega deleža, kar znaša 910 milijonov evrov, piše v izjavi finančnih ministrov EU.
Te številke so sicer okvirne in vključujejo 13 držav v območju evra - z izjemo Grčije, Portugalske in Irske, ki prejemajo mednarodno finančno pomoč, ter brez Estonije, saj temeljijo na kvotah iz leta 2010, medtem ko je Estonija članica območja evra od letos. Pripravljenost na sodelovanje pri krepitvi IMF so nakazale tudi štiri nečlanice območja evra - Češka, Danska, Poljska in Švedska, medtem
Zagreb • Hitrejši od Slovencev
Sabor potrdil Zorana Milanovica za novega hrvaškega premiera
ko je Velika Britanija nakazala, da bo svoj prispevek opredelila v začetku prihodnjega leta v okviru G20, še piše v izjavi. Poleg tega so finančni ministri unije v izjavi pozvali članice skupine G20 in druge finančno močne članice IMF, naj prav tako prispevajo k povečanju sredstev IMF ter s tem podprejo prizadevanja za zaščito globalne finančne stabilnosti in »zapolnijo globalne finančne vrzeli«.
Povečanje sredstev IMF bo po mnenju EU okrepilo zmožnost tega sklada za izpolnjevanje njegove »sistemske odgovornosti za podporo njegovim globalnim članicam«, kar je še posebej pomembno ob upočasnjevanju gospodarske rasti in napetostih na finančnih trgih. Razdelitev bremen med članicami območja evra temelji na njihovih kvotah v IMF iz leta 2010. Omenjenih 13 članic območja evra skupaj predstavlja približno petino kvot v IMF; Slovenija 0,123 odstotka.
Levji delež od 150 milijard evrov sicer pade na najmočnejše evropsko gospodarstvo, Nemčijo, ki naj bi prispevala 41,50 milijarde evrov. Francija naj bi prispevala 31,40 milijarde evrov, Italija 23,48 milijarde evrov, Španija 14,86 milijarde evrov, Nizozemska pa 13,61 milijarde evrov.
Okvirni delež Belgije znaša 9,99 milijarde evrov, Avstrije 6,13 milijarde evrov, Finske 3,76 milijarde evrov, Luksem-burga 2,06 milijarde evrov in Slovaške 1,56 milijarde evrov. Manjši od slovenskega je le delež Cipra s 480 milijoni evrov in Malte z 260 milijoni evrov. (sta)
Foto: index.hr
Hrvaški sabor je na petkovi izredni seji potrdil novo, levosredinsko koalicijsko vlado na čelu s premierom Zoranom Mi-lanovicem. Njegovo ekipo je v 151-članskem saboru podprlo 89 poslancev koalicije kukuriku. Proti je bilo 28 poslancev, večinoma iz vrst HDZ, ki se po osmih letih na oblasti seli v opozicijo, 12 se jih je vzdržalo.
Milanovic je v nagovoru ob predstavitvi programa in članov svoje vlade poudaril, da bo morala nova vlada omejiti proračunsko porabo in znižati primanjkljaj ter vlagati v proizvodnjo in gospodarsko rast. Ob tem je še poudaril, da ne bodo drastično znižali obstoječih socialnih pravic, posebej ko gre za izobraževanje in zdravstveno varstvo. »Če zdaj spremenimo zgodbo, bo tudi priložnosti za nas,« je ocenil Milanovic, ki je napovedal, da bo prvi izziv in naloga nove vlade proračun za leto 2012. Omenil je decentralizacijo države ter politiko, s katero si bodo prizadevali zmanjšati razlike med gospodarsko razvitimi območji, kot sta Zagreb in Istra, s tistimi revnejšimi v Slavoniji in Dalmaciji.
Kar zadeva zunanjo politiko, je Milanovic izpostavil prizadevanja Hrvaške za krepitev sosedskih odnosov z državami v regiji, posebej z BiH. Omenil je tudi pomen formalne vključitve Hrvaške v enakopravno delovanje EU. Predsednika opozicijske stranke Hrvaški laburisti -stranka dela (HL) Dragutina Lesarja pa je med razpravo zanimalo, ali namerava vlada poiskati rešitev za dolgove bivše Ljubljanske banke do hrvaških deviznih varčevalcev.
Milanoviceva vlada bo imela 20 ministrstev oziroma štiri več kot prejšnja vlada. V njej bodo štirje podpredsedniki, med njimi so minister za gospodarstvo Radimir Čačic (HNS), ministrica za socialno politiko in mlade Milanka Opačic (SDP) ter minister za regionalni razvoj in sklade EU Branko Grčic (SDP), medtem ko podpredsednik vlade za notranje, zunanje in evropske zadeve Neven Mimica ne bo hkrati vodil nobenega ministrstva. Ministrica za zunanje in evropske zadeve je postala Vesna Pusic (HNS), finančni minister bo Slavko Linic (SDP), notranji minister Ran-ko Ostojic (SDP), obrambni minister Ante Kotromanovic (SDP), medtem ko bo resor turizma vodil Veljko Ostojic
(IDS). SDP ima 14 ministrov, HNS štiri in IDS enega. Edini nestrankarski minister je Or-sat Miljenic, ki bo vodil resor pravosodja.
Hrvaška je tako danes dobila dvanajsto vlado in desetega premiera. Milanovic je s 45. leti najmlajši hrvaški premier od osamosvojitve. Obenem gre za najmlajšo hrvaško vlado, katere člani imajo v povprečju 48 let. Med njimi so štiri ženske, (sta)
Rim • Italijani bodo začeli varčevati
Italijanski senat potrdil Montijev varčevalni paket
m^rn*
T O
Foto: telegraph.co.uk
Italijanski senat je potrdil 30 milijard evrov vreden varčevalni paket, s tem pa tudi izglasoval zaupnico vladi premiera Maria Montija. Ta je namreč podobno kot minuli teden v poslanski zbornici zaupnico vladi vezal na potrditev varčevalnega paketa, poročajo tuje tiskovne agencije.
Za paket je glasovalo 257 senatorjev, 41, večinoma iz Severne lige in Italije vrednot, ki nasprotujeta Monti-jevi tehnični vladi, pa jih je bilo proti.
Monti je glasovanje vezal na zaupnico, da bi zagotovil, da bo parlament nepriljubljene ukrepe sprejel še pred božičnimi in novoletnimi prazniki, s čimer naj bi se povečalo zaupanje v Italijo na mednarodnih finančnih trgih.
Premier Monti je pred glasovanjem senatorje pozval k potrditvi predlaganega varčevalnega paketa kot tistega, ki bo Italiji omogočil ponosno soočenje s krizo, s katero se sooča vsa Evropa. Glede EU pa je menil, da mora sprejeti več reform za višjo gospodarsko rast, boj z brezposelnostjo in kohezijo. Rasti ni, če ni finančne discipline, stabilnosti ni, če računi niso urejeni, ampak to ni dovolj, je Monti opozoril senatorje pred glasovanjem o zaupnici njegovi vladi, ki jo je vezal na 30 milijard evrov težak varčevalni paket. Izbire, za katere se morajo odločiti vse države članice EU, se morajo nanašati na prizadevanje za stabilno rast, zaposlovanje in kohezijo, je še poudaril.
Senatorje pa je pred glasovanjem še opozoril, da je varčevalni paket »izjemno nujen ukrep«, po sprejetju katerega se bo Italija lahko »z zelo resno evropsko krizo soočila z dvignjeno glavo«.
Razmere so po njegovih besedah kritične, zato je - le dan po objavi zadnjih statističnih podatkov, v skladu s katerimi se je Italija v tretjem četrtletju z rastjo 0,2 odstotka nevarno približala recesiji
Gospodarstvo po svetu
Frankfurt • Banke z območja evra so v četrtek Evropski centralni banki (ECB) za posojila preko noči zagotovile 347 milijard evrov, kar je nova najvišja vsota v letošnjem letu, poroča ameriška tiskovna agencija AP. To kaže na nadaljevanje nezaupanja med evropskimi bankami. Banke so si z depoziti na centralni banki zagotovile nižjo obrestno mero kot pri neposrednem posojanju na bančnem trgu. A zaskrbljenost zaradi slabega stanja bančnega sistema banke odvrača od posojil na medbančnem trgu. Do takšne previdnosti bank navadno prihaja, ko menijo, da nimajo dovolj informacij o finančnem stanju drugih bank oz. njihovi kapitalski ustreznosti. ECB je v sredo v posojilni akciji 523 bankam potrdila posojila v vrednosti 489 milijard evrov, kar je največja kreditna injekcija ECB v bančni sistem v 13 letih obstoja evra. ECB je ta ukrep z namenom stabilizacije razmer v finančnem sistemu sprejela 8. decembra. Gre za dve 36-mesečni operaciji refinanciranja v neomejenem obsegu in po fiksni obrestni meri ter razširitev nabora zavarovanj za posojila ECB. New York • Trgovanje na newyorškem Wall Streetu se je tudi danes začelo z rastjo tečajev delnic. Današnje gospodarske novice iz ZDA sicer dajejo različna sporočila glede položaja ameriškega gospodarstva. Ameriško ministrstvo za trgovino je danes sporočilo, da se je zasebna potrošnja v ZDA novembra povečala le za malenkost, prav tako je bila zanemarljivo majhna rast prihodkov ameriških gospodinjstev, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Poraba potrošnikov se je novembra na mesečni ravni povečala za 0,1 odstotka, prihodki gospodinjstev pa so se prav tako okrepili le za 0,1 odstotka. Gre za najšibkejši rezultat po avgustu. Na ameriškem borznem parketu odmeva tudi novica, da so podjetja v ZDA novembra naročila več trajnih dobrin. Kot piše AP, pa je ta podatek nekoliko izkrivljen, saj je rast predvsem posledica velikega obsega naročil v sicer negotovi letalski in vesoljski industriji.
San Francisco • Podjetje Mozilla, razvijalec spletnega brskalnika Firefox, je pred dnevi za nadaljnja tri leta podaljšalo sodelovanje z ameriškim spletnim velikanom Google na področju spletnega iskanja. Podaljšanje partnerstva naj bi ustvarjalcem Firefoxa prineslo dodatnih 230 milijonov evrov zaslužka na leto, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Firefox se v zameno za skoraj 700 milijonov evrov obvezuje, da bo svojim uporabnikom kot standardne storitve pri brskanju po spletu ponujal storitve Google, so danes zapisali na spletnem dnevniku All Things Digital, ki deluje v okviru omrežja spletnih dnevnikov Wall Street Journal. Gre za prve zapise o finančnih podrobnostih novega dogovora, ki pa so še kako pomembne. Sodelovanje z Googlom za razvijalce Firefoxa predstavlja pomemben vir zaslužka. V letu 2010 je namreč podjetje Mozilla 84 odstotkov prihodkov zabeležilo ravno iz malo manj kot sto milijonov evrov vrednega dogovora z Google. Ljubljana • Potem ko je bonitetna agencija Moody's v četrtek znižala bonitetno oceno Slovenije, je to danes storila še za štiri slovenske banke - Novo Ljubljansko banko (NLB), Novo Kreditno banko Maribor (NKBM), Abanko Vipa in SID Banko. Negativni so tudi obeti. Moody's je bonitetno oceno Slovenije v četrtek znižal za eno stopnjo na A1 z Aa3, ker bo morala država verjetno dodatno dokapitalizirati največje slovenske banke in s tem obremeniti proračun. Povečujejo se tudi tveganja za Slovenijo zaradi krize v območju evra, ocenjujejo v Moody's in dodajajo, da so tudi napovedi negativne.
London • Britanska vlada je napovedala, da bo do konca prihodnjega leta prepovedala zaračunavanje pretiranih stroškov za nakupe izdelkov in storitev ter rezervacije prek spleta s kreditnimi in debetnimi karticami. Britanska vlada se je za ta korak odločila zaradi vrste pritožb potrošnikov, da zlasti letalski prevozniki in agencije, ki prodajajo ali nudijo rezervacije letalskih kart in vstopnic za različne zabavne dogodke, za tovrstne storitve zaračunavajo pretirane stroške. Ti naj bi v nekaterih primerih dosegali celo 20 britanskih funtov (24,01 evra), poroča francoska tiskovna agencija AFP. Irski nizkocenovni letalski prevoznik Ryanair denimo za rezervacijo karte prek spleta s kreditno ali debetno kartico zaračuna dodatnih šestih funtov (7,20 evra), britanski letalski prevoznik British Airways pa dodatnih 4,50 funta (5,40 evra). Večino teh stroškov se sicer potrošniku predloži v zadnji fazi spletne transakcije.
München • Kljub dolžniški in bančni krizi večina nemških podjetij nima težav s pridobivanjem kreditov, kaže decembrska raziskava konjunkturnih gibanj v Nemčiji inštituta Ifo iz Münchna. Decembra so se pogoji za pridobivanje kreditov nekoliko zaostrili, a ostajajo ugodni, ugotovitve raziskave povzema nemška tiskovna agencija dpa. Med nemškimi podjetji jih 23,1 odstotka prakso odobravanja kreditov s strani bank označuje kot restriktivno. To je kljub zaostrovanju dolžniške krize v območju z evrom le 0,7 odstotne točke več kot v novembru. Težave s pridobivanjem kreditov ima torej trenutno veliko manj nemških podjetij kot na višku svetovne gospodarske krize, med koncem leta 2008 in začetkom 2010. Januarja lani je na primer 42,4 odstotka podjetij prakso bank pri podeljevanju kreditov označevalo za restriktivno. (sta)
- posebej izpostavil potrebo po sprejetju ukrepov za višjo gospodarsko rast. Še vedno moramo storiti zelo veliko, da osvobodimo Italijo spon, ki že predolgo preprečujejo gospodarsko rast, je še dejal Monti. Montijeva vlada načr-
tuje tudi natančen pregled trga dela in reformo za liberalizacijo protekcionističnih lobijev, na primer taksistov in lekarnarjev, a njenim predlogom ostro nasprotujejo opozicijske levosredinske stranke in močni sindikati. (sta)
Formin • Peticija jeznih občanov
Tik ob elektrarni - s svečami?!
„Ironično je dejstvo, da vaščani Formina zaradi umestitve hidroelektrarne že tako živimo v močno degradiranem okolju v vseh pogledih, že nekaj časa pa se pojavlja še hudo motena oskrba z elektriko," je jezo številnih Forminčanov povzel predsednik tamkajšnjega vaškega odbora Robert Marin.
Razočarani Forminčani so zaradi nastale situacije že poslali peticijo na podjetje Elektro Ptuj, ki jo je podpisalo 53 prizadetih vaščanov in v kateri zahtevajo čimprejšnjo in strokovno rešitev težave. „Gre za to, da napetost električne energije zelo niha, ob najbolj obremenjenih dneh, kot so sobota, nedelja in prazniki, pa pade tudi pod 190 oziroma 200 voltov. Vsakemu je lahko jasno, da pri tako nizki voltaži ne dela noben aparat oziroma se izključuje. Težave ima preko 40 gospodinjstev. Dogaja se, da ljudje ne morejo kuhati, saj se indukcijske ali steklokeramične plošče kar same izklapljajo, računalniki in televizorji se pregrevajo in tako naprej. Stanje je zdaj že res alarmantno, saj tako ne moremo živeti naprej. Človek nikoli ne ve, kaj ga čaka doma, ali se bo lahko skuhalo, opralo," pojasnjuje Marin, ki s sokrajani zahteva, naj se oskrba z elektriko takoj oziroma čim prej nor-
Preko 40 forminskih gospodinjstev tik ob hidroelektrarni ima hude težave z električno energijo. Zaradi velikih padcev napetosti občasno ne delajo gospodinjski in drugi aparati, kar onemogoča normalno delo in življenje.
malizira: „Navsezadnje polno plačujemo oskrbo z elektriko kot vsi ostali državljani, oskrbe pa nimamo zagotovljene ali pa je tako močno motena, da zelo vpliva na kvaliteto življenja!"
Nihanje napetosti, ki onemogoča normalno življenje, so kra-
jani opazili že nekaj časa nazaj in na težavo opozorili pristojne na Elektru. Kot je še povedal Marin, so delavci z Elektra konec novembra in v začetku decembra opravili enotedenske strokovne meritve, ki so pokazale, da je nihanje napetosti res ta-
kšno, kot ga opisujejo prizadeti. Poleg peticije jeznih Forminča-nov, ki je romala na sedež pristojnega podjetja, je Marin s situacijo seznanil tudi gorišniške-ga župana Jožeta Kokota: „Glede na to da se bo pri nas v kratkem gradil kanalizacijski sistem, For-minčani predlagamo, da se električna napeljava hkrati s temi deli položi v zemljo, seveda pa se morajo pri tem zamenjati vsi sedaj šibki vodi z močnejšimi."
Župan Kokot pa je povedal: „S problematiko neustrezne električne oskrbe v Forminu sem seznanjen. Prav gotovo bomo ob gradnji kanalizacijskega sistema omogočili položitev električne napeljave v zemljo, zahtevali bomo tudi zmogljivejšo napeljavo. Vendar je to v končni fazi odločitev Elektra, ne občine. Občina namreč tega ne bo plačevala. Smo pa že zdaj pri pristojnih službah urgirali, naj situacijo rešijo."
SM
Ptuj • Obrtniki o letih 2011 in 2012
Kljub zmernemu optimizmu še eno težko leto
Ocene leta 2011, v katerem se je kriza le še poglobila, in leta, ki prihaja, so različne. Največ je črnogledih, manj pa je tistih, ki napovedujejo zasuk na bolje. Obrtniki s Ptujskega niso izjema, ker pa znajo delati in se prilagajati vsakokratnim razmeram, so prepričani, da bodo preživeli še eno gospodarsko turbulentno leto.
Foto: Črtomir Goznik
Viljem Kramberger
Viljem Kramberger, Ptuj:
„Kljub lanskim črnogledim napovedim, da bo leto 2011 leto recesije, smo realizacijo oziroma promet uspeli povečati za 10 odstotkov glede na 2010., za katero pa moramo priznati, da ni bilo nadpovprečno. Uresničile so se trditve, da bo leto 2011 krizno za gradbeni sektor, kajti zmanjšale so se investicije za novogradnje, zmanjšala pa so se tudi sredstva, ki jih gospodarski in drugi subjekti namenjajo za vzdrževanje zaradi krčenja stroškov na minimum, če hočejo preživeti. Zato je boj za pridobitev dela izredno velik, kar je privedlo do znižanja cen in odpuščanja delavcev. Plače so
na žalost ostale na isti ravni kot leta 2010 z minimalno korekcijo, kljub temu pa smo uspeli izplačati vse prejemke iz delovnega razmerja, pri tem pa redno poravnati tudi ostale obveznosti iz poslovanja.
Leto 2012 bo po pričakovanjih še eno težko leto. Ocenjujem, da se kriza v gospodarstvu in še posebej v gradbeništvu ne bo končala, kvečjemu poglobila, vendar sem kljub temu optimistično napovedal, da pričakujemo dvig realizacije in prometa, prav tako načrtujemo povečati število zaposlenih. Odprli bomo dve novi delovni mesti, četudi se bo brezposelnost v Sloveniji povečala, vendar bodo imeli možnost preživetja tisti, ki bodo imeli manjše število zaposlenih, torej mikro in mala podjetja. Glede nove vlade pa bi dejal, da ne bomo čakali na novo delovno zakonodajo in nove predpise oziroma reforme. Delali bomo po svojih zmožnostih in se sproti prilagajali spremenjenim razmeram. Tako kot doslej se bomo zanašali na lastne zmožnosti in sposobnosti."
Sebastien Majhen, Zgornja Hajdina, montaža, servis toplotne tehnike: »Kljub na-
Foto: Črtomir Goznik
Sebastien Majhen
povedim politikov, da se bodo razmere pričele izboljševati, se je kriza le še poglobila. Inštalaterska dejavnost v svetu pomeni velik tržni delež, v gradbeništvu smo nepogrešljivi od začetka do konca gradnje. Krizo močno občutijo veliki obrtniki, izvajalci na zelo velikih objektih, manjši pa je v tem letu še nismo toliko občutili, v letu 2012 pa bo krizni val zajel tudi nas. Ko mali človek ne bo imel službe, ko ne bo imel denarja, tudi mi ne bomo imeli dela. Recepta, kako iz krize, ni. Nekoč so jo reševali z vojnami, česar danes ni pričakovati, možno pa je, da se bo razvrednotil denar. Nekomu bo treba vzeti. Kakorkoli že, na
nek način bomo preživeli, saj ljudstvo vedno preživi, le prilagoditi se mora."
Devid Kožar, mizar, Dornava: »V letu 2011 je bilo dela še dovolj, za 2012 pa nisem več tako prepričan. Poplava cenenih izdelkov je v naši dejavnosti izjemno velika, ne vemo, ali bomo finančno vzdržali to nelojalno konkurenco. Nisem ravno optimističen glede leta 2012. V glavnem delam za individualne stranke, podjetij se izogibam, ker so plačilni roki predolgi. Če ne bi bilo ljudi, ki znajo ceniti kvaliteto, ne bi preživeli. Povečini pa naše izdelke kupujejo ljudje, ki delajo v tujini.«
MG
Pa brez zamere
Pa brez zamere
Srečno!? Ob iztekajočem se letu
Kaj že običajno zaželimo ob koncu leta? Ponavadi se ob in v novoletnih čestitkah (Se temu sploh lahko reče čestitke? Najbrž ne. Bolj dobre želje ali voščila, bi rekel.) pojavljajo tri stvari: sreča, zdravje, uspeh. V tem vrstnem redu. Od teh je najpogostejša sreča, A kaj pravzaprav želimo, ko nekomu voščimo srečnega?
Najprej je seveda treba poudariti, da moramo ločevati tista prava voščila od nepravih; kar pomeni, da je treba ločiti med voščili, ki pravzaprav niso kaj dosti več od navadnih verbalnih mašil, ki jih nekdo pač blekne, ker je to v navadi, nima kaj bolj pametnega povedati ali pa bi se nas preprosto rad čimbolj elegantno in čimprej znebil, in med voščili, mišljenimi vsaj polovično iskreno. In čeprav sami koncepti, vsebovani v obeh vrstah voščil, niso tako zelo različni, saj se poglavitna razlika nahaja v namenu in pristnosti tega, ki voščilo izreka, v imenu pristojnosti in odkritosti nepristna voščila postavimo ob stran. To pa še ne pomeni, da je v iskrenih voščilih vse jasno (medjasnim in odkritim je seveda velika razlika). Torej poglejmo.
Sreča. Največkrat vsebovan element novoletnega voščila. Lahko torej rečemo, da zato tudi osnoven. Najkrajše novoletno voščilo se glasi "Srečno novo leto!" ali preprosto "Srečno!" V letu, ki prihaja, si torej najprej (za)želimo sreče. Kaj torej nekomu želimo, ko mu voščimo srečno? Marsikdo poreče, da je to popolnoma bedasto vprašanje, saj je sreča vendar nekaj, kar pravzaprav uživa največji možni konsenz, kadar beseda nanese na zaželenost nečesa takega. A vendar, premislimo globlje - kaj sploh je sreča? To, da si srečen. Itak. Ampak si lahko srečen zaradi sreče same? Ali si srečen zaradi stvari, ki jih narediš ali se ti zgodijo? Sreče kot take pravzaprav ni. S "srečo" opisujemo nekaj, kar se zgodi in je za nas prijetno, koristno, nenadejano pozitivno, ima dober vpliv na naše počutje ali psihično razpoloženje in tako dalje. Dogodke in stanja, ki se nam dogajajo. Saj ko rečemo, da je nekoga doletela sreča ali da ima srečo, s tem ponavadi hočemo reči, da se mu dogajajo pozitivne stvari in stanja. Vidite, zdaj pa se je treba vprašati, zakaj se mu to dogaja. Odgovor, da je to zaradi sreče, pač vodi v začaran krog sklepanja ali, če hočete, nas ne pripelje nikamor, zgolj k izhodiščnemu vprašanju ali trditvi o sreči. Z drugimi besedami: reči, da ima nekdo srečo, ker se mu dogajajo srečne stvari, pomeni povedati bore malo ali nič o sreči ali o srečnih stvareh.
Ko začnemo o sreči razmišljati tako, kaj hitro ugotovimo, da sreča pač ni nekaj, v kar bi lahko verovali; da to ni neka samostojna bivajoča entiteta, ki se pač po neki svoji logiki odloča, koga bo zadela in koga ne, ampak da je sreča, kot jo imamo v mislih, ko voščimo srečno novo leto, bolj ali manj povezana tudi s posameznikom samim, da torej imamo ljudje sami večji vpliv na srečo, kot pa se to zdi na prvi pogled. Da nismo zgolj pasivni predmeti, ki jih sreča zadene ali pa tudi ne, temveč smo dejavniki v procesu sreče in srečnosti - povedano še bolj enostavno: da imamo vpliv na to, ali nas bo sreča "zadela" ali ne, se pravi, da lahko dejavno vplivamo na to, da smo srečni. Seveda, določeni pogoji in dejavniki so pač izven našega dosega, a tako je z vsemi stvarmi na tem svetu, in tudi najnesrečnejši človek ne bo postal srečen zgolj zato, ker ga je "doletela" sreča, ali obratno - zelo težko se zgodi, da bo srečen človek postal nesrečen, ker ga je pač "sreča zapustila". Tudi če pogledamo na primer loterijo, ni tam na delu nobena "loterija sreče", ampak loterija matematične verjetnosti in naključja.
Sreča kot neka entiteta sama po sebi pač ne biva nikjer - sreča zmeraj pride v povezavi z nami samimi in našim ravnanjem. To pa daje upanje, saj ne verjamem, da je komurkoli všeč ideja, da je on sam zgolj pasivna popredme-tena stvar, ne pa človek, ki lahko vpliva na svojo lastno ... - da, srečo.
Gregor Alič
RADIOPTUJ
89,8° 98,2 °I04t3
www.radio-tednik.si
TELEFON: 02 771 2261
Foto: Črtomir Goznik
Devid Kozar
Sredi življenja z Marijo Slodnjak. Vsak zadnji torek v mesecu ob 18. uri.
Markovci • Komorni zbor KUD KulTura
Med najboljšimi v regiji
Manj kot leto dni po ustanovitvi samostojnega društva KUD KulTura Markovci so pevci Komornega zbora KOR, ki deluje pod okriljem omenjenega društva, znova dosegli izjemen uspeh. Konec novembra so se v Unionski dvorani v Mariboru udeležili Regijskega tekmovanja pevskih zborov Štajerske in Prekmurja ter prejeli več nagrad.
Foto: Marko Zunec
Komorni zbor KOR z zborovodjem Danielom Tementom na regijskem tekmovanju odraslih pevskih zborov Štajerske in Prekmurja
Regijsko tekmovanje je potekalo bienalno na šestih koncih Slovenije. V Mariboru je letos nastopilo osem izbranih pevskih skupin z območja Štajerske in Prekmurja. Zbori so zapeli vsak po štiri skladbe: umetno pesem slovenskega skladatelja, napisano od leta 1980 do danes, slovensko ljudsko pesem (v priredbi ali v izvirni obliki), skladbo iz obdobja renesanse (pretežno polifono skladbo) in skladbo po lastni izbiri. Tekmovalni repertoar Komornega zbora KOR KUD KulTura Markovci, ki ga vodi zborovodja Daniel Tement, je obsegal naslednje skladbe: Giovanni Pierluigi da Palestrina, Stetit angelus, Charles Hubet H. Perry, Never weather-beaten sail, avtorska skladba zborovodje Daniela Tementa, Vračamo se in slovenska ljudska v priredbi Katarine Pustinek, Pa kako bom ljubila. Da so se pevci odrezali več kot odlično, so dokazala priznanja, ki so jih prejeli. zlato priznanje (za doseženih 85 točk), posebno priznanje za najboljši mešani zbor tekmovanja, posebno priznanje za najboljšo izvedbo slovenske ljudske pesmi pa kako bom ljubila in posebno priznanje za najbolj obetaven zbor tekmovanja. »Odlikovanj smo se zelo razveselili. Trudili smo se in dobro delali za tekmovanje. Vsa osvojena priznanja so spodbuda za nadaljnje delo. Vemo, da zmoremo in da se lahko razvijamo in gradimo naprej, si zastavljamo nove cilje, ki jih bomo lahko z na-
daljevanjem dobrega dela dosegli. Veselimo se že novih izzivov, ki nam jih čas prinaša. Vemo, da brez dobrega zborovodje vsega tega ne bi dosegli, zato bi se našemu zborovodji Danielu Tementu tudi radi zahvalili za ves trud in upamo, da bomo skupaj še večkrat dosegali takšne uspehe,« so povedali pevci Komornega zbora KOR KUD KulTura Markov-ci, ki so od januarja letos, ko so ustanovili samostojno društvo, nanizali številne uspešne nastope. Februarja so izvedli koncert ob odprtju častnega konzulata Bosne in Hercegovine v Mariboru, aprila koncert zimzelenih in modernih melodij v Vuhredu, maja so pripravili celoten program osrednje prireditve ob občinskem prazniku v Markovcih, ki so ga naslovili Markovci skozi
čas in glasbo. Udeležili so se tudi Območne revije pevskih zborov na Ptuju, na kateri so prejeli zelo dobro kritiko. Junija so ob spremljavi orkestra na ptujskem gradu izvedli koncert narodnih pesmi z Balkana, poimenovan BalkanTura. Vse priredbe skladb za zbor in orkester je napisal dirigent in zborovodja Daniel Tement (tako za BalkanTuro kot tudi za koncert Markovci skozi čas in glasbo). Septembra so pripravili koncert ob 15-letnici lekarne Toplek na Ptuju. Novembra so zelo uspešno nastopili na že omenjenem Regijskem tekmovanju pevskih zborov Štajerske in Prekmurja, ta mesec pa so se predstavili še na novoletnem koncertu v Juršincih. Veliko dela pa pevce Komornega zbora KOR KUD KulTura
Markovci čaka tudi v prihodnjem letu. »Načrtujemo izvedbo klasičnega koncerta od renesanse do danes, ki bo zagotovo zanimiv za vse ljubitelje zborovskega petja. Naslednji v nizu bo koncert jazz standardov in svetovnih pop oziroma rock uspešnic. V okviru EPK nas je tolkalistična skupina STOP povabila k izvedbi Carmine bura-ne, izvedli pa bomo še vsaj dve ponovitvi BalkanTure - koncerta narodnih pesmi z Balkana ob spremljavi orkestra. Seveda se bo temu pridružilo še precej priložnostnih nastopov. Nove sezone in novih doživetij se že veselimo,« je v imenu pevcev Komornega zbora KOR povedala podpredsednica KUD KulTura Markovci Božena Galun.
Mojca Zemljarič
Ptuj • V cerkvi sv. Petra in Pavla
Božične jaslice iz naravnih materialov
V župnijski cerkvi sv. Petra in Pavla so letos božične jaslice nekaj posebnega, saj so izdelane iz naravnih materialov, ustvarjali pa so jih dober teden dni.
Sredi prejšnjega tedna smo zmotili med prijetnim predpra-zničnim opravilom skupino mladih iz župnije sv. Petra in Pavla, ki je pripravljala lično izdelane jaslice. Kot je pojasnil pater Dominik iz minoritskega samostana, so letošnje jaslice nekaj posebnega, saj so jih izdelali iz naravnih materialov. Poleg hlevčka z liki Marije in Jožefa ter Jezuščka so sami izdelali tudi okolico jaslic s
hribčkom, ki je zasajen s številnimi drevesi ter manjšim jezercem pod njim. Pod budnim očesom mentorice in bratov minoritov so posamezne elemente izdelovali dober teden dni, verniki in drugi obiskovalci te cerkve pa jih bodo lahko občudovali od božične noči pa vse tja do svečnice 2. februarja prihodnje leto.
-OM
Foto: M. Ozmec
Skupina mladih ustvarjalcev iz Župnije sv. Petra in Pavla na Ptuju je božične jaslice iz naravnih materialov izdelovala dober teden dni.
Ptuj • Bazarji v nakupovalnih središčih
Podarite nekaj unikatnega
S svojimi unikatnimi in zanimivimi izdelki se v trgovskih centrih na Ptuju ponovno predstavljajo različna društva in zavodi. Tudi letos ponujajo veliko zanimivih reči, ki so lahko primerno praznično darilce.
Unikatna darila so zagotovo tista, s katerimi določeni osebi damo vedeti, da je nekaj poseb-
nega. Za tiste, ki ustrezne pozornosti za svoje najbližje še niso našli, lahko zanimive nevsakdanje
reči nabavijo v trgovskih centrih, kjer te dni ob stalnih prodajalcih svoje izdelke ponujajo tudi
različna društva in zavodi, kot so Sonček, Sožitje in Zavod dr. Marjana Borštnerja Dornava.
Simpatični izdelki, ki jih ponujajo, niso le odlično darilo, v sebi namreč nosijo nekaj posebnega že zaradi dejstva, da so jih ustvarjali posamezniki z različnimi duševnimi ali telesnimi motnjami. Ob tem, da boste torej nekomu kupili lepo darilo, ki so ga izdelale pridne ročice, bo vaš nakup v sebi nosil tudi dobrodelno humanitarno noto.
Dženana Kmetec
Natalija Škrlec, Radio Ptuj
Komentar tedna
(Ne)potrebno zapravljanje
Pa so prazniki tukaj. Predvsem za tiste, ki bodo v teh dneh uživali v počitnicah, tako težko pričakovani. Čeprav so nas na praznične dni že nekaj časa opozarjala okrašena mesta in še bolj okrašeni trgovski centri, zadnji dnevi prinašajo prav posebno vzdušje.
A tudi praznovanje ima dve plati. V teh dneh se marsikdo sprašuje ali so božično-novoletni prazniki res še prazniki z vsebino, ko se veselimo časa v krogu svojih najdražjih, ali samo še potrošniški praznik, ko si trgovci manejo roke, mi pa zaskrbljeno gledamo v denarnice in se sprašujemo, kako bomo zmogli vse to. Kajti prazniki so tudi velik strošek. Zadnjič sem v časopisu zasledila izjavo neke niti ne tako zelo znane Slovenke, ki je dejala, da bo za darila porabila zelo malo denarja - nekaj sto evrov. Oprostite, ampak meni se to ne zdi malo denarja. Pravzaprav se mi zdi veliko. Res je, da nimam otrok in mi je tako zaenkrat prihranjen velik strošek kupovanja igrač in izpolnjevanja številnih otroških želja, a še vedno menim, da je dvesto ali tristo evrov za darila v povprečno veliki družini preveč. V moji družini smo se prazničnemu obdarovanju dolga leta uspešno upirali. Okrog božiča smo se veselili snega, obiskov, posebej lepo dišečih piškotov in tega, da smo veliko časa preživeli skupaj. A potem smo nekako podlegli pritisku in se pričeli obdarovati. In veseli me, da smo uspeli ostati pri majhnih skromnih rečeh. Običajno so to praktična darilca, nekaj, kar pač kdo potrebuje. Lani mi je denimo Božiček prinesel lopato za sneg. Ker sem jo potrebovala. Letos me je pod božičnim drevescem pričakalo majhno priročno kladivo, ker ga prav tako potrebujem.
Zato zares težko razumem obrede masovnega predpra-zničnega nakupovanja, ko en velik nakupovalni voziček ni dovolj za vse škatle z najsodobnejšimi in najdražjimi igračami, s katerimi se bodo otroci, če bo vse po sreči, igrali celo vse tja do novega leta, potem pa pozabili nanje in si zaželeli novih.
Seveda prazniki ne smejo miniti brez dobre hrane. Tega se vsi zavedamo, a ob pogledu na zvrhane vozičke, ki jih v teh dneh ljudje vozijo iz nakupovalnih centrov, mi marsikaj ni jasno. Kako je mogoče v teh nekaj dneh zaužiti toliko hrane in zakaj je treba narediti tolikšno zalogo, ko pa so trgovine odprte skoraj vse praznične dni?
Ne razumem, kako bodo vso to hrano stlačili v hladilnike in kako bodo vse to sposobni prebaviti naši želodčki. Oziroma, kako bodo vso to odpadno hrano lahko pospravili zabojniki za smeti, kjer bo na koncu na žalost verjetno polovica te hrane tudi pristala.
A ne glede na to, ali boste praznike obeležili skromno ali pa razkošno, upam, da ne boste zgrešili bistva - da smisel praznovanja ni v tem, koliko imamo, ampak s kom to delimo. In da bodo tudi vam od vsega najbolj ostali v spominu prijetni praznični večeri z vonjem po snegu in cimetu, v družbi tistih, ki znajo ogreti vaša srca.
Foto: DK
Društvo Sožitje in Zavod dr. Marijana Borštnarja Dornava se predstavljata v Qlandiji.
Rokomet
V Veliki Nedelji zadovoljni s 6. mestom
Stran 12
Rokomet
Na Ptuju reprezentanca starejših deklic
Stran 12
Strelstvo
Slavil Boštjan Simonič, dosežen novi DR
Stran 13
Košarka
Ob jubileju slavili gostje iz Laškega
Stran 13
Nogomet
Zavrč suveren, Stojnci z odlično končnico
Stran 14
Kolesarstvo
Ptujski kolesarji reševali slovensko čast
Stran 15
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
E-mail: sport@radio-tednik.si
Anketa med športniki: po čem si bodo zapomnili leto 2011 in kaj pričakujejo od leta 2012?
Foto: Crtomr Goznik
Rok Zuran, rokometaš RK Celje Pivovarna Laško: »Leto 2011 si bom zagotovo najbolj zapomnil po prestopu v Rokometni klub Celje Pivovarna Laško ter selitvi z domačega podeželja v mesto Celje. V letu 2012 si želim, da bo uspešno, brez poškodb in da bom odigral čim več odličnih tekem.«
Foto: Crtomr Goznik
Miran Emeršič, trener NK Zavrč: »Letošnji rezultati Zavrča so fascinantni in prav po tem si bom iztekajoče se leto najbolj zapomnil. Upam, da bomo s klubom nadaljevali s takimi rezultati, moja velika želja pa je, da šport na splošno končno dobi mesto, ki mu pripada. Vsi, ki imajo to moč, bi morali stopiti skupaj, kajti opažam, da se je v športu naselila neka apatija in da se ljudje z njim ne identificirajo.«
Foto: Marjan Keiner
Sanja Potočnjak, rokometašica ZRK MT Ptuj: »Resnično si želim, da je težav s poškodbami konec, saj sem doslej imela preveč smole z njimi. Svojim soigralkam želim enako, poleg tega pa čim več uspehov. Zelim si, da ostanemo ekipa, da se držimo v zgornjem delu lestvice, morda pa enkrat celo presenetimo Krim.«
Foto: Crtomr Goznik
Fredi Kmetec, predsednik Športne zveze MO Ptuj: »To leto je bilo zelo uspešno za ptujske športnike in športnice. Po svojih rezultatih ali odmevnosti izstopata Mina Markovič in Dejan Zavec, medtem ko smo rahlo zaostali pri ekipnih športih. Pri teh želim v naslednjem letu večji napredek, da bi imeli v prihodnosti na Ptuju čim več prvoligaških ekip.«
Foto: Crtomr Goznik
Danilo Piljak, Namiznoteniški klub Ptuj: »Šesto mesto ob koncu lanske sezone je bil za našo ekipo dober rezultat, medtem ko smo v prvem delu letošnje sezone s svojimi igrami in uvrstitvijo prav gotovo pozitivno presenetili prav vse. Naš cilj v letu 2012 je ta, da bi se v 1. slovenski namiznoteniški ligi uvrstili med prve tri ekipe.«
Foto: Crtomr Goznik
Blaž Rola, ptujski teniški igralec: »Sezona 2011 je bila zame z re-zultatskega vidika slabša kot lanska. Glede na to da sem polovico leta preživel v ZDA, se zaradi tega s tem ne obremenjujem, saj na drugi strani vem, da sem naredil kar velik napredek v svoji igri in fizični pripravljenosti. Letos sem imel tudi veliko težav s poškodbami, tako da upam, da bom v letu 2012 zdrav in da bom še bolj napredoval v svoji igri ter ob tem uspešno nastopal na turnirjih.«
V
Foto: Crtomr Goznik
Tomi Matjašič, trener RK Drava: »Leto 2011 si bom najbolj zapomnil po tem, da sem začel svojo samostojno pot kot vodja članske rokometne ekipe. Verjamem, da smo se letos vsi nekaj naučili, seveda pa si v bodoče želim čim več zmag.«
Foto: Crtomr Goznik
Foto: Crtomr Goznik
Urška Urek, Judo klub Drava Ptuj: »Ta sezona je bila dokaj uspešna, čeprav je bila po rezultatih slabša kot lanska. Na nekaterih tekmovanjih za evropski pokal in na evropskem prvenstvu za mlajše članice sem se dobro borila. Za prihodnjo sezono si želim biti predvsem zdrava, saj me je v sezoni 2011 precej ovirala poškodba ramena. Iz tekmovalnega vidika se želim preizkusiti na tekmah za svetovni pokal ter se morda uvrstiti tudi na svetovno člansko prvenstvo.«
Nina Kolarič, Atletski klub Cestno podjetje Ptuj: »Sama bi letošnjo sezono ocenila za uspešno, saj sem uspela izpolniti normo za nastop na Olimpijskih igrah v Londonu in letošnjem svetovnem prvenstvu v Južni Koreji. Na tem tekmovanju nisem imela več prave moči za skoke, saj sem se dolgo časa mučila na tekmah, da sem dosegla normo. Sedaj, ko imam normo in sem ponovno zdrava, si želim v naslednji sezoni ponoviti konstantne skoke, ki sem jih že kazala v sezoni 2008. Na Olimpijskih igrah v Londonu pa si najbolj želim »preživeti« kvalifikacije; v finalu je potem vse možno.«
Fotografija levo: Aldo Ino Ilešič, ptujski profesionalni kolesar: »Za mano je uspešna sezona, saj sem končno lahko »pomolil« nos v vrhunsko ligo kolesarstva. V tej sezoni sem se med profesionalci ogromno naučil in res že komaj čakam nove izzive. Če mi bo v letu 2012 služilo zdravje, tudi vrhunski rezultati med najboljšimi svetovnimi kolesarji ne bodo izostali. Želim si tudi kakšne zmage na kateri od odmevnih dirk.«
Pripravili: DB, UK, TP, JM
Rokomet • RK Velika Nedelja Carrera Optyl
Zadovoljni s 6. mestom
Po prvem delu tekmovanja v 1. B moški ligi so v Veliki Nedelji zadovoljni z mestom, ki ga zasedajo njihovi rokometaši, kakor tudi s številom osvojenih točk. Vsekakor je situacija neprimerno boljša kot v pretekli sezoni, ko so jih mnogi po prvem delu tekmovanja praktično odpisali. Sedanje 6. mesto in 10 osvojenih točk je na oko lepo in deluje pomirjujoče, vendar bo treba biti zelo previden; Velikonedeljčani imajo namreč samo 3 točke več od predzadnje Škofljice.
Rokometaši Velike Nedelje Carrera Optyla so dobro začeli prvenstvo, sledilo je nekaj porazov in prišlo je do spremembe na trenerski klopi - namesto Milana Baklana je ekipo
v zadnjih krogih vodil Bojan Munda. Menjava se je pokazala za dobro, čeprav so bili tudi z delom trenerja Baklana v klubu zadovoljni.
Bojan Munda: »Če potegnemo črto pod prvim delom prvenstva, smo lahko vsi v klubu zadovoljni. Štiri zmage, od tega tri na gostovanjih in dva neodločena izida, sta soliden dosežek, sploh če pri tem upoštevamo, da smo imeli kar nekaj neprijetnih poškodb in da smo prvi del odigrali z zelo malo zunanjimi igralci. Pohvalil bi celotno ekipo za izreden trud, tako na tekmah kot tudi na treningih.«
Število zbranih točk kljub temu ne zagotavlja mirnega nadaljevanja v drugem
delu prvenstva.
B. Munda: »V nadaljevanju prvenstva nas čaka hud boj do zadnjega kroga, kajti liga je letos zelo izenačena. Že dva ali trije porazi te lahko zasidrajo na dno lestvice. Enostavno se bomo morali dobro pripraviti na drugi del, hkrati pa smo še bolj optimistični zaradi dejstva, da se po poškodbi v ekipo vračata Uroš Škripec in Matej Bračič. S tem bomo imeli širši igralski izbor in bo veliko lažje. Dejstvo je, da je glavni cilj ekipe obstanek v ligi, če pa se bo ponudila priložnost, pa upamo na čim boljšo končno uvrstitev. Menim, da ta ekipa lahko na koncu prvenstva zasede vsaj 6. mesto.«
Danilo Klajnšek
Atletika • AK Cestno podjetje Ptuj
Ce otrok ni sposoben preteči 600 metrov ...
Za vse starše, ki se odločajo, kakšno športno vadbo nameniti svojemu otroku v zimskih mesecih, iz AK CP Ptuj sporočajo, da imajo v Atletski šoli Mirka Vindiša še prostor v različnih starostnih kategorijah. Koordinator atletske šole, trener Aleš Bezjak, pravi, da je zimska vadba prilagojena starosti otroka in je pri manjših kategorijah naravnana na spoznavanje športa skozi igro. »Atletska šola je dejansko športni program, ki je namenjen otrokom od 4. leta starosti naprej. Usmerjen je v zdrav otrokov razvoj, poudarek ni na intenzivnosti, ampak je usmerjen v širino razvoja. Prav zato otrokom in mladostnikom ponujamo široko športno paleto, od osnovne motorike v vsej svoji celovitosti (ravnotežje, gibanje, agilnost, koordinacija v prostoru, zaznavnost, hitrost, natančnost metov in moč), preko elementarnih iger, do spoznavanja osnovnih atletskih disciplin,« predstavi Bez-jak filozofijo dela v atletski šoli.
Zakaj naj bi se otrok priključil splošni atletski vadbi? »Če otrok pri 10 letih ni sposoben
v svoji naravni hitrosti preteči razdalje 600 metrov, pod pogojem, da je tak otrok načeloma zdrav, lahko z veliko verjetnostjo sklepamo, da nekaj v otrokovem razvoju ni v redu. Ljudje smo gibajoča in igrajoča se bitja, ki pa ob vedno večjem dotoku informacij ter zabavne industrije to vse bolj pozabljamo. Pa da ne bo pomote, starši to pozabljajo, otroci tega seveda ne vedo,« odgovarja Bezjak.
Osnovno poslanstvo AK CP Ptuj je poleg doseganja dobrih rezultatov delo z otroki in mladimi. Predsednik kluba Aleksander Lorenčič pravi: »Mlade vseh starosti, predšolske in osnovnošolske otroke,
vabim, da se pridružijo Atletski šoli Mirka Vindiša in tako skozi igro spoznajo osnove kraljice športov. Pri nas imajo tako z vidika vadbenih pogojev kot tudi z vidika strokovnega vodenja vse možnosti, da se razvijejo v vrhunske atlete, ki jih na Ptuju skozi zgodovino ni bilo malo. Iz lastnih izkušenj lahko povem, da bodo mladi s prihodom v atletski klub stkali tudi številna nova prijateljstva in pridobili številne vrednote, ki jim bodo še kako koristile na njihovi nadaljnji življenjski poti,« vabi Lorenčič vse zainteresirane, da obiščejo atletsko dvorano pod Mestnim stadionom na Ptuju.
Uroš Esih
Predšolski otroci od četrtega leta naprej vadijo vsak torek od 16.30 do 18. ure v atletski dvorani pod vodstvom vaditeljev Dominika Koko-ta in Maje Simončič. Osnovnošolski otroci, rojeni med letoma 2002 do 2005, vadijo ob ponedeljkih med 17.30 in 19. uro v Športni dvorana Mladika, ob četrtkih od 16.30 do 18. ure pa še v atletski dvorani. Zanje skrbijo Hedvika Korošak, Urška Horvat in Mojca Gramc, trenerke z dolgoletnimi izkušnjami. Najstarejši, rojeni med 1998 in 2001, vadijo pod Bezjakovim vodstvom ob torkih od 16.00 do 17.30 v telovadnici OŠ Mladika, ob sredah in petkih od 16.30 do 18. ure pa v atletski dvorani. Za vse ostale informacije so v klubu dosegljivi na telefonski številki 040 748 269.
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Atletska šola Mirka Vindiša vabi otroke od četrtega leta starosti, da se pridružijo zimski vadbi pod strokovnim vodstvom izkušenih trenerjev in vaditeljev.
Bojan Munda, trener Velike Nedelje
Rokomet
Na Ptuju reprezentanca starejših deklic Slovenije
V četrtek se je na Ptuju zbrala slovenska rokometna reprezentanca starejših deklic. Dekleta so pod vodstvom selektorja Milana Ramšaka in vodje ekipe Marjana Valen-ka opravila trening, ki je služil kot priprava na naslednjo sezono, nato pa so v dvorani Ljudski vrt odigrala še srečanje z domačim prvoligaškim članskim moštvom Mercator Tenzorjem.
ŽRK Mercator Tenzor - Slovenija (U-15) 43:38 (22:19)
ŽRK MERCATOR TENZOR PTUJ:
M Križanec, Mateša 9, Majcen 11, Strmšek 4, Močnik 3, Korotaj 3, Ko-lednik 7, S. Križanec, Tumpej 4, Po-točnjak 3. Trener: Marjan Valenko.
SLOVENIJA (U-15): Vrček 1, Golob, Poplašek 3, Oštir, Doberšek 6, Čede 3, Borovčak 6, Svetnik 4, Zo-
rec, Abina 1, Voslar 3, Mičič 2, Lje-poja 6, Škamperle, Pišek 2, Matica 1, Štritof. Trener: Milan Ramšak.
Srečanje med Ptujčankami in reprezentanco Slovenije U-15 je bila igra brez pravih obramb, pri kateri izid ni bil v ospredju. Kljub temu je bilo srečanje nedvomno koristno, tako za Ptujčanke, ki so opravile resnejši trening pred zimskim premorom, kot tudi za naslednice Simone Šturm, Vesne Puš in ostalih, ki so bile ponovno skupaj, opravile kakovosten trening in na koncu igrale še proti kakovostnejšim tekmicam. Med reprezentant-kami sta bili tudi dve igralki iz ptujskega rokometnega kluba, in sicer Barbara Borovčak, ki je zadela 6-krat, in Sindi Zo-rec, ki se med strelke ni vpisala. V selekcijo starejših deklic je bila vpoklicana še ena igralka s Ptuja, in sicer Gordana Žiher,
Milan Ramšak, selektor rokometne reprezentance starejših deklic: »Najprej bi se rad zahvalil ptujskemu klubu, ki nam je omogočil, da smo lahko izpeljali to akcijo. Po treningu in po tekmi smo videli, kje so v tem trenutku igralke. Glede na moč domače ekipe, smo videli na čem bo treba v klubih posvečati večjo pozornost. Upam, da bomo lahko tudi z ostalimi klubi sodelovali tako kot s ptujskim.«
ki pa je zaradi poškodbe tokratno sodelovanje odpovedala. Žal pa je srečanje za obe ekipi zasenčila poškodba vratarke Mercator Tenzorja Sandre Križanec. Kako hudo je z njo, bodo pokazali nadaljnji zdravniški pregledi.
tp
Foto: Črtomir Goznik
Mlade reprezentantke selekcije U-15 (v modrih dresih) so na Ptuju odigrale prijateljsko srečanje z domačo člansko ekipo ŽRK MT Ptuj.
Rokomet • Mlajše deklice B
V torek, 20. 12., so mlajše deklice B ŽRK Mercator Tenzorja odigrale naslednjo ligaško srečanje. Tekmec je bil mariborski Branik, ki pa ni mogel ustaviti naleta mladih ptujskih deklet, ki so tako vknjižila novo zmago. Puncam sta iz prvega dela sezone ostali še tekmi proti Velenju in Ormožu.
ZRK MERCATOR TENZOR PTUJ - ZRK BRANIK 19:5 (9:2) ZRK MERCATOR TENZOR PTUJ:
Iva Zidarič, Nuša Puž 5, Nika Be-drač 3, Ajda Jakomini 5, Nika Vi-dovič 3, Sara Šegula, Tjaša Malek P. 3, Špela Topolnik. Trenerja: Ana Mihaela Ciora in Ladislav Sabo.
1 ZELENE D. ŽALEC	8	8	0	0	16
2. JERUZALEM ORMOŽ 8		6	1	1	13
3. MER. TENZOR PTUJ	7	6	0	1	12
4. RK GEN - I ZAGORJE8		5	1	2	11
5. CELJE C. MESNINE	8	4	0	4	8
6. RK NAZARJE	7	3	0	4	6
7. RK RAČE	8	3	0	5	6
8. ŽRK BRANIK	7	2	0	5	4
9. VEPLAS VELENJE	7	0	0	7	0
10. ŽRK BREŽICE	8	0	0	8	0 TP
Judo • Pokal Beltinec
Vzpodbudni rezultati naših mladih judoistov
V Beltincih je v soboto, 17. 12., potekalo tekmovanje mladih judoistov. Skupno jih je nastopilo 123 iz 11 slovenskih klubov; JK Drava Ptuj je zastopalo 10, JK Gorišnica 5, JK Ljutomer pa kar 17 tekmovalcev. Rezultati:
starejše deklice: -52 kg: Hana Prelog (Ljutomer); 1. Živa Potočnik (Ljutomer);
starejši dečki: -50 kg: 1. Uroš Vozlič (Ljutomer); -55 kg: 2. Deivis Kajnih (Drava); -66 kg: Staš Osterc (Ljutomer);
mlajše deklice: -36 kg: Tara Habjanič (Ljutomer); -57 kg: 3. Mihaela Vogrin (Drava); +57 kg: 1. Nika Šlamberger (Drava);
mlajši dečki: -30 kg: 1. Teo Kapun (Ljutomer); -42 kg: 3.
Rok Veselič (Gorišnica); -46 kg: 2. Klemen Podgoršek (Gorišni-ca); -60 kg: 2. Marsel Majcen (Ljutomer), 3. Miha Vinkovič (Gorišnica); +60 kg: 1. Alen Ti-baut (Ljutomer);
cicibanke: -34 kg: 2. Samanta Kajnih (Drava), 3. Ana Potočnik (Ljutomer); -46 kg: 1. Lea Dimitrovski (Ljutomer);
cicibani: -30 kg: 5. Jure Mi-slovič (Drava); -34 kg: 3. Tine Čeh, 5. Rene Gomilšak (oba Drava); -38 kg: 5. Rene Kloar (Drava); -46 kg: 2. Gašper Rudolf (Ljutomer), 3. Niko Trunk (Gorišnica), 5. Jan Hodžar (Drava); -50 kg: 4. Filip Laura (Gorišnica); +50 kg: 2. Luka Šlamberger (Drava).
JM
Predstavniki JK Drava Ptuj na turnirju v Beltincih
Košarka • Prijateljska tekma
Gostje iz Laškega na jubilejni tekmi zmanjšali skupno razliko
TED ŠD Cirkovce -KK Pivovarna Laško veterani 77:83
12:23, 16:16, 30:16, 19:26
TED ŠD CIRKOVCE: Dejan Kneževič 30, Sebastjan Holc 22, Damjan Radič 10, Iztok Ocepek 8, Aleš Kirbiš 4, Jernej Gornjak 2, Gregor Dobrajc, Matjaž Frangež. Trener: Vlado Brglez.
KK PIVOVARNA LAŠKO VETERANI: Miha Čmer 20, Primož Kitek 19, Tomaž Blagotinšek 19, Gregor Lapornik 18, Jože Sadar 5, Stojan Zor 2, Žan Zdolšek 2. Trener: Srečko Lesjak.
V	tradicionalnem letos že desetem prijateljskem srečanju sta se v Cirkovcah pomerila domača ekipa in veteranska ekipa KK Pivovarne Laško. Pred srečanjem je predsednik športne zveze Kidričevo Marko Perger predal obema ekipama spominsko plaketo za dolgoletno tekmovanje in organizacijo tega srečanja.
V	prvih minutah srečanja so bili boljši gostje in povedli 0:9. Domači trener je takrat vzel minuto odmora in po njej so pričeli zadevati tudi domačini. Do konca tega dela igre se potem razmerje ni bistveno spremenilo in gostje so ta del dobili z 11 točkami prednosti. V drugi četrtini so domačini od
začetka držali ravnovesje v igri in ta del se je končal z neodločenim izidom. V tretji tretjini so se cirkovški košarkarji razigrali in dosegli kar 30 košev, od tega jih je enajst dosegel Sebastjan Holc. V zadnji četrtini se je razvnela prava borba za zmago. Domačini so si pet minut pred koncem priigrali prednost šestih košev, ki so jo držali do zadnjih dveh minut pred koncem srečanja. Gostje so nato naredili preobrat in slavili zmago po treh »sušnih« letih. S tem so zmanjšali vodstvo TED ŠD Cirkovce v skupnih zmagah na 6:4.
Čmer zmagal v metanju trojk
Organizatorji so poskrbeli, da v športni dvorani v Cirkov-cah ni bilo dolgočasno niti med polčasom in so pripravili tekmovanje v metanju trojk. Pri tem je bil najboljši Miha Čmer, ki je še lani nastopal v 1. slovenski ligi; od devetih trojk jih je zadel šest. Da je bila to resnično prava športna prireditev za vse v dvorani, je v enem izmed odmorov med četrtinami sledilo še tekmovanje gledalcev v izvajanju prostih metov za lepo nagrado.
Danilo Klajnšek
Strelstvo • 2. odprto kontrolno tekmovanje
Slavil Boštjan Simonič, dosežen novi DR
Foto: Ernest Sečen
V soboto se je na 2. OKT z zmago in dobrim streljanjem v finalu zelo izkazal tudi najboljši slovenski strelec in zlati olimpijec Rajmond Debevec.
Prejšnji konec tedna so organizatorji iz Strelskega kluba Ptuj v športni dvorani Mladika pripravili dve večji tekmovanji, ki sta pritegnili veliko zanimanje 154 strelcev iz celotne Slovenije (o Memorialu Slavka Ivanoviča smo že poročali). Na 30-mestnem montažnem strelišču so se v soboto na 2. odprtem kontrolnem tekmovanju preizkusili vsi najboljši slovenski strelci. Odlične pogoje za streljanje in s tem veliko priznanje za organizatorja pa so strelci izkazali z visokimi rezultati; dosežena sta bila namreč tudi dva nova državna rekorda.
Med šestimi še S. Simonič in Venta
V sobotnem tekmovanju, ki je bilo namenjeno pregledu pripravljenosti strelcev za širši izbor slovenske reprezentance, je 6 strelcev - 3 s puško in 3 s pištolo - doseglo kriterijske norme za uvrstitev v reprezentanco. Z zračno pištolo je med člani v kvalifikacijah nedvomno največ pokazal ptujski strelec, ki nastopa za miklav-ško ekipo Jožeta Kerenčiča, Boštjan Simonič, ki je z odličnim rezultatom 579 krogov, po serijah 97, 93, 100, 99, 96 in 94 krogov, nadaljeval s stopnjevanjem rezultatov iz serije mednarodnih tekem v Zagrebu in Beogradu ter predvsem sebi dokazal, da je po zamenjavi pištole (presedlal je iz morini-ja na steyerja) zmožen rezul-tatskega preboja iz najboljših časov. Med najboljšo slovensko
šesterico strelcev v letošnji sezoni pa sta se uvrstila še drugi miklavški strelec Simon Si-monič, ki je s 566 krogi osvojil 4. mesto, in mladi ormoški strelec Kevin Venta, ki šele z novim letom dokončno, tudi v mednarodnem prostoru, prehaja v člansko kategorijo, prvi dan tekmovanja na Ptuju pa je s 562 krogi osvojil 6. mesto.
Med mladinci s pištolo je zmagal Kamničan Rožle Re-pič s 549 krogi, na 2. mesto pa se je z zaostankom samo 2 krogov uvrstil Ptujčan Sašo Stojak, ki se je prvič kot kadet preizkusil tudi na polno serijo 60 strelov. Sašo je bil z nastopom zadovoljen in je povsem upravičil pričakovanja trenerja Zlatka Kostanjevca. Dober nastop je pokazal tudi Žan Mir, ki se je s 545 krogi uvrstil na 3. mesto, juršinska strelca Ivan Druzovič in Gregor Vesenjak sta s 537 in 533 krogi osvojila 4. in 5. mesto, 10. mesto pa je zasedel Aljoša Habjanič, SK Ptuj, s 495 krogi. Med mladinkami se je zelo izkazala tudi sevniška strelka Anuša Kovačič, ki je zmagala s 371 krogi, na 2. in 3. mesto pa sta se uvrstili Katja Vodeb in Andreja Novoselič s 367 in 357 krogi.
Raušlova najboljša v finalu
V ženski članski kategoriji s pištolo pa je še enkrat zelo dobro streljanje v letošnji sezoni potrdila predvsem Petra Do-bravec, strelka iz Železnikov,
Namizni tenis
Občinska liga Ljutomera
Končan je prvi del tekmovanja v 1. in 2. namiznoteniški ligi Ljutomera. V obeh ligah je sodelovalo po šest ekip. V prvi ligi je prva ekipa Cvena na 1. mestu osvojila 7 točk (3 zmage, remi in poraz), sledijo pa: Spin I. s 6 točkami, ŠD Videm in Partizan II. s 5, Partizan I. Dental B
s 4 in Spin II. s 3 točkami.
V 2. ligi je naslov jesenskega prvaka osvojila druga ekipa Cvena, ki je v petih dvobojih zanesljivo ugnala vse nasprotnike, zbrala 10 točk in pri tem oddala vsega tri nize. Sledijo Partizan III. in Cven III. s 7 točkami, Spin III. in Partizan IV. z 2 točkama ter Cven IV. brez točke.
NŠ
ki je imela s 379 krogi 6 krogov prednosti pred drugouvrščeno domačo ptujsko strelko Majdo Raušl, ki v letošnji sezoni nikakor ne uspeva ohranjati svojega rezultatskega standarda iz pretekle sezone. S tem se ne obremenjuje preveč, saj je prepričana v dobro delo na treningih, pravi rezultat tega dela pa se bo ob pravem času že pokazal. Sedmo in osmo mesto sta osvojili Mateja Pešakovic, SK Ptuj, 346 krogov, in Mateja Le-vanič, SD Kovinar Ormož, 344 krogov. Povsem drugačno sliko pa smo spremljali v ženskem finalu s pištolo, v katerem je vodilna po kvalifikacijah povsem popustila in se s skromnih 86,5 kroga komajda obdržala na 2. mestu pred najboljšo mladinko Anušo Kovačič. Pričakovano najboljše streljanje v finalu pa je pokazala najbolj izkušena med vsemi, Majda Raušl, ki je s finalnih 98,6 kroga na koncu slavila s prednostjo dobrih 6 krogov. V moškem finalu s pištolo pa ni prišlo do večjih premikov, saj so vsi finalisti dosegli serijo zaključnih 10 strelov v razponu od 96,7 kroga (Simon Simonič) do 100,7 kroga (Peter Tkalec).
Med zmagovalci tudi Debevec
Med člani s puško je dobro streljanje pokazal Radovljičan Grega Potočnik, ki je v letošnji sezoni presedlal med reči-ške strelce Dušana Poženela in v kvalifikacijah dosegel najvišji rezultat s 594 krogi, sledili so mu 3 strelci z enakim rezultatom 590 krogov, Andraž Dovč, Rajmond Debevec in Mitja Černi, na 8. mesto se je uvrstil Tadej Horvat, SD TSO s 583 krogi, 10. mesto pa je zasedel Kidričan Uroš Mo-horko s 580 krogi. Ker prvo-uvrščeni Potočnik ni nastopil v finalu, je odločitev o zmagovalcu padla med zasledovalci, na tretje mesto pa se je kljub zaostanku 3 krogov po kvalifikacijah s 587 krogi uspel prebiti Robert Markoja s 101,6 kroga. Zmagovalec je postal Rajmond Debevec, ki se je z
dobrim finalnim rezultatom 102,2 kroga uspel odlepiti od zasledovalcev in si pred drugo-uvrščenim Dovčem pristreljal poldrugi krog prednosti.
Med mladinci je zmagal Ža-lik Tadej, SD Štefan Kovač Turnišče s 584 krogi in se kot edini mlajši strelec uvrstil v finale najboljše osmerice po absolutnem rezultatu. Ormoški strelec Kovinarja Jan Šumak je s 581 krogi osvojil dobro 2. mesto, Olimpijin strelec Gregor Gotovina je bil s 579 krogi 3., 12. Aleš Pernat, SD Kidričevo s 546 krogi. V ženski kategoriji strelk s puško pa je absolutno najboljši rezultat dneva pokazala Olimpijina mladinka Živa Dvoršak, ki je na kvalifikacijah dosegla 399 krogov po serijah 100, 100, 100 in 99 krogov, povsem enako kot dvakrat v Splitu in enkrat v Beogradu, kjer je postavila in dvakrat izenačila državni rekord, to pa je ponovila tudi na Ptuju. Dvoršakova se lahko z dosežki, kot jih prikazuje v zadnjem letu, upravičeno nadeja visoke uvrstitve tudi na EP z zračnim orožjem na Finskem, kjer bodo v februarju podeljene še zadnje kvote za uvrstitev na POI London 2012, za uspešno kvalifikacijo pa bo zagotovo zadostoval že rezultat 398 krogov, morebiti celo 397 krogov. V kvalifikacijah je v starejši kategoriji članic uspešno nastopala tudi Kamničanka Kaja Repič in se s 393 krogi kot drugouvrščena uvrstila v finale, kjer pa ni nastopila. Kidri-čevska strelka Teja Sagadin je s 377 krogi osvojila 9. mesto. V finalu je tako ostalo odprto le še vprašanje ali bo Dvoršakovi uspelo izboljšati tudi finalni državni rekord, ki ga je postavila v Splitu s 501,8 kroga. V finalu je Dvoršakova začela silovito z osmimi deseticami in s povprečjem 10,45, nekoliko slabše je zadela le v zadnjih dveh strelih, kar pa je na koncu z dosežkom 103,1 kroga še vedno zadostovalo za izboljšanje finalnega državnega rekorda za 0,3 kroga!
Simeon Gonc
Nogomet • 3. SNL - vzhod
Zavrč suveren, Stojnci z odlično končnico
Dober mesec je že odkar so nogometaši v 3. ligi vzhod končali jesenski del prvenstva. Sedaj so že nekaj časa na zasluženem dopustu, kar pa ne velja za uprave in prizadevne delavce klubov, ki že snujejo načrte za prihodnost. V 3. ligi smo imeli letos tudi dva predstavnika iz našega konca, in sicer Zavrč ter Stojnce, dolgoletno stalnico med tretjeligaši.
Zavrč za zgodovino
Nogometaši iz druge najmanjše slovenske občine so letos v 3. ligi novinci, čeprav se to na rezultatih in igrah ni poznalo. Klub, ki bo v prihodnji sezoni skoraj zagotovo nastopal med drugoligaši, je pač za tovrstno tekmovanje premočan, predobro organiziran, 3. liga pa je Zavrčanom le stopnica na njihovi poti med najboljše. Zgledna organiziranost kluba (odlični pogoji, finančna urejenost, izvrsten kader) je botrovala temu, da so varovanci Mirana Emeršiča klonili le enkrat (poraz v Dravogradu v zadnjem jesenskem krogu je bil prvi poraz Zavrča po kar 14 mesecih), enkrat remizirali, kar enajstkrat pa so slavili.
Seveda v klubu nič ne prepuščajo naključju in bodo storili vse, da si čim prej tudi teoretično zagotovijo napredovanje v 2. ligo, v kateri so nekoč že bili. Kot jeseni bo verjetno njihov (edini) tekmec Dravograd, toda kvaliteta in izkušnje so tokrat prav gotovo na strani Za-
Nogometaši Zavrča in Stojncev popravljali v končnici.
Foto: Črtomir Goznik
so različno zadovoljni z jesenskim delom: prvi so absolutni zmagovalci jeseni, drugi so slab začetni vtis
vrča. Ekipa skozi celotno jesen ni doživljala pretresov, forma je bila precej konstantna, temu primeren pa je tudi pogled na tabelo. V januarskem prestopnem roku lahko v ekipi pričakujemo tudi kakšno novo ime, čeprav si trener Miran Emeršič najbolj želi, da bi se ekipi čim prej priključili poškodovani
Miran Emeršič, trener Zavrča: »Seveda smo maksimalno zadovoljni z jesenskim delom sezone. Odlično smo namreč igrali tako v pokalu kot prvenstvu. Sploh v pokalu mislim, da smo bili največje presenečenje v zadnjem času, kajti odpraviti Domžale s 5:0 ni kar tako, odigrali pa smo zares imenitno srečanje. Kljub temu da smo bili v ligi novinci in je med nami pred prvenstvom vladala določena negotovost, so moji fantje pokazali, da premorejo kakovost in zato smo zasluženo prvi. Seveda so naše ambicije v novem letu povezane z naslovom prvaka in uvrstitvijo v 2. ligo, res pa je, da bo spomladi težje, kajti sedaj nas vsi poznajo in bodo proti nam še toliko bolj motivirani.«
nogometaši (S. Čeh, Frangež in A. Čeh).
Ob sijajni ligaški polsezoni pa je treba omeniti tudi pokalno tekmovanje. V Pokalu Hervis je namreč črno-bela zasedba prišla vse do četrtfi-nala, kjer jo je s precejšnimi mukami ugnal Maribor. Če je še pred tem v Sloveniji obstajal kdo, ki ni vedel, kje je Zavrč, ga sedaj med športno javnostjo prav gotovo ni junaka, ki ne vedel, od kod prihaja izjemna četa, ki ji predseduje podjetnik Roman Vuk. Poleg tega, da so zelo namučili Maribor (kdo se ne bi spomnil sedmih polnih avtobusov privržencev Zavrča v Ljudskem vrtu), so namreč Zavrčani povsem ponižali aktualne pokalne prvake iz Domžal, ki so jih v osmini finala
Pokala Hervis doma odpravili s »petardo«.
Vse to seveda govori v prid ekipi Zavrča, ki bo skušala sanjski niz nadaljevati tudi spomladi, ki jo bodo začeli v Zrečah. Priprave Zavrčanov se pričnejo 23. januarja, do takrat pa bo znana tudi igralska zasedba, ki jo bo imel na razpolago Miran Emeršič.
Končnico jeseni prenesti na vso pol-sezono
Že dalj časa pa bolj ali manj uspešno v 3. ligi nastopajo nogometaši Stojncev. Ekipa, ki jo vodi Boris Klinger, nekdanji odlični nogometaš ptujske Drave, po jesenskem delu za-
seda 7. mesto na lestvici. Cilji rumeno-črnih pred prvenstvom so bili sicer nekoliko višji, toda glede na to, kako se je polsezona odvijala, morajo biti »kanarčki« zadovoljni z osvojenim. Vse do 9. kroga je namreč
varovancem Borisa Klingerja kazalo zelo slabo (le 6 točk), trener je želel odstopiti, vendar je po pogovoru s klubom nato le nadaljeval z delom. Ko so se glave naposled nekoliko »zbistrile in ohladile«, so v sami končnici jeseni Stojnci zaigrali tako kot znajo oz. kot se od njih pričakuje. Točkovni saldo se je večal iz kroga v krog in posledica je 7. mesto na lestvici, s tem da Andreja Dugolina in tovariše do 3. mesta na lestvici, ki ga zaseda Malečnik, ločijo zgolj 4 točke. Vzrok slabši prvi polovici jeseni so verjetno tudi poškodbe in kartoni, poleg tega pa se slabo obdobje nekako že tradicionalno vsako leto prikrade v tabor rumeno-črnih.
V klubu bodo v zimskem obdobju naredili vse, da do podobnih oscilacij ne bi več prišlo, pričakovati je tudi kakšno novo ime, vendar pa po besedah športnega direktorja Andreja Lešnika, ki je odgovoren za kadrovsko politiko v klubu, večjih pretresov ne gre pričakovati. Kljub vsemu se zdi ekipa več kot primerna in sposobna za uvrstitev na mesta pod vrhom, le v serijo neuspehov ne sme zapasti.
Moštvo, ki premore najboljše pogoje v 3. ligi (prijateljske tekme v Stojncih v zadnjem času igrajo številne mednarodno uveljavljene ekipe), bo s pripravami na spomladanski del sezone, ko bodo ekipe odigrale še 13. krogov, pričelo okrog 1. februarja, zelo zanimiv pa bo že prvi obračun, saj bodo gostovali v Dravogradu, ki letos meri na najvišja mesta.
Tadej Podvršek
Boris Klinger, trener Stojncev: »Cilji Stojncev pred sezono so bili prav gotovo višji. Slabo smo odigrali predvsem začetek prvenstva, nato pa smo imeli odlično končnico jesenskega dela in to je tisto, na čem lahko Stojnci gradijo v spomladanskem delu sezone. Glede na to da sem v klubu že tri sezone, opažam, da skoraj vsako leto zapademo v določeno krizo, ki nam odnese lepo število točk. Po mojem mnenju je vse »v glavah« igralcev, saj je igralski kader, njihove izkušnje in pa tudi sam klub na takšnem nivoju, da bi morali poseči po višjih mestih. Spomladi se mora igrati isto kot v končnici jesenskega dela, ta ekipa pa mora po mojem mnenju biti uvrščena med prve tri. Ali bo to z mano ali brez mene, pa je v tem trenutku še preuranjeno govoriti. Na mizi imam dve ponudbi od drugod, toda najprej želim videti, kako bo v Stojncih.«
Nogomet • NK Tržec
Skupaj z navijači optimistično proti 1. ligi MNZ Ptuj
■ ««v
Ljubitelji nogometa v Tržcu (in seveda tudi v vodstvu kluba) so po prvem delu prvenstva v sezoni 2011/12 zadovoljni, saj se nahajajo na prvem mestu prvenstvene lestvice 2. lige MNZ Ptuj. Z enakim številom točk je na 2. mestu Majšperk, vendar ima slabšo razliko v zadetkih. V tem elementu je Tržec zelo prepričljiv, saj so imeli v tem delu najboljši napad, ki je dosegel kar 50 zadetkov, kar daje lepo povprečje danih zadetkov na tekmo, in sicer nekaj manj kot pet. Na njihovih domačih tekmah se vedno zbere veliko ljubiteljev nogometa, veliko jih odhaja tudi na gostovanja. Mirno lahko zapišemo, da navijači »dihajo« s svojimi nogometaši.
Predsednik NK Tržec Dušan Serdinšek je o uspešnem delu sezone povedal: »Pred to sezono je novi trener postal Igor Levstik, ki je igralcem jasno povedal, kako in kaj bo vse skupaj potekalo. Očitno je prišlo - tako kažejo rezultati -do prave formule sodelovanja in vse skupaj se kaže s prvim
mestom po jesenskem delu prvenstva. Vse skupaj smo nadgradili še z uspešnim igranjem v pokalnem tekmovanju, kjer smo se uvrstili med prve štiri ekipe.«
V Tržcu že komaj čakajo, da bodo zaigrali na novem igrišču. Torej niso bili dobri samo na igrišču, ampak tudi v tem, da bodo njihovi nogometaši v vseh kategorijah imeli optimalne pogoje za delo. »Res je, da bomo v naslednjem letu zaigrali na novem igrišču. To bi se naj zgodilo 1. septembra. Ob tem pa moram reči, da sem bil na našem zadnjem jesenskem srečanju v Lovrencu, ko smo se pomerili z Majšperkom, izredno zadovoljen: na tekmi se je zbralo veliko število gledalcev, navijačev obeh ekip in to je to, kar si vsi klubi želimo. Sicer pa nam trenutna uvrstitev dovoljuje, da smo lahko optimisti glede uvrstitve v 1. ligo MNZ Ptuj,« je kratki pogovor zaključil predsednik NK Tržec Dušan Serdinšek.
Danilo Klajnšek
Ekipa NK Tržec vodi po jesenskem delu prvenstva v 2. ligi MNZ Ptuj.
Kolesarstvo • KK Perutnina Ptuj
Ptujski kolesarji reševali slovensko čast
Za člansko ekipo kolesarjev Perutnine Ptuj kot tudi za njihovimi nasledniki v mlajših kategorijah je nova odlična sezona. O podmladku bomo kakšno več zapisali v eni od naših naslednjih številk, na tem mestu pa se bomo osredotočili na uspehe članov. Ti se v naslednji sezoni svojim odličnim rezultatom iz zadnjih dveh sezon žal ne bodo imeli možnosti približati ali jih nemara celo preseči, saj se je UO KK Perutnina Ptuj odločil, da v prihodnjo sezono ne bo startal s člansko ekipo, o čemer smo v našem časopisu obširno že pisali.
Ponovno prednjačil Vrečer, sledi Gazvoda z uspehom kariere
V sezoni 2011 je ekipa nastopala kot „continental" moštvo, Ptujčani pa so pridno zmagovali in osvajali mesta tik pod vrhom tako na profesionalnih dirkah, ki so prinašale UCI točke, kot na regionalnih dirkah. Glede na to da je za slovenskimi »legionarji« in kolesarskimi ekipami - z izjemo ptujske -precej klavrna sezona, je bila ravno ekipa Perutnine Ptuj vlečni konj slovenskega kolesarstva. To le še dodatno priča o tem, kakšna praznina bo na tem mestu nastala prihodnjo
Uvrstitve med prve tri:
1.	mesto: 19-krat
2.	mesto: 5-krat
3.	mesto: 6-krat
Zmage po mesecih:
April:
Robert Vrečer (St. Paul; Istrska pomlad 1. skupno, Moto-vun, prolog), Dejan Bajt (Wels), Matej Marin (Leonding)
Maj:
Jure Golčer (Dunaj - Lassni-tzoehe), Robert Vrečer (Slaki-em Grodow Pistowskich 1. skupno, 2. etapa zmaga), Gregor Gazvod (Wolsberg)
Junij:
Robert Vrečer (Prolog po Sloveniji, skupno 3.; Voker-markt; Diex)
Julij:
Gregor Gazvod (Tour of Qin-ghai Lake 1. skupno, 3. etapa zmaga)
Avgust:
Robert Vrečer (DP v gorskem kolesarstvu - Pokljuka)
September:
Gregor Gazvoda (Vojvodina), Matej Mugerli (Tour of China, 8. etapa zmaga)
Oktober:
Matej Marin (Wels)
Ekipa KK Perutnina Ptuj je bila v sezoni 2011 najbolj uspešna slovenska ekipa.
Foto: Marjan Keiner
sezono. Še v lanski sezoni so slovenski kolesarji dosegli kar 44 zmag (veliko tudi kolesarji ptujskega kluba), v letošnji sezoni pa se je ta številka več kot razpolovila - 21. Na lestvici posameznikov sta vodilna člana Perutnine Ptuj, Robert Vrečer z desetimi (šestimi kategorizi-
ranimi) in Gregor Gazvoda s štirimi (tremi kategoriziranimi) zmagami. Slednji je na dirki ekstra kategorije na Kitajskem (okoli jezera Qinghai) s skupno zmago dosegel uspeh kariere, poleg tega pa tam slavil tudi etapno zmago. Za odmev-nejše dosežke v letošnji sezoni lahko štejemo tudi 3. mesto v skupnem seštevku Roberta Vrečerja po Sloveniji (zmaga na prologu), naslov državnega prvaka Vrečerja na gorskem DP-ju na Pokljuko, Vrečerjevo 2. mesto na DP-ju v kronometru (s tem si je privozil vstopnico za SP) in pa zmago Mateja Muger-
lija v 8. etapi dirke po Kitajski.
Ob tem velja dodati še zanimivost, ki sodi bolj v rubriko „saj ni res, pa je", da so slovenski klubi kljub slabi sezoni na dirkah pogosto tekmovali proti ptujskim kolesarjem, namesto da bi se osredotočili nase in svojo ekipo. Nevoščljivost, v tem primeru zaradi uspehov, je pač še vedno slovenski nacionalni šport ...
Nikoli več v tej postavi
V letošnji sezoni je za KK Perutnina Ptuj nastopalo 14 kole-
sarjev, ki so v ptujskem dresu odpel(jal)i „labodji spev". Kar nekaj, predvsem vidnejših članov, si je že poiskalo nove delodajalce, nekateri pa še čakajo na pravo ponudbo. Do sedaj so Ptuj uradno zapustili Robert Vrečer (Geox TMC, čeprav se podjetje Geox umika iz kolesarstva), Gregor Gazvo-da (Ag2r-La Mondiale), Matej
KK Perutnina Ptuj - člani (sezona 2011): Matej Marin, Luka Rakuša, Tomaž Bauman, Matej Mugerli, Dejan Bajt, Boštjan Rezman, Jure Golčer, Amadej Petelinšek, Robert Vrečer, Niko Vogrinec, Žiga Slak, Jan Kresnik, Gregor Gazvoda in Alen Tement.
Mugerli (Adria Mobil), Matej Marin (Wels - Avstrija) in Jure Golčer (Tyrol Team - Avstrija).
Tadej Podvršek
Foto: Marjan Keiner
Robert Vrečer
Pregled letošnjih zmag:		
	PROFESIONALNE	REGIONALNE
	ZMAGE (dirke UCI)	DIRKE
1. Robert Vrečer	6	4
2. Gregor Gazvoda	3	1
3. Matej Mugerli	1	
4. Matej Marin		2
5. Dejan Bajt		1
6. Jure Golčer		1
7. Luka Rakuša		
8. Boštjan Rezman		
9. Tomaž Bauman		
10. Niko Vogrinec		
11. Žiga Slak		
12. Alen Tement		
13. Amadej Petelinšek		
14. Jan Kresnik		
ŠT. ZMAG SKUPAJ	10	9 19
»Želimo zagotoviti dekliško ekipo«
Rene Glavnik, direktor Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj o sezoni 2011: „Kolesarska sezona 2011 je bila za ekipo Perutnina Ptuj ena tistih sezon, ki si je ne bomo zapomnili le tukaj v klubu in na Ptuju, marveč si jo bo zapomnila tudi naša konkurenca. Ekipa je s svojo železno voljo in homogenostjo dokazala ter upravičila sloves najboljše slovenske ekipe, ki ji je uspela zgodovinska zmaga na Kitajskem. 19 zmag več kot zgovorno priča, da se v Kolesarskem klubu Perutnina Ptuj dela preračunljivo in preudarno že od najmlajših kategorij. V nadaljevanju bomo podkrepili vzgojo mladih kolesarjev vseh starostnih kategorij iz osnovnih šol občine Ptuj, kakor tudi iz okoliških občin, katerih rezultati posameznikov nas že sedaj razveseljujejo in si veliko obetamo ob njihovem nadaljnjem razvoju. Novost bo vsekakor zagotoviti dekliško ekipo kolesarjev, ki se bodo kalile ob fantih in nenazadnje s strokovno pomočjo izkušenih profesionalnih trenerjev Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj."
Gregor Gazvoda, kolesar Perutnine Ptuj v sezoni 2011, ki je z zmago na Kitajskem dosegel uspeh kariere: „Kolesarji letošnje ekipe smo med drugim z zmago na večdnevni dirki kategorije '2.HC' na Kitajskem dosegli največji uspeh kluba Perutnina Ptuj. Zraven smo nanizali še celo vrsto uspehov, vendar to očitno ni bilo dovolj, da bi pokrovitelji še naprej podpirali ekipo. Žal še kar nekaj časa ne bo mogel nihče v dresu Perutnine izboljšati tega dosežka, zase pa upam, da mi bo to uspelo že v prihodnji sezoni."
Konjeniški šport • Ob zaključku kasaške sezone
Ljutomerčani znova med elito
Čeprav se minula kasaška sezona ni iztekla po pričakovanjih in željah ljutomerskih tekmovalcev, se ocenjuje -tako kot tudi številne predhodne - za izjemno uspešno. Majhno razočaranje predstavlja neuspeh v rejskih dirkah tri- in štiriletnih konj, zato pa je toliko bolj razveseljiv dosežek naraščajnika, dveletnega žrebca Lucky Boya, ki je z voznikom Silvestrom Molehom na državnem prvenstvu ugnal vso konkurenco. Med vozniki se je po uvrstitvah na prvo mesto zavihtel Jože Sagaj ml. s štirinajstimi zmagami, njegov 10-letni konj Alain Delon
pa je osvojil drugo mesto. V 16. startih je zmagal v sedmih dirkah, bil štirikrat drugi in enkrat tretji. Triletni Florko je z voznikom Darkom Sodcem s petimi osvojenimi prvimi mesti zasedel odlično 5. mesto. Sicer pa je Jože Sagaj ml., ki je izvrstne rezultate dosegal s 15-letnim žrebcem Lester-jem na tujih hipodromih, po zaslužku (11.846 evrov) na 2. mestu. Med dosežki ljutomerskih tekmovalcev minule sezone velja izpostaviti zmagoslavje Defenderja (Marko Slavič) na dirki za šampionat Slovenije v Krškem.
NŠ
Jože Sagaj ml. (prvi z desne), ob njem brat Janko ter Dušan Zorko (vsi KK Ljutomer)
Planinski kotiček
Zdravju naproti - gora Oljka
Sobota, 21. januar 2012
Največja človekova vrednota je zagotovo zdravje. Njegovega pomena pa se običajno žal zavemo šele, ko je ogroženo ali načeto. Z rednim gibanjem, pri katerem izstopa zlasti hoja, si nenehno krepimo naše telesno in duševno zdravje. Ta ideja je vodila začetnike tradicionalnega pohoda na goro Oljko, ki imajo vsako leto znova veliko število posnemovalcev. Vabimo tudi vas, da se nam pridružite in storite nekaj za svoje zdravje.
Udeleženci izleta se zberemo v soboto, 21. januarja 2012, ob 7. uri na železniški postaji Pragersko (možen odhod z vlakom IC Mura ob 6.45 z železniške postaje na Ptuju), od koder se bomo popeljali do Šmartnega ob Paki. Pot nas bo vodila na vrh gore Oljke, od koder se odpre širok razgled vse do Kamniško-Savinjskih Alp. V planinskem domu si bomo privoščili daljši počitek z malico. Vsak udeleženec prejme vroč čaj, kartonček pohoda in kuhano jajce kot simbol pohoda. Sestopili bomo čez Vimperk na Polzelo in se z vlakom ob 16.50 uri vrnili nazaj na Pragersko.
Opremite se planinsko za zimske razmere (planinski čevlji, topla obleka, nahrbtnik) in vremenu primerno. Hrana iz nahrbtnika in v planinskem domu.
Cena izleta vključuje povratno vozovnico za IC vlak in organizacijo ter znaša 7,90 EUR. Prijave z vplačili sprejemamo do torka, 10. januarja 2012, v pisarni Pd Ptuj, Dravska ulica 18, Ptuj. Vodil bo Uroš Vidovič s sovodniki.
Foto: NS
Lešje • Anton Korže - devetdesetletnik
Življenje, ki ga pise usoda
14. novembra je Anton Korže, vsi njegovi najbližji ga kličejo za Tončka, dopolnil 90 let. Rodil se je na Pod-ložah kot tretji med šestimi otroki očetu Antonu in mami Ceciliji.
Oče Anton jim je umrl zelo zgodaj, leta 1931, in tako je mama Cecilija ostala na srednje veliki kmetiji z otroki sama. Dela je bilo dovolj, jela pa tudi, samo denarja je bilo v tistem času manj. Kljub temu so imeli lepa otroška leta, ki so se jih vsi radi spominjali. Seveda so bile želje otrok, tudi Tončkove, oditi kam drugam -v mesto, v šole, vendar je ostalo le pri željah in sanjah.
Otroci so rasli in prišla je druga svetovna vojna. V letu 1942 so Tončka prisilno mobilizirali v nemško vojsko. Spomin na tiste čase ima izreden, saj se spomni vsega, kar se je v tistem burnem času dogajalo. Vojaško izobraževanje je opravil v Franciji, nato se je njegov bataljon vrnil v mesto Karlsruhe, od koder so jih napotili na vzhodno, rusko fronto. Na neskončnih močvirnih območjih današnje vzhodne Ukrajine so nemški vojaki morali, še posebej po bitki pri Kursku julija 1943, braniti položaje pred prodiranjem rdeče armade proti zahodu. Tu je bil ranjen, odtrgalo mu je prst na roki. Dolgo časa je bil po bolnišnicah današnje Poljske in vzhodne Nemčije, medtem je prišel domov, pa se spet vrnil nazaj na fronto. Tja je prišel sredi najhujše bitke. Ni še dobro vzel v roke mitra-ljeza, že je bil ponovno ranjen: strel mu je šel skozi koleno. Ponovno bolnišnice, ki se največkrat sploh niso mogle tako imenovati, dolgo okrevanje in dopust. Domov na Podlože je prišel za božič 1944. Kmalu po novem letu bi se moral ponovno vrniti na fronto. To mu ni preveč dišalo, saj se je zavedal,
Anton Korže - 90-letnik. Ob njem njegovi otroci Drago, Franci, Gelica in Anica.
kakšno je bilo takrat stanje na vzhodni fronti.
Sam pri sebi je dejal: »Nazaj ne morem, ostati pa tudi ne.« Odločitev o tem, da se več ne bo vrnil na fronto, brez dvoma ni bila lahka. K partizanom, ki so ga prišli snubit, zaradi kolena, ki se še ni zacelilo, ni mogel. Da ne bi ostal ljudem preveč na očeh, si je v bližnjem gozdu naredil bunker in se tam zadrževal. Vendar vsaj nekaterim to ni ostalo skrito in tako so ga Nemci marca 1945 prišli iskati. To so bili za celotno družino težki časi. Našli so ga, odpeljali v zapor, od tam pa v zloglasni Dachau, kjer je dočakal konec vojne.
Veseli osvoboditve so se on in njegovi sotrpini vračali domov Jugoslavijo, vendar so jih na Jesenicah pričakali do zob oboroženi vojaki JLA. Ponovno neskončna zasliševanja in zapor. Domov se je vrnil
dokaj pozno. Z grenkobo se spominja tistih časov, saj so mu še dolgo po vojni očitali, češ kaj bi pa rad, saj si se boril na nemški strani, njih prosi za pomoč. O tem, da vsi ti mladi ljudje niso šli v nemško vojsko prostovoljno, pa takrat najbrž ni nihče razmišljal.
Po vrnitvi domov se je zaposlil v bližnjih Medvedcah, kjer je bila takrat postaja za tovorno žičnico, ki je vozila kostanjev les za majšperško tovarno strojil. Tu se je čez nekaj časa zaposlil, vse dokler strojilke niso zaprli. Potem je našel delo v Opekarni Pragersko, kjer je ostal vse do upokojitve leta 1973.
Med tem se je leta 1948 poročil s Krapšetovo Ivanko in si ustvaril družino. V zakonu se jima je rodilo pet otrok. Najstarejša, Dragica, je zgodaj umrla, ostali štirje, Gelica (Beba), Drago, Anica in Franci, ga z vnuki (11) in pravnuki (9) še
vedno razveseljujejo in tudi skrbijo za njega.
Po upokojitvi je delal doma na majhni kmetiji, v bližnjem gozdu pridno nabiral gobe in seveda skrbel za svojo družino. Še posebej lepo se ga spominjajo vnuki, saj jim je podaril veliko lepih trenutkov, polnih ljubezni in nežnosti. Pred dobrimi štirimi leti mu je umrla žena Ivanka in tako je na žalost v veliki hiši ostal sam.
Kako pa je danes, vprašam tega našega še edinega živečega strica. Nasmeji se in reče: »V redu. Nič mi ne manjka, le z nogami, še posebej s tisto, ki nosi 'vojne spomine', je nekoliko težje. Pa tudi slišim ne več dobro. Spomin pa mi še dobro služi in to je dobro.«
Patronažna sestra ga obišče vsak drugi dan in mu previje nogo ter mu tako lajša bolečine, ki niso prijetne.
Vida M. Topolovec
Umrla je najstarejša članica dU Kidričevo. Ne bomo je več videvali, ženice bistrih misli, odrezavih besed, ženice v spoštljivih 92 letih, ki je do zadnjega pokončna kljubovala tegobam, ki jih je prinašalo življenje, še posebej v tako visoki starosti.
Ni klonila, ko je v zenitu njenih ustvarjalnih let nenadoma ovdovela, ko ji je nenadna smrt vzela Tomaža, družini - otrokom očeta. Ni je strla izguba dveh sinov, ne, ko ji je prometna nesreča iztrgala vnukinjo. Pokončna je ostala, čeprav malo sključena od udarcev neizprosne usode, ko je njen nekoč zanesljivi in trdni korak postal zanesljiv le ob pomoči palic. S pomočjo njih se je skoraj do svojega konca udeleževala srečanja starejših, drugih druženj, pogrebov, ko se je spoštljivo poslavljala od svojih kraja-
1919-2011
nov, prijateljev in znancev. Cerkev ji je bila tolažba, vera in upanje, dala ji je svoj prispevek na koru. Ne bo se več slišal njen pevski dar, njen alt, njen glas širokega razpona, ki je leta, desetletja bogatil petje v zboru, katerega članica je bila, njen žametni alt se je slišal v cerkvi, na družabnih srečanjih, kjer se je pelo na nje-
no in veselje vseh. Ponosna je bila, da so pevskega daru bili deležni tudi njeni otroci, njena družina.
Skrbna in delavna je dokazovala, da je prišla iz hribovitih Haloz, kjer so bili in so še doma pridni, dobri in skromni ljudje, kakršna je bila tudi Julka. Dom, ki sta ga z možem družno postavila, ta dom in družina sta bila njena sveta vrednota. To so čutili njeni, ki so si domovanja postavili v njeni soseski. Navihanih in hudomušnih odgovorov si bil »pubec« deležen, če se ji je zdelo na zbadljiva vprašanja tako odgovoriti. Tudi po tem je bila Julika prepoznavna.
Kot dolgoletna članica DU Kidričevo se je redno udeleževala naših srečanj. Letošnjega 14. decembra se ni več mogla, saj se je nehote pokrivalo z njenim pogrebom. Nekateri se zaradi zadolžitev na prireditvi pogreba nismo mogli
udeležiti. Nihče mi ni mogel dati ne vzeti tistega, kar sem čutil ob poslednjem poklonu pred njeno sliko in žaro v poslovilni vežici. Tudi izreči bi mi ne bilo nerodno: »Julika, hvala za vse, čutil sem veliko spoštovanje, hvaležnost, da sem lahko bil deležen delčka najinega sobivanja,...!« Pa vendar me je še dodatno ža-lostilo, ker mi ni bilo dano izpolniti tiste njene: »Da mi boš lepi govor napravo ...«! Poslovilni nagovori, ne verjamem, da so lepi, so in morajo biti tisto, kar je človek v življenju počel, dal, po čemer seje zapisal in vtisnil v naš spomin. Ne vem, ali lahko kdo nebližnjih v nekaj minutah pove vsaj kanček tistega bistva, kanček tiste resnice, kar nam je bilo desetletja nesebično dajano. Le nemo smo lahko hvaležni! Suhoparno besedičenje bi bilo odveč, če že ne nespodobno .
E. A., DU Kidričevo
Od tod in tam
Videm • Pohodniki zaključili leto
Foto: Marko Vinko
V soboto, 10. decembra, smo se v čudovitem večeru zbrali videmski pohodniki, ki se vsak mesec ob polni luni podamo na pohod. Večer je bil svetel, saj je polna luna zasijala v vsej svoji veličini, občudovali pa smo tudi delni lunin mrk. Za tokratni pohod smo izbrali ravninsko pot, ki smo jo ob prijetnem pogovoru brez težav premagali. Po pohodu smo imeli, kot se spodobi ob zadnjem pohodu v letu, še zaključek leta, kjer smo se ob polni mizi dobrot poveselili, nasmejali in tudi kakšno zapeli. Tradicijo pohodov ob polni luni v Vidmu bomo tudi v naslednjem letu peljali naprej, zato vabljeni, da se nam pridružite.
Marko Vinko
Ptuj • Prazniki na OŠ Breg
m • , .
Foto: Tadej Trstenjak
Tudi učenci in delavci OŠ Breg na Ptuju smo zaplavali na krilih predprazničnega časa. Časa, ki smo ga želeli preživeti skupaj s starši in obiskovalci naše božično-novo-letne prireditve z bazarjem, ki je bila v četrtek, 1. decembra. Vse je dišalo. Dišala je dobra volja, ki se je nalezljivo naselila med učence, učitelje in vse zaposlene, dišalo je po cimetu in jabolkih, dišalo je po skrivnostnem pričakovanju. In prav zato smo se odločili prvi decembrski dan popestriti z glasbo, plesom in dobrodelnim bazarjem. Učenci so se resnično potrudili. Izkazali so se v petju, igranju na številna glasbila in »drsenju« po parketu. Obiskovalci so bili navdušeni, kar se je pokazalo tudi na bazarju, kjer so številne otroške umetnine našle nove lastnike.
Helga Mihelač
Podlehnik • Adventni čas
Člani Turističnega društva so se že pred prvo ad-ventno nedeljo zbrali pri Novi cerkvi v Stanošini ter s skupnimi močmi izdelali adventni venec - velikana in adventne venčke za cerkve. Delo je bilo zahtevno, zahtevalo pa je tudi več priprav najrazličnejšega materiala, ki ga je bilo treba pripraviti oziroma izdelati že prej. Na prvo adventno nedeljo in nedeljo Karitas je pri pozni maši p. Martin Gašparič blagoslovil adventni venec in vse venčke, ki so jih prinesli otroci v cerkev. Vse navzoče je pozdravil član TD Podlehnik Stanko Vaupotič, prve svečke na adven-tih vencih pa je prižgal vodja projekta TD Zvonko Mlakar. Po vzpodbudni pridigi p. Damjana Tiviča se je adventni čas prav gotovo globoko dotaknil vseh prisotnih. Pri maši pa so sodelovali tudi člani Karitas, saj je bila to tudi nedelja Karitas, dobrodelnosti, ki so se v mesecu novembru kar vrstile. Sodelovali so tudi otroci in njihovi starši, ki so pričeli z adventnimi delavnicami, ki bodo potekale vsako soboto popoldan do božiča. Naj bo advent čas, ko si lahko začrtamo smer svojega življenja in sklenemo, kako odslej. Da bi prazniki zares čudežno delovali, potrebujemo otroško srce in otroške oči.
Zdenka Golub
Foto: arhiv
Piše: Dani Zorko • Nova Zelandija (ST.)
Popotresna obnova
Foto: Dani Zorko
Gasilska brigada se je morala preseliti v nove prostore.
Foto: Dani Zorko
Potres ni prizanesel niti cerkvenim poslopjem.
Foto: Dani Zorko
Obnova mesta bo trajala še veliko časa.
Prvi vikend v Christchurchu je minil v znamenju razgledovanja in orientacije. Potem ko sva se s Cristianom navadila na hišo, sva šla raziskovat še okolico. Z veseljem sva ugotovila, da nekaj minut vstran stoji ogromen nakupovalni center, v katerem nisva bila že sto let. Kupi trgovin in ljudi, restavracij ter stojnic so bili prvih nekaj dni res paša za oči in čisto vse je bilo potrebno pre-vohati, tudi trgovino z nekimi železnimi izdelki, za katere pri najboljši volji ne bi znal povedati, čemu so namenjeni.
Na bližnjem križišču sva odkrila Korejca, ki je v majhni in prenapolnjeni trgovinici cvrl tudi odličen krompir pa še poceni je bil, tako da sva ga pogostokrat obiskala. Tudi Kiviji so nori na krompirček, zato teh stojnic, ki zraven tega ponujajo že različne hitro pripravljene morske jedi, resnično ne manjka.
Kmalu nama je zadišalo tudi kakšno delo. Obrnila sva se na nekaj agencij, kjer sva jim seveda naložila kup prikrojenih podatkov, da bi čimprej dobila kaj za migati. Najbolj nama je bilo všeč na enem teh zavodov, kjer sta v pisarni kraljevala Grant in Hugh, že na prvi pogled stari sablji, ki sta znala svoj posel. Vsa stvar je izgledala tako, da je zjutraj že okrog šestih čakalo nekaj deset ljudi, ali bo tisti dan kaj dela. Kakšna podoba žalosti je bila to, toliko bumbarjev na enem kupu že dolgo nisem videl. Vsi so nekako prišli, da bi dobili delo, ko pa sta jih omenjena vrla fanta klicala k okencu, pa je vsak imel nek izgovor. Eden ne bi delal v dežju, drugi ne upa na streho, tretji nima opreme ..., dokler se midva nisva šla malce zbunit. Takoj sva dobila za delati neke prevoze in dostavo, a je bilo zgolj za en dan. Ostali pa so še kar čakali. V glavnem, ves dan sva se z nekim šoferjem bolj ko ne vozila naokrog, da sem zastonj videl mesto, pa še na kosilo k njemu domov me je povabil. Takšni so Kiviji.
Ker sem pisarniškemu molju Grantu malce prišepnil, da bi rada nekaj za dlje časa, nama je hitro uredil sodelovanje pri obnovitvenih delih in to znotraj centra. Center je bil namreč zaprt zaradi potresa in zgolj lastniki stavb ter delavci podjetij, ki so bila del 'recovery teama', skupine za obnovo, so lahko s posebnimi prepustnicami prišli v center. Obnavljali pa bi naj zelo pomembno stavbo, namreč - kazino. Pa pojdimo po vrsti.
Najprej se je bilo potrebno fotografirati ter si sposoditi zaščitno opremo. Naj omenim, da sta zdravje in varnost pri
delu najpomembnejši faktor pri vsakršnem delu, zato je na vsakem gradbišču ali v okolici njega potrebno nositi čelado, zaščito za sluh in očala ter delavske čevlje s trdo kapico. Neverjetno, a ti so mi kar nekajkrat rešili prste na nogah. Ko smo dobili prepustnice, so nas spustili čez zastražen vhod v notranjost tega res poškodovanega območja. Kakšen pogled je bil to! V vsakem kotu je bilo nekaj porušenega in polomljenega, tu in tam je kakšna stavba stala čisto poševno, če si pa pogledal kakšno ulico, je pa manjkala vsaka tretja stavba, ker se je zrušila. Zares grozno, kot mesto duhov. Zaprto območje je bilo veliko približno kot ves Ptuj in verjetno bo treba velik del teh stavb čisto porušiti in zgraditi na novo.
Jaz sem tam preživel dober teden, delali pa smo v kazino-ju, ki je bil obnovljen pred kakšnega pol leta in pravzaprav ni utrpel resne škode. A lastniki so menda pokasirali lep znesek od zavarovalnic in ga je bilo potem treba seveda zapraviti. Zveni znano, a ne? Mi smo morali počistiti del, kjer je bila restavracija, ter položiti ploščice, kamen ter še nekaj malenkosti. Kivijem se pri delu nikamor ne mudi, vse pa mora biti varno in zanesljivo, brez takega pristopa nimaš kaj iskati na gradbišču. Moj nadrejeni je bil zelo razgledan Kivi, ki je imel že kar nekaj kilometrine za sabo. Zakaj razgledan? Preprosto, vedel je, kje je Slovenija, in celo glavno mesto je uganil. Pojava, da malo takih.
Pri tem nas je seveda tudi vsak drugi dan malce streslo, kar je bilo tudi nevarno, saj je bila streha iz stekla, kar bi lahko povzročilo hude poškodbe, zato smo vedno morali pobegniti na stranišča, ko je završalo. Mesto pa je bilo vedno bolj razdejano. Po šihtu smo se vsak dan malce peljali naokrog in obiskal sem lahko kar nekaj območij, do katerih niti novinarji in še kdo drug niso imeli dostopa. Temu se reče naravna katastrofa, ne pa tisti vetrič, ki pri nas prevrne dve drevesi. Ja, kar stisne te malo, ampak večina ljudi še kar vztraja in jih potresi ne bodo pregnali. Morda pa bo to uspelo kakšnemu tsunamiju, ki tudi ni redek pojav v tej soseščini...
Nadalje vanje prihodnjič
Foto: Dani Zorko
Ponekod je bilo porušene tudi pol ulice.
Na valovih časa
Torek, 27. december Danes goduje Janez.
1571 se je rodil nemški astronom, fizik in matematik Johannes Kepler.
1822	se je rodil francoski kemik in biolog Louis Pasteur.
1901 se je rodila nemško-ameriška filmska igralka Marlene Dietrich. 1949 so pod pritiskom mednarodne javnosti priznali Indonezijo kot samostojno državo tudi nekdanji kolonialni gospodarji Nizozemci. 1979 je prišlo v Afganistanu do novega državnega udara, ki mu je sledil poseg sovjetskih čet. Sreda, 28. december Danes goduje Živko. Danes je tepežni dan.
1022 so bili bogomili prvi na zahodu, ki so umrli na grmadi. Sežgati jih je dal francoski kralj Robert.
1895 sta brata Lumiere predstavila v salonu slovite pariške kavarne Cafe de Paris prvo filmsko predstavo na svetu. 30 ljudi si je ogledalo film Odhod iz tovarne.
1903 se je rodil ameriški matematik madžarskega rodu John von Neumann. Utemeljil je novo vejo matematike, ki je dobila ime »teorija iger«. Umrl je leta 1957.
1908 je prišlo na Siciliji do enega največjih potresov kar jih pomni Evropa. V drugem največjem mestu Mesini se le nekaj stavb ni podrlo, mrtvih pa je bilo več kot polovico od 150.000 prebivalcev mesta in veliko okoličanov. 1789 je bila v ljubljanskem gledališču prvič uprizorjena Linhartova Županova Micka. To je bilo prvo gledališko delo v slovenščini. 1800 so izved li v cerkvi svetega Jakoba v Ljubljani mašo Missa in Tempore Belll, s katero se je Joseph Haydn oddolžil za častno članstvo v ljubljanski Filharmonični družbi. Četrtek, 29. december Danes godujeta David in Tomaž. Danes je svetovni dan biotske raznovrstnosti. 1809 se je rodil britanski politik William Ewart Gladstone, premier in vodja liberalne stranke, ki je uvedel številne družbene reforme. 1876 se je rodil španski čelist, dirigent in skladatelj, eden največjih glasbenikov 20. stoletja Pablo Casals.
1890 so ameriški vojaki v bitki pri Ranjenem kolenu pobili okrog 200 mož,
žena in otrok iz indijanskega plemena Sioux.
1926 je umrl avstrijski pesnik Karel Maria Rilke. Njegovo največje delo so
Devinske elegije. S svojim delom je močno vplival na moderno evropsko
liriko.
1921	se je rodil srbski pisatelj in politik Dobrica Cosic. Bil je zagovornik velikosrbskih stališč. V letih l992/93 je bil predsednik ZR Jugoslavije, ki sta jo tvorila Srbija in Črna gora.
1940 je doživel London najhujše bombardiranje od začetka 2. svetovne vojne.
Petek, 30. december Danes goduje Evgen.
1865 se je rodil angleški pisatelj Rudyard Kipling, avtor priljubljenih del za mladino. Leta 1907 je prejel Nobelovo nagrado za književnost. 1916 je skupina ruskih plemičev umorila ruskega verskega fanatika Gre-gorija Jefimoviča Rasputina, ki je zaradi vpliva na carico Katarino praktično z njo vladal Rusiji.
1922	je na vsezveznem kongresu svetov 2215 delegatov iz ruske, ukrajinske, transkavkaške in beloruske sovjetske republike ustanovilo Zvezo sovjetskih socialističnih republik (ZSSR, tudi Sovjetska zveza).
1959 so v ZDA splovili prvo jedrsko podmornico, oboroženo z raketami polaris.
1999 sta zunanja ministra Kitajske in Vietnama skoraj 21 let po kratki,
vendar krvavi vojni podpisala sporazum o meji med državama.
1918 je Narodna vlada Slovenije izdala odredbo o osemurnem delavniku
v tovarniških podjetjih za vse pomožno delavstvo, zaposleno v državnih,
občinskih in zasebnih podjetjih.
Sobota, 31. december
Danes goduje Silvester.
314 je dobilo silvestrovo svoje ime po Silvestru I. ki so ga izvolili za papeža na današnji dan leta 314.
1514 se je rodil flamski zdravnik in anatom Andreas Vesalius, ki je v knjigi prvi pravilno opisal anatomski opis, ki g je napravil na osnovi razteleševa-nja človeških trupel.
1747 se je rodil nemški pesnik Gotfried Bürger. Njegovo najzanimivejše delo je balada Lenora.
1880 se je rodil ameriški general in politik George Marshall, znan predvsem po načrtu ameriške gospodarske pomoči Evropi po drugi svetovni vojni.
1908 se je rodil avstrijski arhitekt in publicist Simon Wiesenthal, ki se je proslavil z lovom na pobegle nacistične vojne zločince. Nedelja 1. januar
Danes je svetovni dan miru in praznik matere Marije.
412 p. n. št. naj bi se rodil grški filozof Diogen iz Sinope.
1431 ali 32 se je rodil Rodrigo Borgia. Kot papež Aleksander VI. se je vpisal
v zgodovino Cerkve po svojem razuzdanem življenju, korupciji in tiranstvu.
1484 se je rodil švicarski verski reformator Ulrich Zwingli.
1823	se je rodil madžarski pesnik in revolucionar Sandor Petofi.
1863 se je rodil pobudnik olimpijskih iger moderne dobe baron Pierre de
Coubertin. Oživil jih je po skoraj 1500 letih.
1898 so se do tedaj samostojna mesta Manhattan, Brooklyn, Queens,
Bronx in Staten Island združila v novo mesto z imenom New York.
Ponedeljek, 2. januar
Danes goduje Makarij.
1492 so v bojih z Mavri Španci zavzeli Granado. Vdal se je zadnji muslimanski vladar v Španiji katoliškima vladarjema Ferdinandu Aragonskemu in Izabeli Kastilski.
1635 je kardinal Richelieu v Franciji ustanovil Academie Francaise. 1822 se je rodil nemški fizik Rudolf Julius Clausius, ki je postavil drugi zakon termodinamike.
1870 se je rodil nemški kipar in grafik Ernst Barlach. V nacističnem obdobju je bila njegova umetnost razglašena za nemoralno. Mnogo del je bilo uničenih.
1882 je ameriški multimilionar John D. Rockefeller ustanovil Standard Oil Trust, v katerem je združil štirideset naftnih podjetij in tako dosegel prevlado na naftnem trgu.
1913 je umrl francoski meteorolog Leon-Philippe Teisserenc de Bort, ki je odkril stratosfero in s tem tlakoval pot študiju višjih plasti ozračja.
Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline
Pričenj
amo na novo
V letu, ki je pred nami, si vsi prav gotovo najbolj želimo miru, sodelovanja in predvsem si želimo videti lučko na koncu tunela krize, v katerega so nas pahnili pohlepneži. Če velja pregovor, da bo novo leto takšno, kot smo ga pričakali, potem bi morali prav posebej letošnje pričakati v miru, brez pokanja, ki občasno že spominja na vojno. To je moja novoletna želja, pa čeprav tudi jaz obožujem rakete. Zato izkoristite naslednje dneve vsi, ne glede na vero, raso ali pripadnost, za pogled v same sebe, druženje z družino, odpuščanje tistim, ki so nam mogoče naredili krivico; tako bomo v novo leto vstopili neobremenjeni ter z novimi močmi in elanom. Vse skupaj bomo še prav pošteno potrebovali.
Rastlina kot darilo
Vstop v novo leto običajno zaznamujejo tudi darila. Navadno so nekoliko manjša, skromnejša, a vseeno pogosto voščimo srečo in zdravje tudi z manjšim darilcem. Bonton sicer veleva, da se rastline ne podarjajo, saj pomenijo za darovalca obvezo in delo, a vendar je nekaj prav posebnih rastlin, ki jih lahko podarjamo za novo leto, nekatere pa lahko podarimo tudi moškemu. Med temi je prav gotovo najprimernejši srečni bambus.
SREČNI BAMBUS (Lucky bamboo)
Imenujejo ga bambus taro, ker s svojimi kolenci res spominja na to rastlino. V resnici je ta rastlina član popolnoma druge botanične družine, imenovane dracene. V tej skupini najbolj poznamo drevo življenja. Naš bambus se latinsko imenuje Dracaena sanderiana. Bambusi so poleg okrasnih trav prekrasne rastline na vrtovih, vendar nekateri zaradi svoje trdoživosti lepo uspevajo tudi v ogrevanih stanovanjih. Srečni bambus pa nekaj časa lepo uspeva tudi v vodi, običajno celo bolje kakor v zemlji. Pravim bambusom ne bi mogli ukrivljati stebla tako, kot lahko najdemo v trgovinah marsikatero rastlino. Si-
Foto: Miša Pušenjak
cer je enako trdoživ in ga ne uničimo kar tako, tako kot velja za srečni bambus. Ravno zato pa ga lahko podarimo, saj ne potrebuje posebne oskrbe, je pa lepo nadomestilo kratkočasnemu rezanemu cvetju. Ker ga lahko dobimo v zelo zanimivih oblikah, ga
lahko tudi lepo božično okrasimo in je res zelo lepo, primerno in obenem ne drago darilo. Ker z njim pravzaprav podarimo srečo, je izredno dragoceno. Te pa prav gotovo ni nikoli preveč. Kupimo ga lahko kot zavito palico z nekaj listja na vrhu ali pa
kot zanimivo povezan kup rastlinic, ki rastejo kar v gobi za aranžiranje cvetja. Ker pa si seveda srečo želimo zadržati v svoji hiši, moramo vedeti, kako naj s takim darilo ravnamo.
Pravzaprav je najbolje, če o njem najmanj razmišljamo. Ne potrebuje ničesar razen vode. Palice torej postavimo v lepe dekorativne vaze. Danes je zelo modno, da jih damo v prozorne vaze, na dno katerih nasujemo kamenje. Tisti, ki imate radi barve, lahko v ' posebnih trgovinah nabavite tudi različno obarvane steklene kamenčke. Tako bo vse skupaj tudi lep okras v stanovanju. Palico zarijemo med kamenje, vode pa nalijemo le toliko, da bo od 2 do 5 cm stebla bambusa v vodi. Če je bo preveč, potem obstaja nevarnost gnitja. Za okras lahko nanje navežemo trakce, okraske ali kaj podobnega. Nikakor pa jih ne barvamo z bleščicami in podobnim, saj tega kasneje z rastlin ne bomo mogli odstraniti. Vodo redno dolivamo, enkrat na mesec pa zamenjamo. Vsake tri mesece lahko vodi dolije-mo navadno tekoče gnojilo za zelene rastline. Tega gnojila naj bo dobesedno samo kapljica, saj je vode zelo malo. Če ga bo preveč, boste požgali korenine. Če začne rastlina po takem gnojenju spreminjati barvo listov in listi posvetlijo, takoj zamenjajte vso vodo, saj ste pognojili preveč.
Taka dekoracija naj bo na svetlem mestu, saj ta rastlina v naravi uspeva na robu svetlega gozda. Ne mara pa pripekanja sončnih žarkov. Če bi po njej stalno pihalo, bi jo sicer motilo, v vsakem primeru pa je ne moti, če občasno med prezračevanjem stanovanja, piha po njej.
Srečni bambus poganja nove poganjke iz zelenega stebla. Če so ti poganjki že preveliki, jih lahko nežno odtrgate in daste v vodo. Pognali bodo nove korenine, na starem steblu pa bodo zrasli novi poganjki. Tako lahko srečo delite tudi s prijatelji.
Za konec pa vam želim kar najbolj miren vstop v novo leto, veliko sreče, zadovoljstva, predvsem pa
miru.
Miša Pušenjak
Zdravstveni nasveti - homeopatija
Zaprtje
Zaprtje je opredeljeno kot težavno in neredno odvajanje majhnih količin trdega blata. Zaprtje je pogosto, vendar redko povzroči resne zaplete. Pozorni moramo biti v primeru, kadar se pomembno spremenita količina blata in pogostost iztrebljanja ali se med samim iztrebljanjem spreminjajo lastnosti blata.
Homeopatska zdravila, ki se uporabljajo za zdravljenju zaprtja, ne delujejo kot odvajala ampak normalizirajo delovanje črevesja ob uživanju dovolj tekočine in hrane z veliko vlakninami.
Najpogosteje uporabljena homeopatska zdravila za zdravljenje zaprtja Nux vomica
Zdravilo se uporablja pri zaprtju, kadar je vzrok neenakomerna, krčevita peristaltika. Blato je trdo in drobno. Pogosta je želja po odvajanju, odvajanja nikoli ne opravimo do konca. Odvajanje blata je neučinkovito. Zaprtje se lahko izmenjuje z drisko in najpogosteje nastopi po prekomernem uživanju hrane ali zdravil ter po dolgotrajnem psihičnem ali čustvenem naporu. Je sredstvo za nepotrpežlji-ve, aktivne in nervozne ljudi, ki veliko delajo. Je učinkovito zdravilo za zdravljenje zaprtja zaradi zlorabe laksansov. Stanje poslabša dotik, prenajedanje močne začimbe, jeza in poživila. Izboljšanje je po počitku, s toploto in zvečer. Lycopodium
Zdravilo uporabljamo za zdravljenje zaprtja na potovanju.
Zaprtje se pojavi ob spremembi okolja in načina prehrane. Prisoten je občutek utesnjenosti okrog pasu in napenjanje v spodnjem delu trebuha. Zdravilo je primerno tudi za otroke, ki zaradi stisnjenih mišic na koncu danke ne morejo odvajati blata. Poslabša se po jedi, pozno popoldan in zaradi toplote, izboljša pa ga umirjeno gibanje. Opium
Zdravilo je primerno pri težavah z neaktivnim črevesjem. Ponavadi se pojavi po operacijah in dolgotrajnem ležanju. V trebuhu je občutek teže. Oteženo je tudi odvajanje vetrov. Lahko se uporabi tudi pri zaprtju, ki je posledica psihičnega šoka in preživelega strahu. Poslabšanje je s počitkom, izboljša pa hoja. Bryonia
Zdravilo se uporablja pri zaprtju, ki je posledica izsušeno-sti sluznic. Blato je suho, kot bi bilo zapečeno. Ni nobene želje po odvajanju. Izsušene so vse sluznic po telesu, zato je bolnik žejen in popije velike količine hladne vode. Stanje poslabša toplota in gibanje, izboljša pa negibno ležanje. Alumina
Zdravilo se uporablja za trdovratna zaprtja starostnikov in dojenčkov. Glavna težave je neaktivnost črevesja. Odvajanje
Foto: Črtomir Goznik
Staphisagria
Mateja Pislak, mag. farm.
blata je zelo težavno, tudi če je mehko. Ponavadi so to oslabeli, slabokrvni ljudje, ki jim primanjkuje moči in energije. Bolnik je pogosto utrujen, pojavijo se lahko motnje v koncentraciji.
Calcarea carbonica
Zdravilo se uporablja pri zaprtju, ki ne dela težav. Bolniki se kljub zaprtju splošno zelo dobro počutijo.
Magnesium muriaticum
Zdravilo se porablja pri zdravljenju zaprtja zaradi obolenja jeter. Blato je suho, trdo in majhno. Značilna je močna žeja s suhim občutkom v ustih. Lahko se uporablja pri zaprtju otrok, ki dobivajo zobke ali kadar ne prenašajo mleka.
Staphisagria
Zdravilo se uporablja pri zaprtju po operaciji v trebušni votlini.
Ob dolgotrajnih, trdovratnih in ponavljajočih se zaprtjih svetujemo obisk pri zdravniku.
Mateja Pislak, mag. farm., Lekarne Ptuj
Midva • Zakonski in družinski center
Ali ti zmorem v tem prazničnem času podariti objem
Prazniki so čas obdarovanja, ko razmišljamo, kaj je tisto, kar bi najbolj razveselilo sina, hčerko, moža, partnerja, mamo, očeta, prijatelja ... So trenutki, ko naša najgloblja hrepenenja po bližini in razumevanju dobivajo nova krila. Ob tem pa se zastavlja vprašanje: Zakaj prazniki, polni pričakovanj in navdušenja, velikokrat prinašajo stisko, nerazumevanje in ponekod tudi prepire in razdore? Čemu je tako? Ali niso naše največje želje usmerjene k hrepenenju po dobrih odnosih?
Kje se nam je torej zataknilo? Ko smo bili otroci, so nas učili, da moramo spoštovati starejše, jim odstopiti sedež na avtobusu, odrasle vikati, pozdraviti, lepo jesti, se lepo vesti in to so odrasli imenovali spoštovanje. Beseda se je zasidrala in postala del našega vsakdana. Še danes, ko
sedim na avtobusu, okrog sebe opazujem, kje je kak starejši, ki stoji in mu je težje od mene. Prav je, da spoštujemo odrasle, le naučili smo se razmišljati in delamo, kar so rekli drugi, da je prav, nismo pa razvili notranjega občutka, kaj mi pomenijo drugi in kako se srečati z njimi v odnosu, kjer je prisotno resnično spoštovanje in naklonjenost. Ustvarjamo življenje pravil, po katerih moramo živeti, nismo pa razvili svojega lastnega čutenja življenja. Ne znamo svojim otrokom narediti toliko prostora ob sebi, da bi se učili iz svojega življenja, ob tem pa bi jih usmerjali in jim pomagali razviti odgovornost in ohraniti njihov resnični jaz. Prepogosto jim vsiljujemo pravila, ne da bi jim razložili, zakaj smo jih postavili. Kontroliramo njihova življenja, njihove partnerske odnose, kasneje starševstvo in težko spustimo kontrolo in zaupamo, da so dovolj odgovorni ter da imajo svojo življenjsko pot, ki je le njihova. Posledica naše vzgoje pa je vidna povsod. Kljub temu da jih usmerjamo in učimo spoštovanja do odraslih, s strahom gledamo, kam gre mladina, in se sprašujemo, kam je zašlo medosebno spoštovanje.
Generacije mladih, ki prihajajo danes, ne vzdržijo več stare avtoritarne vzgoje, zato se upirajo pravilom. Tako pride na avtobus mladoletnik, poišče svoj sedež, ob njem pa starejši komaj
stoji z berglo, in pomisli: »Naj stoji, saj ima noge«! Vzgoja današnjih otrok prinaša staršem nove izzive, saj ti otroci spodbujajo v nas bolj kreativno in spontano starševstvo, kjer se odpira prostor obojestranskega spoštovanja in drugačnega sodelovanja. Tukaj beseda spoštovanje dobi novo globino dojemanja, je prostor, ki nastane med nama, ko ti dovolim, da si to, kar si, te ne spreminjam, ti dopustim, da razmišljaš, čutiš, vidiš, delaš in doživljaš življenje na sebi lasten način, hkrati pa te usmerjam in pazim na tvojo varnost. Ob tem me tvoje mnenje in razmišljanje ne ogrožata, temveč si dovolim tudi jaz ob tebi biti to, kar sem, ker se spoštujem.
Tudi partnerstvo je prostor, kjer si lahko podariva možnost, da ohraniva vsak sebe, se v tems, kar sva sprejmeva in ne spreminjava drug drugega, temveč sebe. S tem pa si odpreva možnost drugačnega dialoga in razumevanju drug drugega.
(Nadaljevanje prihodnjič) Veliko ljubezni polnih objemov vam želim!
Sabina Stanovnik
Vaša vprašanja s področja partnerstva in starševstva so dobrodošla na midva.zdc@ siol.net. Če se ne strinjate, da kljub varstvu vaših osebnih podatkov odgovor objavimo v časopisu, nam to sporočite.
S svetovne
glasbene
scene
Ameriški glasbeni časopis Billboard je objavil lestvico najbolj donosnih glasbenih turnej v letu 2011. Na prvem mestu so pričakovano irski rokerji U2 s svojo turnejo imenovano U2 360°. Samo v letošnjem letu si je na 44 razprodanih koncertih njihovo turnejo ogledalo nekaj manj kot 2,9 milijona ljudi. Tako so z omenjeno turnejo samo v letu 2011 zaslužili kar 293 milijonov ameriških dolarjev. Na drugem mestu je ameriška rock zasedba Bon Jovi, ki je na 68 koncertih zaslužila prav tako neverjetnih 192 milijonov dolarjev. Na tretjem mestu omenjene lestvice najdemo britansko zasedbo Take That, ki je z vsega 19 nastopi uspela zaslužiti kar 117 milijonov funtov. Na četrtem mestu je turneja Rogerja Waltersa, ustanovitelja legendarne zasedbe Pink Floyd, na petem mestu pa je mlada ameriška country-pop pevka Taylor Swift. V prvi deseterici najdemo še naslednje izvajalce: Kenny Chesney, Usher, Lady Gaga, Andre Rieu in Sade. Po končanih 110 koncertih je turneja U2 360° prav tako končala na prvem mestu najbolj dobičkonosnih turnej vseh časov, saj so zaslužili več kot 545 milijonov evrov in prehiteli nekaj let vodilno turnejo A Bigger Bang Tour skupine The Rolling Stones.
Nekdanji basist in pevec legendarne zasedbe The Beatles, Paul McCartney, za 6.
To je to
Foto: wordpress.com
U2
februarja 2012 napoveduje izdajo svojega novega studijskega izdelka. Zaenkrat še ni znan uradni naslov novega albuma, je pa že znano, da se bosta na njem kot gosta pojavila Eric Clapton in Stevie Wonder. Na albumu bomo ob dveh novih skladbah v glavnem lahko slišali same priredbe znanih skladb. Glede samega izbora skladb pa je McCartney dejal, da se je odločil za tiste skladbe, ki jih je poslušal v svojem otroštvu in mladosti in so ga navdušile do te mere, da se je tudi sam začel ukvarjat s pisanjem in ustvarjanjem glasbe.
Znana in nekoč zelo popularna ameriška zasedba The Beach Boys bo prihodnje leto izdala novi album in se odpravila na kar 50 koncertov, s katerimi bodo obeležili 50 let od izida njihovega prvega albuma. Člani zasedbe so trenutno v studiu, kjer pod producentsko palico Briana Wilsona pripravljajo material za omenjeni album. Na albumu bodo seveda tudi največje uspešnice iz njihove
bogate kariere. Turnejo bodo pričeli 27. aprila v New Ore-lansu na festivalu New Orleans Jazz & Heritage Festival, kjer bo hkrati tudi njihov prvi nastop po letu 1985, ko so nazadnje nastopili skupaj v svoji prvotni postavi. Skupino The Beach Boys so leta 1961 ustanovili bratje Brian, Carl in Dennis Wilson, njihov bratranec Mike Love ter prijatelj Al Jardine. Tekom kariere so se na ameriško lestvico 40 največjih hitov uvrstili kar 36-krat, štirikrat na sam vrh.
Ameriška pevka Macy Gray napoveduje, da bo v kratkem izdala svoj novi studijski album. Na novem albumu bo veliko priredb znanih skladb, med katerimi najdemo naslednje skladbe: Wake Up, ki jo v originalu pojejo Arcade Fire, Creep slovitih Radiohead, Teenager zasedbe My Chemical Romance in za priredbo pesmi Here Comes The Rain Again zasedbe Eurythmics. Simpatična Macy Gray je na glasbenem nebu zasijala leta 1999, ko je izdala zelo dober album On How Life Is.
Znana britanska skupina Placebo, ki je nekaj zadnjih mesecev počivala po dolgi dve leti trajajoči koncertni turneji, na kateri je predstavljala svoj zadnji album Battle For The Sun, napoveduje, da
bo v letu 2012 pričela s pripravami za svoj novi studijski album. V pričakovanju nove plošče pa bodo izdali koncertni album, ki so ga posneli na edinstvenem prizorišču, v templju Angkor Wat v Kam-bodži. Album bo na voljo za nakup le preko spletne trgovine iTunes.
®@®
Glasbeni pionirji v mešanju žanrov britanski elektro duo Goldfrapp bodo februarja 2012 pod okriljem založbe Astralwerks na trgovske police poslali novi studijski album The Singles. Novi album zajema njihove največje uspešnice iz vseh petih izdanih albumov. Na album pa so uvrstili tudi dve popolnoma novi skladbi: Yellow Halo in balado Melancholy Sky. Album The Singles: Ooh La La Number 1
Strict Machine (Single Mix) Lovely Head
Utopia (Genetically Enriched) A&E
Happiness (Single Version) Train
Ride A White Horse (Single
Version)
Rocket
Believer
Black Cherry
Yellow Halo
Melancholy Sky
Janko Bezjak
Paul McCartney
Foto: wordpress.com
BILBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	WE FOUND LOVE - Rihanna ft. Calvin Harris
2.	SEXY AND I KNOW IT - LMFAO
3.	IT WILL RAIN - Bruno Mars
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	CANNONBALL - Litlle Mix
2.	WISHING ON A STAR - X Factor Finalists 2011
3.	DANCE WITH ME TONIGHT - Olly Murs
NEMČIJA
1.	VIDEO GAMES - Lana Del Rey
2.	HANGOVER - Taio Cruz ft. Flo Rida
3.	WE FOUND LOVE - Rihanna ft. Calvin Harris
Začetek
Nekega dne sem razmišljal, kje se vse skupaj začne: kje se začne naša družba, civilizacija, mi. Pri semenu, pri žitnem semenu. Tam se vse začne. Če ni tega, ni ničesar drugega, ni ekonomije, kakršnegakoli gospodarstva, nas ni. To je primarni vir energije za naše telo, glavni vir ogljikovih hidratov.
Sicer bi lahko šli še dlje, saj se vse začne s Soncem, vendar na tega nimamo vpliva. Na semena imamo ... Premalo se zavedamo vrednosti dobrega semena, kakor so se tega zavedali včasih. In prav zato me je tako razveselilo, ko sem prebral novico, da se je nekaj ljudi zbralo in v Mariboru ustanovilo tako imenovano semensko knjižnico. Prav lepo se mi je zdelo, da lahko rečem, da pa to v Sloveniji imamo. Poleg tega za semena striktno ne zaračunavajo ali plačujejo ... Seveda kaj takšnega ni zraslo na zelniku nobene institucije, komisije, stranke ali javne agencije, pač pa pri posameznikih, ki so z lastno pametjo vendarle prišli do nekaterih spoznanj.
Recimo do tega, da je dobro seme vredno več kot vsakršno zlato ali denar. Gensko spremenjena semena ne bodo nikoli in nikdar enaka naravnim, ker se človek definitivno v nekaj desetletjih ne bo naučil več, kot se je narava v milijonih let. Pa še nekaj je: gensko spremenjena semena nosijo na sebi patente. Podjetja si jih preprosto lastijo in to je to. S čimer pa se osebno nikakor ne morem strinjati. Semena oziroma žita so dobrina narave vsem nam, ne pa privatna lastnina. Ravno tako kot voda in zrak. Če nimamo tega, je vse ostalo zaman. Ko zmanjka kruha, je čisto vseeno, ali si berač ali pa ultra bogat bankir. Vse se še vedno začne pri semenu. To ni moja modrost; je preprosto dejstvo življenja, fizična in fiziološka omejitev naših teles.
To je razlog, ki se mi zdi tako pomemben za zavedanje pomembnosti vsega tega govoričenja. Do tega je treba imeti nek spoštljiv odnos in prav tako se je treba zavedati pomembnosti tega. Zato se najboljše obdelovalne površine nikakor ne bi smele namenjati avtocestam in raznim nakupovalnim centrom. Naj smo še tako napredni, sofi-sticirani in zaprti v aluminijasto-steklena stanovanja, še zmerom moramo vsak dan nekaj spustiti po požiralniku. Ne glede na vse titule, nazive ter številke, ki se nam sicer zdijo v življenju pomembne ... Tako pač je; mi pa lahko to sprejmemo ali pa ne.
Matic Hriberšek
www.radio-ptuj.si
Le s t v i
1.	DANC
2.	BRD

NAJ ■
CE WITH ME TONIGHT - Olly Murs )GE OF LIGHT - Pink
3.	WE FOUND LOVE - Rihanna ft. Calvin Harris
4.	WITHOUT YOU - David Gueta & Usher
5.	WHEN WE STAND TOGETHER - Nickelback
6.	PARADISE - Coldplay
7.	OUR DAY WILL COME - Amy Winehouse
8.	MARRY YOU - Bruno Mars
9.	MARRY THE NIGHT - Lady Gaga
10.	WHEREVER YOU WILL GO - Charlene Soraia
11.	YOU ANDI - Lady Gaga feako sredo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8» 98,2» 1043 bo Janko Bezjak
Kaj bomo danes jedli
TOREK
krompirjev golaž, hrenovke SREDA
ohrovt z ješprenjem*, sadna strjenka ČETRTEK
piščančji paprikaš, polžki PETEK
jabolčni praženec**, kompot SOBOTA
goveji rezanci z zelenjavo (pripravljeni v voku), dušen riž
NEDELJA
zelenjavna kremna juha, puranje rulade v omaki, kruhova 'klobasa', zelena solata PONEDELJEK
jetrca v omaki, krompir v kosih
*Ohrovt z ješprenjem
Sestavine: 1 čebula, 3-4 korenčki, 1 peteršilj (korenina in zeleni del), 1 glava ohrovta, 4 večji paradižniki, 150 g ješprenjčka, 1/2 glavice česna, sol, ostra paprika (po želji), 1-2 žlici olivnega olja, rožmarin.
Čebulo, korenček in peteršiljevo korenino očistite in na drobno narežite. Ohrovt operite in narežite na trakove. Paradižnik narežite (če ne marate lupine, ga prej olupite). Olivno olje segrejte z rožmarinom in na njem popražite čebulo, korenček in peteršilj, dokler čebula ne postekleni. Dodajte opran ješprenj, pomešajte in dodajte ohrovt. Še malo mešajte, da ohrovt oveni. Dodajte paradižnik (in ostro papriko, če želite bolj začinjeno jed) in solite. Dolijte toliko vode, da bodo vse sestavine pokrite, in pokrito kuhajte pri majhni vročini okrog 40 minut. Po potrebi dolivajte vodo. Pred koncem kuhanja dodajte nasekljan česen, ko pa je jed kuhana, potresite z nasekljanimi peteršilje-vimi lističi. Za tiste, ki jim ohrovt brez mesa noče spolzeti po grlu: na začetku dodajte koščke (ali pa kose) suhe vratovine, pancete ipd.
**Jabolčni praženec
Sestavine: 3 jajca, 2,5 dl mleka, 300 g moke, 1 žlička soli, 2 žlici sladkorja, 400 g jabolk, 50 g masla, sladkor in cimet za posip.
Rumenjake, mleko, moko, sladkor in sol gladko vmešamo ter zmešamo z olupljenimi naribanimi jabolki in snegom. Maso vlijemo v posodo na segreto maslo in pokrito z obeh strani rjavo popečemo. Pred serviranjem praženec z vilicami razkosamo na manjše koščke in ga potresemo s cimetom in sladkorjem. Zraven ponudimo kompot.
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
Smeh ni greh
KATEREMU?
»Mami, pred vrati pa stojita dva človeka in prepevata božične pesmi.« »Na, Mihec, tukaj imaš dva evra, pa jima jih daj.«
»Kateremu, mami? Našemu očku ali tistemu drugemu stricu?«
PRALNI PRAŠEK
»Danes sem pri gospodinjstvu namesto moke v lonec pomotoma stresel pralni prašek.« »In kaj je rekla učiteljica gospodinjstva?«
»Popenila je!«
ZGAGA
Gost naroči jajčka na oko. Ko poje, pokliče natakarico in naroči: »Kozarec radenske, prosim. Zgaga me peče.« »A po jajcih?« »Ne, po grlu.«
pa ji je naročil, naj pokliče doktorja in ga vpraša.
Res. Žena pokliče doktorja in mu pojasni, da ne ve, kako vzeti svečke. »Analno,« ji pove doktor. Ona odloži slušalko in vpraša moža, kaj pomeni analno. »Pokliči ga še enkrat, da ti razloži,« ji reče mož. In res. Ponovno pokliče doktorja in pove za težavo. Doktor z nekoliko povišanim glasom reče: »Rektalno jih vzemite!« Ko je odložila slušalko, je takoj ugotovila, da tudi tega ne razume, zato je poklicala še tretjič. Ko je doktorju razložila, da ne razume obeh pojmov, ji je doktor zabrusil: »Dajte si svečke v rit!« in odložil. »Kaj je povedal?« je zanimalo moža.
»Nič, nadrl me je!«
KAR DANES
»Polde, čez glavo te že imam! Prihodnji mesec bom vložila tožbo za ločitev!«
»O, nikar ne prelagaj na jutri, kar lahko storiš danes, draga.«
KLOFUTE
»Takemu slabemu spričevalu sledijo klofute!« reče oče zgrožen nad sinovim spričevalom. »V redu, očka, saj vem, kje stanuje učitelj!«
SVEČKE
Žena je od doktorja dobila svečke in doma ugotovila, da ne ve, kako jih mora vzeti. Vprašala je moža, ta
POMOČ BERAČU
Pred borzo stoji berač. Mimo prideta dva borznika in eden mu v klobuk vrže 10 evrov. »Kaj si nor? Dal si mu 10 evrov!?« »Moram mu pomagati, saj sem ga jaz spravil na beraško palico!«
UGANKARSKI SLOVARČEK: BUKLE = volnena tkanina s kodrasto ali vozličasto površino, KAOLINIT = glinenec, NAUTILUS = sorta cvetače, RAVNA = ravnina (zastar.), RITOVJE = več ritin, ritinje, SARDO = slovenska
operna sopranistka (Ada, 1929-), SER = ptica ujeda (brkati), SUPE = mala večerja.
■ueaoo 'oeidaj 'eflse 'eonp
'engas '}uain>i 'ip 'jbabu '|auAS 'n 'eun 'epe^je 'ja^e 'm 'jeq 'so| 'alÁoiLi 'ojo '19 'pej§ '}0>i 'sr 'sdns 'sjAeQ auag 'nujioe^ 'eSoSerns 'isejzniue '^ojoiolus '^ojej 'iuazi 'epej 'ia|qo :ouAoiopoA '3>1NVZId>i 31 A31IS3d
Foto: ASV
Foto: AŠV
Govori se ...
... da v neki televizijski hiši resno razmišljajo, da bi po uspešni humoristični nadaljevanki Naša mala klinika uvedli še nadaljevanko Naša mala občina po vzorcih pestrih dogodkov, ki so jim te dni priča v neki obhaloški občini, kjer se lahko pohvalijo z večnim poslancem, ki iz osebnih razlogov ne mara nemškega jezika. Tako da bi bilo glavnih in stranskih igralcev ter zapletov povsem dovolj za kakih 100 nadaljevanj.
... da se bo z uvedbo drugačnega pobiranja smeti pojavila potreba po novem poklicu: sme-tiščni svetovalec. Njegova prva naloga bo razlagati, v katero vrečko ali kanto sodi nek odpadek, še težja pa bo druga: kdaj naj nastavimo pobiralcem za odvoz kakšno vrečko ali kanto. Kajti če bodo nekatere smeti pobirali 41-krat, druge 17- in tretje 13-krat letno, bo seveda treba najti najmanjši skupni večkratnik, največjo skupno mero, ločiti praštevila od sestavljenih
števil in potem morda še kaj odvesti in integrirati.
... da bo v obmejni haloški občini, ki jo vodi eden najuspešnejših in najbogatejših slovenskih podjetnikov, ki baje podpira Fifo in mu je županovanje le hobi, po odhodu dosedanje direktorice občinske uprave na delo v Poetoviono njeno mesto prevzela dosedanja in zelo grobo razrešena direktorice štern-talske občine.
... da je Mina Markovič zasluženo najuspešnejša športnica
letošnjega leta v Spodnjem Po-dravju. Ponavadi je namreč kakšnih 15 metrov nad vsemi.
Vidi se ...
... da so prvo damo policijske postaje pri Sveti Marjeti niže Ptuja (desno) na nekem pred-novoletnem srečanju tudi novinarji skoraj zamenjali z njeno mlajšo sestro. Pa so presenečeni ugotovili, da je sploh nima in da je le sama poskrbela za svojo temeljito stilsko preobrazbo.
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 2. januarja, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj.
Ime in priimek:_
Naslov:_
Pošta:_
Med pravilnimi rešitvami smo izžrebali nagrajenca, ki bo nagrado prejel po pošti. Nagrado prejme Lana Curman, Zgornja Pristava 20a, 2323 Ptujska gora.
Foto: Nataša Slodnjak
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-te-dnik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Tokrat smo prejeli več fotografij Nataše Slodnjak s pripisom: »Lep pozdrav! Pošiljam vam nekaj zanimivih fotografij iz čarobne Tajske. Mogoče bo kakšna dovolj zanimiva za objavo ...« No, mi smo izbrali tajske deklice pri osvežitvi v reki.
I Iskrice
RADIOPTUJ
89,8*98,2*104,3 www.radio-ptuj.si
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejevznakpskpp
			9	3	4			
	2	4	1		7	3	6	
		7		2		1		
	6						2	
		1				7		
	5						8	
		6		9		5		
	4	8	6		1	2	9	
			5	8	2			
	Ljubezen	Poseí	Denar	Zdravje
Oven	¥»¥	©©	€€€	0
Bk	V	©©©	€€	0
Dvojčka	¥»¥	©	€€	000
Rak	VV	©©©	€€€	00
Lev	VV	©©©	€	00
Devica	VVV	©	€€	000
Tehtnica	VV	©©©	€€€	0
Škorpijon	V	©©	€€	000
Strelec	VV	©	€€€	00
Kozorog	V	©©©	€€	000
Vodnar	VV	©	€€€	00
Ribi	V	©©©	€	000
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 27. decembra 2011 do 2. januarja 2012. 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
(Vir: www.pregovor.com)

»Prvi človek, ki je nasprotnika zadel z žalitvijo namesto s kamnom, je bil začetnik civilizacije.« Sigmund Freud -k-k-k
»Kar misliš reči, reci jutri.« Japonski pregovor •k-k-k
»Če lahko zaslužiš srebro z govorjenjem, lahko zaslužiš zlato z molčanjem.« Grški pregovor -k-k-k
»Človek sije izmislil govor, da zadovolji svojo notranjo potrebo po pritoževanju.« Lily Tomlin -k-k-k
»Preveč besed je premalo misli.« Stanislav Šimič -k-k-k
»Beseda je žebelj, na katerega obesimo misel.« Henry
Ward Beecher
-k-k-k
»Besede so pritlikavci, zgledi velikani.« Nemški pregovor -k-k-k
»Kaj ti more kdo z besedo ali žalitvami? Sebi bolj škoduje kakor tebi in ne uide sodbi, kdorkoli si bodi.« Tomaž Kempčan
-k-k-k
»Z drugimi malo govori, s seboj veliko.« Neznan avtor »Besede so palčki, dejanja velikani.« Švicarski pregovor
Ptuj • Zbiranje sredstev za novi mamograf
Darovanje in povezovanje za dober namen
O poteku zbiranja sredstev za nakup prepotrebne aparature, ki rešuje ženska in moška življenja - za rakom dojke namreč obolevajo tudi moški - smo se pogovarjali s Tanjo Tučič, prejšnjo predsednico Soroptimist kluba Ptuj, pod katero se je akcija tudi začela, in novo predsednico Soroptimist kluba Ptuj Bredo Žgeč, ki je posle prevzela oktobra letos.
Z dosedanjim zbiranjem sredstev so ptujske Soropti-mistke zadovoljne, prepričane so, da se jim bodo v tej humanitarni akciji, ki jo mnogi že podpirajo, pridružili številni novi. Čakajo pa tudi, da se bodo z dobrodelnimi prispevki odzvala nekatera velika podjetja in vsi drugi, ki so akcijo v začetku podprli, doslej pa žal svojih prispevkov še niso nakazali. V zadnjem času so se s prispevki izkakazala številna društva kmečkih in podeželskih žena,
pa tudi druga društva, udeleženci različnih obletnic, srečanj, kulturnih prireditev in podobno.
Kot pravi nova predsednica Breda Žgeč, si želijo, da bi do spomladi leta 2012 zbrali čim več denarja, da bi lahko za pomoč v državi pozvale tiste, ki pri nakupu sodobnega digitalnega mamografa za potrebe ptujske bolnišnice še lahko pomagajo. Pri zbiranju sredstev so jim doslej pomagali tudi nekateri sestrski klubi - mari-
Foto: Črtomir Goznik
Tanja Tučič. »V okviru jubileja smo izvedle številne odmevne aktivnosti. Z delom, ki smo ga opravile pod mojim vodstvom, sem zadovoljna.«
Foto: Črtomir Goznik
Breda Žgeč: »Moja prva naloga je nakup mamografa.«
borski, ljubljanski, zagrebški, prav tako klub iz Salzburga in z Islandije, s kar 4000 evri pa je njihovo akcijo podprl prijateljski Soroptimist klub iz avstrijske Lipnice, k sodelovanju pa so povabile tudi druge prijateljske klube v Evropi. Zbiranju sredstev za nakup novega mamografa so se pridružile tudi nekatere občine na Ptujskem in Ormoškem: Središče ob Dravi s 100 evri, Juršinci z 200, Zavrč s 1000 in Cirkulane
s 2500 evri.
Nova predsednica Soropti-mist kluba Ptuj Breda Žgeč poudarja, da je njena prva naloga, da se zbiranje sredstev uspešno zaključi in da pride do nakupa novega mamografa za potrebe ptujske bolnišnice, v kateri letno opravijo 3600 pregledov dojk. Donacije še vedno prihajajo; med večjimi donatorji, trenutno največji, je Feal inženiring iz Ptuja, ki je za nakup daroval kar 7500 evrov, Mlin
Korošec iz Zabovcev je nakazal 1200 evrov, od Perutnine Ptuj so prejeli 1000 evrov, toliko so darovali tudi podjetje MCK, Reiffeisen banka, Območna obr-tno-podjetniška zbornica Ptuj, Modmed, Robert Čeh, Cestno podjetje Ptuj je darovalo 1500 evrov, Mestno gledališče Ptuj je nakazalo 1680 evrov, kolikor je znašal izkupiček od prodaje vstopnic za predstavo Hamlet, in podobno.
Kot pravi Žgečeva, leto 2011 uspešno zaključujejo. V letu 2012 bodo zbiranje sredstev nadaljevali, kajti že januarja bodo podpisali nekaj novih donacijskih pogodb. Ker je vedno več tistih, ki se zanimajo, kje v Ptuju bi lahko darovali za nakup mamografa tudi manjše vsote, pet ali deset evrov, razmišljajo o ureditvi takšne točke, ki bi bila dostopna za vse in obenem varovana. O njeni
lokaciji bodo javnost pravočasno obvestili.
Tudi razstava slik, ki bo marca v Supermestu, bo dobrodelna, izkupiček bo namenjen za nakup mamografa. Svoje slike bo za ta namen darovala ljubiteljska slikarka Štefka Jesenek iz Slovenske Bistrice, s svojimi deli pa se bodo pridružili tudi ptujski slikarji. Na letošnji decembrski dobrodelni stojnici pa so v zameno za dobrodelne prispevke ponujali slikanice za otroke, ki jih je podarila Darja Ambrožič.
V Soroptimist klubu Ptuj so prepričane, da se bo tudi v teh zadnjih prazničnih dneh, ko se srčnost in dobrota kažeta na vsakem koraku, na račun humanosti odprlo še kakšno dobro srce in da se bo pot do novega mamografa še skrajšala.
MG
Sfaj&aka budilka
www. radio-ptuj. ii
89,8 98,2 104,3 Mh
Prireditvenik
Torek, 27. decembra
16:00 Ptuj, dvorana ŠC: Za male in velike s Spidijem, malimi talenti in dedkom Mrazom. Vstopnine ni!
Sreda, 28. decembra
19:00 Ormož, športna dvorana OŠ na Hardeku: 34. novoletni koncert Pihalnega orkestra Ormož
Petek, 30. decembra
18:00
19:00
Polenšak, gasilsko-kulturna dvorana: Božično-novoletni koncert; nastopajo ansambel Saša Avsenika in Modrijani, OŠ Polenšak, Božiček in drugi, v organizaciji TD Polenšak
Destrnik, Volkmerjev dom kulture: Božični koncert Pihalnega orkestra občine Duplek, najlepše skladbe Mozarta in Straussa v družbi baletnih plesalcev
Mali oglasi
STORITVE
IZVAJAMO IZOLACIJO VLAŽNIH HIŠ, ravnih streh, teras, balkonov, kleti, ki jih zaliva voda, in vsa druga gradbena dela. Hack Janos, s. p. Telefon 02 579 91 66, 041 636 489.
TV
Televizija Skupnih nternih Programov
TV
www.siptv.si
TOREK 27.12.
SREDA 28.12.
8:00 Praznični koncert OŠ Destrnik - Tr. vas 9:40 Praznični koncert Anite Kralj 1. del 10:40 Polka in Majolka 11:35 Ujemi sanje 12:35 Video strani 18:00 Destrnik - Iz domače skrinje 20:00 Dobrodelni praznični koncert OŠ 2011 21:35 Polka in Majolka 22:35 Ptujska kronika 22:35 Oddaja o kulturi 23:05 Video strani
8:00 Dobrodelni koncert Oš Hajdina 9:35 Hajdina - Koncert pevcev iz Ukrajine 10:40 Hajdina - Iz domače skrinje 12:15 Video strani 18:00 Hajdina - Iz domače skrinje 19:30 Glasbeni utrinki 20:00 Kronika iz Občine Hajdina 21:30 Hajdina - Iz domače skrinje 22:30 Mozaik kulture 23:00 Video strani
ČETRTEK 29.12.
8:00 Obletnica Domavskih Lukaric 9:55 Dornava - Miklavžev koncert KD Mozaik 10:50 Polka in Majolka 11:50 Video strani 18:00 Dornava - Iz domače skrinje 20:00 Praznična prireditev iz Juršinc 21:45 Domava - Iz domače skrinje 23:30 Video strani
Z vami že 15 let!
Uredništvo:(02) 754 00 30 Marketing:(02) 780 69 90,031 627 340
Domava 116 D, 2252 Domava
GOTOVINSKA POSOJILA NA POLOŽNICE, posojila za zaposlene in upokojence, izplačilo gotovine takoj, tudi za osebe z nižjimi dohodki. Info-kredit, d. o. o., Mlinska ulica 28, 2000 Maribor, telefon 051 70 10 20 ali 02 25 27 363.
SIGOLDI, d. o. o.
SIGOLDI, d. o. o. ODKUP ZLATA IN SREBRA Odkupimo nakit iz srebra in zlata, srebrne in zlate kovance, zobno zlato, jedilni pribor iz zlata in srebra. Sigol-di, d. o. o., Osojnikova cesta 3, Ptuj. Tel. 02 620 88 04 GSM 051 823 072. Odprto: sreda, četrtek in petek od 9-12 in 1317. Telefon 041 631 027.
KMETIJSTVO
OBRTNA CONA Markovci pri Ptuju
Občina Markovci prodaja na atraktivni lokaciji v neposredni bližini Ptuja ob moderno razviti obrtni coni Novi Jork 2,5 ha opremljenih stavbnih zemljišč. Cena je 21 €/m2 + DDV. Parcele so oproščene plačila spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča. Javni razpis je objavljen na spletni strani www.markovci.si.
PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine. Možnost odkupa na panju. Aleksander Šket, s. p., Irje 3/d, 3250 Rogaška Slatina. Ostale informacije dobite po telefonu 041 326 006.
PRODAM SUHA bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, vse z dostavo. Tel. 051 667 170.
PRODAJAMO bele piščance domače reje, Irgoličevi, Sodinci 22, Velika Nedelja. Telefon 713 60 33.
DRVA iz sušilnice in bukovi briketi, 1 t nadomesti 7,5 m3 običajnih bukovih drv, ugodna dostava. Telefon 051 828 683.
fffffffff'
VCLIKA BOŽIČNO-NOVOLETNR PRIRCDITCV
»ZA MRL€ IN VČUKČ«
v torek, 27. decembra, ob 16. ur! v športni dvoran! Center |
SPIDI z mini talenti, in D£DEK MRAZ
Nastopili bodo še:
■	čarodej Avgustino
■	Športna šola JuHuHu
■	plesna šola Mambo	(¡j Q
■	harmonikarija Peter Prohart in Denis Podlesnik
Ustvarjalne delavnice:	^
■	DPM Videm	\J
■	Pikapolonica	^
■	Boxmark

Pokrovitelji
Voditeljici:	© G
Mateja Tomašič in Manja Kokol
Organizator: Družba Radio-Tednik Ptuj
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
DOM STANOVANJE
ODDAM 3-sobno stanovanje v izmeri 80 m2, renovirano, delno opremljeno v Kraigherjevi ulici na Ptuju, za daljše obdobje z možnostjo kasnejšega odkupa. Telefon 041 915 364.
ZAPOSLIMO pridno ter komunikativno dekle za delo v gostinskem lokalu. Gostilna Kureš, Mateja Kureš, s. p. Šikole 26, Pragersko. Telefon 02 792 02 81, 041 305 484.
NEPREMIČNINE
V CENTRU MESTA, KREMPLJEVA ULICA NA PTUJU oddamo v najem poslovne prostore v drugem nadstropju v izmeri 68 m2. Telefon 041 212 136.
Krvodajalci
29. november: Dejan Govedič, Me-kotnjak 36 a, Ljutomer; Franc Ivanuša, Mihovci pri Veliki Nedelji; Franc Roškar, Runeč 77; Milena Zemljak, Mihovci pri Veliki Nedelji; Andrej Bombek, Cvetkovci 108; Helena Toplak, Rakovci 6 a; Mitja Zadravec, Zamušani 22 c; Mitja Pernek, Kozminci 9 a; Danica Kurež, Podlehnik 3 a; Andelo Maračič, Rimska ploščad 1, Ptuj; Klementina Kojc, Podlehnik 61; Leon Kaučevič, Apače 177 a; Tamara Ram-šek, Nova vas pri Ptuju 46; Ana Bedrač, Rimska ploščad 15, Ptuj; Matej Kozel, Zakl 37 a; Jožefa Svenšek, Podlehnik 40 e; Franc Hentak, Stanošina 29 c; Branko Korez, Stogovci 22; Danijel Zajšek, Straj-na 42; Andreja Gajšek, Podlehnik 61; Alen Plavčak, Podlehnik 2 a; Danijel Brec, Gorišnica 76; Milica Jeza, Podlehnik 6 a; Renata Širec, Slape 14; Olga Hren, Gorca
13	a; Franc Cafuta, Zamušani 22 c; Tonček Cenar, Mezgovci 55; Stanko Plavčak, Podlehnik 2 a; Srečko Sitar, Lancova vas 59 b; Aleksander Šeruga, Kajuhova 5, Ptuj; Jožefa Gmajner, Ul. 25. maja 7, Ptuj; Sonja Horvat, Bukovci 88 a; Danijel Murko, Gorca 11, Podlehnik; Barbara Feguš, Spuhlja 83; Alen Štrucl, Dravinjski Vrh 2 b; Dejan Gojčič, Zlatoličje 37 a; Romana Karo, Kopivnik 6 a, Fram.
1. december: Petra Plemenič, Kolodvorska c. 2, Ormož; Franc Roškar, Bresnica 15; Lidija Medved, Podlože 69; Janez Vi-dovič, Lovrenc na Dravskem polju 67; Aleš Pirnat, Finžgarjeva 21, Ptuj; Sašo Kaučič, Zamušani 18 a; Marija Rojko, Nova vas 77; Branislav Svenšek, Žetale 105; Albin Voda, Destrnik 28 b; Milan Frank, Bukovci 30; Aleksander Bedrač, Cirkulane 78; Ivan Hentak, Gubčeva 5, Ptuj; Rudolf Pulko, Krčevina pri Vurbergu; Nastasija Erhatič, Pongrce 34; Danaiel Vrtačnik, Zabovci 29; Sandi Svenšek, Žetale 105; Boštjan Gašparič, Arbajterjeva 5, Ptuj; Dušan Hebar, Zg. Pristava 35 a; Jožef Šprah, Pobrežje 27; Sabina Kolarič, Ul. 5. pre-komorske 12, Ptuj; Vera Sakelšek, Videm 10; Brigita Pulko, Krčevina pri Vurbergu; Marija Trafela, Ljubstava 27; Milena Mur-šec, Ločki Vrh 28; Stanko Polič, Vintarovci 76; Dušanka Mohorič Vajngerl, Gomilci
14	a; Zorana Štalcer, Formin 31; Dejan Peršuh, Pleterje 47; Jožica Predikaka, Ki-car 77; Stanislav Mislovič, Dornava 35; Anica Primožič, Vičanci 6; Matjaž Majcen, Grlinci 37; Milan Hebar, Trubarjeva 11, Ptuj; Stanko Zupanič, Gorišnica 100 b; Štefan Petrovič, Strajna 45; Jana Jerenec, Cirkovce 46; Miloš Ličina, Ormoška cesta 59, Ptuj; Željko Dovnik, Šikole 61 a; Jožef Rubin, Arnolda Tovornika 6, Maribor; Sonja Plečko, Brezula 58.
6. december: Vida Škvorc, Breg 1, Središče ob Dravi; Stanko Zebec, Šalovci 15, Središče ob Dravi; Vladimir Gregorec, Podgorci 41; Marija Marčec, Godeninci 9, Središče ob Dravi; Alojz Kikl, Skorba 6; Zvonko Auer, Mihovce 12; Miran Predika-ka, Lovrenc na Dravskem polju 6; Franc Čeh, Dornava 79 b; Janez Čuš, Gabrnik 20; Janko Kolarič, Gerečja vas 86; Petra Gabrovec, Moškanjci 46 d; Nežika Šam-perl, Spuhlja 28; Milena Ozvatič, Ločki Vrh 1; Miran Munda, Sp. Ključarovci 15 A; Danica Mahorič, Brstje 1; Irena Mihali-nec, Rimska ploščad 20, Ptuj; Nina Voda, Mestni Vrh 43; Andrej Arnuga, Trnovska vas 49; Valerija Drevenšek, Pleterje 55; Željko Cmrečnjak, Ul. 1. maja 6, Ptuj; Tadej Ostrš, Panonska 5 b, Ptuj; Martin Petek, Slovenja vas 38 a; Sergej Debeljak, Bukovci 142; Janez Vogrinec, Pobrežje 140; Janez Ozmec, Trgovišče 52; Barbara Rižnar, Gajevci 16 a; Franc Hajšek, Prepuž 9, Zg. Ložnica; Nina Hajšek, Prepuž 9.
Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je.
V SPOMIN Anici Žunkovič
IZ GRDINE 2 a
Tiha bolečina spremlja spomin na 24. december 2010. Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njenem grobu.
Vsi njeni
Veš, da je vse tako, kot je bilo. V vsaki stvari si, ki je v hiši, v mislih si, besedah naših, da, celo v sanjah, le da korak se tvoj nič več ne sliši...
(J. Medvešek)
SPOMIN
27. decembra mineva leto žalosti, odkar se je od nas poslovil
Anton Šibila
IZ TRNOVCA 14
Vsem, ki postojite ob njegovem grobu, z lepo mislijo, molitvijo in prižgano svečo ohranjate spomin nanj, iskrena hvala.
Tvoji najdražji
Vajine pridne roke, pošteno in dobro srce so naš ponos in lep spomin na vaju.
V SPOMIN
15. novembra je minilo eno leto in danes, 27. decembra, mineva tri leta, odkar sta nas zapustila nadvse draga starša, stara starša ter prababica in pradedek
Jožica in Jakob Lozinšek
IZ GRAJENE 34
Hvala vsem, ki postojite ob njunem grobu in v spomin prižigate svečke.
Žalujoči: vsi vajini
PTUJSKA TELEVIZIJA
[peon
PROGRAMSKA SHEMA PeTV
Toreh Z7.T2
9:00 Dnevnih Ti Maribor 9J5 Hrana in vino 9:50 Spo^riajmose.cam - pori. 10:45 Modro-pon. 11:20 Pomurski tednik 12:00 Ptujska kronika 12:20 Info kanal 15:35 Hraniti lina-pori. 16:00 Ptujska krpnika-pori. 10:20 Info kanal
17:00 Zavec VS. Hamlet-dobrodelna
prireditev por. 18:00 Ptujska kronika -pon. 18:20 Moto scena -6. oddaja pon. 18:40 Dan življenja - dokumentarni
film pon. 19.00 Intp kanal 20:00 Ptujska kronika - pon. 20:20 Ptujske odrske duška — pon. 20:40 Od kleti do kieti - 3. del 22:00 Ptujska kronika-pon. 22:20 Info kanal
Sreda 21.12.
9:00 Dnevnih TV Maribor
9:25 Hrana in lino
9:50 Beach master reportaža pon,
10:00 Ptujska kronika - pon.
10:20 Spoznajmose.coiti - pon.
11:15 Modro - pon.
11:50 Smeha polna skleda -
2. oddaja pon. 12:15 Duliovna oaza — 2. oddaja pon. 12:40 Od kleti do kleti-4. del 13.55 Info kanal 15:35 Hrana in vina - pon. 16:00 Info kanal 17:00 Čista umetnost-pon. 17:30 Lokacija Slovenija 13 00 Povabilo na kavo 13:30 Kultura na dlani - oddaja o
irojektu EPK pori. 19:15 Info kanal 20:00 Ptujska kronika - pon. 20:20 Zavec VS. Hamlet-
dobrodelna prireditev pon. 21:25 Povabilo na kavo-pon. 21:55 Aegi IV - Gorišnica 22:55 Info kanal
četrtek 29,12.
-3:00 Dnevnik TV Maribor
9:25 Hrana in vino
9:50 Spoznajmose.com - pon.
10:45 Modro - pon.
11:20 Od kleti do kleti 1. del pon.
12;00 Ptujska kronika
12:20 Povabilo na kavo - pon.
12:50 Info kanal
15:35 Hrana in vino - pon.
16:00 Ptujska kronika - pon.
16:20 Info kanal
17:00 Koncert Bacu Čarih
18:00 Ptujska kronika - pon.
18:20 Šport(no)-pon.
18:50 Slovenija plava - reportaža pon.
19:10 Info kanal
20:00 Ptujska kronika - pon.
20:20 Ptujske odrske deske - pon.
20:40 Tri - avtorski projekt Boženo
Krivec pon. 21:25 Folklorni klmavčevi večeri -
reportaža pon. 22:00 Ptujska krvnika - pon. 22:20 Info kanal
www.petv.tv
Odslej nas lahko spremljate M na 15
www.radio-tednik.si
Ptuj • Priznanje za Gastro Marjana Skoka
Jubilej z grenkim priokusom
Na strokovnem srečanju gostincev, ki je bilo 8. in 9. decembra v Portorožu, je znani ptujski gostinec Marjan Skok, ki ima restavracijo Gastro na Ptuju, prejel priznanje Sekcije za gostinstvo in turizem pri Obrtni zbornici Slovenije za dosedanje sodelovanje, razvoj gostinske stroke in ob 20-letnici dejavnosti. V strokovnem delu srečanja so letos sodelovali s pripravo govejega golaža, predstavili pa so se tudi s svojo znamko piva Skok, ki je nekaj posebnega, saj je pripravljeno brez konzervansov. Med udeleženci je s svojo izjemno svežino vzbudilo precejšnjo pozornost. Gre v bistvu za butični izdelek, ki so ga razvijali nekaj let.
Na priznanje stroke in na vse svoje dosedanje delo je Marjan Skok zelo ponosen. Dva mandata je vodil sekcijo gostincev pri Območni obr-tno-podjetniški zbornici Ptuj, v tem trenutku pa se najbolj posveča sodelovanju gostincev Podravja z Varaždinom. Obdravski gostinci obeh dežel iščejo skupne točke, izmenjujejo strokovno znanje in izkušnje. Slovenski gostinci tako hrvaškim lahko veliko pomagajo z izkušnjami pri kadilskem zakonu, standardu Haccap, zakonu o varnosti in zdravju pri delu ter davčnih blagajnah, pa tudi glede izkušenj pri ekologiji - ločevanju odpadkov. Precej problemov pa imajo obdravski hrvaški gostinci pri uvajanju protika-dilskega zakona, s katerim se gostinci na hrvaški obali za razliko od kontinentalnega dela ne srečujejo.
Nelojalna konkurenca v občinskih in drugih dvoranah
Začetki Gastroja, ki je danes uspešno družinsko podjetje, v katerem ob Marjanu Skoku delajo še sin, hčerka, zet in žena, segajo v leto 1991. Uradno so pričeli poslovati 3. maja 1991. Slovesnost ob 20-letnici bodo pripravili 3. maja 2012. Kot pravi Marjan Skok, so letošnji praznični dnevi vse prej kot praznični. Na Ptuju in v okolici je iz leta v leto težje delati.
Če kdaj, imajo gostinci v teh dneh na vsakem koraku opraviti z nelojalno konkurenco. Prireditve, ki potekajo v občinskih in gasilskih dvoranah, izvajajo vsi drugi, le gostinci ne, pa čeprav izpolnjujejo vse pogoje za opravljanje te dejavnosti. Vse te novodobne dvorane, ki jim jemljejo kruh, imajo zelo lepe urejene kuhinje, v katerih delajo ljudje, ki niso usposobljeni, velikokrat pa tudi tisti, ki nočejo biti zaposleni pri obrtnikih, saj jim delo na takšnih prireditvah prinese tudi 250 evrov neobdavčenega denarja po dogodku. Ker se jim takšno delo izplača, niso zainteresirani, da bi se zaposlili.
Bolj kot kadarkoli poprej pa se morajo gostinci v tem
Foto: Črtomir Goznik
„Trudimo se in delamo po najboljših močeh."
času boriti tudi za stroko, glede na to, da je danes lahko gostinec praktično vsak. Borijo se za povrnitev ugleda stroke in gostinca, ki mora nekaj vedeti, da svoje delo lahko opravi kvalitetno in v zadovoljstvo potrošnika. Kot slikovito pove Marjan Skok, bi tudi sam znal peljati avtobus, glede na to da zna voziti osebni avtomobil. Vendar ga ne more, ker za to ni usposobljen.
Po vseh teh letih napornega dela v gostinstvu bi bil čas, da si malo oddahnejo, vendar jim žal razmere tega ne dopuščajo. Katastrofalno stanje v gospodarstvu in usihanje podjetij se še kako odraža na njihovem poslovanju. Drastično se je zmanjšalo število malic, ki jih dnevno pripravljajo, veliko trdo zasluženega denarja, kar 400 tisoč evrov, so jim v teh letih odnesli stečaji, ob tem pa jim kruh od-žirajo že omenjene dvorane s prireditvami, ki so jih brez slabe vesti pomagale graditi občine. Ob vsej tej izgubi jih morajo pogosto poslušati v postopkih stečajev tudi od sodnikov: 'Zakaj pa ste jim dali hrano, če ste vedeli, da bodo šli v stečaj?!' Treba je vedeti, da je pri prehrani rok plačila 60 dni, če jim kuhaš še mesec dni, pa to nanese okrog 25 tisoč evrov. Najbolj pa boli dejstvo, da ljudje, ki so podjetja pripeljali do stečajev, danes živijo zelo dobro. Boli pa tudi njihovo ignorantsko obnašanje, ker kljub dolgovom, ki so jih povzročili, lahko v novih podjetjih delajo naprej, povrhu pa človeka, ki so mu povzročili škodo, danes nočejo niti poznati.
Kot opozarja Marjan Skok, bodo delavci v gostinstvu
ostali še bolj iskani kader, kot so danes. Splošno stanje v družbi jim danes ne omogoča več takšnega razvoja kot v preteklosti, tudi zaposlenih ne morejo več tako dobro plačevati kot nekoč. V gostinstvu je razvoj zelo hiter, zato si nazadovanja ni mogoče privoščiti. Vsako leto je nekaj novega, kot so recimo spremembe v tehnologiji kuhanja
in pečenje pri nizkih temperaturah, da ostanejo živila čim bolj naravna - in vsemu temu je treba slediti.
V	Kočicah želijo
■ III	V!VV
urediti prenočišča
Ko je Marjan Skok pred dobrimi dvajsetimi leti začel dejavnost, je imel 18 zaposlenih.
V	tem času se jih je večina že upokojila, iz prve ekipe delajo le še trije. V začetku jim ni bilo lahko, ker niso imeli opreme. Kmalu pa so postali zgled opremljenosti v širšem prostoru; kot prvi so se na primer opremili s parno kon-vekcijsko pečjo.
V najboljših letih so imeli 44 zaposlenih in so pripravili 4200 obrokov na dan, danes jih je 22. Malice vozijo do Ormoža in Majšperka, gostinske storitve s hrano in postrežbo (ketering) pa izvajajo praktično po celi Sloveniji. Zmanjšanje števila zaposlenih je
posledica upada industrije na Ptujskem, kajti s svojo dejavnostjo so pretežno vezani na industrijo, te pa danes v tem okolju skorajda ni.
Pred sedmimi leti so odprli pivovarno, katere zmogljivost je okrog 50 tisoč litrov letno; pivo v celoti prodajo v lastni mreži. Stavijo na organizacijo prireditev v povezavi s pivovarno. Če bo treba, bodo začeli peči tudi kruh in sladice. Želijo si, da bi gostilna ostala gostilna, čeprav se zavedajo, da se zlati časi več ne bodo vrnili in da so skupaj z njimi v teh letih izgubljali tudi peki in mesarji.
Kljub krizi z optimizmom zrejo v bodočnost. Čakajo na davčne blagajne, ki naj se uvedejo za vse, brez izjeme, pravi Marjan Skok. Nekaj prihranijo pri plačevanju za Sazas, saj jim je s pritožbami uspelo izboriti si staro tarifo.
Še vedno imajo tudi lokal za zaključene družbe in piknike v Kočicah v Halozah, kjer načrtujejo v bližnji prihodnosti postavitev počitniške hiše, s katero bi pridobili prvih dvajset postelj, saj jih nujno potrebujejo za turiste tudi v občini Žetale. Tod mimo gresta ekološka pohodna pot in planinska pot na Donačko goro, zato je lokacija je več kot primerna. Marjan Skok je prepričan, da jim bo načrt uspel, kajti tudi žetalski župan Anton Butolen je naklonjen temu projektu.
MG
Osebna kronika
Rodile so: Mojca Stajnko, Zamušani 62, Gorišnica
-	deklica Lina; Aleksandra Horvat, Sakušak 61, Juršinci - deklica Maša; Barbara Tandler, Gortina 41, Muta - deklica Zala; Klementina Donaj, Gajevci 24 a, Gorišnica - deklica Ana; Katja Toplak, Stojnci 136/d, Markovci - deček Luka; Mojca Stramič, Zgornja Pristava 4 a, Ptujska Gora
-	deček Blaž; Natalija Bubn-jar, Žerovinci 10, Ivanjkovci
-	deklica Nika; Barbara Ve-selko, Pohorska ul. 7, Maribor - deklica Ana; Jasna Cafuta, Zagrebška c. 119, Ptuj - deklica Mara; Katja Gaiser, Ul. Borisa Kraigherja 3, Kidričevo - deklica Zala; Nataša Svenšek, Zakl 30 c, Podlehnik - deček Nik; Mar-jetka Kodrič, Zbigovci 57, Gornja Radgona - deček Tian.
Umrli so: Marija MASTEN, roj. Petričič, Lešnica 1, roj. 1942 - umrla 16. decembra 2011; Janez IVANUŠA, Cvetlična ul. 8, Ormož, roj. 1928 - umrl 22. decembra 2011; Vladimir KAJZER-SPERGER, Aškerčeva ul. 4, Ptuj, roj. 1939 - umrl 19. decembra 2011; Stanko ŠEGULA, Rogozniška c. 20, Ptuj, roj. 1944 - umrl 20. decembra 2011; Alojzija PRIMOŽIČ, roj. Primožič, Ki-car 13, Ptuj, roj. 1937 - umrla 21. decembra 2011 Poroka - Ptuj: Matej Selinšek, Trubarjeva ul. 5, Pragersko, in Martina Štampar, Vitan 8, Ormož.
budilka
89,8 98,2 104,3 Mla
¡^bilulajte nad tudi na ópletu: www. radio-ptuj.ái
Foto: Črtomir Goznik
RADIOPTUJ
69,8-98,2-ICH3
Restavracija Gastro
Napoved vremena za Slovenijo
Se zmrzlina grudna ne ostaja, že prosinca hujši mraz nastaja.
-5/2
Danes bo precej jasno, zjutraj in dopoldne, ponekod pa tudi večji del dneva bo po nižinah megla ali nizka oblačnost. Najnižje jutranje temperature bodo od -7 do -2, na Primorskem okoli 0, najvišje dnevne od 1 do 6, na Primorskem do okoli 10 stopinj C.
Obeti
V sredo bo precej jasno. Zjutraj in dopoldne bo po nekaterih nižinah megla. V četrtek bo sprva še delno jasno z jutranjo meglo, čez dan pa se bo od zahoda pooblačilo in proti večeru se bodo začele pojavljati manjše padavine.
HERCOG d.o.o.,
Naše storitve: ■ izvedba sončnih elektrarn na ključ Hermanova 3, Ptuj . prodaja ¡n montaža italijanskih kritin GSM 031 500 598, ¡„ fasad z izolacijo 040 460 886	- pokrivanje vseh vrst streh.