123 ste\ilk;t.
gg" (Većerno i«dnnjet)
V Trstu, v soboto dne 13. oktobra 1894.
TVčaj XIX.
„EDINOST«
izhaja po trikrat na ted«-n t Jnstili i»-danjih oh torkih, AetPtklh in aobotAh. Zjutrnnjo iid»njo izhaja ob ti. uri zjutraj, »eftrno pa ob 7. uri ve^er. — Obojno ladanje t»tane : za JU«« m«»cc . f. — .«>>, iavsn Avstrik f- 1.*) »u tri mi«ec . . . 3.A0 , . . t m pol lata . . , !>.— . ■ » S.— M vae leto . . . 10.— ... 1«.-
Na aaroćbe brei priložene naročnine •• ne jemlje ozir.
Poaamifoo Su-vilko »a dobivajo v pro-dajalnicah tobaka V lr»lu po 3 nn'-.. V Gorici po S tiri, Sobotno »eisrno udiinje v Trstu a ni., p Gorici * nfi.
EDINOST
Oglati *o ra.'unc po furiTu » petitu; m naslon* t dohodnu frkami *i> plaćujo prostor, kolikor oln.-K« laradnih *r*lir. 1'oilana omnrtn re in jsvnaffahvale, ilu-mači oglaai itd. »o ri<;tinajo p> pogodbi.
V«i itnpiij naj in pošiljajo -irednUtvu : ulica Canerniti it. 13. V*.tk,> pi-tno mitra hiti frankovano, k<ir nofrankoratia no nt« Rprojimajo. Rokopisi ie no Trajajo.
Naročnino, reklamacije iu oglasn »pre-jnma upravnlitvo ulioa Canerma 18. Odprt« reklamacije io proste pciitnioo.
OlMilo alovensketfa političnega druitva za Primopsko.
„T *4tmošU wtf 11
Shod zaupnik mož.
Ko je bil nedavno „Slo.*. Narod1 apro-lil misel, da bi ae aeatali zaupni možje slo* »enaki v ta namen, da bi ae poavetovali o kritičnem poloienji naiom ter ae dogovorili gltde na bodočo in najprimernejio taktiko, pritrdili amo tudi mi bres obotavljanja tej mi ali, toda a pristankom, da naj bi ae po naiem menenju seili aaupni moije ne le ii i Tieh pokrajin, ampak tudi vaeh atrank slovenskih. Ta nala želja je izila it prepričanj«, koje gojimo Ae danes, da bi ae slovenski rodoljnbjo lahko združili v složno delo, ter da treba t te 1« prave volje.
V naie obialovanje izreklo ae je glavno glaailo konservativne atranke proti tej Ideji, čei, aaj imamo Slovenci io avoj program, kojega je bil določil pred d verni leti katoli-tki abod v Ljubljani.
O programu katoliškega shoda se neverno prepirati, vendar p« moramo pripomniti, da je neki konaervatlvni liat aam nekako pripoanal nedavno, da jo na katoliškem shodu morda res padla kaka boseda ali miael, ki bi ae dala popraviti. Toda dćnirno, da imamo Slovenci rea že avoj natanjčno določeni program, a vilio temu ne moremo pri-poinati, da bi bil namerovani abod nepo-trebcn.
Kajti poleg programa trebamo menda tudi taktike. Roko na aroe, gospdda, in vprašajte ae, kak6 je v tem pogledu a nami Slovenci 1 Žalostno, jako žalostno Jeden vleče na to stran, drugi na drugo, kar sezida jeden, podere hitro drugi. In pri taki konfusiji naj bi mi Slovenci dosezali vspehov!
Ko amo ae savseli aa miael shoda aa-upnih mož, vodila naa jo ravno želja, da bi ae združili v složno postopanje vsaj gledĆ na one točke, kjer ni raalike v menenju, na one toAke, ki nas družijo vseh bres osira na politiiko mišljenje. In takih toček je mnogo. DA, mi amo celo toliki optimisti, da trdimo smelo, da med nami ni tako gromih n a-čelnih naaprotatev, ampak da je ogromni del navskrižij navatal ia naaprotujočih ai me-neuj glede na taktiko, kojo bi ae morali oprijeti v dosego avojib narodnih ciljev.
Vpraianje potrebne ia primerno taktike nas bega neprestano in uprav iato bi bilo velekorietno in potrebno, da ae snidejo trošni možje v resen pogovor.
To je nate menenje. O tem predmetu so prineale tudi sadnje „Novice* jako lep članek, ki saaluži, da ga pašno prečita sleherni slovenski rodoljub.
Članek alftve:
Pripravlja se v Ljubljani shod saupnih mož ia vsega alovenakega naroda, da se po-avetuje, kakine politike ae je n»»erau narodu
PODLISTEK.
Na Gregorčičevem domu.
Spomsnloa o pstlssstlatnlol rojstva pssnlkovaga.
Pojutranjem, dne 16. t. m. dovrši naš planinski alavcc, Simon Gregorčič, 50. leto svojega življenja. Tem povodom dovolim ai opisati v naslednjih vrstah svoj pohod njegovega rojatvenega doma tam gori pod Krnom, v divnem, »planinskem raji* ...
Dne 16. decembra 1881. 1. stopil sem prvič pred čeatito obličje alr.vnega natega peanika ter aem preživel v njegovi volesani-mivi druičini ondu na aolnčnem griču Ri-femberlkem blažene ure. In ko me je pozneje alužbena pot privedla tija gori v prosit ko vito Soško dolino, polotilo se me je hropenenjo, da ai ogledam opevano torišče njegove mladosti.
Bilo je lepega nedeljskega jutra začetkom julija meseca I. 1882., ko ae napotim iz Kobarida gori na Libuinje. Dospcvii navzgor k cerkvi, stoječi na seleni ploščadi, s niskim
drlati v bližnji prihodnjoati. Na ta «!iod ne snidejo možje, kateri ae v dejanji dtže io starega narodnega programa, vso ia vero, dom, cesarja.
Vgovarjati se ne da, daje tak shod chati v aedanjem čaau potreben, ko ao razmer« tako daleč priile, da nali poslanci na Dunaji podpirajo že nasprotnike naie vere in narodnosti. Tukaj jo pač potreba, da zaupniki slovenskega naroda dobro stvar preudarijo in se izreko, je li po njih menenji taka politika prava, je li upati, da bi dovela do kakega dobrega smotra, ali je pa obsodbe vredna. Pri tem se pa seveda ne bode jim osirati na kake osebe ali kakšne droge morebitne sasluge poslancev, kajti kam bi priili, ko bi hoteli avojo politiko uravnavati po tacih saslugab. Mi prisnavamo, da je morda marsikaki mož stare nemikutarske garde imel gospodarske sasluge za deželo, ali vendar bi ga noben Slovenec ne mogel voliti, ali pa volilcem priporočati. Ravno tako tudi sedaj ne gre, da bi morda kakemu poslancu zaradi gospodarakih zaslug glodali skozi prste, ako hodi v narodnem oziru po napačnih potih. Sploh ae od več atranij sedaj poaebno naglata nekaka gospodarska in lokalna politika. Mi nimamo nič proti temu, da se glrda na gospodarske potrebo in smo to stališče branili ob avojem času. proti nekemu slovenskemu načrtu z vso odločr.ostjo in ga zagovarjamo io danes.
Odločno pa moramo biti proti temu, če se hoče s narodnogospodarsko ali socijalno politiko odrivati nato narodno vpraianje. To je nihtoda, katero smo prejšnje čase več-krat videli pri naših nemškutarjih. Tudi ne zadošča, da je kdo katoličan, temvoč treba jo, da je tudi narodnjak. Mi niamo tega menvnja, da iz tega. da je kdo dob«r katoličan, že sledi, da je tudi pravičen v narodnem oziru. V teoriji bi morda utegnilo biti tako, ali akutnja v političnem življenji kaže, da ae v tem oziru praksa ne vjema a teorijo. Sploh maraikje pri nas savlađuje neka narodna mlačnost, kar imo videli baš pri vprašanji o uličnih napisih v Ljubljani. Drugače pač ne moremo ai tolmačiti tolikega potegovanja, da oatanejo dvojezični napiai po ljubljanskih mestnih ulicah. Le pomislimo, koliko se jo že ugovarjalo temu, če so Nemci popačili slovensko ime kako vasi, ali Tirnau in podobna ulična imena po ljubljanskih uličnih vogalih ao ravno take spake, v katoro Slovenci ne moremo privoliti.
Sploh se pa goji nekaka lokalna politika. Tako ae hoče kmetom dopovedati, da zanje nima nobenega pomena, kakšni ulični nnpiat so v Ljubljani. Po tej teoriji so bi tudi Kranjci ne smeli brigati za iole na Koroškem, ali pa v Trstu. Za naa in naie otroke
obzidjem opasani, sačujem jarni glas propo-vodnika ; ali ker aem bil Vsled prenaglo hoje od polu ves premočen, bal aem ae stopiti v hladno cerkev ; vrhu tega pa kot nepoznan tujec ljudstva nisem hotol motiti v pobožnosti, temveč sem so vdeležil službe božje pred cerkvenimi vrati pod milim nebom. Po mati predstavim ae tačasnima duhovnikoma na L'bušinji in ta sta bila nastopua čestita gospoda : vikarij Fran Smrekar, ki je nedavno legel v grob tam ▼ Modam na Goriikih Brdih in kaplan Janez Vuga, sedanji vikar v Kamnem pod L:buiinjem. Ko njima rar,o* denem namćn in smoter svojega pota, reče mi dobrovoljni g. vikarij: ./ugrabite z nama dve, tri žlice juhe in po večernici izpromiva Vas midva gori na Vrsno, na zaieljcni dom Gregorčičev I"
In tak6 se je tudi zgodilo. Ob treh po-poludne smo se napotili vsi trije z Libutinj navkreber po strmi stuzi, kojej na levo se vspenjajo kvišku navpično stoječe pečino, dočim na desno pod njo zova globoki pro-
tudi te iole nimajo neposrednega pomena. Po tej teoriji bi kmalu prav malo ostalo od našega narodnega programa. Rekli bi, to nima pomena za tega, to ne za onega. Sploh pa taka politika preveč cepi moči, ker ima premalo interese vsega naroda pred očm*.
Pri tacih razmerah je vsekako potrebno, da se snidc shod slovenskih rodoljubov v Ljubljani, da določi podrobneje staliiče k tekočim vpraianjem. Nasprotnik temu shodu more biti le isti, katori se boji, da bi ae zopet bolj ne poživila narodna saveat in ne uveljavila politika pokojnega dr. Bleiweisa, kateri v narodnih ozirih do zadnjega ni po« snal nobene prisanesljivosti.
Da bode pa shod slovenskih zaupnih mož, ao pa morajo povabiti slovenski rodoljubi a p I o h, če ao tudi popolnoma ne vje-majo o vaeh vpralanjib. Na shodu se med aabo sporazumejo in sjedinijo. Pravi rodoljub že pride na shod, seveda tisti, katerim jo narodnost že milo soprna, pa ne. Na shodu se bodo pa morali v poitev jemati a k u p n i narodni interesi io sploh kar vae slovenske stranke ie vežo, ne pa tiato, kar jih razdružujc. Tako je mogoče, da ae dobi podlaga za akupno delovanje, ki je dandanes potrebnije, nego je bilo kadar si bodi. Če bodemo v sedanjem čaau razcepljeni, bodo od tega imeli le nemtkutarji dobiček, ki že sedaj zaradi našega domačega raspora pono-ano vzdigujejo glave in že največ odločujejo v deželnem zboru in odboru, gotovo ne natemu narodu v korist. Sedanji čas je resen. V kratkih letih pričakovati jo velikih premen v Avstriji. Volilni red se raziiri in ie marsikaj druzega se premeni. Potrebno je pa, da mi Slovenci vplivamo po avoji moči na te premembe, da so ne isvrie nam v ikodo. To je pa lo mogoče, ako bodemo jedini, Na druge, zlasti na nemško konservativce in pa krščanske so* oijaliste so tudi no smemo preveč zanašati, kujti oni imajo svojo nasore in svoje potrebe. Nas bodo vselej lo toliko podpirali, kolikor bodo nas potrebovali in ozirali se bodo gotovo veliko bolj na nas, ako bodomo jodini.
Za to pa mi z veseljem pozdravljamo ta shod, kor so nadejamo, d* pogladi ta shod pot k bližanju vseh narodnomislečih mož in pokaže, da skupno delovanje je mogočo, ako ao divimo trdno narodnega programa. Seveda tistih, ki hočejo boj za vsako cono, tistih gotovo tudi ta shod no spravi. Kdor hoče boj, ta najde sanj tudi povod. Tudi pri druzih narodih ao bili taki ljudje, ali so se jih sročno otresli in nadejamo ao, da se jih otroae tudi narod slovenski, posebno ker se nadejamo, da jih ni veliko, ker večini slovenskih poli-litikov jo Ae vodno blagor in uapredek narodov na sroi.
pad. Po jednournem lazenji navzgor dospojemo na viaoko planoto, izza katere tu na severni strani v tirnem polukrogu štrli v podnebje gorostasnega Krna sivo skalovje, kakor pra-večne razvaline svetovnega amfiteatra.
Na omenjeni planoti ao tri vasi : Vrsno, ki ima okolo 50 hiš, S o 1 c o, obsegajoče kakšnih 10 hišnih številk in pa Krn, ki Štoje monda 26 posestnikov.
Na predlog g. voditolja vikarja šli smo najprej mimo Vrsucga na jugoiztočni rob planoto, kjer na poševni grivi raso mlado slivje, Vrsenci, videči naa stopati^proti omenjenemu robu,'rekli so: „Ti grodiS gledat .Gregorčičev slrtp !•
»Dali sto njih slikali f opozori me g. vikarij. ,Ti vod6,daj« Gregorčič opeval svoj .slap grmeči" — ovo ga tam I o !
In zares I Ondu na lovo, po globoki udrtini izpod Krnovega vznožja nizdolu šviga blitčoč žarek penečo vode, katero jednako-morni Suui nam je zvenel na zavzeto ubo.
Mestni svit tržaški.
(XXIII. seja dn4 11. oktobra 1994).
Predsednik: župan dr. Pitteri. Vladni zastopnik : namestniitveni svetovalec dr. bar. Conrad. Navzočih 38 svetovalcev.
Po odobrenju zapisnika XXII. seje pročitali ■o zahvalno pismo društva „Socielu por la lettura popilare" na denarni podpori iz občinskih sredstev, potom je spregovoril župan, Iijavil jo, da je mostna delegaciju sklenila svoječasno, da pričn6 šolo ob navadni d6l)i, ker se je bila nadejnln, da epidemija d&vice ugasno v kratkem. V tem pa ao jo diivioa — in žnjo tudi druga nalezljive bolezni — razširila tak<$ nepričakovano, da je mestni magistrat prisilj»n zapreti šole. Zategadelj je prosil včeraj (10.) dovoljenju pri nameatnittvu, da smo zapreti javne in sasobne osnovne lole in zabavišča, nadejajo so, da nameatništvo ukreno istutako glede državnih Šol. Pouk bodi protrguri moseo dnij, kajti nadejati se je, da se v tem času z umestnimi sredstvi vduši epideitiija ; tega so je nadojati tembolj, ker iiaatno žo sedaj to t. laŽbo, da o«dravi 80% obolelih. Tuko število ozdravelih do sedaj nikdar ni io dosegla »dra-ni*ka umetnost. Odprte pa naj bi ostalo občinsi:e srednje šolo, vitji razredi ženskega liceja, nadaljevalni tečaji okoličanakih šol in nedavno odprte šole v gornji okol:ci, v katerih se ni bila pokazala dilvica.
Zatim ao je oglasil svetovslec 3 p a d o-n i. Omenil je, da jo avojoČasno žo predložil dnevni red, tičoči ae vporabe zemljevidov « hrvatskim tekstom po ljudskih šolah v oko-lie't, toda takrat je bil umaknil avoj predlog saradi tega, ker je bil župan posegel v rji-pravo in se je bilo zaradi tega bati, da bi to utegnilo vplivati na neztvUno glasovanje (!'). Danca pa atoji atvar diugačf, kajti namost-ništvo jo bilo med tem obustavilo izvršitev sklopa most. sv6ta glede teh zemljevidov in leg tega je isdalo ministeratvo znano naredbo, ki ukazujo istrskim mestom, koja so pod aijaj&m italijanskega soln-ca(!) vedno atalno in navduiono potrjevala in branila avojo italijanatvo, da morajo uvesti slovenske napiso in tiskovine. To jo vzrok, da smatra govornik kot svojo dolžnost, da se danes vrača k predmetu o zemljevidih. On sicer no mara napadati nikogar (P); sbor jo bil svoječasno čul izjavo šolskega poročevalcu, ki je opravičeval vporabo zemljevidov a hrvatskim tekstom s tem, da ni možno dobiti zemljevidov s slovonskiui tekstom, a da se morejo rabiti taki s hrvatskim ž.o saradi tega, ker sta si jezika zelo podobna. To pa no velja, kajti po tem načelu bi utegnili vpeljati zemljovide s francuskim, Apanj-skiru ali portugitkim tekstom, Čeit, saj so ti
„Vidite, tukaj okrog je na4 pos.rk »čedo očetove pasci", pojasnuje mi česliti nitš Mentor. „In tam-lo »z onkraj* slapa mu jo »drug odpeval".. .
Dolgo smo sedeli tom gori na zelenem njivčnem vratji ter se naslajali z očarujočo slikovitostjo razgleda po širnem okrožji, ki se jo razgrinjalo od ondot gori pred natimi očmi. In čuj! Na oiiontranskem robu, visoko gori v planini nad slapom razlegala se jo luhkozvoneča pastirska pesem, kakor tajnosten odmev ie davno miuolih dnij. liili smo vsi trije ginjeni in blažene slutnje pesniško so nam prcšiujale zamrkujeno duše. Da, tuku) smo čutili i mi pesnikovo hrepenenje »nazaj v planinski raj*, kajti
Tu artiien pastirček jo glasno pojor.
Vesolje Hrca razodeval, 1'ohIuAbI je potnik, po dolu gradui'1, In drug mu jc z onkraj odpeval.
Hritkohti in lnMi tu nijc poznal, Pij<5i le nladkonti je rasol ; — l)a bil bi pai^ vndno tu gori onlnl In £edo oeutovo p&aol !....

Jesiki podobni italijanskemu Q. Vlada .ili oMino, 4« vidrin)« lole, zato je nje doli-nost, d* preskrbi potrebne urne pripomočke v istem jeziku ; »ko pa ni teb, d& naj take v italijanskem jesiku, ki je delelni . jeiik. Zato predlaga dnevni red: „Uvidovši mestni »tet, da ae a hrvatskimi zemljovidi kriijo obstoječi zakoni, potivlja mestni magistrat, da ukrene potrebno, da (n isti odstranijo takoj*. — Kako jo zbor vsprejel t« predlog, povedali amo že v današnjem (jutranjem izdanju.
Zttem jo objavil svetovalec N a b e r-goj tole dejstvo: „Včeraj (10.) je obveatil mesar na Prošeku, Leopold Spangher, kakor običajno, g. dr. Sušo kot okrajnega zdravnika, da naj pride, kakor je predpiaano, ogledat kravo, katero je nameraval mesar ubiti isti dan in razprodati moso. A kaj se je zgodilo? D,r Suša ni maral priti, da pregle-da žival, će*, da ne dovoljuje mesarju klati vefi kakor po jedno kravo na ted^n. Z oii-rom na dejstvo, da ima oim njeni mesar na temelju magistratovegn dekrota popolno pravico opravljati mesarsko obrt, ki je povse neomejena gledć na dtiorno ali tedensko ite-vilo zaklanih živalij. kakor velja isto xa druge mesarje v mostu in okolici, vsojnm se vpraiati previ«, g. župana: da-li je to prepoved izdal slavni Suš,t is tvojega nagiba, ali pa sporazumno z mestnim magistratom Tržaškim. Ako se je zgodil i poslednje, vprašam, na temelju kojih zakonov ae je to zgodilo: ali občinskih, ali deželnih, ali sploinih državnih zakonov P" — Župan je obljubil, da odgovori na lo v prihodnji seji. — Za« tem 8o prečitali obrnem javnih skladišć sa prvo četrtletje 1894. in ga odobrili. Ta obračun kaže primanjkljaj 61-848 gld. 39 nč. Zbor je pooblastil zajedno občinsko blagajno, da izplača upravi javni akladiiČ svoto 25-924 gld. 19'/, nč. kot na občino pripadajoči delež. Ta avota je sadnja, katero je morala plačati občina sa javna skladiiča.
Potem jo priilo na dnevni red imenovanje posamičnih odsekov. Svetovalec N a-borgoj je izjavil v svojom in v imenu svojih tovarišev, da ne bodo glasovali in to zaradi tega ne, ker o k o t i č a n s k i zastopniki (Mauronerja ne vpoitevamo. Ur.) niso vpoitevani v nobenem odseku, izvzomši odsek za trgovino, obrt in poljedelstvo, kateri pa jo najroanjie važnosti ter se je bil lani sestal samo dvakrat. V svojem lastnem imenu pa izjavlja govornik, da ne vsprejme is-volitve v ta odsek. Isto je isjavil svetovalec G o r i u p. j- (Kak6 so sestavljeni posamični odseki, tega tu ne navajamo, ker se nam vidi prav nopotrebno. Izmed okoličanskih sa* stopnikov sta le svetovaloa Vatovec in Dol-lons v odseku sa poljedelstvo. Ur.) Konečno je vsprejol abor predlog iolskega odseka, da se skupni II. in III. raired iole sa dečke v mestni ubožnici rasdolita in da se sato imenuje uova natnestna učiteljica. — Zaton je bila tajna aej«, v kateri je podelil mestni avćt dve doti is ustanove Clivio in od neril nagrado jednomu brezplačnemu magistrutske-mu vežbeniku.
Politiške vesti,
Prepir v družiui. V družini, ki si jo nadela naslov „koalicij**, noče priti do pravega miru : sedaj so praikaj o v tem kotu, st'daj v onem. Je li pa to čudo pri taki rae-
—	Kako ■«■ je veadarf Deaedaj sa« čuli
le nasprotno od vseh strani. Mi sodim«, da so ne tudi konservativni gospodi sami ie jele hlače treati pred avojim lastnim detetom, zlasti pa pred liberalnimi sorodniki tega deteta.
Toda goap. dr. E b a n h o e h ni le zatajil svoje lastno dete, ampak isjavil je odločno, da ne Bore biti nikdar miru med klerikalci in libaralci, med belim in črnim, med dd in ne, med desno in levo. In tale sistem, katerega podpiratelji ne morejo živeti v miru med si,boj, naj bi bil sposoben za pozitivno in plodonosno delo. Torej nai radikalnem vendar ni tako neutemeljen, kakor se nam je oćitalo često.
Bolezen in porok«. Ruski cesarjevi* bode spremljal svojega bolnega očeta na otok Krf. — Od tu se poda cesarjcvič v Darmstadt, da v druibi velikega knesa Aleksandrovima in njegove soproge, sprovede svojo nevesto, priuceso A I i o o na Rusko. Poroka bode vsakako začetkom novembra.
—	Tako poročajo danes is Peterburga in po tem poročilu moramo soditi, koliko so vredne slobne govorice, češ, da se cesarjevič noče ženiti, ker je laljubljen v neko — Židinjo.
Nadalje javljajo ii Petorburgs, da bode ta d»bo osrjeve bolezni imenovana regencija, obstoječa is velikega knesa IMiada Nikola-jeviča, velikega knesa Vladimirja Aleksandro-viča iti oesarjeviča. Toda ta regeneija bode imela le isvrievalno oblast. Dotiftni manifest iiide v kratkem.
CaAtelar O Leva XIII. Španjski državnik in parlamentareo .Castelar isjavil se je po svoji avdijenoiji pri papelu, da je Lev XIII. najodliČnejii, nejkritičnejli in najmodrejli politik, kolikor jih je poznal do sdaj. Avdi-jenoija da je napravila nanj neishrisljiv utis.
—	Slehernega mora napolniti neopisno radostjo, ko vidi, kako sa vea avet ponižno klanja pred mogočnim duhom prosvotljsnega glavarja nežo Cerkve.
Različne vesti.
Odbor političnoga dniitva „Edinost* imel bode jutri zjutraj ob V* 10. uri predpoludne svojo sejo, h kateri so uljudno povabljeni gg. odborniki in ojib namestniki. Po seji bodo pogovor o prof nji sa sniianje uiitnin-akega davks, kojega pogovora se lahko vde-ležć tudi asupni molje okoličanski.
Slavni nai pomik Simon Gregor&lt do-vrši pujutrnjem (dne l&. t. m.) petdeseto leto svojega veri in narodu posvečenega življenja. Nadejd se, da sa poklicani krogi ob tej priliki spomnijo ljubljenca naroda slovenskega ter da na katerikoli način proslavijo ta velepotnembni dan, pridružujemo se tudi mi velikemu številu pesnikovih čeatiloev, želeč, da ga nam dobri Bog ohrani ie mnogo let zdravega in zadovoljnega na a I a v o mile naie domovine.
Za druibo av. Cirila in Motoda daroval
je Josip Zolen is Senožeče 2 kroni 40 sto-tink, kojim se je njegov dninar, kot zasluženim, radi poikodovsnja sadcega drevja odpovedal. — Brat sa brata v gostilni pri goap. Kravosu, daroval je Ciril za Metoda 90 stot.
Popravek. V danainji jutranji številki objavljeni prinos, odnašajoči ae na Jajčičevo
poeadko, aabraa v gostilni prt Krava««, Ima
glasiti 1 krono in 83 stotink in n* 23
V namen, da pottano barkovljanska župnija pokrovltaljica naSej dični družbi, priigrali so : trdi Tine, Jofto, Francelj in Stipe „pri Cjaku" 160 stot.
Druibi sv. Cirila in Metoda so od 15. avgusta do 20. septembra darovali: Oosp. Katinka Vt-rbajs iz Litije lepo sbirko koristnih knjig; vzgled no delovna ženska podružnica v St. Jurju na južni železnici po bla-gajni^arici g. Tončiki Kavčič-e»i 100 gl.; vrlo so razcitajot* molka podružnica v Kame-niku po g. blagajniku J. Milahnoja 100 gl. kot prebitek veselici z dne 2. sept. t. 1. s prošnjo, da postane pokroviteljica; .Delavsko bralno druHvo" v Idriji ob slavnosti desetletnice nabranih 42 kron 36 vin. po ta-mofinji nafti delavni moški podružnici; bi. gospa Marija Gruntarjova v Ribnici 36 kron nabranih ob raznih prilikah mej tamolnjimi rodoljubi ; s), posojilnica v Gorenji Radgoni 10 gl. 97 kr.; čč. gg. duhovniki »brani pri dekanijski visitaciji v Slovenjem Gradei 10 gl. na besedo preč. g. dekana dr. &uea; vrli gostje na primiciji č. g. E-nesta Trstenjaka pri sv. Barbari pri Vurbergu po d. g. bogo-slovcu F. Oomiliku 9 gl. 40 kr.; vrli gostje na primiciji č. g. patra Severina v Radencih 8 gl. 12 kr. po mariborski molki podružnici; vesola narodna družba v Selcih 7 gl. 50 kr., ki jih je nabrala gdč. Anka dlibar-jeva po-•lal pa g. A. Dermdta is Želesnikov ; družba aOmisje* v Mosirji sopet 5 gl. s Željo, da bi delovsli v slogi sa slovenski narod, in dijaki na novi mali č. g. Alojsija Rožmana v Hrapji pri Ljutomeru po g. Fr. Ciriljevem 3 krone. Zopet se s novim lolskim letom poučuje na naših zavodih nad 1000 slovenskih otrok, ki bi so potujčili, da jih ni vsela v avoje varstvo nafta družba. B»g nam sakloni pa tudi nad 1000 dobrotnikov, posnemovalcev vrlih rodoljubov, kojih imena a hvaležnim srcem dane« objavljamo.
Vodstvo druibe so. Cirila in Metoda,
IX .Trfaikoga Sokola". Nasnanjamo, da •e je že pričela telovadba za ,stare brsta* in se bode vrlila vsak ponedeljek in petek od 7—8. ure s večer. Vsi oni, ki sa mislijo udeležiti teh vaj, sglasijo naj s« t prihodnjem tednu.
A no le .starim" velja nsS posiv, ampak vse telovadce porvljamo iskreno, da naj redno sabajajo k vajam. In sledqji< opozarjamo slovenske starile sploh, d« vpiiejo avoje otroke v telovadno tečaje naloga .Sokola«, ako hočejo, da jim postanejo isti krepki, adravi in žilavi na telesu in na duli, kajti le v zdravem telesu biva sdrava dula. Uvažnjd veliko korist telovadbe, doprinesel je nai .Sokol* ravnokar velikanske žrtve, da boda vstreženo potrebam slovenskega prebivalstva tudi v tem pogledu. Poplačajte mu plemenite napore vsaj s tem, da ae mnogobrojno vdeležite dobrote, kojo Vam nudi I
•Tržaškemu Sokolu" ho darovali za nabavo telovadnega orodja v novi telovadnici: Josip Mil a ve c, sprevodnik južne železnice 2 kroni, Šimon I v a n o v i č iz Skednja 40 stotink, Josip Stoka iz Trsta in Ren-čelj iz Sežane 1 krono, vesela družba „So-kolašev* v slovenski gostilni g. Mirta „pri Csardi" 2 kroni in 34 stotink. Živeli t
Trlaftko rodoljube, ki ae sanimajo sa slovensko ljudsko lolstvo v milem mestu,
Onorool je petja ven®loxa glas
Bred mu terč bolečine;	/
Zakaj je zapustil te rojstvena vds, Zakaj je vas pustil, planine I
Da, diven jo ta planinski raj Gregorčičev in ni čudo, da ga no moro pozabiti 1 Globoko doli vali bistra Soča svojo sinjezelenkasto vodovje, vijoč so v luičnih ovinkih po naročji slikovite doline, ki se razteza v dražestnih perupektivah tja doli proti sv. Luciji in navzgor do Kobarida tor dalje tija gori v Kot, pod vznožje mogočnega Stols. In tu uaaproti, na jugozapidu dviga se kakor or-jalki jez visokoslemni Kolovrat, po katerega jasnem temenu so razprostirajo zolene seno-žttti, dočim mu skalovito pobočje opaMijojo senčnati gozdi. V očigled toli bujnej pokra-jinskej lepoti mora pač človeka navdihniti pesniško oduševljenje in kdor si je kdaj ogledal od tain gori prekrasni ta planinski raj, raziiuiel bode le-le plastično alikovitost, ki govori iz vseh Gregorčičevih poezij.
Ko nuio so novžili pokrajinsko lepote, ki oblija vso ondotno panoramo, vrnili smo
iaai dražbi P Gatova ae! Ak« aH varno vodo v ogenj, mora ali voda izpuhteli, ali pa ogenj ugasniti; kjer se kriJtajo liberalni in konservativni interesi, umaknitiJse morajo^jedni ali drugi ; aka so sreča na ozkem klancu načelo narodno jednakopravnosti z načelom koščene germanizacije, patti mora v jarek jedno ali drugo ; ako bivajo pod jedno in iato streho ljudje ne le s različnimi, ampak naravnost nasprotujočimi si interesi, jo kreg neizogiben.
Tako je povsodi in tako jo še posebno v naši slavni koalic ji. To navskrižje v na-sorih pokazalo se je na pnsehtn jasen nač n ob glasovitom celjskem vprašanju. Jedni trde, da bi se ruiilo i.ačelo koalicije, ako bi ugi-dili prolnji spodnještajerakib Slovencev, drugi pa trde sopet nasprotno: da bi tulili isto načelo, ako no bi ugodili zahtevi po slovenskem gimnaziju v Celju. Tu jednakopravnog, tam germanizacija, tu slovenski koaliranci, tam nemiki liberalci. Is tega navskrižja v nazorih in koristih se jo izcimil živahan boj med kodiranimi brati. ,Neue Fruio Preste* se bori s vso svojo ljutostjo proti „Vaterlaodu* in vendar se oba lista ponalata i častnim naslovom glasila jedoo in iste koalicija! To je najlepli prepir — v družini. V jako mučnem položenju je pri tem mogočna „N. Fr. Presse" : na jedni strani trepeče sa obatoj koalicije — tega jodinega savetilča nemških liberalcov —, na drugi strani pa je prete s bičem nje nabujskani in naduti pristali. Kaj čuda, da se v tej stiski svija In pretvarja kakor ve in sna, in da jej je v časih dobro dolla tudi mala — laž. Da pomiri svoje nestrpne pristale, natvesila jim je bila nedavno, da je naučni ministor Madejaki, po-avetujć se s saupnimi možmi liberalne stranke o coljakem vprašanju, opravičevat svoje postopanje, da jo torej nekako prosil milosti.
Ker pa menda njegova ckscelonca ni pri volji dopustiti, da bi ob kredit prilli nsmlko-židovski list lovil popularnost na njegov račun, poslal je v avet oficijozno izjavo, da je on, minister, pri posvetovanjih natanjčna označil svoje stalilče gledć ua narodna lolska vprašanja po deželah s melanim prebivalstvom ter da je le posebno naglalal nenavadni snaJaj celjskega vpraianja. O tem da ni niti govora, da bi se bil hotel opravičovati, ali da bi hotol priposnati, d a s e v tem slučaju k r < i koalicijski program. Mi moramo — tako pravi omenjena isjava — lo obžalovati taka alobna p a č e n j a te sadeve.
Ubogi koalicijski program, kdo te ume in prav tolmači PI Ako kottliraaa gospoda sama niso jodini med seboj v tolmačenju tega programa, potem seveda mora biti — prepir v družini I
Z osirom na te praske med nemžkhns liberalci in naučnim ministarstvom radi celjskega gimnasija, je velesanimiva danes dolla vest, da je klub združeno levice sklenil glasovati proti osnutju slovenskega gimnasija.'
Sndaj čemo videti, kdo ostane mož beseda : ali naučiti minister, ali nemiki libo-rate i P!
Dr. Ebenhoch o programa koalicije.
Dr. Ebenhooh je med najgibčnujlimi prvaki nomških konsurVAti«cev. Ttrn zanimivejša je za nas izjava tega moža v „L azer Volk*-blattu*, da koaliciji ni bil nikdar namen braniti sedanje posoatno stanje ! 11
so uaiitj proti Vnueui. Ondu nekje na voglu opusori tu« nai vodnik na rojstno bilo veleč, g. dra. Gregorčiča in po nokaterih ovinkih ustavi me pred skromno hišo s si amo j krito in na pročelji slamnatimi kitami opleteno ter me vpraša:
,Kaj pravite: da li si res nai dime želi nazaj sem gori v tole hišo, kakor poje v znani avoji pesmi: .Nazaj v planinski raj P*
„Gospod vikarij 1* odvrnem mu jas ma-lodanv nejevoljen: „Tu je vendar aimbolična podoba, v kateri si pesnik želi nasaj svojo mladostno nedolžnost in brezbrižnost ali če hočete: prirodno ,prvotnostfl ! Sploh pa navdaja vtie planinci tisto novtelno domotožje in hrepenenju po njihovom .planinskem raji", istotako kakor Pnmorco po njihovem morji. In rojstvena hiša, kjer jo zagledal luč vvot&, draga in avćta je pač slehornomu človoku, in naj ai bode tista tudi lesena ali prstena ter krita i s alamnj. In glejte gospod vikarij: Pred to-lo oskromno hišo mora priromati nekoč vos ua! narod, da njo proslavi kot roj-
stveni dom uvokovečeoega pesnika, ako si hoče prisvsjati kulturo, proiveto in omiko!"
Kakor V inak pritrjenja stisnil mi je častiti svečenik roko ter naju uvedel v hižo, kjer naa je vsprejol posnikov brat Anton, sedanji gospodar na Gregorčičevem domu. Pri čeli alatobojnega vina is kleti pesnikove rat-govarjali smo ae potem dolgo, sedeči ob istej mizi, pri katerej jo i on kot brezbrižni deček svoje dni posedal v krogu svojih roditeljev ter bratov in teatri Žal, da isti dan ni bilo domA nobenega drusega sorodnika posniko-voga : mati je bita takrat na pohode pri poslednjem, oče pa je pasel svoje čede nekje gori pod Krnom. Posnikov brat nam je pripovedoval mareikaklen zanimiv dogodček is mladosti njegove ter nas opozarjal na razne okoliščine njegovega življenja. V tem nam je poteklo naglo nekaj ur.
Pri slovesu sem naposled napil vsej Gregorčevičovej rodbini ter njega rojstvoni bili, skloni vsi zdravico svojo : .Kakor je tista žena v evangeliju, ališavšt propovedati božjega uoeuika naloga, vsklikuila : Blažena prsa,
katera so Te dojila, istotako kličem jas: — si parva licot componere magnia — Blagoslovljena hila, v kateri se nam je narndil pesnik po milosti božji 1"
Svotle solzć so salesketale v očeh pesnikovega brata, kateri nas je ves ginjen spremil izpod streho rojstnega doma njegovega. OJhajajoči ozrli smo ao ie jndenkrat n« skromni dom Gregorčičev, katerega je pač najicpie proslavil on sam v divni avoji pesmi: »Kmotski bili*, pojoč:
Ifogoinn nisi, no prostorna In stavil te umetnik nf,
Bolj kot bogata si uborna, Preprosta solska hiša ti! . , •
Ta hiša nam jo mati kruina, Domovju steber je častit.
Iz kmetskih hiš nam hrana dušna, Jz kmetskih hiš omike svit!
„Zato ti slavit peta bodi, Oj zibelj naših boljših dni j ;
Neb6 ti tiaoč sreč prisodi, Vos blagoslov na td razlij!" V Trstu, 13. oktobra 1894.
Prosloslav Krdanov.
^oi^iiNl Sft	is	ob
9. ari svečev v prostore .Slovenske Čitalnice".
Murko Mnndič.
Politično društvo .Slo««' v Gorici je inelo dne 11. t. a. svoj redni obfai sbor. O tem shodu spregovorimo obširneje prihod* nji teden. Za dsnes omenjamo le, da je sbor •oglasno odobril raiselno, sanimivo in temeljito sestavljeno poročilo odborovo, de je g. šupnik Miklavi Kocijančič po pravici ožigosal one deželne poslance Goriške, ki ee nikdar ne brigajo aa svoje volilce, da je pa posebno pohvalno omenjal posnsne trojice poslancev, in da so bili iivoijeoi predsednikom dr. Anton Gregorčič, odborniki pa: iupnik B I e s i j Grča, Valentin Kancler, Andrej Gabrftček, grof Alfred Ooronini, dr. Aleksij Rojio, Anton Fon, dr. Fran Ž i g o ■, vikarij Josip M s S e r a in Župnik Josip P o I j i a k.
Popravek Škrat v stevčevi omari nam vedno ie nagaja. V danainjem sjutrsnjem isdanju pretvoril nam ja nam je slavnega nemikega pravoslovca I h e r i n g a, katerega isrek smo navedli na delu vesti .Tisoč lot krivice ae vstvarjs niti enega trenutka pravice", v popačenega slanika : .Heringn". Na srečo nam ikrst vsaj ni popsčil alatega is-reka Iheringovega, koji isrek nam ne morejo ovreči niti nali srditi narodni nasproti.
Naiomu mastnemu ovit« je dal dobro po nosu tudi Dunajski ,Vaterland". Omenivii ropotanje italijanskih krogov radi najnovejiih naredeb višjega sodišč«, pravi namreč: „Kako naj se Nemeo ali Italijan poslovenita s tem, ako Slovenec in Hrvat najdeta pri sodiičih f irmulare, koje racumeta, ali pa uradnike, ki rssumejo njiju, to more pogoditi le tisti, ki misli tako kskor Italianissimi in njih Dunajski prijatolji.
To atoji baje v mestnem itatutu, da tr-žaiki signori niso prisiljeni ustanoviti iole sa triaiko Slovence; to pa munda vendar no atoji v tem Itatutu, da ima tržaiki a e a t n i s v i t — ker je Trst središče Viljemu deželnemu sodiiču aa Primorsko — odločati o tem, ali se pri drlavnih oblastih, kjer to treba, saiejo posluževati tudi drugihvdeželi navad u i h jezikov. Vendar se mestna delegacija tržaška meia tudi v take stvari. Nadejati ae je torej, da se strogo utrne utikanje municipalne delegscije v to a a d e v o. To jo prevaetje brea primere, da se drsno posesati tudi v drugo delolo, v Istro.
Obuvala la ilromalna otrok«. Mestni magistrat je pooblaščen, da raadeli 100 na-kaanio sa obuvala ubožnim iolskim otrokom. V ta namen bode sahtevsl od mestnega sveta 600 gld. dodatnega kredita. (Dragi so ti čevlji t Po 6 for. par! Stavec.)
Kurjava V iolah v okolici. Mestni magistrat je obnovil svojo pogodbo a g. Ivanom Geriupom na Opčinah gledč dobavljanje lesa aa kurjavo v šolskih poslopjih v okolici.
Furlanska ioleznica je napreviia stra-iansk fliseo. Promet je tako neaneten, da večkrat drdrajo povsem prasni vlaki od Tr-iiča do Červinjana. »Primorto1 posivlja po vsej pravici Iniko gospddo, da pokažejo sedaj bogatijo evoja Furlanije, s katero ee bahajo v jednomer. Isvestno bi bili pogodili veliko bolje, da so agradili žehanioo po Vipavski dolini I
Ogenj. Včeraj sjutraj se je vnel les v lopi poleg skladiiča št. 16. v novem pristanišču, v koji lopi je miseraka delavnica. Ogenj je prijel že streho lope, ko so prihiteli gasilci, ter po kratkem, toda krepkem naporu pogasili ogenj. Škoda je neanatna; lopa je nevarovana.
Nezgodi. 47 letni kmetovalec Josip Gre-gorifi je včeraj sekal veje na nekem drevesu na svojem posestvu. Po naključju padel je rea drevo in si slomil desno roko. Odnesli so ge v bolnišnico. — Na sličen način je ponesrečil včeraj &51etni sidar Ivan Marija Peric, stanujoč na Greti hit. 61. Padel je med delom ras oder, kake 4 metre globoko ter ae močno pobil na hrbtu. Odnesli so ga v boluišnico ; adravniki sodijo, da sije o padu pretresil drobje.
Z Razdotega nam pišejo dne 11. oktobra : Dne 9. t. m. ob osmi uri zvečer so je pokazal ogenj v gospodarskem poslopju tuk. posestnika g. V. D. Sreča, da je bilo vreme popolnoma mirno, zakaj le mala sapa bi bila raspihala ogenj v poleg stoječa poslopja, ki so polna sena. Bilo je plat svona, velikansk
•blok dima ia isker se je valil aaravaost
proti nebo, vsa vas je bila na nogsh. Nekateri so hiteli po brigalnico v Hruievje, ker je bila domača nekaj pokvarjena; brso-j a vili ao tudi po pomoč gasilnemu druitvu v Postojino.
Vrli Ubelci so bili is sosednjih vssij prvi domačinom ne pomoč, poineje so prihiteli tudi iz Slavinj in Hruievja s brizgalnico, a v tem času se jo vstrajnim gasilcem žo posrečilo podreti streho in spraviti ogenj v svojo oblast. Dokaj naglo je bilo tudi al. poatojinsko gasilno druitvo na pogoriiču.
Hvala Bogu, de je ikoda le nesnatna, hvala tudi neustrainim gssiloem, takaj bres njih bi bilo več poalopij prah in pepel.
V Devinu je bila 11. septembra t. I. volitev novege stareiinstva. Pri tej priliki ae je odatranilo nekaj mlačnežev, teko da je zdaj starešinstvo slovensko, dasi boče nekdo biti c«16 — Ssrdinec. Voljen je v starešinstvo tudi g. H. Volarič. Volitev župana pa je bila v četrtek. Voljen je že tretji krat sopet enoglasno sa župana g. Miroslav Ples, veleposestnik v Devinu. Živio! — Nadejamo se, da bo novo starešinstvo kaj več storilo ta Devin, nego doslej, ssj je potrebno marsikaj narediti in pripraviti.
Pa tudi v narodnem oairu bi trebalo nekaj več odločnosti: uradovanje naj bi bilo kolikor mogoče le slovensko, da bi ne kričali tržaški in goriški Libi, da je Davin njihova »cittadellaV	.Primorec*.
Z Vrabč nad Vipavo nam piie nekdo: Dovolite mi, da načrtam par spominov se svojege nedavnega potovanja.
Bil sem po svojih opravkih v Ljubljani in to priliko sem porabil, da obiičem božjo pot pri Mariji Pomagaj in pa Bleiko jesero. Potovanje je bilo jako prijetno, ker je bil krasen solnčon dan. Dospevii v cerkov Ms* tere božje Pomagaj čul sem sares tako krasno petje, da se človeku mora omečiti srca. A tudi oerkov bode, ko jo dovrše, teko kresna, de jej menda no bodo vrstnice na Kranjskem.
Po kratkem odmoru odpeljali smo se na Bleško jesero. Oh, kako krasno je tu, in kako krasno mora biti šele v poletni d6bi. Da, to je res kinč domovine slovenske.
Ostavivši Bleiko jesero podel sem se v Hkofjo Loko. Ker mi je revno čas pripu&čal, utopil sem tudi tu v iupno corkev. Začudil uem se, da je bila cerkev tako veličastno okrašene. Od tu jo kronem v kapuoinsko cerkev, in glej: tudi ta je bila okrašena Ao leple. Kmalu sem izvedul, da bodo promilost-Ijlvi knesoškof delili av. birmo. Postal sem rodoveden in krenem jo isven Škofje Loke, kjer sem na potu sapasil nič manj nego dvanajst slavolokov. Ridosti mi je kipelo aroe, videčemu, kako je tamošnje ljudstvo vneto aa čast Božjo in želeli bi li, da bi bilo povsodi takd!
Trtno ul ao zasledili — kakor poroča .Primoreo" — v Velikih Žabljah, v Kriški županiji na Vipavskem in v renški županiji.
Podruinloo družba av. Cirila In Metoda za lltro ao aasnoveli v P a a i n u. K osnovnemu shodu dollo je kakih 300 Ijudij, upisalo pa sa je tekoj 120 članov. Predsednikom je bil isvoljen dr. Dinko T r i n a j a t i č. To je sijsjen pojav probujoče se narodne zavesti v okraju Pasinskem.
Pravica na Rlkl. Z Reke poročajo, da so trije fantalini napadli duhovnika Volariča na najživahnejši ulici, na Corau. Jeden teb aurovežev je vrgel duhovniku klobeao v obras. Še le pribitevši redar je mogel rešiti ubogega avečenike pred aaaramovanjem teh dečakov. Ali čujte, keko grozna kasen je zadela dri-neže: policija je obsodile vaacega na oele 3 gld. globe.
Najdeni ponarejeni petdesetakl. Blizo Furatenfelda na Štajerakem našli ao predvčerajšnjem v raspoklini nekega drevesa poleg opekarne omot, v katerem je bilo savitih 67 ponarejenih avstrijskih petdesetakov. Misli se, da so ta ponsrejeni denar skrili itslijanski delavci iz opekarne.
Zdravilna krvna voda proti divlcl Kor je nedavno raspravlja! tudi naš mestni svet o tem epohalnem novem iznajdenetil Bohrin-govorn sredstvu proti ddvici (difceriti, vratici), navajamo tu na kratkem, kako pripravljajo io zdravilo. Ako se namreč „baoili", ki pro* vsročujejo d&vioo, kulti vujeju v posebno aa to pripravljeni juhi, oddeli ae is te kulture jako bnd strup, ki je bai vzrok bolezni. Ta strup raastopijo potem v karbolni kialini io to raz-
stopljiao injieirajo v aatanjko odmerjeni |
mntiini kakini živali (konju itd.) pod kož>. I Lahka boleaen, ki nastane vsled teh injekc;j, kmslo preide; to injiciranje nadaljujejo nekoliko mesecev, množeč po malo množino vbrizganega strupa. Tako se privadi žival, da prenaša 4krat večjo množino tega strupa, kakorina bi takoj umorila drugo šival, s katero ae ni bilo ravnalo na tak način, Behrin-gova posebna saaluga pa je v tem, da je našel, da je v krvi tako pripravljenih živalij neka snov (antitoxin), ki prepreči in odstrani delovanje strupa. Ako se takim živalim pušča kri in se jo pusti nekoliko Časa v miru, padejo rodeče kapljico krvi ne dno in se sgosti, nad to goščo pa se izloči neka rumenkasta tekočina in taja Bjhring<)va zdravilu* krvna voda (serum) proti dAvici. Ta tekočina ima v sebi protistrup, takozvani dif-teritin antitoxin.
Koliko uligilic ae potroii ? N<j.<dno stvari ne izJelujejj v tako ogromnih masah, kakor neznatne, a vendar tako potrebne užigalice. Jako težko bi bilo dognati in natanjko do-kssati, koliko užigalic ae potroii, vendar je sestavit nek teh liiki urad v Berolinu ss sedaj seveda ie nepopolne statističke podatke, ki kažejo ogromne številke vsaj približno resnično. Dokesf.no je, de se porabi v vsoj Evropi po 7 užigalic vsak dan na vsakega stanovnika. Na tej podlagi so isračunili, da ae porabi pri aodanjem številu prebivalstva okolo 9 milijardi užigalic na dan, torej 730 milijard na leto I Ako bi mogel kdo položiti te užigalice jedno poleg druge, napravil bi 36-5 milijard metrov dolgo vrsto, to je 105 metrov širok trak, ki bi se ovijsl 829 krat okolo zemlje. 6000 uiigalio tehta 1 kg.; porabi ae torej vsak dan 300.000 kg. užigalic. Ker pa tehta jeden kub. m. topolovega lena (najboljši le« sa izdelovanje užigalic) 300 kg., treba je 40.000 kub, m. leia ali 109-5 milijonov kg., da ae izrežejo užigalice, ki se porabijo v jednem lotu (300.000 kg. na dan). Kar se tiče drugih snovij, ki so potrebne sa isdolovaujo užigalic, ne moro se istih določiti niti približno ; gotovo je lo, da se vpo-rabi sa užigalic* do 210.000 kg. fosforja na leto. Ako se priračuni vrednosti lesa, fosforja itd,, še zaslužek delavcev (okolo 180 000 gld.), pokaže se, da dajo užigalice vsako leto v Evropi najmanj 117 milijonov gld. denarnega prometa ! Pri tem pa niso vračunjenjo škat-Ijico, papir itd.
Dolgo apanjo. Pariški „Potit Journal1 pripoveduje, da v aelu Thonellos pri S. Quon-tiiiu spi kmotica Marjeta B >uyenval žo celih 12 let. DotiČja žena je bila namreč pred 12 leti porodila, toda dete jo kmalo zatem umrlo, a oblasti so mislile, da je je umorila mati. Ko so prišli zaradi tega orožniki poltjo, prestrašila se je tako, de jo je prijel krč, in potem je saspala tako trdno, da jo nihče vzbuditi ne more (t). Štirikrat na dan ulivajo speči mleko in juho v usta, in tako jo pre* življajo. Mati te ženske ne da, da bi jo odpeljali v bolnišnico, kjer želijo sdravniki opazovati to čudno prikazen. Nek ipekulativon podvzetnik je hotel spečo žensko svojedobno odpeljali na razstavo v Chicago in ponujal materi mnogo denarja, da mu prepusti sa nekaj Časa apečo hčer, toda mati se ni hotela ločiti od nje. — Odgovornost za resničnost te .čudne prikazni" prepuščamo seveda .Petit Journalu*.
Policijako Včeraj popoludne no prijeli stražarji na u'ioi Acqu»dotto 24letnega dninarja Jerneja U. is Trsta in ga odvedli v zapor zaradi nespodobnega vedenja. — Mi* nolo noč so zaprli zaradi razgrajanja na ulioi 29letnega mesarja Petra F. in 20letnega iz-voščoka Jakoba M. — 48letnega kurilca Štefana P. is Stišane so zaprli včeraj popoludne, ker ae je bil povrnil v Trst, dasi je bil že sagnan od tu. — Včeraj zjutraj so prijeli policijski organi v ulioi dei Forni 34 letnega, že večkrot kaznovanega in iz Trsta izgnanega težaka Ivana G. iz Sežane ter ga odveli v zapor ker je na sumu, da je te dni ukradel služabnici Mariji Bole novčarko s 5 gld. — Težaka Matijo S. iz Trsta so zaprli, ker je bil ukradel na avstro og. ladiji .Srbija" 4 30 kg. tobaka v listih.
„Slovanzki Svet-4, flt. 19. od 10. okt., ima naslednjo vsebino : Mladočehi v delegacijah. — Ironija — zgodovinske vloge. — O Poljakih. — Onačelu utrakvizma v Avstru-Ogerski. — Iz delegacij. — Posmi : Nos. — Narodpo pjesme: Bratac i dragi. —- Kletva djevojačka. — Liepa Ana. — Potem pesmi: Čudna želja.
Dobar čovjek. — Mariji. — H cjijvz "
IOCfc (ruska izv. pes.). — Tpoia, GrreorWeva pes. v ruski m prevodu. — Rt sune razprte.
—	Der Konigssohn Murko. — IIpiztTlJ ocena, (l*uska proza s tolmačenjem). — Ruke drobtinice. — Ogled po slovanskem svetu.
—	Književnost.
Vabilo. Posestniki, ki se sanimajo za ni-predek vinarstva, imajo sejsj priložnost ogledati si v Trstu (ulica Zonta št. 3), stiskalnic) (prešo), katera stiska neprenehoma. Grozijo ali tropine se vsipajo od zgoraj, od zdolaj pa ae na jedni atrani izteka čist mo«t ali vino. na drugi pa izlezavajo tropine. Ta stiskalnica stiska tako dobro kakor vsaka druga, a najmanj trikrat toliko.
Vinogradniki so torej povabljeni, da si ogledajo to stiskalnico.	Živic, inžinir.
Fantje in oberfantje!
Jutri v L o n j e r r n d i zborovanja „Kmetijske družbe".
Najnovejše vesti.
Dunaj 13. Gosposka zbornica se snide v sejo dne 17. t. m.
Budimpešta 13. Tukaj mnogo razpravljajo o avdijenciji, ki jo j« imel hrvatski ban pri cesarju-kralju v Giiiollu. Ban je bil nad jedno uro pri cesarju.
,< Budimpešta 13. ,Magyar Al lam" javlja, da kuHzoftkof-primas predložil kralju željo milijonov podložnikov, da Nj. Vol. ne hi sankoijoniral > /ak>nn o civilni pnnki. 'H| Budimpešta 13.* Veliko pripravo so delajo sa vsprojum srbskega kralja, ki pride semkaj jutri popoludae ob 3. uri. V ponde-I jok se odpelje kralj v Go idilo, kjer ga vsprejmo naš ceiar-kralj. V toiek odpitujo preko Dunaja v Btrolin.
Catinje 13. .Glas Črnogorca" javlja, »la je nesramna laž, kar trdi .Neue Freie Pres-se* o lakoti in bedi na Črni GorL „Gl. Čr." dostavlja, da letos ne bode treba Črni Gori kupiti niti jedno zrno pšenice v inozemstvu.
London 13. „Buroau Rjutor* javlja i z Peterburga, da skuša Angleška pregovoriti evropske države, da naj s svojim posredovanjem končajo kitajako-japoasko vojno. — Ii Shangiija javljajo: Šri ao govorici, da se jo pričela pogajati Kitajska zaradi nklo-panja miru. Ponudila je bajo Japon 'ki Izdatno odškodnino tor izjavila, da hnču priznati no-zavisnost Japonsko.
Trgovinske brmojavke.
Budlmpaita, Pionira za jesen 6 20-6 21, za •pomlad« 03-fi«9 Koruza za oktobor «20 do « 25. Oves za spomlad «'06 - 6 08. Ki nora 6 16-5-80.
PinniiiA nova od 78 kil. f. 6-30—6-85, otl 7» kil. f. 6 85 "6 40, od 80 kil. f. B 40—6-45, od HI kil. f. 6 46—6-60, od »a kil. for. «-60—6.55.
leftuen 6 85-8*40; proso 5-70—6.00 Pšenica: Srednjo p iimdbe, povpruio vanjo ugodno, stalno. Prodalo ho jo 35,000 mot, stot. po polnili cenah. Vrema: lopo.	r
Bavrs. Kava Hanton good avor»g» zn oktober 87-— za februvar 77-7&.
Hamburg. Santo* Ifood averago za oktobor 70—, decembri 65-75, m are. 62-5(1.
Novi Jork 12. ltdufa zimsku panira po 58' , (inin, toden 1Ž61,). Koruza 56\ (prej 5i\).
Dunajska borut 13. oktobra
1M4.
danoa
vcoraj 98D0 »8»0 . 123.70 iaa-70
Državni dolg v papirju ....	9805
, n v srebru ....	98 U5 Avstrijska renta v /.tatu
. „ v kronah . . .	97-90	97-80
Kreditu-' akcijo.......368—	«68 10
London 1» L«t..............124 15	124 80
Napoleoni.........p gg	«s«1/
100 mark.........«0 95	60-97»/.
loQ italj. lir..............45-35	45 22''
Trine osne.
(Cena se rsiumejo as debelo In s carino vred.) Domaći pridelki.
fena od for. <lo for. Fišol: Koks........100 K. -11.75 12.—
M.-uidoloni . . . svctlorudeči . , . tetunorudofi . . kunnrfek . . . . bohinjNki . . . , buli veliki . . .
h mali , . . , zeleni, dolgi . .
„ okrogli . mešani, lirvutski . „ štajerski . Mlllo fino stnjersko . ,
Ječmen it. 10.....
„ 9.....
„ 8.....
Zelje kranjsko.....
Bspa n .... Krompir, štajerski . • Proso, kranjsko . . . . Leia, kranjska . . . . .
Speh ogerski.....
Kast ogorBka.....
Sava Mocca.....
Ceylon Plant. fina . 1'erl . . . Java Malnng . . Portorie.co .... Guatumala . . . Hun Doiningo • . Mulubnr 1'luut. . .
„ nativ«. . Luguayra 1'luut. .
„ nalive. . Kanton nnjtlni.jl . n srednjo fini ,, srednji . , ordinar . . •Jj Itio oprani . . . n najfiniji . . , srednji . . .
10 25 W.f>0
10.60 0.75
10.— 10.25 10.'- 10.25
7.76--—
88.— 9.25 9.75 11,25 5.50 5.25 2.80 8.50
94,— 9.o0 10. -11.50 :> 75 7.60 2 80
... „	10,-	—.—
• • • „	52-	64.
... n	50.—	68-
	192. -	190. -
,	) «2. -	184.-
• • n	18» -	191,-
• • n	HI5.—	K>«.~
• ■ n	178.-	180. -
' • n	101 —	168.-
	150.-	158,-
	172.	174* -
, , „	—.--	101.-
• * jp • * ■	170.-	172.-
• • *	i;.;(-149.-	155]-150.
• ■ n	H'i.	147.—
- • H	183. -	135,-
	i5a!-	158!—
- - *	145.-	147.-
Siadker fentrilii<»! I. vr*te . 100 K.	31.—	31 25
ConcaSH^..... „	34.50	3R.—
v glavah..... i,	——
razkosani..... „	32.50	33. -
ali italijanski fini .... 100 K.	19,-	19..50
. srednji ... .	18 .50	18.75
Japan fini A A A..........17.50	17.75
„ srednji..... ||	15.75	16,—
Raugoon eztra..... r	13.25	—.—
I...... „	12 50	-.-
"..............9-
fstrolaj tuski v »od h ... j,	--
V' v zabojih od 29 kil	5.88	—
Olje italijansko najfineji . . 100 K.	t»7.
, srednjefino . ,	68,—	59. -
bombažno, amorik. ... „	39.—	40.—
dalmatinsko...... „	30' —	37.—
Limeni Mesinski .....r.aboj	8.-	10.—
Pomarania « ..... ,	—.—	—.—
Kardbljnl Dalmatinski ... 100 K.	—.—	— .—
, Bari...... „	(2.-	fl4.-
r: njoll......................8».—	90 —
Tci'.Ćl Drtimntin»ki............7.25	7.75
PnljeSki..............8._	8.25
C ckvs Puljefcko..... ,	14.—	— .—
„ Grike t vencih . . „	11.60	12. —
CJtsnlns ........ „	30.-	40.—
Vjmpsrli......... „	23,—	24-
Ci- 10.......... „	32-—	36--
Pohnovke sređuje velikosti j ,	38. -	- .—
„ Tolike .... 'nove,,	30,—	—
„ male.....f „	42 —	—.—
Slanikl v velikih sodih . .	14.-	15.-
v '	_ — -
n *	■ • •	—■	■
Kava. V našem poslednjem poročilu smo bili že rekli, da bode s parnikom it Brazilije prispevšo noro blago \ plivalo n.i znižanje cen hraziljskih vrstIj in res so padle cen« za 3 do 4 gld. Naš trg pa je jdko mlačen, kajti pričakovati je najdalje v jodnem mesecu nadaljnjo /nižanje za najmanj 4 do 5 gld., ker je blago v Braziliji sedaj za toliko ceneje in to vslcd obilnega dovaianja iz izvoznih pristranisč. Drugi vzrok temu je znižanje braziljskega ktirza in tretji, najvažnejši, je ta, da bode letošnji dobri letini bržkone sledila io boljša drugo leto. V Braziliji jo sedaj spomlad, zato morajo že ceniti prihodnjo letino. Druge vrsti kave so nespremenjene in niti ni misliti, da hode v kratkem kaj vplivalo lanje, ker je zaloga mala. Vsega vkup Imamo danes v skladiSčili 63.230 met. stot. Prihodnji teden nam prpelje parnik „Stc-fanie* iz Brazilije okolo 20000 vreč kavo.
Sladkor. Polom, toda vprašanje je, koliko časa bode še vstrajal. Tako cene, kakoršne so danes, zares niso bile še nikoli in težko da bodo Je kedaj, ker te cene poinenjajo milijonov zgubo za tovarne, lles je sicer, da je tudi cena blaga za izvoz jako nizka, toda oziraje se posebno na blago za avstrijski konsmn, moramo se pridružiti menenju, da jo to maščevanje nekaterih velikih tovoru proti drugim manjšim, ki niso marale obnoviti kartela. To je izvrstno sredstvo, da jili dobijo prihodnjič za obnovljenje kartela. Nekateri mislijo, da se to utegne zgoditi že decembra ali januvarja meseca, toda mi nismo tega inenoiija; na noben način pa cene ne morejo biti nižje in — naj si zapomnijo naši trgovci — s prihodnjo letino bodo že nekoliko večje,
1'roti takojšnji oddaji beležimo za celo vagone tc-le ceno: Pil«} fine marke f 30 31; navadno f. U9'/t— 29",} sladkor v kockah 32-32' .; Contassii 32'A, v glavah 33.— /a novembcr-marc Pild po vrednosti 2!»' ,—30, a kockah 30'/,—30'/. ; ConcasstS 30'/,-81 V«. Klavc 317,-32.
Itiž. Malo prometa z italijanskimi vrstmi, ker dobimo te dni že novi pridelek in o tej priliki padejo cene z ozirotn na dobro letino. Japonsk i jo vedno še jako stalen; 'posebno glacirani pa so bode teško vzdržal tako drag, ker pritiskajo nanj cono italijanskega. Angleški ima živahen promet, ker so cene povoljne.
Olje. Cene italijanskim vrstim, posebno nnjtliiijim, vodno rastejo; vse ostalo vrati so jako stalne.
Južno sadje. Limoni so jalco dragi in doslej so na trgu lo zeleni. Pomora n č o primanjkujejo. Božiči so stalni. Hmokve, dobre vrsto v vencih, se vodno podražujojo. Po lešnikih (po ugodnih con h) jo silno povpraševanje. (Ji bebi in sultan i no no še predragi in no zaslužijo zaupanj«, priporočamo pa „vam p o r lo".
Domači pridelki. Jako visoko cono zaradi tega, ker to jih Vedno š'1 mnngo izvaža na Laško in Traneosko in ker so iz btajersko no more več kupiti večjih partij. Na kaj tucoga ni bilo niti mi»liti. Zatorej t nova priporočamo rušim kmotovaleom, da vpnrahijo to ugodno priliko za prodajo Krojili pridelkov.
Leća je zanemarjena vsled tega, ker je dobra letina po v« j državi. — Jočniou sc jo poduži] zopet za L'5 kr., ker so jo podražila koruza. — Z olj e jo ie po e. ni, dokler nu nastopi hladno vreme, ka-turo utegne privabiti r< 6 kupcev. — Po k r o m-p i r j u jo dobro povpraSevanjo, toda ceno ostanejo r.o nizko.
Trgovina.
Moka in otrobi. Moka. Mlačnosti v
kupčiji smo se sedaj že privadili in poročila glasijo že nekaj easa v toui zrnislu. Morebiti prineso zinnka ddba boljšo kupčijo, a prišli utuo ž<> tako daleč, dn no verujemo ničesar voČ, Ho moro pa ao tajiti, da, ako limska doba no prinosu boljšo kupčije, mora se to vsnkiikor zgoditi nt »pomlad. — „Eoonomo" iiuti te-lo ceno: št. 0 for. 13.50; Št. 1 f. K!.—; Sr. 2 f. 12.50; it, 3 f, 12.25; št. 4 f. 11.50; št, 5 f. II.—j št. 0 i\>r. 10.25; št. 7 f. 9,— ; št. R f. 8.—. Isti mlin je pro-
pov-4 po
dal iz druge roko nekaj £t. 5 in 0 po prečno f. 10-50 in 10 ter ogersko št. f. 9 40.
Otrobi ho popolnoma na istem ata-Uč u, kakor smo bili sporoeili zndn|ič. O zaključku prodala se je partija otrobov iz Carjegagrada po povprečno f. 4 proti oddaji v decembru.
Drobni otrobi, Lova riti na ki h ni čisto nič in zato so ceno slulne za blago, ki je še na poti. Povpraševanje jo Bo prilično živahno ; prodalo se je nekoliko Kranjskega izdelka po povprečno f. 4.
Slanina ili mast. Trg miren. Mast liudiuipeAtu »odi 200/250 kg. po f. 55 : aodi 100 kg, po f. 55 50, 80 kg. f. 56, franko Trat. — Slani nn 3 komadi na 100 kg. franko Trst f. 52, 4 komadi f. 51.
Goved. Od 4. do 10. t. m. prodalo se jo v Trslu 450 volov in 43 krav klavno živine in sicer 8 volov iz Kranjske, 200 iz Hrvatske, 2 iz Istre, 234 iz Dalmacijo in 6 domačih. Plačevali so ae : voli iz Kranjske po
f. 45'— do 4fi.—; voli iz Ilrvatske po f. 43 — do 44.50 ; iz Istre, po f. 44.— do 45.—; iz Dalmacije po f. 44'— do —.— in domači po f. 45-— do 46-—; domačo krave po f. 45-—do —•— in krave is Italije po f. —.— do —•— kvintal mrtve vage.
Seno in talama. S»-no I, vrste prodajalo s« je v tem Iednu po f. 3.45, II vr. po f. 2.50, slama . vr. po f. 2.75. in II. vr. po f. 2 — kvintal.
Surovo maslo, jajca in kokoši. Kranjsko surovo maslo prodajalo se jo v tem ted nu v partijah od 20 do 30 kg. po 86 do 90 nč., v part. od 30 do 50 kg. po 84 do 8fl nč., furlansko surovo maslo v psrt. od 20 do 30 kg. po f. 1-—do f. 1.02 in v part. od 30 do 50 kg. po 90 nč. do f. 1'— kilogram. Tolminsko surovo maslo I. vrsti po f. 1.04 do 1,00 kilogram.
Jajca na dobelo po f. 325 do 3 60 sto komsdov.
Kokoši po 1 gld. do 135 komad, piščeta po f. 1'— do f. 100 par.
Krompir, navadni, na debelo po 2.40
do 3 — kvintal.	.R. M."
SVOJI K SVOJIMI
Gostilna Ivana Trevna «""
Si9. se priporoča slovenskemu občinstvu v obilen obisk. Točijo se zmirom Izvrstna istrska in okoličan-ska vina po najnižji ceni. Tečna postrežba i. gor-kimi in mrzlimi jedrni.	2-52
Bratje Ribarić,
Izdelovatolji oglja v sv. Petru, priporočajo svojo zalogo v Trstu: via lhmdarea Ht. 1, Pia»xa delta falte St, Ha Madonnina 2, IIazzetta tJordaiitoH 2, z uhodom tudi v u tiri Tarrente po najnižjih cenah. Oglje I. kakovosti karhonina, kok, drva na metre itd. Naročbe se spremljajo tudi z dopisnico
RODOLJUBI!!
Podpisani nninanjum, da sem odprl v soboto dno 9 junija svojo kritno v ulici VaUlirivo it. lit., znano pod imenom „Croco di Malta.* Točil bodom vina prve vrste, kraški teran in izvrstno pivo. Izborna kuhinja, cene poštene. — Nadejajo?, so, da me bodo Tržaški Slovani po mogočnosti podpirali, beležim udaui Fr«n Kravo«.
Gostilna „Ali'An tir o Moro**
ulita Solitnrio 12, (po domate pri „ fi'vačkovcu*) priporoča tundro /ranicinjo pa 44), domačo črnino po .Vit, belo vipavsko po 30 in ,IUetUtng* po 40 n/. titer.
—	Dobra k uhinja in po etni je vtdno na ratpolago.
—	DrieS »e gesla: „Rojak k rojakupriporoča se podpisani ta obil obisk. Anton Vodopivec,
ffOBtilniiar,
„Tržaška posojilnica in hranilnica"
(regisirovana zadruga z omejenim poroštvom) Via Molin Piccolo it. 1. I. nadstropje.
Dsjo posojila na monjice in intabulaeijo proti 0°/u obrestim, na zastavo sročk in vrednostih papirjev pa proti S'/«®/« obrestim. Od hraniluili ulog plačuje po 4% obresti. Uradni dnevi so: Vsaki dan od 9. do 12. ure dopoludne In od 9. do 5. popoludno, seveda izvzemši nedelje in praznike. Izplačuje ho vsaki ponedeljek od 11. do 12. uro dopoludue, in vsaki četrtek od 3. do 4. ure popoludno. Glavni deleži veljajo po 200 kron Zadružni deleži se lahko plaAujitjo v mesečnih obrokih po 1 gld. ter znata vsaki delat 10 gld.	1-20
SOBA
čista, zračna, ne predaleč od južnega kolodvora, išče se za 1. deccinbcr pri priprosti slovenski družini. Ponudbe naj se pošljejo do 20. t. m. na uredništvo tega lista t napisom „Soba*.
Vabilo.
Podpisana družba vabi vse okoliČanske posestnike in kmetovalce na sbod, kateri bode dno 14. t. m. (v nedeljo po blagoslovu) ob 4. uri popoludno v prostorih g. Andreja Čoka v Lonjeru (pri županu)»6 sledečim razporedom:
1.	Pozdrav.
2.	O koristi kmetijskih družeb.
3.	O postavi glede olajšav za one, ki zatajajo amerikansko trte.
4.	O narodnom gospodarstvu.
5.	Različni pogovori. Trst, U. oktobra 1894.
Odbor „Kmetijske in vrtnarske družbe". Zaloga piva
pivovarno bratov
Reinlnghaus v Steinfeldu — Gradec
15ti
A. DEJAKU, junior,
v Trstu, via degli Artisti št. 8.
zastopnik za Primorsko, Dalmacijo in Levant.
Mišim, vipavsta vinarske itm
v zvozi T istrsko vinarsko zadrugo, jo odprla dno 14. t. mj. »vojo pivnico na Bregu lifil. 1 v Ljubljani, kjor fc bodo točila prav po ceni piifton lanska in
i	.i«___i.«	-i«.. _ Skladišče tega
na debelo.
letošnja vipavska in istrska vina. — Skladišče tega vina jo v Šiški, kjer se bode oddajalo Naročila za vsako množino sprejmo go tilničar obeli zadrug g Peter Krebelj, katori tudi posreduje direktno razpošiljanju vina po uzorcih vsem kupcem. — Kdor prido v belo Ljubljanco, naj no zamudi obiskovati to gostilno, kjer bodo gotovo dobro po-strežen.
Tvornica glasovirjev Henrik Bmuitz
v Tratiš, Via Nueva *«. 19
p jsninov amerik. sistema [garantirani novi od 170' fgld. naprej. Prodajejo se\^ tu li na mesečne obroke isplačljive t treh letih ter dajejo v najem od 3 g]d. na meneč naprej.
Podpisani je kupil „«n blook" od stečajne mase trgovino
M. MILIC
na voglu Piaiza Gadoia in Via Nuova 27,
tor naznanja p. n občinstva, da doč m je storil potrebno preskrj)ett trgovino z novim blagom, prodaja dosedanje blago po
najnižji raz prodajaln i ceni.
Piiporočajoč se slav. slovenskemu občinstvu ia mnogobrojno obiskovanje be ežl
Josip Rebech.
... ^MmS,
Vozni liati in tovorni listi v
Ameriko.
Kraljevski belgijski poštni parobrod „RED STEARN LINI K" is Antverpena
dirnktno v
Nev M & PbiladelUjo
koncosijonovana črta, od c. kr avstrijske vlade. Na vprašanja odgovarja točno : kon-cesijonovani zastop W — 1
„Red Star Linie"
na Dunaju, IV Weyringergasse 17 ali pri
Josip-u Strasser-u
Stadt-Bureau 8c commercieler Correspon« dent der k. k. Oesterr. Staatsbahnen in Innebruck.
SVOJO VELIKO ZALOGO
olja iz oliv
priporoča	3.5a
Enrico qm. Carlo Gortan
vla Casarma i Trst (naspr. plvarni Pilsen)
Jak. Element
_ TRST
9C Via S. A11 ton io SI 1.
priporoča častitim svojim odjemnikom in slavnemu občinstvu
novo pplapelo tolaarfo za moike in ženske obleko, volnone robce in pletene zavratniko, spodnje kitljo pletene in iz štof«, ogrinjala is flanele, harhent boli. sivi in raznobarvno, maje, spodnje hlače iz volne in kotonino, nogoviue volnene in iz kotonino, rokovlce, tlanel za obloke, srajce belo in v raznih barvah, ovratnike, zapestnice, židane za-vratnike za možke, dežnike, židane robce, čepice, volnene komas', volno za nogovice, koiuhovino in mule. kakur tudi vse ostale predmete za pouk v ročnih delih t Šolah po najnižjih eenah. Pri vseh naročbah zagotovlja točno in po&teno postrežbo
Kvvladlna
restitucijska tekočina
e. in k. priv. pralna voda za konje. Cena steklenici avstr. velj. gld. 1.40.
Rabi se 30 let v dvornih hlevih, v večjih vojaških in zasebnih hlevih kot krepčilo pred teikim delom in po težkih delih, proti po-ditvam, isvinjenjem, otrpneloat kit itd. ter dajo konjem Dosebno moč za brao tekanje.
GLAVNA ZALOGA: Fran Iv. Kwizda
c. in kr. avstrijski in kr. rnmntiski dvomi založnik, Okroiui lekar v Korneeburju pri Dunaju.
Dobiva so v vseh lekarnah in drogerijah Avstro-Ogrske. Paziti je na zgornjo varstveno znamko in za bto-vati jo izrecno:	IT,
Kwiadino reatitncijsko tekočino.
Vsi stroji za kmetijstvo.
Poaebnoati,
katero jo dobiti lo pri tvrdk< Ig, Heller. Stiskalnice na seno, slamo in atiakalnice za nakladanje različnih sistemov, hidravlike stiskalnice. Diferencijalne vinske stiskalnice, aparati za mlenje ollr, krUantema itd. nove škropilnice proti peronospori Is vrate Vermorel. Samotrorne peronospora Škropilnic« v bakru in a aeaalko na zračno tlačilko. Aparati za ugravanjs vina, itadllal aparati ia kuhanje, aparati za obiranja grozdja aparati za sušenja sadju in točivja, za rab-kanjs turščloa, milni ia čiščenje lita. mlini za lito. Vlita žele/o surove ali pripravljano ia vsakovrstna stroja po naj-uižjih cenah, pri n»juuodnejših pogojih, oddaja proti ga ranoiji in na poskušnjo
IG. HELLER, DUNAJ,
20—20	(V S/a Pratastrasaa M. 4B.
Bogato ilustrovanl 199 stranij obsezajoči katalogi v italijansko-nemSkem in hrv ttsko nemikem jeziku na
zshtevanje takoj i" zastonj. Iičcjo mm prakupol. Prad nakupovanjem ponarajai^j sa svari
Žrebanje Že vtorek.
Glavni dobitki 60.000 gld, 10.000 gld., 5.000 gld.
g^- v gotovini le po odbitku 10%' Lvovaka srečke k 1 flld. preporočata: Gitolamo Morpurgo, Ignazto Neuman
l.f Slngerstrasse | t) ^tl ft ft U Pt? 13 1 4 , lekarna
Dun^i. f	S J* V'^ ^ Ji P J« f V- Reiclisapfel".
Kriči8tilne krogljico, prej imenovane univerzalne krogljice
zaslužijo to ime po vBoj pravici, kajti v resnici ja mnogo boleznlj, pri katorih so t« krogljice pokazale svoj izvrsten učinek
Že več desetletij so te krogljico povsod raziirjeno in malo družin utegne se najti, v katerih bi pogro&uli malo zalogi toga izvrstnega domačega srodstva
Vsi zdravniki so priporočali in priporočajo to krogljico kot domače sredstvo, posebno pa proti boleznim po aslalai prebnvi in zahananju.
Te krogljico stanejo: 1 škatljlen z 15 kronljlennil nč., ieden zavitek O ikatljle 1 tfId. S» nč., pri nefrankovani poAiljatvi ft Jglcl. IO ni.
_ Ako ie denar naprej polije, ni treba plačati porto, in stane: I zavitek krogljio 1 gld. 25 nč., 2
zavitka 'i gld. 30 nč., 3 zavitki 3 gld. 35 nč . 4 zavitki 4 gld. 40 nč., 5 zavitkov 5 gld. '20 nč., 10 zavitkov 0 gld. 20 nč. (Manj kot jeden zavitek se ne poAilja).
Prosimo, da se Izrečno zahteva ,J. Peerhoferjeve kričlstllne krogljice"
in patiti jo, da ima pokrov vsake ikatljii-o Isti podpis »T. Pw^rl>oI«^r v i'udećlil |iis-
Balzam za ozebline ^.K^i^r^ «*.
menih. ka»or>'ga j« viiloti na navodilu za porabo. J. J'merhu/era./l posojilo!« | ^ng|ej|(j balZaiH, 1 »lekleuioa A0 lli.
Fijakerski prsni praiek, UjaSfta.'Sft: Tanokininska pomada	IX
lji.-a 12 gld.
Univerzalni plašter.^^.,%rf'^itopo7"«r Univerzalna čistilna sol t^o^e^''
proti posledicam slabo proliav«, 1 zavitek i glil.,
Trpotčev sok, 1 Steklenica 50 uč.
Amerik, mazilo za trganje, Prah proti potenju nog, Balzam za goltanec, iSftjJ frj** Življenska esenca (Praške kapljice)
1 »tuklen£iua '£1 nč.
Kszvon imenovnih izdelkov dobivajo uO Se druge tu- in inozomske farinaceutično specijalitete, ki so bile po vsih avstrijskih časopisih oznanjene ; in so na zahtevanje točno in v ceno preskrbljujo ludi predmeti, kojih ni v zalogi. — Razpoilljailju po pofttl vrše se točno, a treba jo denar poproj doposluti ; večja naročila tudi po postnom povzetju.
Pri dopoftiliutvi denarju po psifttnl iinknznlei «tane porto doestl initnj kakor po povzetju.
BHBHH
Ei polili««., druitvo .Edino«- - Ud.vKl, iu tdgo.or«. «ro.(nik : Julij Mlk»U. - Ti.k. Ti.k.rn. Dolono y Tr.ta.