Leto V., štev. 210 Izhsja ob « zjutraj. Stane mesečno 20 — Din ca inozemstvo 30*— a neobvezno Oglasi po tarifu. Uredništvo t Miklošičeva cesta št. 16,1 Telefon žt 72. Lfublfana, petek, 5. septembra 1924 Poštnina pavšallrana. Dnevnik ga gospodarstvo prosveto in politiko Cena 2 Din Upravništvo: LJubljana, Prešernov« ul. št 64. Telet št. 96. Podružnici* Maribor, Barvarska uL t Celje, Aleksandrova e. Račun pri poštn. čekov, zavodu štev.. 11.842. Ljubljana, 4. septembra. Poldrugo leto je že preteklo, odkar EO se vršile zadnje volitve v narodno skupščino. Tedaj so slovenski voliici v masah drveli na volišče, da vržejo volilne kroglice v skrinjico SLS. Saj je pa tudi klerikalna stranka obetala ljudstvu na zemlji raj, za slučaj, da bodo njeni poslanci izvoljeni. Ce zmaga SLS, potem je avtonomija Slovenije gotova stvar, ž njo pa pride vse. kar so si ljudje pred volitvami v raz-nih krajih želeli: tu odprava šole, tam i odprava davkov, tam zvišanje cen | kmetijskih produktov, tu uničenje! draginje za vse potrebščine, tu cenena, če ne brezplačna stanovanja, tam visoke najemnine. Ena poglavitnih klerikalnih obljub je bila tudi takojšna vrnitev slovenskih vojakov iz Makedonije. V poldrugem letu je bilo dovolj prilike, da klerikalci za velikansko zaupanje, ki so ga dobili z izvolitvijo 21 poslancev v Sloveniji, vsaj nekaj pokažejo, kaj so storili za ljudstvo. Do danes se pa to še ni zgodilo in čudno Di, če se voliici razočarani in prevarani obračajo od njih. Dokler je parlamentarno zastopstvo SLS še markiralo opozicijo, zlasti, dokler se je SLS senčila v milosti vlado Markovega protokola, so klerikalci svoje ljudi še lahko držali pri zadovoljstvu, ker so igrali dvojno ulogo. V Beogradu so pobirali drobtine z vladnih miz, v Sloveniji so pa na shodih in v časopisju lahko uganjali naj-gršo demagogijo, huiskajoč ljudstvo proti vsemu, kar mu ni bilo všeč. Od kar je SLS za vsakogar vidno stopila v vlado in na ministrske stole posadila kar štiri svoje ministre, je slepomišenja konec. Sedaj klerikalcem ni vee mogoče razglašati, da oni niso odgovorni za vse, kar se v državni politiki dogodi in tudi jim ni mogoče še naprej z obljubami slepiti ljudstva, kjer je treba, da z dejanji dokažejo, kaj znajo in zmorejo. Dosedanji rezultat- klerikalne politike od 18. marca 1923 naprej je za SLS naravnost porazen. Na tem dejstvu tudi vstop klerikalcev v vlado ni ničesar izpremenil, pač pa krepko potrdil, da so bila vsa klerikalna obetati ja pred volitvami neiskrene besede, preračunane za varan je politično nezavednih volilcev. Dosedaj SLS še niti ene volilcem danih obljub ni izpolnila! Klerikalno-radieevska vlada je že drugi mesec ua krmilu, a od nje je javnost dosedaj največ samo to slišala, kako v vsaki svoji seji odstavlja dosedanje uradnike in postavlja na njihova mesta svoje pristaše. Ni to samo skrajno krivičen in nemoralen akt, da se iz strankarskih ozirov in proti zakonskim predpisom preganja tudi najbolj kvalificirane in korektne uradnike, marveč tudi dejanje, ki prizadeva državi ogromno materijelno in moralno Škodo. Povrh pa igrajo vladinovci napram uradništvu še grdo ulogo, da jim obetajo zvišanje prejemkov, dasi v tem pogledu dosedaj še niso niče-'ar'storili, da bi uradništvo kaj dobilo. Da bi jih uradništvo in javnost neprestano ne drezala, bi danes še obljub ne bilo. Medtem ko vladni krogi neprestano govore o «spora,zumu>, o »svobodi*, o »pravici*, »redu* in »za konitosti*, na žalost vidimo, da se bolj in bolj vdomačuje režim nezakonitosti, nasilja in krivice. V kolikor ministri SLS, odkar njihova vlada obstoji, niso potovali, so vso svojo pozornost obračali le v dobrobit svoji stranki, v kateri pa so prišli na svoj račun le oni, katerim je stranka pravzaprav namenjena. Gospodje župniki in kaplani so že dobili izplačane višje draginjske doklade, bunam so bile nakazane plače, škofova tiskarna, je dobila posebne privi legije v založbi šolskih knjig in »Slovenec* je prejel iz reptilskega vlad-tiejra fonda ma-stno nagrado za izlet V Švico. Ljudstvo ni dobilo ničesar. Pač m ?e pod novo vlado davki bolj neusmiljeno iztirjavaio kot kedaj preje, draginja na tržiščih postaja vsak dan yečia in neznosnejša in slovenski vojaki morajo še naprej ostati v Make doni ji. Medtem ko ima vlada denar vse druge kraje, ga za Slovenijo iiima. Polhovgrajsk.i nesrečneži, ki imajo radi neurja čez 20 milijonov škode, po dobili od slovenskega poljedelskega ministra podporo, ki je menda manjša, kakor pa znašajo 1-idnevni stroški za vzdrževanje samo klerikalnih štirih ministrov. Komaj pa je prišla nova vlada na krmilo, že razglašajo, da bo budžet. ki ga pripravlja za prihodnje leto, zvišan na 12 milijonov potrebščine, kar znači, da morajo biti davkoplačevalci pripravljeni še na novo in •večje oovišanie davkov. Tako bomo Nesprejemljive Radiceve zahteve RADIČEVI ODPOSLANCI ZAHTEVAJO VRNITEV HRVATSKIH VO-JAKOV IZ MAKEDONIJE. - GENERAL HADŽIČ PRI KRALJU. Macdoaaldov veliki govor pred Zvezo Beograd, 4. septembra, p. Predsednik vlado g. Davidovič je danes dopoldne sprejel podpredsednika HRSS g. Preda v-ea in dr. Mačka v navzočnosti ministrov gg. Korošca in Spaha. Radičeva odposlanca sta poleg raznih osebnih in gospodarskih koncesij zahtevala pristanek vlade, da se hrvatski vojaki, ki služijo v južnih krajih povrnejo domov. Razen tega se morajo premestiti iz Hrvatske gotovi oficirji, ld so se Radieu posebno zamerili. Maček in Predavec sta predlo- PROTI OBNOVITVI PREJŠNJIH ZVEZ- - NEMČIJA SE MORA SPRE JETI V ZVEZO NARODOV. - O KONFLIKTIH NAJ RAZSOJA PO-SEBNO RAZSODIŠČE. - V EVROPI NAJ SE SKLIČE RAZOROŽIT- VENA KONFERENCA- Ženeve, 4. septembra, s. Že dosedaj | nost za vojno. Večkrat je trajalo 20 let, »*pnpral Hadž:č smatra da je ta zanteva veliki naval občinstva na seje Zveze na* j dokler si niso bili na jasnem, kdo je bi £ ~: svss-M ZSZSSL! STffS »M sploh spušča žila Davidoviču tudi seznam uradnikov,j ki jih je odstraniti odnosno namestiti. . G. Davidovič je opozoril zastopnike HRSS, da pride vlada vsled te zahteve v jako težaven položaj. Vojni minister general Hadžič smatra, da je ta zahteva , ce vi siril n fr>i e+vnri ; k1 so meu sclhjj ii^io.ij.....--- ------ ------ -» — - diskih Popoldne fe 1 uri je ob viharnem odobravanju sto. | siraniti grožnje To je, moji gospodje, diskusije, i opoldne je i j__________ter eeln vnrašanie! Ali ste pripravljeni spre= general Hadžič odpotoval v Topolo, da informira kralja. Zanimive iz?ave iKa .lil NEPREVIDNI GOSPOD PREDAVEC IN ENERGIČNI GOSPOD RADIČ Beograd, 4. septembra, p. Današnja cPolitika> objavlja interesanten razgovor s podpredsednikom HRSS. Predavcem, ki naivno odkriva marsikatero skrito misel Radičeve politike ter je zato vzbudil na eni strani v vladnih krogih, na drugi pa med opreznejšimi radičevskimi voditelji mnogo nejevolje. G. Predavec pripoveduje: Sklenili smo, da za gotov čas ne govorimo o razmerah na Hrvatskem, dokler ne začne normalno funkcijoniranje pokrajinske uprave. Razmere se morajo najprej urediti, da preneha kaos neumestne upravne razdelitve. Sprememba uradniškega aparaža za nas ne pomeni nič. Maši ljudje so se toliko uživeli v stanje stvari, z idejo, s stranko, da nobena organizacija ali sila ue more uplivati na rezultat volitev. Toda gotovo število uradnikov je, ki so nesposobni, nepošteni ali preveč škodljivi ljudstvu. Ako je uradnik politično eksponiran, naj deli usodo svoie stranke. Ako je Pri-bioevičev pristaš, naj čaka, da Pribičevič pride na vlado. Zgodi se lahko, da Pašič zopet pride na krmilo, ker se z radikalci mora vedno računati kot z najmočnejšo srbsko stranko. Mi smo zemljoradniki, pravi zemljo- in smo že pod Avstrijo zahtevali, da se vojska uporablja predvsem v gospodarske (!) s vrhe. Kakor vidite, smo mi vztrajni in strpljivi! Zagreb, 4. septembra, r. Večerni blo-kaški listi priobčujejo iz Beograda razgovor posl. Predavca s sotrudnikom znan nesoliden list in da je Predavčeve izjave potvorila. Sicer pa, da g. Predavec ne bo več govoril. Ta energičen mig g. Radiča s koloni vzbuja tu splošno veselost. VLADA JE HUDO UŽALJENA. Po.ograd, 4. septembra r. Intervju pod odvisna samo od vojaške sile. Le z de« lom in z velikimi napori vseh narodov pri resnem konfliktu. Je gotovo težak ,um m * VWUUUI1 ..... ---- problem, ki obtežuje vse. Vsa atmosfera bomo dospeli do cilja. Angleška vlada 'Evrope se mora izprememti Storimo to* na vprašanje glede jamstev le radi tega j rej edino, kar nam ostane! Odkazimo ni dala popustljivega odgovora, ker ji je j torej vse predloge, ki so nam bili pred* . . .. . , c ■ __: l---1-: k/, .-»rz-u ir-ila An« biio to vprašanje brezpomembno. Sami moramo pripravljati teren ter odstraniti težkoče, ki stojijo nasproti oborožitvi. Beograd, 4. septembra r. Intervju pod- i Angleška vlada se raduje, da je Zveza predsednika HRSS. Predavca v današnji j parodov izdeiaia načrt za splošno razo« cPolitiki> je napravil zelo slab utis v .... ...... ------0------- — . - uo, u.l scuaj v radniki, ne tako kot vasi, ki ne vedo ali kal?em razmerju so z radičevci. Posebna so komunisti ali buržuji. Oni še vedno ^ vodstva zemljoradniške stranke da i rožitev in za garancijski pakt. Vendar vladnih krogih. S takimi javnimi izjava- j pa ta na£rt ni zadnj-a beseda v tem vpra.-mi dobivajo vladni krogi nehote utis, da £anju obnovitev prejšnjih zvez dovede želi HRSS.. čeprav se jc obvezala, da bo gotovo do po]ožaja, ki ie obstojal leta podpirala vlado g. Davidoviča, pokazati,; 19J4 Angleška vlada nikoli ne bo pod« da ne misli več tak", kakor jc mislila v p-sala dokumenlaj y bi dovedel do tega. trenutku padca Pašičeve vlade, ampak da £isto natančno vemo, kakšne obveznosti išče novih stikov z radikali . . . Vaš poročevalec je govoril s predsednikom zemljoradniškega kluba. Voja La-zič je izjavil, da je zemljoradnikom ljubo, dn sedaj vendarle enkrat vedo. v ne priznajo popolno in absolutno suverenost seljaka. Kot absolutni pristaši narodove suverenosti ne moremo podpirati Koste Todorova, ld nima ničesar skupnega s pravim zemljodelskim gibanjem. bo v dostojni obliki odgovorila radičev-csm na njihove očitke. ŠE ENA RADIČEVA IZJAVA. Budimpešta, 4. septembra, r. o različno: pri višjih uradnikih večje, pri nižjih pa manjše. Celokupni povišek izdatkov za to povišanje je preračunjen na približno 5 milijonov mesečno. Nove doklade naj bi veljale do 1. junija. Naredba pride na.j-prvo pred ministrski svet, nato pa bo predložena finančnemu odboru, ki se baje sestane sredi meseca septembra. Uradništvo je zelo nezadovoljno, da sc sestavljajo predlogi za revizijo činovni-škega zakona brez direktne udeležbe uradniških organizacij. Uradniški savez izdeluje posebno spomenico ter bo oficijelno zahteval, da se njegovi delegati po-zovejo v komisijo za revizijo zakona ter da sodelujejo tudi pri razporeditvi uradništvo, ki je nujno potrebna-. VLADA IN HIŠNI NAJEMNIKI. Beograd, 4. septembra, p. Ministrski predsednik Davidovič je spreiel danes dopoldne deputacijo stanovanjskih najemnikov iz vse države. Deputaclja je zahtevala. da se stanovanjski zakon, katerega veljavnost poteče 31. decembra, podaljša O. Davidovič je obl ubil stanovanj skim najemnikom, da jim bo šel po svojih rpočeh na roko, kakor je isto obljubil pred par dnevi tudi hišnim posestnikom. PRVE KONCESIJE NEMCEM- Beograd, 4. septembra, p. Prosvetni minister dr. Korošec je odločil, da se na ljudskih šolah v Vojvodini otvorijo nemške vzporednice. Izdal je tudi naredbo, da se zopet uvedejo stare učne knjige, ki so jih prejšnje vlade prepovedale in predpisale nove. leženi, komisiji, ki jih bo proučila. An« gleška vlada je pripravljena podpisati klavzulo o obligatoričnem razsodišču, to« da predno to storimo, se mora ta klav* zula kolikor mogoče natančno redigira« ti. Ravno sedaj proučavamo pogoje za to s strokovnjaki in vladami dominio« nov. Paralelno s problemom razorožitve smo se v \Vashingtonu sporazumeli, da. zmanjšamo lastno oborožitev na morjo in da se more na tem polju iti še dalje. Ako bi sedaj takoj poizkusili izvršiti na« črt za razorožitev, bi ta gotovo končal z neuspehom. Potrebno je, da so vsi nfl< rodi člani Zveze narodov in da se vrH v Evropi konferenca o vprašanju raa» orežitve. Macdonaldov govor je bil sprejet Z viharnim odobravanjem. Ko je Macdo« nald zapustil govorniško tribuno ter zo« pet zasedel svoj prostor, mu je skupšči« na priredila ponovne ovacijc. Čim je Herriot dobil francosko prestavo Mac« donaldovega govora, je odšel k svojemu angleškemu kolegu ter mu iskreno cesti« tal, kar so potem storili tudi vodje osta« lih delegacij. POPOLDANSKA SEJA. Ženeva, 4. septembra, j. Na popoldan« ski seji začetkoma nista bila prisotna ni« ti Macdonald niti Herriot. Dvorana je biia zopet popolnoma zasedena. Kasneje je dospel tudi Macdonald, ostal pa je le četrt ure. Prvi je govoril poljski zu« nanji minister Skrzynski, ki je naglašal, da bi bilo bolje držati se predloga ga. rancijskega pakta Zveze narodov. Pra« vo mednarodno razsodišče se more upe« Ijati šele tedaj, kadar bodo obstojali mednarodni zakoni. Govorili so še av< stralski delegat Charlton, Holandec Karnebeck ter na koncu danski ministra ski predsednik Stauding. Državi?aisska vojna na Kitajskem Shanghai v nevarnosti-Newyork, 4. septembra, j. V okolici Hunuta, nedaleč od Sh^nghaia se razvijajo ljuti boji. Francoski mornarji so se izkrcali v mestu. Konzularni zastopniki ostalih držav bodo odredili enake odredbe. Položaj je zelo kritičen. V mesto prihaja na tisoče beguncev. Zastopniki velesil so se oglasili pri zunanjem ministru v Pekingu ter zahtevali ustanovitev nevtralne cone okoli Shanghaia, da se oču-va življenje in lastnina tujcev, ki stanujejo v mestu. Pariz, 4. septembra, j. Po zadnjih vesteh iz Kitajske so se boji razširili že od Hwangtua, 30 km od Shanghaia na železniški progi Shanghai-Nanking. Pred Shanghaiom je mednarodna eskadra, se-stoječa iz 5 angleških, 7 ameriških, 6 japonskih, dveh francoskih in ene italijanske vojne ladje. Newyork, 4. septembra, r. Na stotiso-! če beguncev je že zbežalo v Shanghai. Čete velesil, izkrcane z bojnih ladij, so pripravljene za brambo. Japonska je poslala nove vojne ladje. Po poročilih iz Hongkonga namerava znani dr. Sunjatsen v pokrajini Shanghai proglasiti sovjetsko republiko in je za ta namen že sestavil NOV KRALJEV ADJUTANT-Beograd, 4. septembra, p. Danes je bil podpisan ukaz, s katerim se postavlja za kraljevega adjutanta brigadni general Jaša Damjanovič, dvorni maršal. 4. septembra: CURIH: Beograd 7, New-York 530.25, London 23.71, Pariz 28.20, Milan 23.30, Praga 15.90, Budimpešta 0.0070, Bukare šti 2.77, Sofija 3.87, Dunaj 0.0074875. DUNAJ: Devize: Beograd 942 do 945, London 317.300 do 318.300, Milan 3124 do 3136, New-York 70.935 do 71.185, Pariz 3792 do 3808, Praga 2130 do 2140, Curih 13.375 do 13.425; valute: dolarji 70.460 do 70.860, angl. funti 315.500 do 317.100, francoski franki 3755 do 3785, lire 3135 do 3155, dinarji 937 do 943, švicarski franki 13.320 do 13.400, češke krone 2117 do 2133; efekti (v tisočih aK): jugoslovenski: Trgo 29, Ilipo 1(6, Jugo 94, Trbovlje 439.5, Jesenice 820, Ze-j nic.i 905. Girtmann G00. Slaveks 210, Sla-vonij~ 74, šečerana 880; drugi: Donava-Sava-Jadran 426. Bankverein 121, Lan-derbmk 262.5, Živnoslenska 830, Poldi 628. Skoda 1"36, Daimler 15.5. PRAGA: Beograd 45.05, Dunaj 4.7025, Rim 149.50. Pariz 181.25, London 152.15, New-York 33.95. BERLIN: Beograd 5.64, Praga 12.57. rdečo vojsko. Sovjetska vlada da je po- ! pariz 22.25, Ne\v-Yorls 419. slala potrebne generale in oficirje za rdečo kitajsko vojsko. Harujte za Siajpahoe fond! LONDON: Beograd 344, Pariz 84.2550, Curih 23.71, New-York 446.31, Praga 194.25. NETV-V0RK: Beograd 133, London i 440.37. Pariz 530. Curih 1882, Praaa 300. Trboveljska isolitična > i. afera pred sodiščem i Celje, 3. septembra. Radi hudodelstva poneverbe se je nagovarjaš danes pred porotnim sodi Soem 261e>£ni Anton Šuntajs, krojač v .Trbovljah - Lokah. Razprava bi se t lila mora1^ vršiti že lansko leto, a so .suntajsovi, prijatelji, bivši komunisti in takratiri Korenovi »radikali* znali y zadnjenj. trenutku preprečiti, da bi prišla na dan za nje koanpromitujoča dejanja,. Ko so se 1. 1923. pripravljale skupščinske volitve, je takratni pokrajinski namestnik Hribar nagovoril radikalno stranko, da se tudi v Sloveniji poteguje za mandate. S pomočjo raznih nesolidnih elementov se je pričelo tudi z organizacijo delavstva. Kot glavna pomaga ca sta bila angažirana bivša komunistična poslanca Miha Koren v Trbovljah in N a c h t i -S a 11 v Mariboru. V tistem času je ministrstvo za socijalno politiko odredilo 300 000 Din podpore za prehrano pasivnih krajev v Sloveniji. Od te vsote je izplačal pokrajinski namestnik Hribar Koren ovemu priganjaču v Trbovljah in bivšemu komunističnemu «prvaku» krojaču Šuntaisu tik pred volitvami 75.000 Din kot državno posojilo za »Konzumno društvo rudarjev*. Glavni konzumenti tega denarja pa so postali razni komunistični ocllič-niki. ki so se preko noči spremenili s svojim šefom Korenom v — radikale ter fa.rbali Hribarja in pTeko njega beograjske radikale s svojimi «uspehi*. Šuntajs je namreč, kakor pravi, na prigovarjanje raznih svojih kumpa-nov. pričel denar izdajati v svoje in svojih tovarišev zasebne s vrhe, in sicer kot «pot.nine», »podpore* in «po-sojilas. Glavni konzumenti so bili: on sam, Koren, Bogve, Strman, Zavolav-Sek, Velkavrh in Počivavšek, skoraj sami bivši komunistični odličniki. Na ta način je Šuntajs porabil 170.000 K državnega denarja. Končno je bil radi poneverbe aretiran. Tekom preiskave je Šuntajs z izjavo, da so vsi dobro vedeli, da gTe za državni denar, težko obremenil nekatere svoje tovariše, ki so bili nato aretirani, pa pozneje zopet izpuščeni, keT je osumljenec svoje izpovedi preklical. Včeraj bi se imela končno zaključiti •ta čudovita afera pred tukajšnjo poroto. Toda v splošno presenečenje je .Šuntajs, ki je bil preje skoraj vse pri-fcnal, nastopil s popolnoma novo obrambo. Obtoženec sicer tudi sedaj priznava, da je dobil od pokrajinskega namestnika Hribarja 75.000 Din skupaj s pismom, da je ta vsota enoletno brezobrestno posojilo za rudarsko konzumno društvo, pravi pa, da je od vsega začetka smatral izročeni mu denar za agitaciisM fond. katerega ne bo treba vrniti. Na vprašanje, 7,akaj se ni točno informiral, če je bil takega mišljenja, pravi Suntajs, da mu je Miha Koren po z n e j e itak to potrdil. Koren mu je namreč baje pripovedoval, kako mu je neki načelnik Novakovič v finančnem ministrstvu dopisnik znani slomškarski podrepnik, sumničenja in podtikanja napram naprednemu nčitelistvu in milo javka, koliko jc moralo trpeti klerikalno učiteljstvo pod prejšnjo napredno vlado. Navedite dejstva in točna imena, kdaj, komu in kakšna krivica sc jc zgodila! Zaradi vašega strankarskega mnenja in prepričanja se ni skrivilo niti enemu Slomškarju lasu, dasiravno bi zaslužil marsikdo za svoje protidržavne izjave eksemplarično kazen. Hinavsko zavija oči, češ kako so bili prezrti slomškarski kompeteuti. Navajamo izmed mnogih samo cn slučaj od zadnjih imenovanj. V Tržiču je dobil upraviteljsko mesto Slom-škar Vider z 12 službenimi leti proti naprednemu kompetentu M., ki ima 25 siri ž-benih let! Sram vas bodi, hinavci! —Napredni učitelj. + Zakaj se dviga uii:ar? Vladino politično glasilo «Demokratija* pfavi prav resno, da je dinar spomladi in po-Dosedanji letni kontingent se od 350.000 I zneje konstantno padal, ker prejšnja vla- z-Tiža na 160.000. Vendar je zakon prikrojen tako, da v prvi vrsti omeji doselje-vanje Romanov in Slovanov na korist Angležem (in Ircem) ter Nemcem. Kot razlog se navaja dejstvo, da ee slednji lažje asimilirajo. Japoncem pa je ta zakon popolnoma zaprl vrata v amerikanski raj z določbo, po kateri se nihče ne sme naseliti v Ameriki, kdor nima možnosti biti sprejet v državljanstvo. Ta pravica pa je bila, kot rečeno, odvzeta vsem Japoncem. Johnsonova bili je bila z ogromno večino sprejeta v senatu in v zbornici. 26. maja jo je podpisal predsednik Coolidge in 1. julija je stopila v veljavo. S tem zakonom so Japonci ne samo ospodarsko vdarjeni, v veliko večji meri je razžaljen njihov nacijonalni ponos. Saj jih Amerikanci tretirajo kot ovce, ki jim je treba povsod zapreti vrata pred nosom. Zato je razumljivo strašansko ogorčenje na Japonskem in pravcata eksplozija nacijonalnega sovraštva, ki je pozivala na sveto vojno proti Ameriki. Amerikanci niso nervozni ljudje in se ne zmenijo dosti za grožnje in prošnje orn-stran tihe luže, saj vedo, da Japonska ni v staniu vodit proti njim vojne zdaj, ko ji je potres uničil lep del vojnega bro-dovja in je finančno oslabil za dolgo vrsto let. Zavedajoč se, da s te strani za enkrat ne pride nobena nevarnost, bodo ravnodušno izvajali Jobnsonov zakon. Japonci pa bodo zaman stiskali peti in koprneli onstran oceana iz svoje preobljudene dežele, ki ne more rediti vseh svojih sinov. Zmotno bi bilo misliti — naj še to povemo h koncu — da so morda le ameriški posestniki, trgovci in kapitalisti nasprotniki japonskega naseljevanja. Sprejetje Johcsonovega zakona je v prvi vrsti izsilila amerikanska delavska zveza pod vodstvom sindikalista Samuela Oompersa. Amerikanski delavci se boje dotoka delavcev iz manj razvitih dežel, ker ti delajo ceneje in s tem znižujejo tudi mezde domačinom. Proti Japoncem pa so enodušni vsi sloji amerikanskega prebivalstva v pravem plemenskem sovraštvu Meščanski in delavski listi pišejo, da »zahteva izključitev Japoncev mogočni nacijonalni čut, ki je sovražen mešanju ras« in da »Amerika ne mara niti demoralizatorske konkurence orientalskega dela niti okuženje dežele od orijen-talsko morale.« Tak je danes položaj na obalah Tihega Oceana. Ogenj sovraštva, ki gori na Japonskem in v Ameriki, se lahko pretvori da ni vživala zaupanja, kakor hitro se je pa spremenil režim, jc začel dinar pridobivati na svoji mednarodni vrednosti. Tako »Demokratija*, ki se ne ukvarja z gospodarskimi, temveč samo s političnimi problemi. Drugače pa rezonira finančni minister dr. Spaho. On jc izjavil novinarjem, da je dviganje dinarja naravna posledica zboljšanja naše trgovske bilance in dejstva, da je naša letošnja žetev še boljša od lanske. Naravno je torej, pravi g. Spaho, da vrednost dinarja raste, ker sc bližamo izvozni sezoni. + Radičeva ofenziva v Sloveniji? Iz Zagreba nam pišejo: Na nedeljski zaupni seji Radičevega »narodnega zastopstva* je bilo sklenjeno, da prične HRSS prirejati shode tudi v Sloveniji. Kakor sedaj naznanja »Slobodni Dom*, se vrši prvi veliki zbor HRSS v pondeljek 8. t. m. v Pucincih v Prekmurju. + Hude obdolžftve preti prof. Jar- CU. »Kmetijski list* očita Davidovičevi vladi, da je zagrešila akt grde korupci* je s tem, da je odstranila kot komisarja pri »Kmetijski druž'oi» vladnega svetni* ka Zupneka in postavila za komisarja prof. Jarca. Omenjeni list piše: »More li vlada dokazati Župncku pristranost? Ne! Lahko pa dokažemo pristranost prof. Jarcu». V nadaljevanju popisuje »Kmetijski list*, kako je prof. Jarc z »nepoštenimi dejanji rovaril pri družbi* nem komisarju«, češ: «Prvi poskus je. bil, da družbinega komisarja podkupi, drugi pa, da ga z grožnjami ustrahuje. Za ta nepoštena dejanja je vložena pro* ti prof. Jarcu ovadba na državno pravd* ništvo žc dne 21. marca 1924. radi zlo* čina po § 101. k. z. in pogreška po § 94. srb. k. z. V tej ovadbi je navedeno med drugim to*le: K vladnemu komisarju je prišel prof. Jarc in rekel: »Odgoditc ob* čni zbor Kmetijske družbe in mi bomo vas podpirali, naši poslanci so zato, saj ste siromak in jaz vam garantiram, da ostanete dolgo tukaj in da boste vlekli polne dijete. Če pa tega nc boste na* pravili, vas bomo sekirali do groba. Pre* prečili bomo na vsak način sklicanje ob* čnega zbora in če boste sklicali občni zbor, bomo občni zbor razbili!« Prega* v možnarju, to jc maksima klerikalnih petelinov, ki so sedaj že silno užaljeni in nezadovoljni, da tudi pod dr. Koro-Sčcvo vlado ne gre vse tako, kakor bi oni želeli. Zanimivo je, da tudi glasilo dr. Korošca ni več zadovoljno z vlado in da priobčujc v zadnji svoji številki i pritiska na vlado in klerikalne ministre, zakaj še niso razpustili nacionalističnih | iu drugih klerikalcem neprijetnih organizacij. »Straža* piše: »Pre.išni re/iin se ni brigal za to, kako take bande uničujejo ugled države, sedanji režim pa to dobro razume (kako sc uničuje ugled države?) in zato fašistov ne more in nc sine trpeti. Prav imajo sicer oni, ki pravijo, da se razbojniških in enakovrstnih tolp ne raz-pušča, ampak da se vsakega člana tolpe prime z zakonom, a vendar je treba pri stvari pomisliti na to, da se orjunci in .srnaovci kot lierazgnana tolpa sicer potuhnejo in pri tem triumiirajo ter varajo nerazsodne ljudi, češ vlada se nas ne upa razpustiti. Nadalje treba tudi pomisliti, da se posameznike po zakonu težko zasleduje za krivična dela, ki jih je izvedla ccla tolpa, dokler ima tolpa svojo organizacijo, ki posameznike skriva ter za njih organizira tudi krivoprisežni-ke». »Straža* pravi, da vlada reda in zakonitosti ne more in ne sme trpeti nacionalističnih organizacij, »še predno pa se Orjuna razpusti, bi se morale prepo-j vedati vse njene prireditve.* Nikakor bi j se »ne smelo trpeti, da Orjuna napove-i duje razne svoje prireditve, razvijanja ' zastav in podobno, ki je na vsak način v zvezi vsaj s predrznim izzivanjem, če že ne z izgredi.* Po besedilu tega »Stra-žinega* članka, ki opisuje organizacijo nacionalistov kakor tolpo kačakov, sodeč, je bil napad na Orjuno napisan za g. Nastasa Petroviča, da bo ž njim dobil zakonito* podlago za 'razpust Orjune. Za .stianke, ki vzdržujejo vlado svobode, zakonitosti iu pravice, je vsekajo značilno, da smatrajo že samo razvijanje zastav neklerikalnih zakonitih društev kot »predrzno izzivanje*. + Razkrinkana nova !až o ((korupciji)). Kakor znano, je nova vlada ob nastopu proglasila, da je našla sezname no-vin, ki so pod g. Stojadlnovičem baje dobivale podpore iz državne blagajne. »Slovenec* je dostavil, da so vmes tudi demokratski listi iz Slovenije. Mi smo vsled tega pozvali uredništvo »Slovenca*, SLS in škofa Jegliča, naj pove, koga mislijo in koliko je kateri list prejel. Vse to odstopamo blagajni SLS. Nato škof in vsa njegova družina molče ko grob. Tc dni so režimski listi objavili dotični seznam. Vmes je tudi beograjska »Reč* - z 8000 Din. Vladni organi niso bili toliko po-šteui, da bi bili povedali, da jc teh 8000 Din plačala za to, da je pred par meseci <:Reč» prinesla 2 strani dolgo službeno izjavo ministrstva financ kot posebno prilogo, za kar je računala kakor vsi drugi znesek 8000 Din. Vlada »reda* postaja bolj in bolj vlada »laži*. + Napad v Lepinji je bil, ker je beograjska »Reč* o njeni točno poročala, vladni listi pa so vse zamolčali, povod smešne in zlobne atake ministra notranjih del g. Petroviča na Svetozara Pribičeviča. Jasno je, da ni imel Pribičevič nobene zveze z dotičnim poročilom, kar zdaj potrjujejo tudi novinarji sami, ki so vrhu tega dokazali, da je bilo edino poročilo »Reči* točno. Zdaj jc g. Pribičevič odgovoril g. Petroviču tako odločno, da si bo g. Nastas pač premislil poskusiti še enkrat tako hudobijo in netaktnost. Na pretnje g. ministra proti neodvisnim novinarjem pa je napisal v »Reč* urednik B. Vojnovič izjavo, ki si je g. Nastas ne bo vtaknil za klobuk. G. Vojnovič navaja kot priče za točnost poročila o napadli kačakov na kraljevo pot v Peč ministra Korošca in bivšega ministra Janjiča ter zaključuje: »Kar se tiče Vaših (ministrovih) groženj naši redakciji, pa Vam morem reči samo to, da naša generacija ni ona, ki ste jo Vi masakrirali v podzemskih ječah beograjske glavnjače. Mi smo, gospod minister, dovršili fakulteto v Albaniji 1. 1915. in diplomirani smo na solunski fronti 1. 1918. Sedaj pa izvolite.* Porote Novo mesto, 4. septembra. ROP NA TEMENICI. 33!etni delavec Ignacij Kralj, p. d. Me-znarčkov, iz Tanče Gore pri Črnomlju, sc je 6. julija 1922 v Litiji pogodil s po-sestnlco Strmljanovo za 100 Din, da ga pelje njen sin Vinko v Temenico pri Črnomlju. Z zapravljivčkom in konjem sta se nato še istega dne Kralj in Vinko Strm ljan odpeljala preko glasovitega klanca pod gradom Wagenšpergom proti Temenici. Sedela sta oba skupaj spredaj na njanje Jarca je bilo ustavljeno radi te* deski. V bližini gradu pa je Kralj nena-ga, ker je vladni komisar kot priča iz* j doma pričel tožiti, da mu je slabo, nakar javil, da je vse gornje sicer resnica, da 1 " ' ~J-: ° * -se pa groženj ni bal! Oh priliki neke pri* tožbe Kmetijske družbe na generalno direkcijo carin v Beogradu je prof. Jarc kot poslevodeči podpredsednik Kmetij* ske družbe na plenarni seji predlagal, da se votira večji znesek za to, da bi se iz* poslovala ugodna rešitev pritožbe. Rabil j je izraze, «da bo treba mazati* in cbak se je vlegel zadaj na voz. Spotoma sta se ustavila v več gostilnah in je Kralj svojega vodnika neprestano silil k pijači. Obenem pa se je tudi zanimal za vrednost konja in voza. Ko sta prispela v gozd med Subračcm in Temenico že blizu Fajdigove hiše, je Kralj v trenotku, ko je Dil konj v polnem teku. nenadoma udaril Strmljana z ušesom sekire po požar krvave vojne. Zato vidimo obe, šiš», tako da je bilo jasno, da je mislil : glavi. Voznik je padel kmalu nato v ne-državi, kako iščeta nove onjentacijo m j podkupiti uradnike v Beogradu. Ta pred opore. _ | log jc bil odklonjen z motivacijo, da ne Japonci se Dodajajo v Pekingu z boli-1 cre. da bi tudi Kmet družba podpirala zavest. Ko se jc ob 5. popoldne zopet zavedel, | se je znašel na tleh ob ccsti, o konju in i vozu pa ni bilo ne duha ne sluha. Kral< se je po roparskem napadu odpeljal pro. ti domu in skušal že naslednjega dne v Rožancu prodati konja in voz posestniku Brinskoletu, ki pa je ponudbo odklonil. Ker pa se konja ni upal gnati domov, ga je nato z vozom vred ostavil na prostem v Rožancu, sam pa odšel domov. Kralj jc bil 9. julija aretiran in izročen sodišču v Črnomlju, ki pa ga je po zaslišanju izpustilo proti obljubi, ker je bil takrat le osumljen tatvine. 2e naslednjega dne pa je črnomaljsko sodišče zvedelo iz časopisov o roparskem napadu na Temenici, nakar je vnovič izdalo orožnikom zaporno povelje. Med tem pa je Kralj že pobegnil v Avstrijo in pozneje v Italijo, od koder se je vrnil šele začetkom novembra 1923, nakar je bil takoj aretiran. Obdolženec taji vsako krivdo, zanika tudi roparski napad in sc zagovarja pred vsem s pijanostjo. Zatrjuje tudi, da ga je najprej napadel voznik. Ko ga je namreč opozoril, da ne pelje v pravi smeri, ga jc voznik udaril dvakrat z držalom biča tako močno po glavi, da je krvaveL V silobranu je skočil končno z voza, zgrabil za večji kamen in z njim udaril voznika Strmljana, ki se je takoj zgrudil. Kaj se ie zgodilo pozneje pa ne ve. Iz izpovedi prič pa je razvidno, da je Kralj skrbno zamislil svoj zločinski načrt Sklenil je, da med vožnjo opijani voznika in ga nato oropa, kar je tudi storil. Porotui razpravi je predsedoval sodni svetnik dr. Dolenc, votanta sta bila višji sodn. svet. dr. Hrašovec in sod. svet Luznar. Obtožbo je zastopal dvorni svet dr. Kremžar, zagovarjal je dvorni svetnik v pok. Garzarolli. Razprava je bila preložena ker je izostala glavna priča. * Celje, 4. septembra^ PRIDEN OBISKOVALEC FAROVŽOV. Porotniki so imeli danes opravka Z ja« ko nevarnim tatom Antonom Kacem, 47-letnim samskim krojačem nestalnega bi-va lisca. Radi tatvine je bil že muogokrat obsojen, med tem ponovno na več let težke ječe. Zadnjo kazen šest mesecev je odslužil 6. decembra 1922. Toda takoj, ko je prišel na prosto, je kradel naprej in povzročil z odnašanjem denarja, perila, obutve, in drugih stvari na tuji lastnini prizadeto škodo v približnem znesku 13 tisoč 500 Din. Med drugim je štirikrat obiskal župnika v Podgorju. Vdrl je ponoči s pomočjo lestve skozi podstrešje. V župnišče v Šoštanju je vlomil skozi okno ter pobral razno perilo in blago precejšnje vrednosti. Od 1. 1922 do aretacije 1. 1924 je vznemirjal slovenjgraški in šo-štanjski okraj ter si pri svojih tatinskih pohodih izbral le boljše hiše. Po lastnem priznanju je pokradel drugod še tudi druge stvari, zlasti na Koroškem, tako da se celokupna povzročena škoda ne mora natančno dognati. Po lastni trditvi je postal obdolženec poklicni tat vsled vojne, kar pa ni popolnoma res, ker izvirajo njegove največje tatvine in kazni baš iz predvojne dobe. Obtoženi vse svoje tatvine prostodušna priznava tako, da je dobil avditorij vtis, da hoče priti enkrat pod udobno streha Po soglasni potrditvi vprašanja glede hudodelstva tatvine, mu je sodni dvor iz^ polnil željo ter mu prisodil šest let težke ječe. DRZEN ROP V RIMSKIH TOPLICAH. Zagradišnik Ivan, 231etni čevljar na Do* berni očividno mrzi pošteno delo in življenje. Ko se je 4. junija 1924 dopoldne šetala 60Ietna Beti Gclb, v parku v zdravilišču v Rimskih toplicah, jo je deli časa opazoval, dokler sc mu ni nudila ugodna prilika, da je na potu proti zdravilišču skočil pred njo, zagrabil njeno ročno usnjato torbico, katero je Gelb tesno držala pod pazduho, ter ji isto skušal iztrgati Ko sta se nekaj časa ruvala za plen, je začela napadena kričati, zločinec pa jo jc vrgel na tla ter ji nastavil svojo pest na usta. Z veliko silo ji je končno iztrgal torbico z vsebino 17.000 K, srebrno žepno uro ter naočnike. Po ropii je pobegnil v bližnji gozd. Gelb se jc vsled nenavadnega napada tako prestrašila, da je dobila živčni napad. Obdolženec krivdo na ropu trdovratno taji ter pravi, da sploh ni bil v Rimskih toplicah. Priznati pa mora, da je bil 26. junija pri Kamniku aretiran in oddan v zapore ljubljanskega sodišča, ki ga je L julija zopet izpustilo na svobodo. Ker se je drugi dan po ropu pojavil v Šoštanju s precejšnjo vsoto denarja, pade na njega sum, da je posetil mimogrede na omenjeni način tudi Rimske toplice. Bratu je celo priznal, da je bil tam, ko mu je za stariše izročil večjo svoto denarja. Sam je po ropu popival v Velenju po raznih gostilnah ter živel zelo razkošno. Oropana Gelb ga je takoj spoznala kot pravega storilca. Obtoženi Zagradišnik je pridržal nadalje jeseni 1923 na Dobrni mu zaupani dve koži usnja ter napravil po gostilnah večje dolgove, ki jih gotovo ni nameraval plačati. Tudi na današnji razpravi je Zagradišnik dejanje trdovratno tajil. Zanimiva je bila konfrontacija z dvema pričama, ki ste neizpodbitno potrdili identiteto obtoženca. Porotniki so glavno vprašanje glede hudodelstva ropa soglasno potrdili, nakar je bil Zagradišnik obsojen na 10 let težke ječe. Bariiitnosofcojsirfabof! Slovanski gostje v Liubliani Včeraj popoldne so prispeli v Ljubljano na agrarni kongres odposlanci agrarnih organizacij v slovanskih državah in narodih. Naznanjeno je bilo, da pride tudi češkoslovaški minister dr. H o d ž a, ki ga pa med došlimi ni bilo. Pač pa je prispel iz Prage bivši bolgarski poljedelski minister v kabinetu Stambolijskega, gosp. Obbov. V Mariboru so slovanske goste pozdravili zastopniki uradov in narodnih organizacij. Potem ko je vojaška godba odsvirala himno, je župan Gt čar v lepih besedah pozdravil slovanske brate v imenu najsevernejšega mesta Jugoslavije, njemu so se pridružili v imenu velikega župana poljedelski referent gosp. Zidanšek. za Jugc-slovensko - češkoslovaško ligo in mariborsko sokolsko župo prof. dr. Pivko, za Češki klub v češčini gosp. Bureš, za Jugoslovensko Matico v srbohrvaščini predsednik prof. Ribarič Za pozdrave so se zahvalili gosp. Obbov, ki je poudarjal, da je cilj bolgarskega naroda kultura, napredek in mir, ter predsednik Gospodarskih zadrug češkoslovaških in zastopnik Poljakov. Po majhni južini, ki je bila pripravljena na peronu, so se gosti odpeljali naprej proti Ljubljani. Tudi v Ljubljani so bili slovanski tastopniki prisrčno pozdravljeni. Vsled strankarsko - političnega značaja agrarnega kongresa se sicer široka javnost ni v običajni meri udeležila sprejema, pač pa so se na kolodvoru zbrali zastopniki oblasti iti raznih korporacij, da pozdravijo mile goste. Poleg vel. župana g. Sporna in češkoslovaškega generalnega konzula drja Boneša smo zapazili policijskega ravnatelja drja. Gustina, načelnika kmetijskega oddelka Sancina, zadružnega referenta M. Stiblerja, predsednika Češkoslovaške - jugoslovenske lige drja. Trillerja, predsednika Češke obče inšp. Ružieko in drage. Ko so gosti izstopili iz vlaka, je godba dravske divizije zasvirala «Hej Slovani®, nakar jih je v imenu vlade pozdravil veliki župan. Na pozdrav so odgovorili lužički Srb g. Jan Cyž, Beloras g. Klosuč, Rus g. Andrejev, Poljak g. Srbinski, Čeh g. Hrdina in končno g. Obbov, ki je proslavljal belo Ljubljano, znano širom slovanskega sveta po svoji gostoljubnosti. (Zastopnika bele Ljubljane pa ni bilo blizu.) Ob sviranju godbe so se došli gostje, simpatično pozdravljeni od publike, podali v mesto na odka.za.na jim stanovanja. Danes prideta na kongres agrarne omladine posl. Lazid in Uroš Stajič kot zastopnika zemljoradniškega poslanskega kluba. * SUROV NAPAD STJEPANA RADIČA NA LJUBLJANSKI SLOVANSKI AGRARNI KONGRES. Povodom ljubljanskega agrarnega kongresa je napisal Stjepan Radič v «Slobodnem Domu» surov napad. Radič pravi: Takozvana zelena interna-eijonala v Pragi, ki je navadna uboga službena krparija češkega ministra predsednika Švehle, prireja za silni narodni denar iz češkoslovaške državne blagajne nekak dozdevni kongres slovanske kmetske omladine v Ljubljani. Na tem kongresu ni nič seljaške-ga, ker ti mladeniči so po večini vladni plačanci, Beljakov pa med njimi sploh ni To je torej čisto navaden gospodski švindel. Da kongres ni slovanski, se vidi že iz tega, da pri njem ne sodeluje HRSS! Ljubljanski kmetski kongres predstavljajo: godba dravske divizije, cslo-vaški izrod* dr. Milan Hodža, bivši bolgarski minister Obbov, ki je s svo- jim tovarišem Todorovom bil vedno pripravljen suženjsko služiti Pašičev i vladi in na Pašičev migljaj poslati oborožene bolgarske begunce proti last ni domovini, potem nekaj kmečkih vozov, na katerih bodo slovenski fantje igrali harmoniko, in končno zemljoradniški poslanci iz Beograda. Radič se končno jezi, da je njegova vlada dovolila znižano železniško vožnjo ^kongresu, ki je poln nadutosti, neresnosti, gospodske lažnjivosti in gospodske podlosti.* Surov napad na slovanske goste se obsoja sam po sebi. Interesantno je pa, kako Radič psuje tiste zemljoradniške poslance, ki vendar tako zvesto tudi njega podpirajo, izražujoo zaupanje vladi « Njegove milosti* . . . Naiično potovanje zagrebških tehnikov po Dalmaešp Slušatelji arhitektonskega oddelka zagrebške* tehnike so napravili letos pod vodstvom prof. Cirila Ivekoviea v s vrli o proučavanja arhitektonskih spomenikov naučno ekskurzijo v Dal ma oijo, ki je izredno bogata na arhitekturi, posebno iz periode srednjega veka. Letošnja ekskurzija se je omejila večinoma na severno Dalmacij i in na otok Rab. Tu so se mudili vec dni in si ogledali predvsem cerkev in samostan Janeza Krstnika, od katerih stoje samo še ruševine. O nastanku te cerkve ni nobenih točnih podatkov. Nekateri učenjaki trde. da je bila zgrajena še pred VII. stoletjem. Važen arhitektonski objekt na Rabu je tudi opatija sv. Petra v Supetarski Dragi, ki je najstarejši benediktinski samostan v naši državi. Opatija se nahaja na malem gričku, umetno napravljenem najbrže že v rimski dobi. Od samostana so ohranjeni le še nekateri deli, ostalo pa je razpadlo že v bene-čanski dobi. Pač pa je z malimi izpre-membami v prvotnem stanju še ohranjena cerkev sv. Petra, vendar pa je tudi ta v notranjosti že tako slaba, da je na več krajih podprta z lesenimi stebri. Na fasadi ni nikakili okraskov razven divnega portala, ki spada med najstarejše romanske portale. Tipičen primer romanske arhitekture so našli dijaki na zvoniku poleg rabske stolne cerkve. Zvonik je bil zgrajen koncem XI. stoletja. Na otoku pa se nahaja še mnogo interesant-nih okvirov na oknih privatnih hiš in cerkvenih portalov iz zgodnje renesanse. Z Raba so odpotovali akademiki na otok Uljan, od tam pa v Za-der, kjer so si ogledali tamošnje stare cerkve. Znamenita je cerkev sv. Kršovana, ki nosi vse karakteristike romanskega sloga. Povsem drug vtis napravi na človeka stolna cerkev. Sam pogled na glavno fasado vzbudi takoj spomin na katedralo v Pisi. Tu je vpliv Pšse tako siguren, da ne more biti o tem niti najmanjšega dvoma. To dokazujejo tudi vse skulpture in ostale podrobnosti. Toda motivi niso prosto prekopirani, ampak so predelani po potrebah tamošnjih krajev. Med važna arhitektonska dela v Zadru je prištevati tudi cerkev sv. Donata, ki ni zanimiva samo radi svoje gradbene tehnike, ampak tudi po mestu, na katerem stoji. Cerkev sploh nima temelja, temveč je zgrajena na pločniku rimske ceste. Sedaj se nahaja v cerkvi muzej, ki ga je uredila avstrijska vlada s podporo nekaterih meščanov. Pogled na Zader, to italijansko oazo v naši državi, je žalosten. V mestu vlada popolno mrtvilo. Mnogo živahnejše je življenje pri vhodu v šibe-niško luko. Šibonik je znamenit p« svoji katedraJi. To remek-delo je zgTa-dil Gjorgje Matijevič. S konstruktiv- nega gledišča je za cerkev značilno, da je zgrajena iz kamenja cd temelja do vrha kupole. Notranjost je precej temna. Po kratkem bivanju v Splitu, so se dijaki odpeljali v Trogir, kjer so si ogledali cerkev sv. Barbare, ki je ena najstarejših v epohi srednjeveškega stavbarstva. Po potovanju so se akademiki, polni prirodnega užitka, vrnili zopet v svoje študijsko mesto. Jadranski kongres m drago Na plenarni seji ^Jadranske Stražc», ki se je te dni vršila v Beogradu ob pob ' noštevilni udeležbi, se jc definitivno sklenilo, da se skliče prihodnje leto v Beograd jadranski kongres. Na kongres bodo pozvani vsi strokovnjaki, ki prou« čujejo razmere na Jadranu in morejo dati kak dober nasvet glede povzdige naših jadranskih krajev. Kongres jc za« mišljen kot nekake vrste jadranski par« lament in bo zasedal dalj časa ter se bo bavil nc samo z gospodarskimi, tem« več tudi s političnimi vprašanji, ki se tičejo posebno Dalmacije. Dopisi ker so se ti takrat že večinoma odpelja« li. Vse gostilniške prostore pozno v noč so polnili skoro sami domačini, med ka= terimi smo opazili precej dijaštva, pa SODRAŽICA. Agitacija za občinske tudi miadega klerika Kolenca. Da slav--volitve je vsestransko zelo velika, vse ^ ni izpadlo boljše, niso krivi prišleki, pa presega g. kaplan. Dobro, da ima ko« : temve5 domačini sami, ki se niso preje lo, sicer bi si napravil preveliko škodo i sporazumeii za skupno delo. To se jc na podplatih. O uspehu agitacije pa se j takoj p0znaio tudi v «Novinah», ki niso je lahko prepričal v nedeljo, ko so mu | pr;0(,čile o slavlju niti črtice, samo da Globovčani pokazali pot iz vasi. Da, g. j gotovi del ne bi sodeloval pri proslavi, kaplan, čas Siti in ljudje so začeli gleda« " ti z drugimi o^mi kakor doslej. Račun za obračunom — najprej Gora — nato pri« demo mi. Hočemo treznega gospodar« stva ne pa strankarskih spletk in prerc« kanj. Koga naj volimo? Kandidate de« mokratske stranke, ki bodo znali voditi občino trezno in preudarno. Varovati je treba koristi vseh občanov brez pristra« nosti in osebnega sovraštva. Kdor hoče blagostanja, bo vrgel zato kroglico v prvo skrinjico. Naši kandidati so možje ki so veščaki v vseh strokah. Proč z osebnim sovraštvom, vsi v boj za dobro stvar in zmagala bo trezna smer v naši občini. NOVI KOT = DRAGA. Dne 23. av« gusta je preminul obče poznani posest« nik in trgovec g. Valentin Turk. Ob pri« liki njegove smrti nam prihajajo v spo« min časi, ko so bili napredni možje v naših krajih le redki, ko je vsak na« prednjak trpel pod avstrijskim in kleri« I------------------J pi^uujart. n^vi ^vu ••• ------ Obenem je bilo sklenjeno, da sc zač« j kalnim tiranstvom. Pokojni Turk vkljub ne takoj zbirati gradivo za almanah »Jadranske Straže«. Knjiga bo obsegala 1000 strani velikega formata ter izide v njej cela vrsta spisov o našem Primor« ju in pomorstvu, kopa beletrističnih del, ki se nanašajo na primorsko življenje ter vrsta gospodarskih, športnih in tuj« sko « prometnih vesti. Almanah bo bo« ga to ilustriran ter prinese risbe in foto« grafije v navadnem tisku ter reproduk« cije v več barvah. Publikacija izide mc« seca aprila 1. 1925. To bo obenem naj« večji in najpopolnejši priročnik o raz« temu niti v času vojne, ko so ga zalezo« vali avstrijski vohuni, ni zatajil svojega prepričanja. Vedno in ob vsaki priliki jc bodril vojake domačine in jih utrje« val v duhu jugoslovcnstva. Pokojni Va« lentin je bil v našem kraju eden izmed prvih, ki je ob razsulu Avstrije dvignil zastavo svobode in oznanjeval naše na« rodno vstajenje. Bili so trenutki, ki se jih vsi radi spominjamo. — Z njegovo smrtjo smo izgubili značajnega napred« nega moža, buditelja jugoslovenske in demokratske misli. Vsi oni, v katerih je merah na našem Jadranu. Obsegal bo učVrstil zavest narodnega in državnega poleg drugega tudi zgodovinske opise j cdinstva in ljubezen do svobodne do« posameznih jadranskih mest ter bo, zla« ; raovjnei mu bomo ohranili hvaležen sti v beletrističnem oziru, nekaka an« tologija jadranske književnosti. Publi« kaciji bo priložen kažipot po vseh naših letoviščih in kopališčih z bogatim stati« stičnim materialom. Da se zvišajo dohodki «Jadranske Straže«, bo začelo društvo v najkrajšem času prirejati v prestolici redne koncer spomin. LJUTOMER. Podporno društvo se iskreno zahvaljuje podružnici Sloven« ske banke za naklonjeni dar 100 Din na« mesto venca na grob g. Ludvika Bab« nika. PREKMURJE. Naši klerikalci so vse času prirejati v prestolici redne Koncer« eMko ^^ clovek b- prfča5 te veselice, matineje in čajanke, katerih £ od m!adinc bol a zas izkupiček se bo porabil v propagandne | ZJ K!eklove «Novine» pišcjo namene. V novi knjigami Ivana Gjur« j___prf.t-m„ria Ha gjeviea se tekom meseca oktobra otvo« ri velika jadranska razstava, kjer bodo na ogled vsakojaka dela, ki se tičejo na« šega primorskega življenja. Del razsta« ve bo stalno odprt ter se bo nepretr« goma izpolnjeval in menjaval. Drugi del razstave pi bo občinstvu na ogled samo od časa do časa in v tem oddelku bodo v prvi vrsti razstavljene slikarske in ki« parske umetnine in podobne stvari iz rok jadranskih umetnikov. Zopet so došli najnovejši modni listi za dame in gospode. Dobe se v Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Prešernova ulica 54. petletnici osvobojenja Prekmurja, da so krivi »pripis!:;«, da se slavije ni obr.e« slo, češ, da so delali vse sami in šele proti koncu povabili domačine, videč, da so jo polomili. Človeku, ki pozna raz« mere in je videl, da so prvotno le delali domačini in tkzv. prišleke šele proti koncu povabili, se mora gabiti ostudno jezuitsko pisanje fantalina, ki bi se rad bahal s svojim delovanejm za osvobo« jenje. Dopisnik pravi tudi, da so naj« prej govorili tuji gospodje in šele nazad« Začetek šolskega leta Ženska realna gimnazija v Ljublja= n'. in z njo združeni oddelki: (Petraz* .edna osnovna šola). Vpisovanje v pr« . vi razred in ostale razrede v soboto dne 13. septembra od 9. do 11. ure v posa« meznih razredih v poslopju liceja na Blciweisovi cesti. Za vstop v prvi raz« red je prinesti s seboj krstni list in izpričevalo o cepljenih kozah. V višje razrede osnovne šole se nc sprejme no< benih novih gojenk. — (Mestna ženska realna gimnazija). Vpisovanje za. nano« vo vstopivše gojenke v I. — VI. razred v petek dne 12. septembra od 8. do 9. ure. S seboj je prinesti zadnje izpriče« valo in krstni list. Sprejemni izpit za te gojenke je v petek dne 12. septembra cb 9. uri. Gojenke, ki so bile že na za« vodu, se javijo v soboto dne 13. septem* bra od 9. do 11. ure. Vpisnina in pri« spevek za učila za gojenke gimnazije 15 dinarjev. Otvoritvena služba božja za osnovno šolo in za gimnazijo je v nede« ljo dne 14. septembra ob 9. uri v nun« ski cerkvi. Po njej se vrnejo vse go« jenke v zavod, da se naznani urnik in prečita disciplinarni red. Pouk se prične na osnovni šoli in gimnaziji v polnem obsegu v pondeljek dne 15. septembra ob 8 uri za vse razrede; samo 1. razr. osn. šole pride ob 9. uri. — (Enoletni trgovski tečaj). Rok za vpisovanje je določen na pondeljek 29. sept. od 9. do 11. ure. Sprejemni izpit je v torek dne 30 septembra. Pouk se prične dne 1. ok< tobra ob 8. uri. — (Enoletna gospodinj* ska šola). Rok za vpisovanje je določen na 1. oktobra od 10. do 12. ure Pouk prične dne 2. oktobra ob 8. uri. Gojen-kam in staršem svetuje ravnateljstvo, da se točno drže določenih lokov, ker se pozneje ne sprejme gojenk pod no* benim pogojem. III. drž. realna gimnazija (Beetbov. nova ulica) v Ljubljani. Ravnateljstvo sporoča, da ostanejo tudi za naprej na, zavodu vsi višji razredi (V.—'VIII.), in sicer s slovenskim učnim jezikom. Drž. moško učiteljišče v Maribora. Zaradi zrelostnih izpitov se preloži vpi* sevanje gojencev v letnike na dan 13. septembra od 9. do 11. ure. Vpisovanje učencev v vadnico pa sc vrši dne 9. sep* tembra. — Ravnateljstvo. .. Državna kmetijska šola v St Jurijo ob juž. žel. Šolsko leto prične ll«meseč* ni tečaj začetkom novembra in bo tra* jalo do 30. septembra 1925. Učenci sc oskrbljeni na zavodu s stanovanjem in IIMIlll«ltf«lHM I prej govorni ruii jjospouju iu acit (js.-viuij-.ii' — - _ - nje domačini. Mladiču se pozna, da je J hrano, tudi perilo se jim cisti. Usicro* videl šc malo zborovanj ali pa jc tako j nina bo znašala 75 do 120 Din. Sinovi hudoben, da namenoma laže. Tudi ni ' manj premožnih kmetov, ki se izkazejo res, da bi bili na zabavi samo prišleki, da so potrebni podpore in se zavezejo, da ostanejo na svoji domačiji zvesti kmetijskemu stanu, dobijo lahko tudi pol oziroma popolnoma prosta mesta. Sprejemajo se kmečki sinovi, ki so že 16 let stari, z dobrim uspehom dovršili ljudsko šolo in so telesno zdravi. Last« noročno pisane prošnje za sprejem naj se pošljejo najkasneje do 10. oktobra ravnateljstvu. Prošnje morajo biti kol« kovane s kolkom za 5 Din; za rešitev je priložiti kolek za 20 Din. Priložiti se mo« rajo sledeče listine: krstni list, domovni* ca, zadnje šolsko, zdravniško in nrav« stveno izpričevalo ter reverz staršev ali varuha, s katerim se zavežejo redno plačevati vse narasle stroške ter pora v« nati škodo, ki jo povzroči gojenec na šolskem imetju. Kdor želi prosto ali pol« prosto mesto, mora priložiti ubožno iz« pričevalo. Oskrbnina se plačuje naprej. razlikuje Izvrstni, iz davna preizkusen! »Pravi l FRANCKOV : kavni pridatek« od ponarejenih proizvodov tudi že na zunaj po novi, rjavo-modro-beli etiketi. — Na tej se posebno iz tičejo karakteristični znaki razlikovanja, ki bos im; »Franck« in »kavni mlinček«. »Pravi s FRANCK s z mlinčkom« zahvaljuje svojo splošno priljubljenost izvrstnemu aromu in priietneznu okusu iec svoji izdatnosti in tečaosti. iiiinHEieiiitiiatvriRi »f I" I Kulturni pregled Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani. Petek, 5.: ^Gorenjski slavček*. Sobota, 6.: <*Macbeth* (Stolna dijaška kongregacija.) Nedelja, 7.: «Prodana nevesta*. Gostovanje tenorista Jiraneka iz Prage. Pondeljek, 8.: v splitsko pristanišče,: fkjer ostan'.e do 1. novembra. S «Pitts-: . bur-on« pride admiral Andrevvs, znani: oblak. V okolici Skoplja se je proSli po-prijatelj Jugosiovenov. Admiralu se pri- nedeljek utrgal oblak ter povzročil po- pravlja slavnosten sprejem * Iz «Uiadnega lista->. cUradni listo objavlja v včerajšnji številki pravila ljubljanske borze za blago in vrednote, pravilnik o službovanju zdravnikov v pripravljalni skupini ter naredbo velikega 'župana ljubljanske oblasti o pobiranju občinske davščine na table,- kazala in izveske v mestni občini ljubljanski. Finančni upravi se pridržuje pravica, da z letom, v katerem bi se uveljavil izenačeni rakon o direktnih davkih, po svobodnem preudarku izpremeni to davščino. Ta na-cedba stopi v veljavo z dnem, ko se objavi v cUradnem listo; davčna dolžnost pa prične šele z dnem 1. januarja 1925. jn traja do preklica. * Razpis notarskega mesta t Ljubljani. Notarska zbornica razpisuje notarsko mesto v Ljubljani, izpraznjeno po smrti notarja dr. Karla Schmidingerja, ali drugo notarsko mesto, ki bi se morebiti izpraznilo po premestitvi. Prošnje je vložiti najkasneje do 16. septembra. * Smrtna kosa. V sredo je umrl v Ljubljani privatni uradnik g. Josip Suschnik. Pogreb bo danes ob 4. popoldne iz Rimske ceste št. 23 na pokopališče k Sv. Križu. Blag mu spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! * Pomoč našim popiavljencem. Ljubljanska kreditna banka je nakazala veli-ikemu županu ljubljanske oblasti za pomoč poplavljencem po zadnji grozni vodni katastrofi v Polhovem gradcu. Črnem vrhu, Ločnici in Hrastnici, podporo v znesku 15.000 Din. Naj bi našel človekoljubni čin mnogo posnemovalcev! * Petinpetdesetletnica mature. Upokojeni šolski ravnatelj g. Anton Leban v Stični na Dolenjskem praznuje jutri 55-letnico svoje mature na učiteljišču v Gorici. Izmed svojih tovarišev-maturantov jo edini še živ. Star je 75 let. Učiteljeva! je večinoma na goriškem Krasu, deloma I udi na Štajerskem. Svetovna vojna ga je pregnala v Stično. Anton Leban je znan pedagoški pisatelj. * Turistovski klub cSkalaj-, podružnica Jesenice razvije svoj prapor dne 7. t. m. vodenj, ki je napravila mnogo škode. Mnogo hiš je poškodovanih, ceste ro zasute in raztrgane. Voda je odnesla mnogo živine ter zahtevala tudi človeško žrtev: odnesla je osemletno deklico, ki je utonila. Trupla še niso našli. * Državni park v Beogradu. Znana topciderska ekonomija pri Beogradu se tekom prihodnjega leta preuredi v državni park, ki naj postane znamenitost jugoslovenske prestolnice. Ministrski svet je na predvčerajšnji seji odobril predlog za mednarodni konkurz v svrho nabave načrtov za ureditev projektiranja parka. Razpisanih je pet nagrad. Prva znaša 120.000 Din, druga 90.000, tretja 60.000, četrta 45.000 in peta 30.000 Din. Za vse ostale konkurente je razpisanih 75.000 Din, ki se razdele na enake dele. * Okradena pošta. V Šidu v Slavoniji je v noči od nedelje na pondeljek neznan zlikovec vlomil v poštni urad ter odnesel 37.000 dinarjev. Tatvino je deloma zakrivila poštarjeva neprevidnost, ki denarja ni iaklT.il v blagaj.-f-, maiveč jo pustil denarno vrečo v pisarni na pisalni mizi. Tatvina je bila baje izvršena iz maščevanja nad poštnim upravnikom. * Večja družba divjih lovcev zasače* na. Iz Celja se nam poroča, da so pri* peljali v preiskovalni zapor tamkajšnje* ga okrožnega sodišča dne 2. t. m. dva jako nevarna lovska tata, dočim so tri* je pobegnili, a se vseeno ne bodo mogli odtegniti roke pravice, ker so njihova imena znana. Iz lovišča g. Roberta Dieh* la, ki ima med drugim v zakupu tudi občinski lov v Dramljah, so prihajale večkrat ovadbe, da se slišijo zlasti ob meji med občino Dramlje in St. Jur ob juž. žel. streli, ki izvirajo brezdvomno od divjih lovcev. V soboto dno 30. av* gusta se je napotil zopet lovski paznik Fr. Turk v revir ter slišal kmalu nato dva strela. Ker mu je bilo že precej zna* no, kje sc nahaja gnezdo divjih lovccv, je prišel pred neko kmetijsko poslopje ter zagleda! družbo petih oseb, oboro* ženih s puškami. Pri opazovanju in pri* sluškovaniu je slišal tudi, da so nekaj na vrhu Triglava. Spored: ob 10. uri do-: ustrelili. Sel je takoj na orožniško po: poldne maša za pok. tov. dr. Klementa j stajo v Št. Jur ob juž. žel. ter celo za* .Tuga na Kredarici, ob 11.30 dopoldne raz- j devo ovadil. Ponoči na 2. sept. so se na* vitje nrapora pri cAljaževem stolpu-*. So- j potili orožniki ter dva lovska paznika deluje godba in pevski kvartet. Skupni - na omenjeni kraj ter čakali do zore, ako odhod v soboto zvečer z vlakom z Jese- j bi se morda tatinska družba zopet po* nic ob 17.35 do Mojstrane, nato skozi Kot dala na lov. In v resnici so prišli osum* do Kredarice. * Vojni slepec srčno hvaležen. Gospodu Leopoldu Kovaču za njegovo prijaznost in vsem darovalcem, ki so mi pripomogli do tako pogrešane ure, kakor tudi neimenovani gospe, ki je izročila upravi . Jutra:> zame tako lep dar, kličem: tisočkrat hvala! * Razstava. Ne pozabite si ogledati razšla vo manufnkturne veletrgovine cObla-"ilnica» v palači Vzajemne posojilnice na Miklošičevi c. 7 v Ljub. Prvovrstno blago tmerne cene. Razstava je odprta 7. in 8. ljenci kmalu oboroženi s puškami na prosto. Pri zasledovanju so trije divji lovci pobegnili, dva pa sta bila ujeta ter oddana v Celje. Brezdvomno bo ta iz* sleditev nevarnih lovskih tatov izzvala v lovskih krogih največje zadoščenje. Medvojna prostost se je razpasla vsled pomanjkanja pravega nadzorstva po vseh naših loviščih, ki so postala pravi eldorado za divje lovce. Ako bo orož* ništvo in pa tudi lovski pazniki nasto* palo s potrebno energijo, kakor v tem slučaju in ako bodo najnevarnejši lov« septembra od 8. do 12. ure dopoldne in ski tatovi dobili pred sodiščem zasluže* od 2. do 5. ure popoldne. Manufakturno i no kazen, jih bo gotovo kmalu minulo blago se kupi najbolje pri Oblačilnici. * Zamenjan jo bil v planinah cepin. Ka palici ima vrezani črki A. V. in planinsko režo. Kdor ima zamenjanega, naj sporoči upravi pod «Cepin», da dobi svojega. Zamenjani cepin je za lastnika velike vrednosti. * Nova gostilniška koncesija v Logar* =ki dolini. V divni Logarski dolini, naj* lepšem kotičku naših Alp, stoji zavetišče Slovenskega planinskega društva, ki ima gostilniško koncesijo. Letos povečava savinjska podružnica SPD to svoje za* vetišče z novo stavbo, ki bo podružnici naprtila ogromne izdatke v znesku čez 100.000 Din. Izdatke podružnica investi* ra v trdnem prepričanju, da jih bo po* veselje do tuje lastnine. * Nesreča v vlaku. Kakor nam poročajo iz Celja, je ponesrečil dne 3. t. m. pri popoldanskem vlaku na lokalni železnici Grobelno-RogaSka Slatina kurjač Emer-šič. Padel je med vožnjo malo pred Rogatcem iz vlaka ter se smrtnonevarno poškodoval, tako da so ga morali prepeljati v celjsko javno bolnico. Službo je opravljal na tej progi šele kratko časa, ker je bil dodeljen iz Maribora. * Nezgode. Pred nekaj dnevi se je pozno zvečer vračal z vozom iz Brezna proti Lelimi na Pohorju posestnik in župan Volmajer. V lehniškem grabnu je v temi stopil z voza in padel v sedem metrov globok jarek. Pri padcu si je tako po- večan tujski promet bogato obrestoval. ; škodoval lubtenico, da mu je spodnji del Gosti'niška konccsija SPD v dolini, ki telesa popolnoma ohromel in je malo šteje le par kmetij, popolnoma zadostu* : upanja, da bi ozdravel. — Francu Zaje ter zadostuje tudi tujskemu prometu, goršku, župniku na Ptujski gori so se na posebno ker je v eno uro oddaljenem povratku s Pragerskega proti domu spla-Frischaufovem domu nova planinska po* ; šili konji pred ciganskimi ognji in pre-stojanka, v eno uro oddaljeni Solčavi . vrnili voz. Župnik je tako nesrečno padel pa je več gostiln. Kot nam poročajo iz i z voza, da si je zlomil obe roki. krogov planincev se potegu ic za novo | * Uboj zaradi izgube pri igri. V noči Gostilniško koncesijo kmet Lolni meri potrdilo in junak noža torej ne bo ušel zasluženi kazni. Dostojevski o I. Rjepinu. PREKLIC! Podpisana Jože Koder, posestnik in železniški delavec v Jaršah št. 24 ter Marija Koder, preklicujeva in obžalujeva vse žalitve in očitke, ki sva jih izrekl i dne 7. julija t 1. proti g. Juriju Drofeni-ku, posestniku in nadsprevodniku v Jaršah št. 23, kot neresnične in se mu zahvaljujeva, da je odstopil od tožbe. Ljubljana, 3. septembra 1924. Jože Koder Marija Koder Ali ste že poslaH ^ naročnino za »Jutro4' Mars — umirajoči svet Sedanje približanje Marsa k Zemlji na Svojem k rožen jn okrog solnca je največ-ie v tem stoletju. Kdo ne pozna one rdečkastosvetle zvezde, ki vzhaja v večernih urah, stoji opolnoči na našem južnem nebu ter zahaja v jutranjih urah ob 4! V to bližino kakor je bil Mars 22. avgusta letos, do leta 2000 ne pride več. Zato je pa tudi sedanje približanje '(opozicija) za astronome velezanimivo, ker se bodo rešile marsikatere uganke Marsove površine, katerih dosedaj ni bilo možno rešiti radi večje oddaljenosti. Pri sedanjih opozicijah se je Mars videl kot plošča v premeru do 14" (ločnih sekund), sedanje približanje pa nam kaže Marsa v premeru 25.1'', in se bo šele koncem oktobra zmanjšal premer na 14": Astronomi bodo imeli tedaj še dva meseca časa za ugodno opazovanje Marsa, torej dovolj, da se bo končno mogla izreči sodba o pojavih na njegovem površju in v ozračju. Mars ima v premeru 6780 km (zemlja 12.756 km). Iz zemlje bi lahko naredili 7 Marsovih krogel. Ako pa vpo-števamo manjšo gostoto Marsa, bi napravili iz Zemlje lahko 9 Marsov. Da napravi eno pot krog solnca, rabi 687 dni. Oddaljenost Zemlje od solnca je povp-ečno 150 milijonov kilometrov, srednja oddaljenost Marsa od solnca za znaša 228 milijonov kilometrov. Tedaj se lahko Mars t dal ji od Zemlje do 380 milizonov kilometrov ter nji približa povprečno na 80 milijonov kilometrov! Letošnje približanje, ki se dogaja v taki meri v stoletju komaj enkrat, pa je doseglo najmanjšo razdaljo 55.7 milijonov kilometrov. Početkom letošnjega letu je bil Mars oddaljen od Zemije 300 milijonov kilometrov, v maju 150, dne 7. julija se je oddaljenost zmanjšala na 75 milijonov kilometrov, od 22. avgusta dalje pa se Mars zopet polagoma oddaljuje. Sedaj se nam kaže Marsova obla 75 krat manjša kot polna luna. Daljnogled, ki povečuje 75 krat, pokaže Marsa, kakor vidimo polno luno s protim očesom: seveda izboren zrak predpogoj. Močne povečave z daljnogledi ne preneseMars radi našega ozračja, ki je vedno nasičeno_ z vodenimi parami. Le v izrednih slučajih se je še mogla uspešno rabiti SOOkratna povečava. Na površini oble se opažajo svetle in temne lise. kar je že Schiaparelli označil kot celino za svetlejše dele, in morja za temnejše, t-er tudi dal celinam in morjem imena. Z lahkoto pa se opa-ga okrog severnega in južnega pola bela lisa, kar znači polarni sneg. Takozvani i-lcanali«, ki so jih nekateri opazovali, pa po dosedanjih opazovanjih ne obstoje, jn so bile to le optična prevara. Pri sedanjem približanju je nagnjen južni po. Marsove oble k Zemlji, tako da še južna polobla ložje opazuje. Krog južnega pola se vidi ekscentrično svetla bela pega: južni polarni sneg. Dne 13. maja je na Marsu pričela pomlad za južno poloblo, poletje pa prične početkom oktobra, te sedaj se opaža, da se polarni sneg polagoma manjša, in bo gotovo v poletju (po oktobru) popolnoma zginil. Da bi pa polarni sneg na severnem polu kako poletje popolnoma zginil, se do sedaj še ni opazovalo Veliko raznih svetlih in temnejših peg ali lis (celina in morje) se opaža, in,kjer bi morali biti takozvani kanali, jo le vrsta malih temnih lis. Sedaj bo možno dognati, kaj so takozvani kanali, ki so jih prejšnja leta opazovali, toda radi večje oddaljenosti niso mogli dognati resničnost kanalov. Sedaj se bo na velikih zvezdarnah predvsem skuhalo dognati, iz kake snovi je polarni sneg. Marsovo ozračje in ako so Markova morja slična našim. Po dosedanjih ppazovanjih in razizkovaniih je v Marsovem ozračju tudi vodna para-, iz česar sestop polarni sreg, ali vsaj neka. slana. Marsova morja so nekaka močvirja. I Ozračje je redko in se le redkokdaj opa-! ža, da bi se pokrajine pooblačile, ker se I svetle lise (c jI Lee) povečini vidijo vedno .jasno. Povprečna temperatura na Marsu je 17 stop. C. Temperaturna razlika med nočjo in dnevom je zelo velika, ker je na Marsu večinoma brezoblačno. Dan traja na Marsu 24 ur 37 minut in 22.6 sekund in je tedaj za dobre pol ure daljši kot na zemlji. Dasiravno je Mars na pni pogled zelo podoben naši Zemlji, vendar 'o žicljcnski pogoji na Marsu, radi klimatičnih in atmosferičnih razlik tako različni od naJe Zemlje, da popolnoma izključujejo kako organsko življenje. Mars je umirajoči svet! Ivan Tomec. Vrfrel taščo v Donavo »ji Cestni pometač v Budimpešti Franc Mestyan je vrgel svojo taščo z mostu v Donavo, kjer je utonila. Kot vzrok je dal na policiji na zapisnik: «Mestyan je moral umoriti svojo taščo, ker je preveč pojedla. On je zelo reven, zasluži malo in mu ni nikakor bilo mogoče vzdrževati ženske. Dolgo je čakal, da bi «prostovoljno» umrla, pa 74 letna žena je imela tako žilavo življenje, da je bil končno prisiljen spraviti jo s poti. Pometač je storil vse, da bi preprečil «najhujše». Nikoli ni poklical zdravnika, kadar je bila starka bolna. Hranil jo je s pokvarjenimi jedili in ji nakazal stanovanje v pasji hišici, kjer je močno vleklo. Tašča pa se nikakor ni hotela odločiti, da bi šla na oni svet.!. Sosedje Mestyanovi so potrdili, da je le-ta z naravnost zverinsko grozovitost-jo storil vse da bi pomagal svoji tašči na oni svet. Starka je dobesedno živela kot pes Vedno je bila z verigo priklenjena na pasjo hišico. Zet jo je tako po-gostoma pretepal, da je bilo njeno telo vse plavo in polno bul, ker je morala ležati na gnili slami. Kot edino hrano je dobivala plesniv kruh. Vodo je pila iz umazane posode, ki je stala pred hišico in ki je noben pes ne bi povohal. Me styan je prilival vodo samo enkrat na dan. Državno pravdništvo je na podlagi teh izpovedb vložilo proti zverini v človeški podobi obtožnico radi premišljenega grozovitega umora. Obešenec v drvarnici Čudne stvari se godijo po svetu. Ljudje umirajo in si jemljejo življenje na najrazličnejše načine. Pogumnejši se ustre-le, figovci se zastrupijo, srednja vrsta med temi in onimi pa se poslužuje drugih samomorilnih sredstev. Mednje spada posebno vrv. V Beogradu, v Pozorišni ulici je stanoval Jurij Lorner, 67 let star mizar. Lorner je bil rodom Nemec, toda je živel že celih 20 let v Beogradu, kjer je bil v službi pri cPrometni banki*. Med tem časom je bil 47 let oženjen in trije njegovi otroci, dve hčerki in en sin, so vsi dobro preskrbljeni s kruhom ter oženjeni, oz. omoženi. Pred par meseci je bil Lorner kljub temu, da je 20 let zvesto služil, nenadoma odpuščen. Moža se je nato lotila neka čudna apatija, ki se je pozneje preobrazila v melanholijo. 2e dolgo časa je stikal okoli hiše, v kateri je stanoval, da bi našel kakšen primeren klin. Zadnje dni se tnu je to očividno posrečilo. Te dni okolit treh popoldne je Lorner izginil iz hiše in od tiste ure ga ni videl več nihče od domačih. Dve uri pozneje je prišel domov njegov zet ter je snel z žeblja v kuhinji ključ od drvarnice, da nacepi drva. Toda ko je prišel do vrat, je opazil, da so duri priprte. Odpahnil jih je nekoliko in vstopil. V prvem trenotku se mu je zdelo, da je vzduh v drvarnici drugačen kakor ponavadi. Pogledal jc in obstal. Na klinu je visel — njegov tast. Roke, noge in vrat so bile plave barve. Vse je kazalo na to, da je smrt že nastopila. Zet je poklical svoje domače, pokazal na tasta in šel po sodno komisijo. Ko je ta prišla, je najprej ugotovila po uradnem zdravniku, da je smrt nastopila žc pred par urami. Potem je pregledala obleko in našla v enem žepu obešenca kratko pismo sledeče vsebine: »Sedeminštirideset let oženjen; sedem inšestdeset let star. f Georg Lorner. Lahko noč!» Komisija je sestavila protokol, vzela s seboj pismo in odšla po svoji nradiii poti drugam, dočim je zet rekel: <-Ncmco je bil rojen, Nemec je umrl. Bog mu odpusti grehe!» X Manija dvobojevanja na Madžar skem- Pred prihodnje zasedanje madžarske zbornice pride interpelacija o maniji dvobojevanja, ki se jc zadnje mesece na Madžarskem strahovito razpasla. En sam slučaj razžaljen.ia časti je rodil v zadnjem času nič manj kot 141 dvobojev in to število sedaj preseda tudi viteškim Madžarom, ki hočejo vprašanje du-ela rešiti na podlagi mnenj, katera bo podal v tej zadevi parlament. X Strašna eksplozija v Pardubi-cah- V torek ob 4. uri popoldne se je v neki pardubiški tvornici za streljivo vnel dinamit. Eksplozija je imela strašne posledice. Dva nameščcnca sta bila na mestu mrtva, šest oseb je bilo težko ranjenih, enega moža pogrešajo, število lahko ranjenih pa znaša več tucatov oseb. Objekt, v katerem je nastala eksplozija, je popolnoma razdejan in tudi sosedne stavbe so občutno poškodovane. X Strahovit ciklon na Antflskih otokih. Iz Londona poročajo, da je med 28. in 29. avgustom razsajal na otokih fi^eevvard in Wirgin strahovit ciklon, ki je zahteval nad 80 žrtev. Na tisoče ljudi je težko in lahko ranjenih, brez števila pa je takih, ki so vsled elementarne nezgode prišli ob domove ter so sedaj brez strehe na cesti. X Smrt avtomobilskega dirkača. Iz Brooklanda javljajo, da je avtomobilski dirkač Dario Resta, ki je nameraval doseči avtomobilski svetovni rekord, smrtno ponesrečil. Zadel ie z avtomobilom ob zid, nakar se je vnel bencin. Plameni so dirkača tako ožgali, da je izdihnili na mestu v strašnih mukah. X Trocki in meščanska vojna. Organizator in vodja ruske rdeče armade se je zadnje čase umaknil iz aktivne politike ter se je posvetil študiju teoretičnih problemov. Izdelal je pravila, kako je voditi meščanske vojne. Pravila izidejo v kratkem ter se razpošljejo vsem važnejšim organizatorjem v sovjetski Rusiji in njihovim agentom v inozemstvu. X Italijanski kraljevi par v Vidmu. V Vidmu se delajo velike priprave za sprejem italijanske kraljeve dvojice, katera obišče mesto prvi teden meseca oktobra. Za časa kraljevega prihoda se bo vršila poleg drugih svečanosti tudi velika revija vojaških oddelkov, ki se nahajajo v mestu in ki so se šele pred kratkim vrnili z vojaških vaj ob jugoslovenski meji. X Herodov denar. Iz Jeruzalema poročajo, da bodo namesto dosedanje egip-i tovske veljave v Palestini uvedli koncem leta novo veljavo. Enota bo denarij, novec iz dob kralja Heroda, in bo veljal dva angleška šilinga. X Rokopis Tita Livija. «Ab urbe condita« (Od ustanovitve rimskega mesta) je našel baje neapeljski palcograf dr. de Martino Fusco na vivrarski opatiji v Kalabriji, kier je bil v 6. stoletju opat Cassiodorus, ki se je proslavil s tem, da je dajal menihom prepisovati latinske tekste. Tu gre za knjige 35. — Neuspehov smo krivi sami, ker si naklonjenosti na-slovljenca ne znamo pridobiti s tem. da mu pišemo pismo na finem papirju. Takt dokaže že sama zunanjost pisma. Naikrasnejšo izbiro pisemskega, papirja nudi M. Tičar, Ljubljana, Šelcnburgova ulica. 142. Livijeve rimske zgodovine, ki so jih smatrali doslej za izgubljene. X Kuga na obali Kaspiškega morja. Na obali Kaspiškega morja se je začela s strahovito naglico in opasnostjo širiti kuga ki je samo v astrahanski gu-berniji zahtevala tekom dveh tednov 823 žrtev. Da se širjenje epidemije prepreči, je sovjetska vlada odredila, da se okolu okuženih krajev povleče dcmarkacijska črta, preko katere ne sme noben zdrav človek. Kugi se je težko ustavljati posebno, ker je v deželi malo zdravnikov. X Usmrtitev kitajske razbojnice-Po vesteh »Chicago Tribune* so v Ce-roiii v provinciji Šantung usmrtili 471et-;io ženo, znano pod imenom matere Gi-Se. Bila je načelnica razbojnikov ter jc slovela po svoji krutosti. Način usmrtit- j ve je bil primeren njenim zločinom. Izbrali so zanjo najstrašnejši način smrti, I ki se imenuje ling-če ter obstoji v najbolj rafiniranem mučenju. Obsojenca trgajo košček za koščkom, in sicer tako iznajdljivo, da nastopi smrt kljub ogromni izgubi krvi šele dve uri po najstrašnejših mukah. X Življenje za prisego. Urednik atenskega lista «EIeitera Typos» je ustrelil sodnika Nikitopolosa. Sodnik je meseca maja kupil hišo, v kateri je stanoval urednik s svojo materjo in sestro. Novi lastnik je zahteval od svojega najemnika, da se izseli iz stanovanja, ker mu noče izplačati dvomesečne stanarine v znesku 1000 drahem. Ko je prišlo pred sodiščem do pričevanja v tej zadevi, je urednik baš v trenotku ko je sodnik položil roko na evangelij, da priseže, izprožil samokres in ustrelil šestkrat zaporedoma proti svojemu tožitelju ki se je zgrudil na licu mesta mrtev na tla. Fo slovanskem svetu Stanje šol na Poljskem Pred izbruhom svetovne vojne je imela Galicija skoraj v vsaki podeželski občini svojo ljudsko šolo. A kljub temu šolski zavodi niso odgovarjali potrebam poljskega življa v vzhodni Galiciji. V tej deželi se poleg čisto ukrajinskih in čisto poljskih krajev nahaja še danes okoli 100 krajtv, ki imajo mešamo poljsko in ukrajinsko prebivalstvo. In t.u so bile samo ukrajinske šole. Okoli 15.000 poljskih otrok je radi ponavljanja poljskih šol moralo obiskovati zavode v katerih se je vršil pouk le v ukrajinskem jeziku. V šolskem letu 1911.-1912. je bilo v oeli Galiciji 5580 ljudskih šol; od teh je bilo v današnji vojvodini Krakovski 1470 poljskih, 76 ukrajinskih in 4 mešane šole, a v današnjih vojvodinah ivovski, stanislavski in tamopoljski 1590 poljskih, 2420 ukrajinskih in 20 mešanih ljudskih šol. Vojna je razmere v Galiciji temeljito preustrojila. V primeri z letom 1910 je prebivalstvo Galicije nazadovalo za. 499 tisoč 942 oseb in od tega odpade samo na vzhodno Galicijo 449.351 oseb. Vojni dogodki, a specijelno poljsko-ukrajinska vojna v Galiciji so dvignili poljsko nacionalno čustvo v Galiciji v toliki meri, da je poljsko prebivalstvo zahtevalo svoje lastne šole tudi v takih občinah, kjer je tvorilo le majhen odstotek prebivalstva. Posledica tega je bila, da se je povečalo število poljskih šol. V vzhodni Galiciji pride danes ena poljska šola na 1103 poljske, a ena ukrajinska šola na 1080 ukrajinskih otrok. To priča, da je ukrajinsko narodno šolstvo še vedno na boljšem nego poljsko. Kar se tiče učiteljstva, se nahaja v Galiciji 2952 Poljakov in 2009 Ukrajincev. Državnih srednjih šol je v vzhodni Galiciji 56 in od teh je 8 ukrajinskih. Po deklaraciji narodnosti študira v teh šolah 13.744 Poljakov in le 5.508 Ukrajincev. Privatnih srednjih šol je 40 poljskih in 10 ukrajinskih, a tudi ti zavodi dohiva-io stalno državno podporo. Za časa vojne je bilo mnogo šolskih poslopij porušenih. Na novo je bilo doslej zgrajenih 823 šolskih poslopij. Nova ukrajinska univerza. Poljski premijer Grabski je imel nedavno važno konferenco s prosvetnim ministrom Miklaszewskim glede otvoritve nove ukrajinske univerze. Vladni načrt predvideva za prvi začetek ustanovitev dveh fakultet in to začasno v Kra-kovu. Ukrajinska univerza pa bo ostala v Krakovu samo za časa stadiU organizacije to .jc najdalje eno leto. Pozneje se bo sedež univerze premaknil na vzhodno Galicijo, mesto pa bo določil šele poljski parlament. Obče šolske razmere na Poljskem. Iz uradnih'statističnih podatkov ie razvidno, da je bilo koncem preteklega šolskega leta na Poljskem 26.766 ljudskih šol, med njimi 3.649 ukrajinskih ter 1167 ruskih, belo-ruskili, čeških in nemških. Učiteljev in učiteljic je bilo 57.371, učencev in učenk pa 3,130.239. Preko milijon otrok ne obiskuje šole radi pomanjkanja šolskih prostorov. Srednjih šol se nahaja na Poljskem 788. Med temi je 522 državnih. Veliko pozornost posveča Poljska tudi strokovnim šolam. Teh se nahaja danes že 712, a one se še vedno množe in izpopolnjujejo. V splošnem moremo reči, da stanje šolskega vprašanja v bratski Poljski še ni rešeno, da pa se na tem polju deluje živo in z uspehom. Smrt poljskega učenjaka. Vseučilišči profesor Stanislav S molka, član aka-čemije znanosti, je umrl v Nowoszye: (Poljsko). Bil je sin znanega stvaritelja avstrijskega parlamentarizma Friderika Sjiolke. Smolka je napisal več znanstve nih historičnih del. Kongres ruskih akademikov v Pragi. Dne 25. septembra, se sestane v Pragi tretji kongres ruskih akademikov-emi-grantov. Na kongresu se bodo zbrali ruski dijaki iz vseh evropskih držav; Dočim sta prejšnja kongresa imela zgolj organizatorični značaj, bo letošnji kongres posvečen predvsem znanstvenemu delu. Praška sekcija je že sedaj marljivo na delu. da dovrši vse priprave za ta važen sestanek ruske inteligence. Kongres bo otvorjen s svečanim predavanjem v čast ruskim akademikom. Predaval bo ruski profesor Kondakov, ki je baš letos slavil 80 letnico svojega rojstva. Akademik Francet bo referiral o vzajemnosti slovanske znanosti. Za kongres je doslej prijavljenih 60 raznih predavanj, ki se nanašajo na teme svetovne in ruske kulture. Po končanem kongresi se bo v Pragi konstituiral poseben odbor, ki bo zbiral gradivo za izdajo ruskega znanstvenega zbornika. Manjšinsko časopisje na Poljskem. — Poljsko notranje ministrstvo objavlja se znam časopisov narodnih manjšin na svo-jem ozemlju. Po tem seznamu je na Poljskem 27 nemških političnih glasil, dnevnikov, tednikov itd., in 53 judovskih, in sicer 11 dnevnikov, 26 tednikov. 3 polme-sečniki, 13 mesečnikov in en list, ki iz haja po večkrat na leto. Pet teh listov iz haja v hebrejščini. V Varšavi je 23 judov-sih uredništev, 7 v Lodzu in 5 v Vilni 12 judovskih časopisov je nestrankarskih. 9 pa jih zasleduje zionistične cilje. Ukrajinci imajo 12 listov, dva dnevnika, 8 tednikov, en mesečenik in en časopis, ki izhaja po dvakrat na teden. Litvinci nimajo političnega dnevnika, ampak le tednik in en polmesečnik. Belorusi izdajajo en pol-mesečenik in en list, ki izhaja dvakrat na teden. Nepoljskih je torej 98 političnih glasil, od katerih jih pripada 44 nejudov-skim manjšinam. Ogromen kamon za Prago. V kamnolomu v Mrakolinu na Češkoslovaškem so začeli lomiti ogromen kamen iz enega kosa, ki ga bodo postavili v parku na praškem gradu. Ogromni monolit iz granita bo 10 metrov dolg in 100 ton težak. V Prago ga bodo spravili še letos. A. P. Čehov: ica se mozi Griša, majhni, sedemletni paglavec, je stal pred kuhinjskimi vrati, prisluškoval in kukal skozi ključavnieno luknjo.. V kuhinji se je dogajalo nekaj, bar je bilo po njegovem mnenju nenavadno iu nečuveno. Za kuhinjsko mizo. na kateri običajno sekajo meso in režejo čebulo, je sedel velik, zajeten mužik, oblečen v kaftan, kakor ga nosijo izvoščiki, rdeč, bradat, z debeio kupijo potu na nosu. S petimi prsti desnice je držal skodelico in srebal čaj; pri tem je tako glasno grize! sladkor. da je Grišo zamrazilo po hrbtu. Njemu nasproti jo na umazanem ta-buretu sedela stara pestunja Aksinja Stepanovna in tudi pila čaj. Pestunja je imela resen obraz; v tistrm hipu ji je sijal nekam slovesno. Kuharica Pelageja se je sukala okoli peči in se očividno trudila, da bi kakorkoli skrila podolgast obraz. Na njem so se čudovito pestro menjavale barve: gorele in prelivale so se vse boje od bakren o-rdeče do mrtvaškoblede. Neprestano je premetavala z drgetajočimi rokami nože, vilice, drva. cunje, jih dvigala, mrmrala in rožliala. v resnici pa sploh ni mogla delati. K mizi, za katero so pili čaj, se ni ne enkrat ozrla in na vprašanja, ki jih je stavila pestunja, je odgovorila pretrgano in surovo, nc da bi bila obrnila obrai. — Pijte, Danilo Semenič! — F gostila pestunja izvoščka. — Pa kaj bi samo čaj in vedno čaj. Dajte no požirek žganice! Pestunja je postavila pred gosta če-trdesetinko in kozarček. Lica so ji po-prijela sila lokave poteze. — Saj ni treba, kaj bi to — se je branil izvošček. — Ne silite me, Aksinja Stepanovna. "— Kakšen možak pa ste! . . . Izvošček da bi ne pil! Samec se temu vob-če ne more ogniti. Lc izpijte! Izvošček je urno premeril vodko, nato pa še lokava lica pestunje; v hipu mu je obraz poprijel prav tako prebrisane poteze, češ: n&k, ne boš me ujela, stara coprnica! — Ne zamerite, ne pijfm! Takšno ma-lodušje ni za naš poklic. Rokodelec, ki srdi vedno na enem mestu, lahko pije; tak-le človek, kot smo mi. pa je zmi-rom zunaj, pred ljudmi. Ali n,i res? Če zaideš v krčmo. hej. ti zbeži konj, če pa se ga nalezeš, tedaj ie še huje: ali koga gladko povoziš, ali pn se preko-bališ s kozla. Poklic je tak! — Koliko roki zaslužite na dan, Danilo Semenič? — Kakor io že. So dnevi, ko lailko zarožljaš v žepu, so pa tudi taki, ko se ti no obrne niti prebit groš. Dnevi so kaj neenaki. Dandanašnji se naš poklic sploh ne izplača. Sami veste, da jc izvoščkov na kupe, seno je drago. a ljudjo pretehtajo vsak novec. preden kdo sede na voz. No, kljub temu se. hvala Bogu, ne moreni pritožiti. Človek je sit, oblečen in bi lahko osrečil še koga drugega (tu je izvošček pogledal Pclagejo) . . . če mu js všeč, seveda . . . Kaj so potlej govorili, ni več slišal, ker jo k vratom prišla mama in mu velela, da mora v otroško sobo. — Pojdi se učit! Ne spodobi se, da bi fantki prisluškovali. Ko jc bil v otroški sobi. je najprej položil pred sebe »Domačo besedo*. Ni se mu hotelo brati. To. kar je pravkar videl iu slišal, je izzvalo v njegovi glavi množico vprašanj. »Kuharica se moži ... — je mislil Griša. _ Čudno. Ne razumem, čemu se neki moži! Tudi mama se x možila s papanom sostrična Vjeročka s Pavlom Andreičičem. Vendar pa se s papanom in Pavlom .Andrejčičem ni bilo težko možiti. če je že možitev potrebna: ta dva imata zlate verižice, lepo obleko, vsekdar osnažene čevlje; ali da se kdo moži z onim-le strašnim, rdečenosim iv.voščkom v čevljih iz klo-hučine . . . fuj! čemu se pač pestunja trudi, da bi so uboga Pelageja orno-žila?> Ko je gost odšel iz k u hm je, jc Pelageja prihitela v sobo in jela pospravljati. Razburjenje še ni jenjalo. Bila j? zaripla v obraz in nekam prestrašena. Jedva da se jc z metlo dotikala poda in ie po .petkrat pometala no iateoi kotu. Dolgo se ji ni hotelo iz sobe, ki jo v nji sedela mama. Očividno se ji .je na samem videlo krivo in se ji je hotelo pripovedovati, deliti s kom bo lest, izliti dušo. — Odšel jc! — je za mrmrala, ko jc opazila, da mama ne mani začeti po-menka. — No. žili se mi, da ni napačen človek — je rekla mama. ne da bi obrnila oči od šivanja. — Tako trezen, spodoben je. — Pri moji duši, gospa, nc vzamem ga! — je nenadoma vzkliknila Pelageja in zažarela. — Pri moji duši, ne vzamem ga! — Ne bodi nespametna, v letih si. Korak je resen, treba ga je dobro premisliti — pa kaj tu pomaga kričanje. Ali ti je všeč? — Kaj mislite, gospa! — je odvrnila Pelageja sramežljivo. — Pravijo, da . . . pri moji duši . . . »Rada bi rekla: ni mi všeč!» je pomislil Griša. — Kako si čudna! Ali ti ugaja? — Pa saj je že star, gospa. Hi-hi! — Kaj pa meniš? — je zavpila nad Pekgejo iz druge sobe start pestunja. — Še štirideset pomladi nima na plečih. Pa kaj ti je treba mladega? Mad obraz pa prazna posoda. Vzemi ga. kaj pa hočeš! — Pri moji duši, ne vzamem ga! — jo siknila Pelageja. — Sama trma te jc. Mari potrebu- ješ leteča? Druga na tvojem mestu bi pokleknila na kolena, ti pa: — ne vzamem ga! S poštarčkom bi hotela, kaj? — Ali si žc preje videla Danila? — jo vprašala gospa Pelagejo. — Kje bi ga neki videla? Danes sem ga vilela prvikrat, Aksinja ga je privedla edneked . . . zlod.ta preklicanega . . . Kaj mi rra je bilo treba! .. . Ko je pri kosilu Pelageja stregla z jedili, so jo vsi motrili v obraz in zba-dali z izvoščkom. Postala je jako rdeča in se je prisiljeno hehetala, »Bržčas je možitev neprijetna reč — je mislil Oriša — strašno neprijetna U Vse jedi so bilo preslane, nezadostno praženi kuretini se je poznala kri in vrhu vsega so Peiageji med kosilom padli krožniki in noži iz rok; vendar pa ji ni nihče rekel žal besede, kakor da so vsi umeli njeno duševno razpoloženje. Le papa je nejetol.ino vrgel prtič in rekel mami: — Kakšno'veselje pa kntff nad tem. da hočeš vse oženiti ali omožiti? Ka se te tičejo tuje reči? Naj sc mož.', kakor se zliubi njim samim! Po kosilu so se posivile v kuhiiui sosedne kuharice in sobarice: tja do vfče.ra .je bilo č.uti njih šepet. Bo:r>; ga vedi. kako so zavohale, da se v hi-i pripravljajo svati. Ko se je Griša opolnoči predramil, io slišal, da sta za /■■•- Naša zunanja trgovina Napredek izvoza tudi v juliju. Ravnokar objavljeni izvozni podatki Generalne direkcije carin za mcscc ju* li j t. 1. pokazujejo nadaljnje napredovat nje izvoza napram lanskemu letu. Naš izvoz v juliju t. 1. je znašal 335.940 ton v vrednosti 686,286.373 Din napram 233.032 tonam v vrednosti 547,163.572 Din v istem času 1. 1923., to je za 102.908 ton (za 44.16 odst.), odnosno za 139,117.801 Din (za 25.24 odst.) več nego v juliju 1. 1923. Po količini je, ka« kor vidimo napredek izvoza mnogo več« ji nego po vrednosti; manjši napredek po vrednosti izvira gotovo deloma iz zboljšanja dinarja deloma pa od tega, ker so se v večji meri izvažali težki, a cenejši predmeti. Največ se jc v juliju t. 1. izvozilo les sa, in sicer stavbnega lesa 111.599 ton v vrednosti 177.5 milijona Din ter drv za kurjavo 66.514 ton za 18.9 milijona Din. Ostali glavnejši izvozni predmeti v tem mesecu so bili (v oklepajih vred« nost v milijonih Din); goveda živa 24.422 komadov (111.2); jajca 1864 ton (41.6); meso: sveže 1129 ton (26.5), mes« ni izdelki 97 ton (4.6); svinje žive 7545 ton (23.2); konji živi 5439 komadov (22); baker sirovi 412 ton (16.2); cement 27.117 ton (15.4); turščica 4749 ton (12.8); svinec v ploščah 787 ton (10.1); žita: pšenica 2660 ton (10), ostala žita 1866 ton (5.5); pšenična moka 1755 ton (9.9); sir kaškavalj 262 ton (8.9); predivo 465 ton (8.3); amonij ačna soda 2591 ton (6.7); ekstrakti za prepariranje kož 995 ton (6.6); jagnječje in jarčje kože 140 ton (6.3); kalcijev karbid 1088 ton (6.2); drobnica 21.970 komadov (5.4); zdravil« na zelišča 143 ton (3.6) in drugo. Med manjšimi izvoznimi predmeti omenjamo še hmelj, katerega se je izvozilo 2.6 to« ne v vrednosti 156.500 Din. Najvažnejši od gornjih predmetov so se izvozili v glavnem v nastopne države, in sicer: Les: a) stavbni: v Italijo (134.1 mili« jona Din), v Madžarsko (9.1), v Franci« jo (6.6); b) drva za kurjavo: v Madžar« sko (9.9), v Italijo (6.9), v Švico (1.4). Goveda živa: v Italijo (48.7 milijona Din), v Avstrijo (29.8), v Grčijo (20.1), V Češkoslovaško (10.9). Jajca: v Švico (23.9 milijona Din), .v Avstrijo (8.9), v Italijo (4.5). Meso: a) sveže: v Avstrijo (17.1 mi« iijona Din), v Italijo (7.3), v Češkoslo« vaško (1.3); b) mesni izdelki: v Italijo (2.2), v Avstrijo (1.2), v Češkoslovaško «(1.1). Svinje žive: v Avstrijo (16 milijonov Din), v Češkoslovaško (7.2). Konji živi: v Italijo (13.2 milijona Din), v Grčijo (6.8), v Avstrijo (3.3). Sirovi baker: v Nemčijo (15.8 milijo« na Din). Cement: v Egipt (5.3 milijona Din), v Turčijo (2.6), v Zedinjene države (2.3). Turščica: v Avstrijo (7.7 milijona di« narjev), v Češkoslovaško 3.8). Svinec v ploščah: v Avstrijo (8.6 mi« lijona Din). Ves izvoz v prvih 7 mesecih t. I. je znašal 1,920.879 ton v vrednosti vsote 4„862,207.318 Din, lani v istem času pa 1,509.351 ton v vrednosti 3„880,993.025 Din, to jc napredek za 411.528 ton (27.26 odst.), odnosno za 971,214.293 di« narjev (25.28 odst.). Tržna poročila Novosadska blagovna borza (4. t. m.). Pšenica: baška, nova 350—355. Ječmen: 350—355. Oves: 265—270. Turščica: 19 vagonov 285—290. Moka 3 vagoni 570 do 580. Fižol 15 vagonov 425-430. Tendenca nestanovitna. Dunajski goveji sejem (4. t. m.). — Dogon 958 glav; od tega 390 iz Jugoslavije. Notirajo za kg žive teže: voli 12 tisoč 500 do 18.000 aK. Cene so proti koncu oslabele za 500—1000 aK pri kg. Dunajsko tržišče mlekarskih izdelkov (4. t. m.). Blaga je dovolj na trgu. Dene se v glavnem niso spremenile. No- tirajo v tisočih aK: sirovo maslo: gornje-avstrijsko 55, madžarsko in jugoslovensko 58—62, holandsko 74—75, dansko 76 do 77; sir švicarski emmentalski 64, tirolski polemmentalski 42, vorarlberški polem-mentalski 48, holandski gouda-sir 32. danski »švicarski« sir 34. S vinski trg v Celju. Prasci, 6—7 tednov stari 225—275 Din, 9—10 tednov 280—400. 3—4 mes.n o 450—650 Din, 5 do 6 mesecev 1000—1300 Din, 10 mesecev 1500 Din, 1 leto 1600 Din. Dunajska borza za kmetijske produkte (3. t. m.). Cene se držijo. Kupčija se razvija zbog tržnih denarnih prilik v dokaj ozkih mejah. Na trgu se kupuje tudi jugosl ovenska pšenica. Notirajo za kg vključno blagovnoprometni davek ab Dunaj v aK: pšenica: domača 3800 do 3900, madžarska, s Potisja, stara 4500 do 4600, nova 4300—4400. jugoslovenska 4100—4200, rž: domača 3525—3575, turščica 3350—3450, oves: domači, novi 3350—3450, madžarski 3375—3475, pšenična moka »0c: domača, 6900—7000, madžarska 6300—7000, krušna moka: domača. I. 5000—5200, pšenični otrobi 2200 do 2250. S hmeljskega tržišča. Nurnberg, 2. septembra. — 250 bal dovoženih, 200 prodanih. Cene nespremenjene. Povpraševanje po zelenem hmelju. — Niirnberg, 3. septembra ob 12. uri 30 min. — 100 bal dovoženih z dežele, 150 po železnici, 150 prodanih. Povpraševanje po podeželskem hmelju. 20 zlatih mark pri 50 kg -boljle cene. Za drugi hmelj cene nespremenjene. — Rok za vlaganje prošenj glede na-daljnega zaposlovanja inozemskih delavcev je podaljšan do 23. t. m. Proti delodajalcem, ki bi v gornjem roku ne vložili predpisanih prošenj bo oblastna inšpekcija dela kazensko postopala po § 123 zakona o zaščiti delavcev. = V trgovinski register so ss vpisale v Sloveniji nastopne firme: Schonsky & Loebl, dnjžba z o. z. v Mariboru (tvornica izdeluje tekstilne proizvode vsake vrste, popiemenjuje, beli in barva toksti-lije itd); »Slavija«, mednarodna transportna d. d., podružnica Maribor; .Term? d & Vajdič, trgovina z mešanim blagom v Slovenk: Bistrici. — Izbrisala se je firma: Carinsko posredništvo in špedicija xProm;t« A. Toroš & A. Maric v Mariboru. = Norveški konzulat v Zagrebu. Po obvestilu zagrebške Trgovske in obrtniške 7.bori icc je podelila vlada direktorju Jugoslavenske banke v Zagrebu Ernestu Ružinskemu eksekvatur kot honorarni konzul kraljevine Norveške za pokrajine Hrvatska, Slavonija, Dalmacija in Slove ni ja. Novi konzulat se nahaja na Jelači-čevem trgu 26. II. = Pravila ljubljanske borze za olago in vrednote prinaša »Uradni list« št. 83. z dne 4. t. m. = Poravnalno postopanje je uvedeno o imovin;! Ivana Arka, trgovca v Sodražici. Narok za sklepanje poravnavo je 27. t. m. ob pol 10. pri okrožnem sodišču v Novem mestu. = Žetev tobaka v Južni Srbiji bo znesla po poročilu ministrstva za po jedel-stvo in vode 12.5 milijona kg v vradno-sti pol milijarde Din. = Državne tvornice svile v Novem Sadu in Stari Kaniži so začele z delom. V teb tvornicah so se v zadnjih m . Odgovorni urednik Fr. Brozovič, Tisk Delniške tiskarne, d. d. v Ljubljani. IkTremensko poročilo Ljubljana 4 septembra 1924 _Ljubljana 306 nad morjem Kraj opazovanja Ljubljaua . Ljubljana . Ljubljaua . Zagreb . . Beograd . Dunaj . . tJraga . . Inomost . ob 7. 14. 21. 7. 7. 7. 7. 7. Zračni tlak Zračna temperatura 7618 758-2 769 5 7011 760-6 7611 12-6 200 16-8 15-0 14-0 13-0 Veter Oblačno 0—10 brezvetra jug brezvetra jug vzhod sever megla oblačno dež jasno » dež Padavine mm 4-0 70 V Ljubljani barometer nižji temper. višja. Solnce vzhaja ob 5-24. zabaia ob 18 3? Dunajsko vremensko poročilo. Po precejšnjih padavinah se je sinoči raz* jasniio. Davi je bilo jasno, deloma megla. Napoved za petek: Ni gotovo, ali bo lepo vreme trajalo. Skoraj brez nadavin. Podnevi tople ie- J. SUCHY: Ljubljanski trg «Le petit Pariš« Ljubljana ima tik svo jega dunajskega pratra tudi svoj dunaj* ski «Naschmarkt» s skoraj isto vrstjo ljudi v posameznih stojnicah in pri vo« ničkih. V kolikor se namreč tiče ljud« ske gostobesednosti, smelih ogovorov in tipičnih odgovorov, so si dunajske in naše branjevke skoraj podobne. Nič se ne bom čudil če zagledam lepega ju« tra tam kje okoli frančiškanske cerkve gc pariško morgue (razstavljalnico mrt« vih v svrho, da jih agnoscirajo posetni« ki) in daktiloskopični album z odtisi pr« stov in nadprsnimi slikami gg. tatov in lopežev. Če bomo imeli še te institucije smo potem lahko res ponosni na svoj pridevek «le petit Pariš® ah po domače Kleinparis. No pa da se vrnemo k stvari. Ljub« jjanski trg (zeliščni in sadni) so na onem prikladnem in idiličnem prostoru tik Ljubljanice in v območju šentklavške cerkve mestni očetje ustanovili očividno t namenom, da se s tem činom prikupi« jo boljšim polovicam meščanstva. Po« mislimo, kaj bi rekle Ljubljančanke, če bi trg stal tam kje pri sv. Krištofu aH na Kozlerjevem vrtu ali na prisojnem trgu ali morda celo tam pred St Peter« sko vojašnico. To bi zabavljale. Tako pa smukne iz gorke postelje brhka go« spodinja enostavno v tisto čudno haljo, ki jo poznamo pod imenom «šlafrok», za« kaj obleka moderne Ljubljančanke na« liči, odnosno je skoraj istovetna z ome« njeno haljo ter vzame tisto platneno vrečico pod pazduho pa hajdi na trg. Se čisto gorka. Res je, da pridejo konture naših lepih Ljubljančank v poštev po« sebno v dopoldanskih urah v okolišču ljubljanskega trga. Marsikak sveži obra« zek luka izpod slamnika ali izpod na« ravne frizure takrat, ko hiti posestnica tega obrazka na trg. V teh dopoldanskih urah obraz šc ni napudran in našmin« kan, še je vse — Natur. Drugačen pa jc nastop v popoldanskih odnosno večer« nih uricah na izprehodih ali v Tivoliju. Toda vrnimo se zopet k predmetu razprave, spremljajoč milostivo na trg. Na frančiškanskem mostu je velik na« val. Tramvaj prihaja in voznik zvoni za žive in mrtve. Gneča cekarjev, jerba« sov, vreč in vozičkov. Pozdravljanje z ene strani na drugo. Postanki na trotoar jih mosta, kjer se menjajo ponočni vti« si spanja in nespanja, kjer se priporoča ta ali ona kmetica ali branjevka. «Le hitro pojdi, morebiti jo še dobiš. Tam blizu Vodnikovega spomenika ima svoj voziček. Adijo no». Pa gremo zopet na« prej. Na vogalu Mayerjeve hiše je izogi* banje prccej opasno, bodisi ker prideš lahko v stik s košaro polno jajc ali s papirnato vrečo moke ali z kako tajin« stveno tekočino v steklenici ali celo z rdečo papriko, bodisi ker zadeneš ob voziček ter se med strašnim vlivom psovk in rcčenic obregneš v kako hitečo debelino, da odskočiš v drug vogal ka« kor žoga od stene. Nasproti Mavcrjevi ! hiši jc pozicija za prodajalke semen in ptičje hrane. Poleg te stoje, oziroma čc« pe prodajalci korcev in enake kuhinj« ske ropotije. In evo ti sadnega trga, ki ga široka ulica deli na desno in levo po« lovico. Na levi so stojnicc za stare ge« neracije branjevk, na desni pa za poz« nejc došle. rccimo, da so prve bolj bur« žujskega, druge pa proletarskega porekla. V nos ti udari mcšanica vonjev, ki jo povzroča različno tu nagromadeno sadje, želišča vseh vrst, solata, čebula in česen ter vmes rumeno sadje, pa krompir in bogsivedi šc kake kuhinjske ingredijencije. Tja ob zid škofove pala* če so potisnjene, kakor bi se sramovale, razpečevalke moke, medu, zelja in rep« ce ter potujoča kuhinja za --kranjske« klobase. Pod «lemenatom» imata pošto« ianki rdeča sladka paprika in sirovo ma« slo. Skozi stari «šoI«ki drevored« brzimo, ker tu nam v vegetarični nos preveč vdarja izhlapina mesa ter nas motijo udarci sekir itd. Kmalu dospemo na Vodnikov trg. Stari spomini, ko je tu stalo Sc ponosno in obsežno poslopje stare ljubljanske gimnazije, ko je mar« sikoga rešil iz zagate — zvon sile, na katerega je tolkel stari «Francclj», (Bog mu daj dobro!) ter sc jc togotil stari orofesor Konschcgg in sta razpečavala svojo tcutonsko robo profesorja Ned« \ved in Heinrich, ko nas je gizdavi prof. Grazy Ecller von ... spodbujal z bese« dami «fanti, danes smo dobrega vola, jutri kaj več o tržaški luknji«. Fugaces Iabuntur anni. — Na tem trgu sc dandanes žrtvuje bo« gin ji Phrvgi in zaščitnik trga jc bog go« zdov in livad Pan. Ves prostor jc poln kmetic z jerbasi in vozički ter natrpan /. najrazličnejšo robo: kmečkim sadjem in kmečkimi vrtnimi pridelki. Vsi kranj« ski dialekti v cis in molu so tu na iz« bero. Prav pristne pridušicc švigajo tu po zraku in revež si, če hočeš nastopati oblastno. Tu se šele zaveš, da si velika ničla. Edini menda, ki zna krotiti in brz« dati ves ta tržni aparat, jc oni velikan v iblajterskem kroju, ki «posadi» vsako ooedino prodajalko na dotični prostor, tako da je trg, čc bi ga gledal raz aero« plana, videti kakor kanali na Marsu. Po teh kanalih se potem pregiba jo naše dič-ne Ljubljančanke. Strašen hrušč in truši prerekanje, barantanje in vaganje, oce> njevanje in otipavanje, skratka pravca* ta preizkuševalnica za vse nervozni ljudi. Ko se v prvih popoldanskih urah pro> štor iznebi jat prodajalk in kupčevalk se nudi tvojemu očesu nova idila. Mar= kov trg v Benetkah je napram temu ničla. Jata golobov izza streh semenišč« in korarskih hiš sc sedaj pase po pro-! štoru in vrabci se kretajo tu preccj pc . domače. Pa kaj sc ne bi, odpadkov je i dosti in ne moti jih nihče. Razsežni pre I stor je prazen in lc šc glasna zdehavica zaspane stalne branjevke v lopi moti po< ! poldansko ubranost. Predno daš delati obleko, si oglej najnovešje modne liste, ki so v veliki izberi na razpolago v knji garr.i Tiskovne zadruge, Ljubljana, Prešernova uliea 54, nasproti glavne poŠte. .................................................... Zamenja se stanovanje ! ' proti plačilu selitve. Naslov j v upravi ..Jutra". 18141 0tMO» naka b«Mdt n £a IT napr«]. Plato M ..DoplaovanJ«- I« ^enttv«- m raftuna vsaka beseda 1 Din. — Friobfujejo *e le mali oglasi, ki i.hko tndi v anamfaab Na vprašanja orteovarja uprava le. to J» vpraianju priložena znamk« ■a adeom Ua nanlpnUcIlska pristojbin« O Din). Modistka Horvat LJubljana, Stari trg. prodaja bele klobuke od 150 do 200 Din, dvobarvni 170, enobarvni 140 Din, različne baržunaste ln druge novosti po najnižjih cenah .— Žalni klobuki v zalogi. 1908 Modistka g. GorJanc 4 Oo.. Ljubljana, Sv. Petra cesta St. 27, poleg hotela ..Tratnik" sprejema reauovrstna popravila Slamnikov tu svilenih klobukov. Postrežba točna. 1093 Ažurira in entla Volno v veeh barvah. Toni Jager t Cerne, Ljubljana, Dvorni trg 1. 1902 Pozor! Krojna šola zopet otvorjena. Izdelovanje krojev damskih in moških natančno po modelih. Sprejemanje učenk ln učencev v jesenski krojni tečaj. Posebni tečaji za ne-šivilje. — Krojaška šola za dame in gospode, Židovska ulica št. 5. 18087 V trg. z meš. blagom | Nenavaden slučaj i Luksuzno usnje se sprejme pridno in zdravo dekle v starosti 16 let, ki ima veselje do dela. Vsa oskrba v hiši. Ponudbe na" Rudolf Pušenjak, trgovina v Ljutomeru. 18269 Učenca ali učenko za bromsilber retušo, sprejmem. — Pogoj: dober risar. Naslov pove uprava „Jutra" 18315 Kdor preskrbi mlademu, vojaščine prostemu gospodu z odlično gimnazijsko maturo, priznano Izvrstnemu večletnemu inštruktorju, primerno službo v Ljubljani ali na ! deželi, mu dotičnik za proti-| uslugo inštruira sina (ako ! Ka nima, pa poljubnega, od i njega izbranega ijudsko- aii srednješolsk. študenta) celo šolsko leto 1924/25 zastonj. . Ponudbe na upravo ..Jutra" pod ..Hvaležnost". 1S320 I ud razstave ostali vzorci, : u;imske torbice, listnice, pri-: ma nemški izdelek, so pro-S daja najcenejše posamezno samo od 3.-7. ure do 11. septembra v hotelu ..Tivoli", soba št. 21. 1S060 Lepo otroško posteljco se proda, št. 8/II. Janez Trdina "1. 1S327 Potik v klavirju se daje po zmerni ceni. — ■Naslov pove uprava ..Jutra" 18259 Pouk liaje gospodična v osnovnošolskih predmetih in v nem-tčini. Naslov pove uprava ,,-Jutra". 18295 Akademik bi inštruiral proti prostemu stanovanju. Ponudbe na upravo „J utra" rod ..Inštrukcija". 18278 (dobe) Učenec Poštenih staršev, s primerno Šolsko Izobrazbo, 14 let star, k| mora imeti pri starših vso oskrbo, se sprejme v špecerijsko trgovino. Ponudbe je poslati na poštni predal 129 v Ljubljani. 18129 Pijanist ali pljanistinja, se išče za kavarniški orkester. Naslov v uprav) ..Jutra". 18330 (iščejo) Perica išče službe pri boljši družini. Naslov v upravi „Jutra". 18103 Trgovski pomočnik špecerist, mlajša moč, ki Se : absolviral trg. tečaj, išče ■ službo. Nastopi takoj in gre tudi na deželo. Cenjene po-, nudbe na upravo „Jutra" pod ..Vesten". 18075 Deklica z dežele s 3meščansko šolo, želi mesta učenke v kaki trgovini. — Cenjene dopise na upravo ..Jutra" pod ..Veselje do trgovine". 18180 Radio amater z radiografsko šolo, znanjem | slov., srbohrv. ln nemškega ' jezika, elektrotehn. naobra-žen, išče primerne službe .v kakem elektr. podjetju.-— Cenjene ponudbe na upravo „Jutra" pod šifro „Radio". 18230 «Seifert» v prav dobrem stanju, se poceni proda. Vpraša sc v kavarni „Slon" v LJubljani. 18113 Knjige Vočja množina knjig razne vsebine in v različnih jezikih. sc proda po ugodni ceni — Na ogled so vsaki dan od 10.—12. ln od 3.-5. v tiskarni Gale pod Rožnikom. Proda se tudi dobro ohranjen izvod ..Valvazorja". 17784 Jabolka vsako množino, tudi vagon-ske dobave, za prešanje ln lepa namizna, nudim. — Vprašanja pod ..Jabolka" na upravo „Jutra". — Pozneje tudi krompir in fižol. 1779S Namiznih jabolk in za prešanje. ima več vagonov naprodaj Andrej Stel-nar, ekonom na Slatnem, p. Dol pri Hrastniku. 18158 Hišo v Trbovljah 2 sobi, 2 kuhinji, klet. 600 m njive, 90 m stavblšča pri cesti, pripravno za trgovino, proda Marija Boh, Trbovlje l. — Ogleda se lahko na licu mesta. 16S37 I 2 dijakinji ali dijaka so sprejmeta na hrano in ! stanovanje v lepo sobo na i Gosposvetskl cesti št. 12/1. t j Hrano dovolj. 18293 j Stanovanje ! prazno ali opremljeno, se ; i";i"e. — Ponudbe na upravo j Jutra" pod „Stan 9212". j 18239 Okrožna žaga Pozor! 3 pletlln! stroji naprodaj po j (sekular), dobro ohranjena, zelo ugodni ceni. — Naslov 1 popolnoma nova, z ležišči pove uprava ,,Jutra". 18076 ' ter močnim vratilom, sc proda. Naslov pove uprava ..Jutra". 18288 Naprodaj: Vinske sode nova salon, garnitura, nova kožuhovlnasta BUknja (Per- ! slaner). obleke ln različne 2el0 d0bro ohranjene, v vc- druge stvari. — Istotam se nkosti od 300 do 1800 lltr., prodajo tudi čistokrvni mla- proda po zelo ugodni ceni vmlJSIl nel "NTn elnv ia nll - ■»- .. ....., .. < Pri prodaji posestva dosežete priznano najboljši uspeh, če se poslužlte posredovanja Realitetne pisarne «Posest», d. z o. z. v Ljubljani, Sv. Petra c. 24, pri kateri se stalno oglašajo kupci. L 1887 Pozor! Lepo majhno posestvo, so ugodno proda. Natančneje v posredovalnici za nepremičnine Lovro Cremožnlk v Celju, Prešernova ulica 19. 18228 Mesečna s°ba {s posebnim vhodom, elektr. ! razsvetljavo, parket, solnčna : lega, ec takoj odda solidnemu gospodu. — NaBlov pove ( uprava ..Jutra". 18302 ^ Ena ali dve sobi ! a kuhinjo, se iščeta za 1. ' j oktober ali pozneje. Cenjene , ponudbe pod ..Zakonski par 9250" na Upravo „Jutra". 18333 di volčji psi. Naslov je pustiti v upravi ..Jutra" pod „Prodam 9147", Vzgojiteljica se sprejme k 3 fantkom (2 obiskujeta ljudsko šolo). — Pogoj: znanje slov. in nemškega jezika. — Ponudbe z -ahtevo plače je poslati pod šifro „Vzgojiteljica" na upr. .Jutra". 18120 Pletilka v vseh delih dobro izvežba-na, se sprejme takoj. Naslov v upravi ..Jutra". 18192 Bukova drva suha, cepana, 500 meterskih sežnjev, franko vagon, proda Albin Vodišek Comp., lesna trgovina In industrija. Maribor, Frankopanova št. 23. 18054 Pletilke, pozor! Proda se večjo množino fine volne po zelo nizki ceni. — Ponudbe pod „Fina volna 9141" na upravo „Jutra". 18048 Kralj v Ormožu. 18267 Motorno kolo ..Tndian" s priklopnim vozom, dobro ohranjeno, se ugodno proda. Naslov pove uprava ..Jutra". 17827 Trgovski pomočnik mlad in agilen, z dobrimi referencami, kateri se razume tudi na steklo, se takoj sprejme pri firmi: J. Kušlan v Kranju. Učenka ia pomočnica krojaško obrt, se sprejme t^aslov pove uprava „Jutra" 18277 Dekle fcametno ln pošteno, staro do 30 let, ki razume vsaj nekoliko kuhe, se sprejme v boljšo hišo takoj. Naslov v upravi „Jutra". 18283 Poslovodja lesne stroke z dolgoletno prakso v nakupu, v prejemu, manipulaciji, oddaji okroglega, tesanega in rezanega lesa, obratu parnih žag, zmožen več jezikov, vsestransko zanesljiv, išče stalnega mesta. — Cenjene ponudbe na upravo „Jutra" pod značko „Zaupno mesto" 18270 Kleparski pomočnik mlajša moč, išče mesta za takojšnji nastop.— Cenjene ponudbe na upravo ,,Jutra" pod „Klepar". 18272 Uradnica vešča navadnega ln amerik. knjigovodstva, strojepisja na diktat, perfektna v slovenščini, nemščini in srbohrv., . ki vodi blagajno. Išče s 1. j oktobrom primerno mesto. — i Cenjene ponudbe na upravo i „Jutra" pod „E. R. 9160". 18157 Prodajalka | izučena meš. stroke, pridna ; in poštena, išče službe na ; deželi ali v mestu. Nastopi lahko takoj. Dopise je poslati na upravo ,,Jutra" pod ] Marljiva 4". 18237 Mladenič | pisarn, moč vojaščine prost, | vešč slov., nem. in srbohrv. jezika (cirilice) in strojepisja, z večmesečno pisarn. , prakso in dobrimi spriče-i vali, išče mesta v pisarni j ali kot skladiščnik. Cenjeno ; ponudbe na upravo ,,Jutra" pod šifro »Pisarna 9234". j 18301 Ugodno se proda: 1 motorno kolo 5 IIP, 1 ace-telinski aparat ln 1 naprava } za izdelovanje cement, strešne opeke. Obrniti se je na: Jakob Preželj, vodovodni instalater, Novo mesto. 18268 Stenski telefon Er.onadstropna vila v Ljubljani, pred vojno zidana, z vsem komfortom ln krasnim vrtom, se proda. — Ponudbe na upravo „Jutra" pod „Vila 9225". 18262 Perie skoraj nov, 2 amp6remetra, I. . -. . . .. .1 več novih ročnih stikal (He- !',„B°„8JL P°h belschalter) ,n rablzenlb ma- ter račje, oddaja vsako množino po zmernih cenah tvrdka E. V a j d a. Cakovec. 1883 lih elektro motorjev ln di-namo. prodam po zelo nlzlti ceni. Poizve »e od 12.—2. ure Naslov pove uprava ..Jutra" 18298 Graščinsko posestvo ..Zduše" pri Kamniku, obsegajoče 4 0 o r al o v njiv, travnikov in gozda, vse aron-dlrano, krasna graščina z 12 sobami iu kapelo, posebej stanovanjska hiša, iepa obširna gospodarska poslopja, se proda z vsem mnogobroj-nim živim ln mrtvim inventarjem radi družinskih razmer za 625.000 Din. Pojasnila na licu mesta ali pri ..Posest", LJubljana, Sv. Petra cesta 24. 18312 Kmetsko posestvo Prazna soba v sredini mesta, se odda za 500 K mesečno onemu, kateri posodi 12.000 K drž. vpokojencu. Več po dogovoru Naslov pove uprava ..Jutra" 18303 Zamenjam stanovanje z 1 sobo ln kuhinjo, elektr. razsvetljavo (zraven vojaške bolnice) z enakim ali več- | jim v sredini mesta. Informacije: Vojni okrug (Tabor) soba 46. 1S299 (Dijaška) Dva dijaka se sprejmeta pri boljši rodbini na stanovanje ln hrano, samo proti predplačilu. Prijazna soba s posebnim vhodom, elektr. razsvetljava. — Naslov pove uprava ..Jutra" 18106 Fr. Mileinski: ZGODBA KRALJEVIČA t MARKA. Vez. 18 Din, po pošti 1'50 Din več. J.Šorli: ČIRIMURCL Povest b slikami. Bro?. 30 Din, toz. 25 Din. po pošti 1'50 Din več. Fr. Milčinski: TOLOVAJ MATAJ. Pravljica g slikami. II. natia. Cena broš. 18Din, ■ vez. 25 Din, po pošti 1-60 Din več. J. Šorli: BOB IN TEDL Dva nengnanca. Povest s slikami. Bros. IZ Din, ' rez. IS Din, po pošti 125 Dia vee, J. Waschtetova: PRAVLJICE. Z večbarvnimi slikami. Vea. 22 Din, < 125 Din več. čika Jova: PISANI OBLAKL Vez. 14 Din, po pošti 1-25 Din več. Čika Jova: KALAMANDARIJA-Yez. 12 Din, po pošti 1 Din več. Vse te knjige se naročajo pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani Prešernova ulica št 54. Dva diiaka se sprejmeta na hrano In stanovanje v sredini mesta. Naslov pove uprava ..Jutra" 18069 Lokal v večjem mestu ali industrijskem kraju, na prometni točki, vzamem v najem. Prevzamem tudi staro trgovino. — Ponudbe na upravo Jutra' pod šifro ..Prometna točka". 18255 Tt Lahko kolo proda Kadunc, Bohoričeva ulica 5. 18232 Več hišnih potrebščin postelje, omaro, mize, stoli ter tehtnica 150 kg, vinsKi sodi 250—710 l ca. 60 hI, majhna sesalka za vino, se proda zelo poceni. Naslov v upravi ..Jutra". 18199 Fino hidravl. stiskalnico za vsakovrstno olje ln tudi 10_15 Hp in kompletne gar- Porzelanwalzen (400 x 350) mlinska kamna, proda po nizki ceni Konrad A Intihar. Rakovca Vernik v Ormožu. 181.3 P Kranju. 18151 Naslovi dijaš. stanovanj i 38 oralov — pri Medvodah. za dijake ln dijakinje, se i j lepolezeče, tri četrt ure od dobij0 pri ge. Likar, Po- i postaje, se proda z inven- ijanska cesta 87, vila Berg- tarjem nli brez. Naslov v man 18034 j upravi ..Jutra". 18309 '___ Dva mlajša dijaka sprejme boMša rodbina v vso oskrbo. Naslov pove uprava ,.Jutra". 18194 Parni kotel manjši za nizek pritisk, kupim takoj. Ponudbe z vBenii podatki In ceno na naslov: Tovarna Stane Vidmar v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 75. 18229 Vodno turbino Nov zapravljenček prav poceni proda Frančiška Kralj, Veliki Mengeš št. 73. 18264 Dva pletilna stroja (Wederman) popolnoma nova, poceni p r o d a Mihellč, Vodovodna cesta štev. 203. 7/9 Gorcke avto dvo- do trisedežen. nov, se proda za 16.000 Din. Pojasnila daje O. žužek, Ljubljana, Sodna ulica 11. 18234 Vrtalni stroj ročni, rabljeni In nakovalo, kupim. Ponudbe z navedbo cene na upravo „Jutra" pod ..Ključavničar". 18246 Otomano kupim. Ponudbe na upravo ..Jutra" pod ..Takoj, 9210". 18316 Železne peči rabljene, dobro ohranjene, kupi Gaspari, Hilšerjeva ul. št. 12. 18324 Opremljena soba se odda 1—2 gospodoma. — Poizve se pri portirju hotela „Slon" v Ljubljani. 18117 Stanovanje v Mariboru obstoječe iz 2 velikih sob b kuhinjo In druplml pritlkllnaml. se zamenja z enakim ali boljšim v Ljubljani. — Ponudbe pod ..Udobno stanovanje" na upr. ..Jutra". 18029 Stanovanje ; obstoječe iz 2 sob, kubinje ln pritlklin, z vodovodom iu elektr. razsvetljavo v ljubljanskem predmestju, z zelo nizko najemnino, zamenjam z večjim v Ljubljani. Ponudbo pod ..Visoka nagrada" na upravo ..Jutra". 18204 V vso oskrbo sprejme boljša rodbina dijakinjo v bližini tehnike.— Naslov pove uprava ..Jutra" 18187 Dijakinja se Bprejme na stanovanje in hrano na Sv. Petra cesti 53, vrata 3, levo. 1S261 Na hrano in stanovanje se sprejme dijak. Električna i razsvetljava ln klavir na i razpolago. Inštrukclje Iahkn : v hiši. Naslov pove uprava ! ,.Jutra". 18260 Posodim proti visokim obrestlm ln na prvo vknjižbo 75.000 Din lahko za več let. Ponudbe pod 143 na Aloma Cninpany, Trst, 20. Settembre 65. 17881 Posodim 500.000 kron na prvo lntabulacijo onemu, ki ml da v hiši stanovanje. Naslov pove uprava ..Jutra" 1826G Posodim 30.000 Din Gitara stara, zelo lep glas. se proda za 320 Din. Kje. pove uprava ,,Jutra". 1S340 Kitaro in bisernico proda Vogelnik, Gledališka ulica 7. 18203 Nov klavir ! (Stutzflugel) z angleško me-j hanlko, se proda. Vpraša se I prt tvrdki Pellejeva vdovo pri Celje. 17S07 Srno 2 tri pol meseca staro, motno razvito ln cisto udomačeno, prodam. — Ogleda bc lahko pri Josipu Krošelj. Tomišelj, pošta Studenec-Ig. 18057 4 volčji psi v starosti 9 tednov, čisto-za daljšo dobo, proti popol- krvn| mati Osa od Sot.le, ni varnosti. Vprašanja z na- oie j'£anus (lastnik g. Sa-vodbo obrestne mere pod : ]asnik 6 gostilničar v Ljub-Annnlmno hrpznredmet.no" ,..__i\ a« ri/V»onl nrortairt. Kot sostanovalec Dva dijaka z lastno sobno opremo, iščeta stanovanje In hrano. — Ponudbe na upravo ..Jutra" pod ..Doberdob". 18342 se Bprejmo boljši gospod z Sostanovalec lastno posteljo, k mirnemu. a«u.t«io vaicc ves dan odsotnemu gospodu, bo sprejme blizu realno gim-Naslov pove uprava ..Jutra" nazlje k trotJcSolcu. Naslov 18153 I v upravi ..Jutra". 1S341 ..Anonimno brezpredmetno na upravo ..Jutra". 18247 50.000—100.000 Din posojila, se Išče za novo-zidano enonadstr. hišo z delavnico in trgovino, proti 20 odst. obrestmi In vknjižbi na prvo mesto, za dobo 2—3 let. Cenjene ponudbe pod ..Sigurno 9220" na up,-. ..Jutra". 18254 Kdor posedi za 1 leto 25.000 Din, dobi službo pri podjetju z dobro plačo tn opremljeno sobo. — Sprejme so tudi družabnik z večjim kapitalom. Naslov povo uprava „Jutra". 18304 ljanl) — sc poceni prodaj«. Naslov pove uprava „Jutra" 182S7 Izgubljen pokrov fotografičnega aparata z mlečnim steklom med Miklošičevo in Gosposvetsko cesto. Pošten najditelj dob: i 50 Din pri upr. „Jutra' . 1832&, šivilja _________! za perilo iu obleko, se pri- Inteligentno varuhinjo fea dva otroka (pol in tri leta stara). iš('cm za Prek-tiiurje. Obvladati mora slovenščino in nemščino popolnoma. Oglasiti se je osebno ob ponedeljkih v Ljubljani v hotelu ..Union" pri drju. Armln Strasserju. 18281 i poroča na dom. Naslov pove i oprava ..Jutra". 18307 Mesta slu^e iščem v kaki trgovini ali : msarni. Nastopim lahko ta- i koj. — Ponudbe na upravo [ .Jutra" pod ..Takojšen nastop". 18331 Služkinjo pošteno in pametno, sprejme obitelj treh oseb. — Imeti mora veselje do otrnk (pun-f-ka stara 3 leta). Naslov v uoravl__I utra.1*. 1S2.12 Uradnica - veliko prakso v notarski in odvetniški pisarni. Išče mesta. Nastopi lahko takoj. Ponudbe na upravo ..Jutra" I pod ..Uradnica 12". 1S335 L O -y ^apre^ TfJJf", Kateri gospod bi korespondlral z neko damo o življenskih problemih? Odgovor se proal na upravo .Jutra' pod „2ivljenje 9210" 18241 Gdč. z belim klobukom ki se je peljala v ponedeljek popoldan od Grobeluega do Celja, naj blagovoli javiti svoj naslov na upr. „Jutra" pod ,,Presenečenje". 1825G Trgovec : (začetnik) z meš. blagom, želi trg. stikov s trgovci na debelo. Dopise na naslov: F. B. 91. Bočna pri Gornjem gradu. 18279 Na opoldansko hrano izvrstno in Izdatno, sc sprejme 4 gospode. NV.-i»v po\r uprava .,Jutra". 18297 Iščem hrano dobro meščansko (kosilo ic večerjo) samo pri fini obiteljl, ozlr. dami. Ponudbe pod šifro „Okusno" na upr ..Jutra". 18313 Resnega znanja v svrbo ženltve želi mlada izobražena gospodična z Isto-takim gospodom. Vdcrvcc lil Izključen. Resne ponudbe s siiko, ki sc vrne, na upravo ..Jutra" pod šifro ..Posest- i i tika hči". 18300 i ! Jžjp^TSL trbovaljiki prssuog H. Petnic LJUBLJANA GospoBvei^ka e. 16 Telefon 343. Ulito Veridicus ik^s^s^s?«®?5«^?«®^«^®®^«^««®^ I iMUlClClil Roman po usfnih, pisanih iu tiskanih plrih Ali je bil nečislnik in pohotnež ter se zdaj le dela hinavca, ki ne pozna ženske? — Morda je imel z Miciko, svojo kuharico, nezakonskega otroka? Glejte, a ta ženska, mlada in lepa, je še vedno v njegovem gospodarstvu najveljavnejša oseba. Pohuj-šanju torej vzlic prestani kazni ni konca, ker je Svetlin pač s to nesramnico neločljivo zvezan? — Morda je bil včasih nezmeren pijanec, ki je delal javno sramoto? Zdaj se pač ar/.i, a Bog ve, morda začne popivati znova. — Šepetalo se je, da je bržčas kakšne cerkvene denarje poneveril in jih šele čez par let vrnil. Saj brez velikega vzroka milostivi gospod škof prav gotovo nikogar ne pošiljajo na Krvavo peč, kjer so baje prave duhovniške vfce! — Četrti, najbrihtnejši, pa je zvedel v Ljubljani, da je celo škofov «Slovenec> zelo ostro obsodil tegale gospoda Svetlina. Menda se je bratil z liberalci in liberalkami... Morda pa je celo sam prikrit liberalec? — Med Pielovčam se je torej zaradi Smoletovega zlobnega govoričenja že začelo iu pa tam dvomiti in sumiti. A le redki so še bili, ki so čenčam verjeli, večina je Svetlina spoštovala iskreno zaradi njegovega življenja in njegove požrtvovalnosti. Tako se je zgodilo, da je ob potrkavanju in streljanju postalo Prelovo živo in veselo: pred hišami so siali kmetje ali so čakale kmetice, pri mnogih oknih je pozdravljal vesel obraz iu kopa šolskih otrok je s hrupom prekinila svojo igro ter tekla za kolesljema, ki sta se ustavila pred skromnim župniščem. Za vrati je stala kuharica Micika. Svež bel predpasnik si je bila privezala, se skrbno počesala in zdaj prekladala iz roke v roke šopek rdečih vrtnic. Zanj jih je natrgala in zdaj vznemirjena pričakovala gospoda Janka. Svetlin, ves nemiren in ozlovoljen, se ie posilil ter se županu in tovarišema kolikor mogoče prijazno iu zgovorno zahvalil za preveliko ljubeznivost in čast, s katero so ga sprejeli. Nato se je pokrižal in urno stopil v župnišče. Tu je stala Micika. cEj, Micika! Ti si dobra duša — Bog ti poplačaj--vse, vse... Na Krvavi peči in na Prelovem si mi menda rešila življenje ... Besed mi primanjkuje, da bi ti izrazil, kaj čutim .. .> Stiskal ji je roki, vzel šopek in ga poljubil. Potem je odšel naglo v svojo sobo. Preoblekel se je in umil... Jur je prinesel kovčeg v sosednjo sobo in čakal, da se poslovi. Ko je prišel Svetlin, da gre v hištrno pri tleh, je stal Jur s klobukom v roki na stopnicah. «Zbogom, gospod! Da bi zdaj zmerom zdravi med nami ostali, gospod! In ne zamerite, gospod, kadar vas noga prinese mimo naše bajte: latvico kislega mleka, kozarec mleka izpod krave, masla in brinjevca imamo za vas zmerom!> je dejal Jur in lovil duhovnikovo roko. Svetlin pa ga je potrepljal po rami: <:No, gospodinje ti je treba. Mati se že sprijaznijo z materjo tvojega sinčka... Saj ti bo Jurček kmalu že krave pasel,> je dejal Svetlin. «Torej Ančko naj bi vzel, pravite... Tudi meni se zdi boljša kakor Urška, čeprav je Urška lepša.s. Na srce glej. Juro, ne na obraz! Ančka je pridna in ponižna: dobra ti bo žena in gospodinja... Oženi se in povabi me na svatbo!» — Vesel je Jur odšel, Svetlin pa je stopil v hištrno. Oče ga je že čakal s steklenico jabolčnika in štruco belega kruha na mizi. «Še enkrat pozdravljen, Janez!> je dejal. cZdaj je zopet vse, kakor je bilo ...» Hitel mu je nalivati čašo in mu je položil nož, da si od kroji kruha. «Daj, bled si!> .-Torej niti vi niste bili zadovoljni z gospodom Smoletom?* je začel Svetlin in pil. «Nisem, a tudi Micika ne in nihče, razen Lipovca in par njegovih pijancev,> je odgovoril očka. «Menda ne. A ko je prišlo predvčerajšnjem tvoje pismo, da se vrneš, je precej naročil Lipovcev voz in se je danes zjutraj s prvim vlakom odpeljal. Niti zbogom ni rekel nikomur. Ni mu bilo pač všeč tukaj in komaj je čakal, da bo spet v Ljubljani... mestni človek je... Zmerom je pisal in pisal, v spovednici ni rad sedel in če je bilo treba ili kam koga previdet, se je zmerom jezil... Tak gospod pač ni za na kmete, kjer smrdi po gnoju in kjer ljudje ne nosijo rokavic. Napačnega namestnika so ti poslali, tako mislim. Zato on ni bil za Prelovo, a Prelovo še manje zanj.» «Gotovo ne,» si je mislil Svetlin. «Pa kako ste se tu razumeli z njim. oče?> — Prepirali se menda niste?> je vprašal sin. cA Micika? Tudi z njo se ni pogledal?> Baš je prinesla Micika iz kuhinje večerjo in slišala Svetlinovo vprašanje. <0, mene je hotel pogledovati še preveč blizu in nadrobno.-« je odgovorila in zardela. «Pa sem ga precej odvadila take kratkovidnosti... Roke je imel, ki niso hotele nikoli mirovati Pa sem ga precej vsekala po njih, da so se odvadile plavati okoli... 2e od četrtega dne, odkar je bil tu, mu je stregla in nosila na mizo Grabljevčeva Barba..> O, Barba, preko šestdeset let stara, zgrbljena, suha starka je morala streči mestnemu finemu gospodku! — Svetlina je bilo sram za svojega tovariša. V zadregi se je bavil z nožem iu vilicami, saj ni vedel, kam bi pogledal. «Oh, gospod, grd človek je bil ta ljubljanski kaplan,> je pripovedovala Micika. jTudi brez srca. Sobico vašega očeta je dal izprazniti.. cNič mu tega ne pravib jo je hotel ustaviti očka. Svetlimi je bilo strašno pri duši: Smole mu je zastrupil župljane s svojim hujskanjem, ga opravljal iu poniževal ter se je vedel do Micike tako nedostojno, a celo do njegovega očeta tako sirovo! Katoliški duhovnik! Mož, ki se smatra za steber katoliške stranke ter za zaupnika samega gospoda knezoškofa! cSlrašno, oče, strašno je vse to, kar sem zvedel v Prelovem tekom komaj ene ure,> je vzdihoval Svetlin. «Proti Miciki se je prediznil... Kaj si zdaj lahko misli dekle!» cSmole je pač mislil, da li Micika ni samo kuharica in gospodinja... Celo mene je spraševal, ali nimaš rad deklet in ali nisi Micike vzel k sebi, ker si se je pač že v Zalesju preveč navadil... O, ta Smole je bil tič! Ampak jaz sem mu io odsekal, da je imel zadosti.> Svetlin je pomolčal in kimal, poln misli. cTorej včasih sta pa le govorila, oče?> Najstarejša slovenska pleskarska ln ličar-ska delavnica im BRIGEL3 Dunajska cesta 16 ae priporoča, is Izvršitev tofina. Cene zmerns. J.Gorjasic & Oo. Ljubljana, Sv. Petra c.27 poleg hotela Tratnik priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih najmodernejših damskih Sprejema klobnčevino (filce) v prekrojevanje ter vsa popravila. Zaloga Spaterie-oblik Postrežba točna. is92a Cene najnižje. Trapistahi 4443a prvovrstni,' kg 33 Din. pošilja od 10 kg navzgor proti povzetja kakor tudi druge mlečne proizvode Oirarstadrijp Oborovo Orle (Hrvaško). Knjige m osnovne šole. Din. X. pazred. Wider: Prva čitanka. 16 Din. Černivec: Kačnnioa, Z. del. 5 Din. II. pazved. Krščanski nauk za prvence. 12 Din. Gangl : Draga čitanka. 16 Din. Schreiner-Bezjak : Jezikovna vadnica, I. stopnja. 4 Černivec: Eaeunica, II. del. Broš. 8 Dm, vez. 10 Din. Druzovič: Pesmarica, I. del. Broš. 10 Din, vez. 13 Din. III. pazped. Krščanski nauk za prvenoe. 12 Dio. černej: Tretja čitanka. 16 Din. Schreiner-Bezjalt : Jezikovna vadcloa, II. stop. 6 Din. Černivec: Kadnnica. III. in IV. del. Broš. 13 Din, vez 16 Din. Lesica-Lokovšek-Mole: Prva srbska ail hrv. čitanka. 15 Din. Druzovič: Pesmarica, II. del. Broš. 12 Din, vez. 15 Din. IV. pazped. Katoliški katekizem. 18 Din. Panholzer-Kosiper: Voliks zgodbe sv. pisma. Br. 36 Din, v. 40 Din. Rapč: Četrta čitaaka. 25 Din. Schreiner-Beziak : Jezikovna vadntoa, III. stop. (še ni izšla). Černivec: Kaounioa, III. in IV. del. Broš. 13 Din, vez. 16 Din. Zemljevid: Slovenske dežele in Istra. 8 Din. Plesničar- Grum : Jugoslavija I. 28 Din. Lesica-Lokovšek-Mole: Prva srbska alt hrv. čitanka. 15 Din. Druzovič: Pesmarica, III. (še ni izšla). \r. pazped. Katoliški katekizem. IS Din. Pauholzer-Kociper : Velike zgodbe av. pisma. Br. 36 Din, v. 40 Din. Rape : Četrta čitanka. 25 Din. Schreiner-Bi-ziak : Jezikovna vadnioa, IV. del. 13 Din. Černivec: jJačunioa, V. del. Broš. 13 Din, vez. 16 Din. Lesica-Lokovšek-Mole: Prva srbska ali hrv. čitanka. 15 Din, Druzovič: Pesmarica, III. del. (še ni izšla). Vse te knjige se dobe v Knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani Prešernova ulica št. 54, nasproti glavne pošte. Slovito lamlor kremo kpaljice Marije za negovanje obraza, nadalje parfume, vsa lasna dela, specijaliteta : lasne obročke in kite v vaeh barvah, priporoča 1888/a I ALEKS. GJUD ml. higienično nrejeni moderni damski česalni salon t ▼ Ljubljani, Kongresni trg štsv. 6. ijiiiiiTimiiiliniiiMiiMMMiii ininTili 11 iTiim lili i liimiiii iTTrTTTTi r TT riTTTTm :TmT!TT i učitelj £šč&. 4673 ■ Kompletne garniture, se stoječe iz violi&e, loka, vreče, | opirala, kolofuniie. Fixa, pišialke, Kordola. <>d 250 Din j do 300 Din, z etuijem od 350 Din do 2r.OO Iiin ima r zalogi iu razpošilja po pov^etju Minka Modic, Kopitarjeva ulica (nasproti Jugoslovanske tiskarne). — ! Priznano najcenejša trgovina za glasbene potrebščine \ Ledenico i r, 'f ostrešja do 40 metrov v svetlobi brez podpor P, i4 špecijalna trvrdka J 889 a ^ t Franc Pust, tesarski mojster £ j! LJUBLJANA, St-ellška ulica. jj ijnrsi, dne 4. septembra 1924. \ 4694/a Žalujoči rodbini Suscfomk-Tsmšlč. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. Brez posebnega obvestila. Naročajte in iirife UUBUA Naročajte šn širite ZVON mesečnik za kulturo in prosveto, ki prinaša povesti, pesmi in članke naših najboljših pesnikov in pisateljev. Celoletna naročnina Din 120"-. Naroča se pri Tiskovni zadrugi v LjubSiani - Prešernova ulica 54. Mm**