Št. 27. V Goricii, v torek due 4. aprila 1905. Letnik VII. l/.haja vs.i' torek in sohnto ol> 11. mi f>i-<*il]*r*lt oL H. uri pof. za dfxHo. Ako pad»1 mi ta dneva praznik i/.id«* dan pnvjnb (i. zvHiier. Staue |io pošti pri'jiMiüin ali v (lorici na iloin pošiljan ct'loU'lnii H '\, pollelno 4 K in (Vtrtletno 2 K. I'mdajas»1 v (inrici v t<>- bakarnan Schwarz v Solskih ulicah, J »* I I «• rs i t z v Niinskili ulicah in Lc- b a n na Venliji-vt'in tekaliAtlu po 8 vin. GORICA (Zjiitranjf! !/idanJe.) Ureiliiištvo in upravniiitvu st« nahajala v «Niirodu i t i a k a r u i», iilica Vcttiirini h. At. 9. Doping je nasloviti na ur»»dniätvo, oglase in naročnino pa na upravniätvu >čloric»4<. Oglasi se račiinijo po pelit- vrstuji in sicer ako se tiskajo 1-kral pu 12 vin., 2-krat po 10 vin., 3-krat po 8 vin. Ako se večkrat tiskajo, racu nijo se po pogodbi. lzdajatelj in odgovorni urednik Josip Marušič. Tiska „Narodna tlskarna" (odgov. J. Maruaič). Društvo „Sloga". Slovensko narodno-politično društvo „Slogu" je iinHo svoj redni obeni zbor prclekli oYlrlek 30. marca v prostorih „GioriSko zvezo" v ulici Vetturini. Udo- le?.ba jo bila z ozirom na sedanje raz- mero v deieli dobra, zanimanje za druälvo sploäno. Predseduik dr. G r e g o r č i c jo oinenil v svojem nagovoru, kako je zacel državni zbor po dolgem rnrtvilu zopel delovati, tr.r je izrazil željo, naj bi ga v teiu posnemala tudi „S'oga", ki v zadnjem času se ni silila preveč v javnost. V deželnem zboru goriäkem se je položaj v zadnjih letih premenil ? toliko da imajo Italijani zdaj vedno 11 glaso- valcev, Slovenci pa 10, da so torej po- slednji vedno v manjäini, medtem ko za (¦as» grola Franca Goroninija bo si stali Slovenci in llalijani enako močni, vsak z 10 glasovi nasproti. Edinost slovenskih poslancev je dandanes le moralnega pomena in bi priäla samo v slučaju abstinence v poälev. V koliko so posamezni poslanci Hposobni za tako edinost, pokazali so s svojem delovanjem tadi v zadnjem za- sedanju „Slog a" je nastala v časih, ko so rodoljnbi v resnici imeli Ijodske koristi pred očmi, ter si je v svojih praviiih začrtala svoj program, ki obsega vse javno življenje goriških Slovencev teda- njega časa. Druätvu je namen varovati in braniti pravice Slovencev na Goriškem in pospeäevati njim na korist vse, kar sega v njihovo narodno, družbinsko ali socijalno, gospodarsko in politiäko živ- ljenje, ter delati za napredek in pravo svobodo na verski katoliški podlagi. VršeČ to svojo nalogo, je droštvo že mnogo storilo, pa ga <5aka äe mnogo dela. Ustanovilo je gospodarska in izob- raževalna druätva, katerim je prepustilo del svojih nalog. Sebi je pridrzalo nad- zorslvo in vodstvo vsega tega delovanja ter speciiično politične stroke, kakor todi one, za katere do zdaj ni äe preskrb- ljeno. Nekatere njegove ustanove zaäle ho v rokah odpadnikov na kriva pota ; iz gospodarskih zavodov, ki naj pospe- äujejo blaginjo ljudstva, postala so bančna podjetja, ki slremijo po kolikor mogoče velikem dobičku v strankarsko in polilične namene. Trgovec in kmel plačujeta vi- soke obresti s pripadki, da se posa- mezniki žopirijo. ki vtikajo ljudski denar v podjetja snmljive vrednosti. „Slogi" mora biti na tern, da poseže z zdravilno akcijo vines. Gospodarsko in politično življenje He vedno bolj razvija ; zeto ne zadostu- jejo suhe črke programov in načel, ki se izražajo, marveč treba iskati vedno novih potij in sredstev, po katerih se splošno načelo nvede v življenje z ozirom na razno in raziične krajevne in osebne ravmerc v posameznih krajih in raznih časih. Tudi „Sloga" ne sme ostati starilna, marveč niora s časom napredovati. V tern oziru dobi veliko pomoči v razpravah shodov, ki se ajemajo z njenimi načeli, v prvi vrsti katoliških shodov, posebno slovenskih katoliäkih shodov, ki so nam najbližji in kateri se najlože ozirajo na domače aktualne potrebe. V teh raz- pravah se nahaja mnogo praktičnega gradiva, ki se da porabiti tudi pri nas. Ko smo v načelih ed'ni, bodimo kolikor mogoče tudi v praksi in taktiki ; kjer pa ta edinost vsled posebnih razmer ni mogoča, pa bližajmo se drug drugomts. Društvena pravila sama navajajo raznih sredstev, s kateri mi se da. doseči drnštveni namen. Druätveniki naj se sha- | jajo in razgovarjajo o vsem, kar ulegne biti društvu v korist. Priporočajo in ši- rijo naj se druätvenim namenom primerni časniki in knjige. Po okoliäcinah naj se napravi bralnica v Gorici. Izdaja naj se posebno druätveno glasilo, ali pa naj se določi kak drug, druätvene namene po- spešujoč časnik, ki naj se duševno in gmotno podpira. Sklicujejo naj se ljudski shodi ali tabori ter naj se drudtvo pri ] tern ozira na dotičns postavna določila. Imajo naj se poučni govori o vsakoränih 1 rečeh, ki so z draätvenimi nameni v 1 zvezi. Vsa ta aredstva navajajo že pravila, in gotovo bi se mnogo doseglo, ako bi se vsaj nekatera izmed njih lemeljito rabila; kaj pa se lo tedaj, ako bi Ne drušlvo vseh teh sredstev v polni mori posluževalo ? Pričakovati je, da se bo to tudi godilo; nekatera znamenja in oko- liSčine kažejo na lo. Sploäna je želja po deželi, kakor pri- öajo doäle insorrnacije, naj bi se druStvo zganilo pa naj bi začelo krepko de- lovati, ker nasejane je že preveč Ijnlike, katero je treba izriti, in prepuščeno je sovražniku preveč tal, katera mu treba odvzeti. Zavedni rodoljubi so pripravljeni združiti se v vrste pa pot zapreti po- balinstvu in slepariji, ki se äiri in äopiri po deželi. Vsak poätenjak se čuti dolžne- ga nastopiti proti izmolževanju ljudstva in proti pohujäanju, ki se äiri med naäim narodom. Prikazujejo se mladi omikanci, ki so pripravljeni bojevati boj in vse- stransko delovati za narodove svetinje in koristi, katere nekoji brezobrazniki z nogami teptajo in uničujejo. Vse te okoliäcine budijo upanje, da bo konec dosedanjemu mrtvilu, da s pomladjo vred tudi „Sloga" oživi in začne krepko de- lovati v znsmenju križa proti gostozobim grabljam sebičnikov in pohujševalcev ljudstva. V to ime pomozi Bog ! Iz druätvenega raču na, katerega je precital in razložil predsednik, je razvidno, da druätvo je imelo v zadnji dobi dohodkov 429 K 64 v, stroškov pa 419 R 39 v, tako da je v blagajnici äe znesek 10 K 25 v. Odborovo poroöiJo, katero je predsednik ustmeno podal, priča da druät- veno delovanje zadnjih let se ni ome- jevalo na volitve, marveč da se je raz- tezalo na razne panoge javnega življenja. Geste na Kanalskem, Goriška ljodska posojilnica, Ijudsko štetje, zakon o do- movni pravici, preosnova c. kr. kmetijske družbe, zatiranje Hrvatov, ljudsko äolstvo v Gorici, brezobrestna posojila vinograd- nikom, boj za pridobitev domovne pra- vice v Gorici, prizadevanje za razvoj druätva, sodelovanje pri kulturnih in gospodarskih podjetjih so bili predmeti. 8 katerimi se je druätvo bavilo. HaÖan in poročilo je občni zbor vzel odobrujoč na znanje. Pri tej priliki se je vnela obäirna razprava, katere so se udeležili razen poročevalca razni druätveniki. Predsednik poročevalec je menil, da pomanjkljivosti, ki se nahajajo v dosedanjem delovanju druätva, naj bodo novemu odboru kazalo, kaj mu je atoriti in kako postopati. Zbori, shodi, posveto- vanja, vsakovrstni pouk, dobro časopisje, delavni poverjeniki, živo delo na vse strani naj mu bo vedno pred očmi. Ro- doljubi, ki delajo za dobro stvar, naj se ne dajo prehiteti in premagati po Ijudeh, ki delajo le za se, pa v kvar ljudstvu. Dr. Ferdinand R o j i c je priporočal, naj se poverjenikom plačajo poštnl stroški, naj se sklicujejo pogosto zaupni shodi, naj se objavljajo njih razprave in sklepi v javnih listih, naj se iz Gorice äiri življenje na vse strani. Župnik Josip Cigoj je bil za lo, da naj prihodnji odbor sestavi natančen jasen program svojega delovanja ter naj se pri tem ozira na sklepe slovenskega katoliäkega shoda v Ljubljani. Dr. Andrej Pavlioa je priporočal, naj odbor druätva „Sloga" kot tak izrazi svoje mnenje o resolucijab, ki se bodo pripravljale za tretji slovenBki katoliäki shod, ki se bo obhajal to leto. Josip Strancar je sagovarjal misel, da treba shode sklicavati v mirnem času, ko duhovi niso razburjeni, ter tako pripravljati ljudstvo za ožje združenje ob času boj a. Ivan üermastia je poudarjal, da podrobno delo med ljudstvom bodi glavna naloga prihodnjemu odboru, ker le tako se narod pouči, da se ne da zapeljati po nasprotnikih. Anton B r a t i n a je podpiral predlog dr. Pavlice glede resolucij za prihodnji slovenski katoliäki shod ter se je za- dovoljil s pojasnili, katera je dal v tem oziru predsednik. Sprejet je bil odborov predlog, da se oböni zbor druätva „Sloga" pridružuje protestn slovenskih občin proti no- ven^n občinskemu redn, ter se naloži, da PODLISTEK V znamenju mirü. Povest. Spisal Janko B r a t i n a. (Dalje.) Kovač iii Luknjičar sta bila prva, ki sta prišla. Z deskami in slamo so zopet popravili oni kos podrte strehe, ometali nekoliko zidovjc in ga popolnoma na novo pobelili. Gospodu Antonu se je smejalo srce, ko je videl, kako se je belela cerkvica med drugo goSr-avo, kako se je blesketalo inalo zidovje v jutranjeni solncu. — Hvala Ti bodi, üospod, vzdilmil je. Niti nisem upal, da bo šlo vse tako dobro. Res, hudo mi je bilo v začetku, a sedaj sem se privadil, ljudstvo nie inia rado in vse bi bilo dobro — da bi le oni tatn se dal kako spreobrniti . ,. In zdelo se mu je, da je že davno bilo treba odločneje nastopiti, pa zopet se je premislil. — Morda bi pa s tem več pokvaril — — Okoli hišice je bil mal vrtič, ali bolje kos neob- delane njive. Franček je pridno razkopaval trdo zemljo in güspod Anton mu je pomagal. Razraliljala sta pe- Sčene grude in potem nasadila krompirja. Vsejala sta tudi nekaj žita in drugih potrebnih stvari. — Pa Bog blagoslovi, dejal je svečenik, ko je ^ilo delo končano in sta si očistila blatne čevlje. Tudi drugi so začeli delati. Vsakdo je Intel obdelati svoj košček zenilje, vsakdo se je trudil, da bi kmalu končal, kajti vedeli so; da bo treba iti delat oskrbniku tlako in potem bi ležalo lastno polje neobdelano. Tako je tudi bilo. Hlapec oskrbnikov je prišel in naznanil, da je čas za obdelovanje. Nekateri so morali na te, drugi na druge njive. Oskrbnik je bil ljudem povsod za petami in gorje temu, ki se ni trudil za žive in mrtve. — Bog sveti, tožili so ljudje in mrmrali neza- dovoljno med sabo. Na glas govoriti si nikdo ni upal, bali so se vsi biča in palice. — Jaz še svojega nisem obdelal, ložil je sosed sosedu in vendar bo treba dati desetino. O ti križani Bog, ti, ti nam pomagaj. A že je bil hlapec pri njem.in ga švrknil, češ, molči in delaj, Oskrbnik je hodil gori in (Joli po njivah in gledal, da se ni nikdo pri delu oddihal. Tarn konec njive ob gozdu je bila druga tropa ljudij. Ti so še-le čistili in podirali gozdovje; sekali so klade in odnašali kamenje. Tla so bila videti ro- dovitna, in oskrbnik je hotel na to stran razširiti svoja polja. Debele klade so padale, gozd je ječal in sekire so pele, da je odmevalo daleč na okolu. — Ko bi le vedel človek, za koga dela, vzdihnil je marsikateri, potem bi se že trudil, a tako . . . Kedo bo jedel sadove našega potu? Ta sodrga iiemška, ti hlapci in oskrbnik — — — Kaj hočeš, tolažil ga je sosed, trpi, trpi. Debelo bukovo deblo so zažagali. Jeden je zasekaval od zadej, drugi so z vrvmi vlačili deblo na prösto. Začelo je škripati in se lomiti , . . — Hej, proč, proč------- Vsi so leteli — drevo je zahreščalo na tla. Obupen krik se je zaslišal, vse je ostrmelo in gledalo — pod debelo vejo je ležal Strugarjev Janez — veja mu jc prelomila nogo. Komaj je še dihal. — Po gospoda, po gospoda, kriknil je kovač ki je bil tudi zraven, in že je letel proti kapelici. Janeza so zvlekli izpod veje, dali so mu vode in malo je piišel spet k sebi. Oskrbnik se ni niti brigal zato, zaropotal je .na druge, češ naj delajo dalje, a ko je videl prihajati gospoda s sv. popotnico, je vendar obmolknil. Duhovnik je Janeza previdel s sv. zakramenti in mu podelil svoj blagoslov — drugi so ga potem deli na rame in ga odnesli proti domu. Oskrbnik je bil zelen od jeze, a upal si ni reči ničesar. — Gospod oskrbnik, dejal je Lokar, ni lepo, da ste tako brezsrčni, človek je, trpin, in vam je delal. — To vas nič ue briga. Glejte, da greste svojim potom, ljudij mi ne šuutajte, ker sicer--------— in zaškripal je z zobmi. — O ne, dejal je gospod Anton; moj posel ni de- lati ueinir in prepir, mir in ljubezen naj vlada med nami------- A oskrbnik mu je obrnil hrbet in odšel jezno Od njega----------- (üalje prih.) novi odbor dotično motivirano izjavo lje naniestništvu in ministerstvu. Prav tako je bil sprejet predsednikov predlog, da novi odbor naj skliče naj- kasneje v treh mesecih izreden o b č n i zbor, katerema naj poroča o svojem dotedanjem delovanja ter eventualno o Htvareh, ki do tedaj bi se pokazale za to godne ali potrebne. Sledila je v o 1 i t e v novega odbora, ki se je vršila povsem mirno in skoro soglasno, o katerem izidn smo poročali že v zadnji ätevilki. Bilo je že poldne, ko je predsednik zaključil oböni zbor. D opisi. ii Nabrežiiie. — (S o c i j a 1 u o- domokratična enakopravnoat, b r a t s t v o in a v o b o d a.) — Pri nas je stavka, seveda le deloma, ker skoraj polovica delavcev dela v „Rimskem kam- nolomu" (Cava Romana). Klesarji stav- kajo od konca novembra, kamnoiomci pa od začetka februvarja. Naravna posledica je pomanjkanje in revščina. Mnogi de- lavci so ae zanašali, da bodo vdobili podporo za časa stavke, ali ravno tnkaj se je pokazala socijalistična enako- pravnost in bratatvo. Pregovor pravi: „Kdor ima hieb v rokah, tisti ga deli". Tega se držijo tndi voditelji socijalistov. Tern tudi zdaj v času stavke ni nobene krivice. Ti lepo pohajajo, ali se vozijo okoli po Krasn agitirat, prigovarjat in žogat, če sližijo, da hoče kak delavec, gnan od pomanjkanja, iti na delo. Drugi, koji najbolj zahtevajo, naj se stavka na- daljuje, so šli delat v „Rimski kam- nolom", kjer ni stavke, in si tako za- gotovili zaslužek. Tretji, bolj pohlevni boječi in oddaljeni, ti pa morajo stavkati in stradati. Kako pa je s podporami ? Nekateri klesarji so vdobili v celih 4 me- secih največ 15 K podpore. So pa še dragi, koji so vdobili še manj. Poznamo osebo, koja je prejela samo 2 K. In če se ti pritožijo, da je podpora premajbna, vdobe za odgovor: „Ti imaš premoženje, imaš. hišo, zadolži se na njo, podporo treba dati takim, ki nimnjo niö". Še lepša je s kamnoiomci. Ko je vabil Kopač kamnolomce v svojo jndovsko bratovščino, takrat je obljaboval: na mesec boste plačevali l'6O K v centralo na Dnnaj, to bo za podporo v ätrajku, ob času štrajka ne vdobite prvih 14 dni nič podpore, potem pa vsaki dan 1 E. Štiri mesece je skladalo 4öO kam- nolomcev po 160 K t. j. skapno 2880 kron. Ko je bil tretji, četrti, peti teden stavke, ni bilö svitlih kronic od nobenega kraja. Tedaj so se začele nekaterim de- lavcem oči odpirati, ter so se odločili podati se zopet na dele. Dne 20. m. m. je prišlo kakih 100 do 150 kamnolomcev v Nabrežino, da se pogodijo z gospodarji za vstop v delo. Zbirali so se nekateri v gostilni g. Šte- lana Pavšiča blizu „Rimskega kamno- lomn". Ko zvedo o tem demokrati v „RimBkem kamnoloma", zapastijo vsi delo ter prihrumijo v imenovano gostilno in začnejo tam zbrane zaničevati in za- sramOvati z vsemi mogočimi priimki. Ti zapostijo mirno to gostilno in se podajo v Nabrežino ter se tam pogodijo z go- spodarji radi dela. Dosegli so med dragim 150 ° poviška na dosedanji plači. Mej tem so pa šli 8ocijali8ti kričat žvižgajoč, žu- gajoč in pevajoč delavsko pesem (seveda po italijanski) v gostilno gospoda Janeza Pertota, kjer so kmalu vtaknili skozi okno rdečo zastavo in zaprli pot v Na- brežino. Prava demonstracija se je za- čela šele popoludne. V aklenjenih vrstah so šli po različnih kamnolomih, ter tam pokazali oliko, kojo jim je Kopač vcepil. Pri Favettiju so pobili okna, v kamno- loma g. Tomaža Grudna bo nad kamno- iomci kričali, jih zmerjali in na nje plju- vali. Od tod so šli v vas in na postajo. Seveda so si po poti grede, ohladili svojo jezo pred hiäo vsake neljube jim osebe z tulenjem in žvižganjem. Posebno pri srco jim je bil g. kurat Cargo, kojemu so voSöili: „morte a Cargo, fora Cargo". Pripomniti treba, da se je to godilo v navzodnosli blagorodnega gospoda gla- varja iz Sežane. Kaj je pri tern vkrenii, nam ai znano. Menda nič. Po končani demonstraciji podali so se demonstranje na dvoriäce g. Tan- ceta k javnema shoda. Govorili so Kopač slovenski, Panini italijanski in neki de- legat z Dunaja nemški. Kaj so govorili V To, kar govorijo socijalnodemokratični hajskači pri vsakem shoda tako, da kdor je bll pri enem shodu, že naprej ve, kaj bodo govorili pri drugem. Pač, nekaj no vega je zviti lisjak Kopač vendar po- vedal. Nagovarjal je delavce naj bodo mirni in naj ne prirejajo demonslracij. Vöe to seveda iz tega namena, da bi samega sebe opravičil in opral pred go- spodom glavarjem. Češ „jaz aem dolavce svaril, če se zgodijo kaki izgredi, nisom jaz temu kriv". Hinavstvo I Kje pa je imel Kopaö svoj jezik in svoj apliv na de- lavce ob 1. uri popoludne, predno ae je zasiela glavna demonstracija? Zakaj ni takrat delavce svaril in miril? H konca shoda se je tudi glasovalo, ali naj se stavka nadaljaje. Seveda se je sklenilo, naj se stavka nadaljuje. Vprašamo pa, kdo so bili tisti, ki so to zahtevali in sklenili? Vse kar dela v „Rimskem kamnolomu", kojega so so- cijalisti vkupili od gosp. Wildija, tedaj ne le samo klesarji, ampak tadi kamnoiomci podajači in celo vajtnci ; od pravih stav kujočih t. j. delavcev brez dela, jih gotovo ni bilo navzočih. Toraj tisti, ki imajo zagotovljen svoj vsakdanji zaslužek ter sedijo pri polnih loncih in litrih, nas hočejo siliti, naj mi stavkamo in stra- damo. Sodrugi! Ali je to bratstvo, ena- kopravnost in sloboda? Pri vsem tem je imel Kopač toliko brezsramnosti, da je konČal svoj sklepni govor z klicem : „Živela svoboda!" Mi pa kličemo : „Proč s tako svobodo, kakoršno nam vsilnje Kopač 1" Crnikamnarji. St. Vi&ka gora. — (Hadodelstvo ali nesreča ?) — Na Marijini praznik, t. j. 25. marcs popoldne, sešla se je drnžba mladeničev v neki hiäi v Stop- niku. Mej mladeniči je bil tudi 23-letni Simon Koi'ol. Okoli 8. are zvečer se poslovi ta od ostale družbe in odide proti domu. Toda ni ma bilo namenjeno, da bi äe kedaj videl bvoj dom. — Dru- gega jutra je naäla neka ženska njegov klobuk in popolnoma čist žepni robec. Oboje je shranila in povedala o tern mladeničevim stariäem äele v ponedeljek zvečer. — Vsi prestraäeni so pričeli stariši in drugi ljudje pogrešanca iskati, toda vse zastonj. Nobenega sledu ni o njem ne na suhem, ne v vodi Idrijci, ki je sedaj vsled kopnečega snega narastla in inotna. — Nekateri govore, da se je mladeniču zmeäalo ; drugi hočejo pa vedeti, dajespravil nekdo m I a- deniča s poti zaradi nekega d e k 1 e t a. — Stara pesem 1 Politiöni pregled. Državnl zbor. V petek je proračunski odsek rešil poglavje „Državni dolgovi". Skupni (avstro- ogerski) dolgovi so koncem junija 1904 znašali 5.413,920.599 kron 93 vin., posebe ima Avstrija dolga (koncem junija 1904) 3.876,267.167 kron 14 vin. Torej znašajo vsi dolgovi izvzemäi one, ki jih ima Ogerska na svoj račun, 9290,187.767 K 7 vin. Obresti od skupnega (avstro- ogerskega) dolga za 1. 1905 znaäajo 214,587.323 kron. Teh obresti plača Ogerska 60,320.771 kron, torej odpade na Avstrijo äe 164,266.552 kron. Letos se odplača skupnega dolga 22,923.631 kron. Dasi je naša država pred avstro- ogersko nagodbo iz I. 1867 naredila dolgove skapno za obe državni polovici, vendar so Ogri s svojo odločnoatjo do- segli, da le „zaradi lepšega" plačujejo samo 300 tisoč kron na leto v odplačilo starega dolga, ki ga e skapna država naredila Se pred nagodbo vsled vojsk. Zato plača letos Avstrija 22,623.631 K, dočim Ogri le 300 tisoč kron. Obresti Hvstrijskega dolga znašajo za tekoče leto 196,685.855 R in so od lanskega leta viSji za 22,729.471 K. To kaže, da je prejšnja vlada, kakor znano, naredila nove dolgove za železnice itd. Pokritje pa znaša 32,961 568 kron, nepokrit pri manjkljaj torej 342,052.470 kron. Ako priittejemo ye upravne troäke v zneska 1,252.606 kron, pride letos med državne izdatke samo na račun dolgov 343,305.136 kron. Poštni iij brzojavni aradi. Dohodki poštnih in brzojavnih oradov za leto 1905 so proračunjeni na 125,700.500 kron, pošlne hranilnice na 11,532.400 kron, skapaj torej 137,282 900 kron, skopni troški pa na 125,750.500, torej bi znaäal prebitek 11,370.452 kron. Dopolnllne deželnozborske volltve na Kranjskem. Kranjsko veleposestvo volilo bode dne 17. t. m. dva poslanca v deželni zbor kranjski. Katoliško-narodna stranka vabila je že meseca I'ebravarija narodno- napredne prvake, naj bi pri teh volitvah obe slovenski stranki na Rranjskem složno poslopali, ker bi bilo lahko mo- goče, da s pomočjo nekaterih konser- vativnih nemäkih veleposestnikov pri omenjenih volitvah zmagajo proti ustavo- verni nomäki stranki Slovene!. Število opravičenih volilcev v kranjskom vele- posestvu, ki voli 10 poslancev, reci d eset poslancev v kranjski duzelni zbor, znaša 84 glaaov. Od teh je slovenskih 34 glaHOv. Stranka barona Schweglja račnna lahko z gotovestjo le na 3f> glasov, dočim je If» glasov, ki pripadajo konser- vativnim veleposestnikom in pa takim, ki so ne ogrovajo za stranko barona Schweglja. A-ko bi se toraj slovenski stranki sporazumeli, bilo bi prav lahko dobiti zase nekaj konservativnih glasov in bi toraj ne bilo izključeno, da ne bi pri omenjenih volitvah zmagali. Ali na- rodno-napredna stranka noöe, kakor se zdi, o taki shupni akciji ničesar slišati, in tako je zmaga ustovovernim nemškim posestnikom na Kranjskem zagotovljena. Seveda prva skrb naprednjakov je, po- bijati klerikalizem. Narodno^t postala jim je, kakor so v svojem glasilu že tudi sami povedali, postranska stvar. Češkl deželni zbor. „Narodni Listy" piäe.jo, da, ako sp Nemci ne odločijo brezpogojno, ne da bi obstrujirali sodelovati v zasedanju češkega deželnega zbora, da hočejo Čehi na vsak način preprečiti delovanje zbornice na Dunaju. Oboroženje Tirolske. Iz Inomosta poročajo, da namerava vojni minister resno utrditi Trentin in Tirolsko. Vlaki da vsak dan dovažajo | topove in dragi vojni materijal, a izlasti j da se utrjnje Franzensfeate. Do sedaj so odpeljali proti jugu že nad 200 topov. ' AvstrlJ8ke priprave. „Slovanska Misao" trdi, da Avstrija izvräuje velike vojne priprave v Dalma- ciji, Bosni in ob meji Srbije. V Pulja se grozničavo pripravlja brodovje. Poveljniki imajo neprestano posvetovanja. Avstrija se pripravlja na pot do Solana. List pravi, da bi zveza Rusije in Italije mogla to preprečiti. Dalmatinske garnizije se znatno pomnože. V Dubrovnik pride eel domobranski polk. Goluhovskl odstopl? „Zeit" poroča, da je omajano sta- lišče ministra za vnanje stvari, grofa Go- luhovskega. Novi ogerskl državnl urad. Koresp. „Wilhelm" je zvedel iz Budimpeäte, da je ceaar odredil ustanovo dvorn« ga maršalakega ursda, ki bo podrejen dvornernu maršalu na Oger- skom. Novi arad bo vmesna instanca med najvišim dvornim uradom in dvornim glavarstvom, ozirorna med upravami dvornih vrtov v Budimpešti in Gödöllö tor bo aktiviran že dne 1. maja t. 1- Ogerska krlza. Poslanik Z°ögyeny-Marich je v so- boto zjutraj odpotoval v Berolin. Vodilni odbor združene opozicije se je v soboto ob 10. uri predpoludne zbral pod pred- sedstvom posl. Košuta v sejo. 0 sejije bil izdan nastopni komunike: Vodilni odbor združene opozicije je sklenil od- poslati predsedniku poslanske zbornici dopis, v katerem se predsednika prosi, naj v smisla prava, ki ga ima, skliče na 4. aprila sejo poslanske zbornico. Odbor je na to v dolgem posvetovanju raz- pravljal načrt adrese, ki jo nam^ruje zdražena opozicija potorn zbornico pre- dložiti cesarju. Čeravno se je govorilo tadi o načinu, kako bi bilo možno re- šiti krizo, ni vodilni odbor sklenil o tem ničesar. Vodilni odbor je mnenja, da se one osebe, ki jih jecesar nedavno vsprejel v svrho reäitve krize, ne morejo smatrati kakor pooblnščence združone opozicije. Vodilni odbor združene opozicije je imel svojo drugo aejo včeraj. Gros In grofica Lonyay. „Neuos Wiener Tugblatt" poroča, da Hta grof in groüca Lonyay sklenila, da se stalno nasfilita na Angležkom. Cesar VII]em na potovanju. Cesar Viljetn je dospel v potek v Tunger n« parnikn „Humhurg". Rntorije in dva (rancoska knzarja uta ga a atreli pozdravila. Geaarja so ob izkrcanju vspre- jeli zaslopniki .sultana in diplomatični zbor. Ruskl car In kaloliska oerkev. Lvovska „Gazeta Narodova" je iz- vedela iz Rima, da je ruski car nedavno temu v skupni avdijenci pozval katoliäke škoie Rusije, naj mu predlože svoje pre- dloge za resorme v zagotovljenje veče svobode katoJiäke cerkve v ru9ki Poljski. Ökolje so vsprejeli s hvaležnostjo ta predlog carjev in so v neki seji, ki so je vršila v Petrogradu, določili besedilo spomenice, ki je bila izročena earju. Dogodkl na Ruskcm, V senatu je bil priobčen manifest, vsled katerega je ustavljen razpis no- vačenja mladeniČev, obvezanih vojni dol- žnosti. Glasom nekega carskega ukaza ima linska deželna blagajna v vojne svrho plačati državni blugajni na leto 10 milijonov rubljev. Dogodkl v Macedonljl. Vaak dan prihajajo turžki vojažki begunci čez mejo, ker so boje vojne, Ravno tnko dohaja čimdalj« več beguu- cev iz nemirnih macftdonskih pokrajin. Na re forme ne da nihče niče.sar. Nöki avstrijski orožniški častnik v Skoplju ho jo izjavil : ,,Popolno divjo pokrajino v O^rodnji Afriki bi bilo laglje reformirali kakor pa en okraj v Turčiji". — Bol- gnrske vasi v Macedoniji so polne vo- jakov, ki jih morajo probivalci prehran- jevati, dasi trpe sami glad. Več bolgarskih vasi ob meji so turško oblasti dale po- žgati, da bolgarski beguni u» dobe v njih zavetišča. Rusko-japonska vojska. General Linevičj je v čctrlek brz\i- javil : Pri armadi se ni ničesar sprerne- nilo. Vztočno od železnice razvija so- vražnik živahno delavnost. Po noöi je padlo mnogo snega. * Une 29. marca je japonaka patrulja na desnem krilu napadla neki ru3ki od- delek. 0 Idelek ruskega konjeništva od oddolka generala Miščenka je pobil so- vražnike. V 8oboto ob solnčnem zahodu je plulo mimo Perima v smeri proti Džibuti pet ruskih vojnih ladij in en remorker. Sledili so trije parniki. ¦ * * „Biršev. Vedomosti" so prejele dne 31. marca iz Gunčulina nastopno poročilo : Eaa vztočna japonska obje- malna kolona se nahaja že blizo Kirina. Usoda petega raskega polka strelcev je še neznana. Povrnivši se zdravniki so naleteli v Mukdenu na vjetega povelj- nikn 100 polka 16. voja. Rusko-kitajska banka izjavlja, da je nje makdenska podružnica na svojem urnikanju, od pol- drugega milijona rubljev in 600 pudov srcbra, izgubila 100.000 rubljev in 75 pudov srebra. Transport je prišel v ogonj, toda bil je pozneje večinomu rešoii. lz Gnnčulina poročajo nadaljc, da se je bati v Mandžuriji protievrop- skega gibanja. ¦ General Linevič poroea v noki brzojavki 1. t. ra., da ni beložiti pri arrnadi nikake spremembe. ¦ ¦ * Iz poljskih virov se širijo mej svet kaj neugodna poročila o stanju bal- ti.^kega brodovja. Kako malo odgovarjajo le vesti resnici, izhaja iz nekega po- ročila, ki je poslal z Madagaskarja do- pisnik londonskega lista „Daily Express1'. Uopisnik pravi, da je ruski admiral delal čudeže na svojem brodovju, Ladje — o katerih se je govorilo povodom njih od- hoda iz Evrope, da so nmazane — so ČiBte in v najpopolnejem reda. Zdrav- stveno stanje možtva je dobro vzlic hudi vročini. Disciplina je naravnost izborna. V vsem času, ko se je brodovje mudilo v vodovju Madaga8karja, so se vršile vaje. Na vse strani ho bili povodni čolni na delovanja. Streljanje s težkimi topovi, vaje z mrežami za torpede in služba čolnov za ogledovanje — vse se vräi nepretržno. Admiral sam je neatradljiv. 0 pijanosti ni niti govora. Vsi oficirji, s katerimi je dopisnik govoril, da wü izra- žali željo, da bi skoro naleteli na ja- ponsko brodovje. Dopisnik zaklju>iuje: Bilo bi absurdno, ako bi hoteli rusko tloto primerjati z angležko, ali ti Ijadje napravljajo vendar atis porabljivosti. AJ- miral Roždestvenski napravlja iz njih po- itiorščake, in oni ho, kakor vsi Raai, hrabri in močni. Iz Petrograda poroöa dopinnik „Berliner Tageblatta" : V viäih vladaih k«ogih B« gnvori, ila se 1»hj«, neodvinri'» od ininiHterstva za uiimiij« stvan, n» katero" pad a radi nemarnosti glavna krivda radine srečne vojne, točno preišče vsa predigra, ki je dovedla do vojne in ki bo najbrž za vselej kompro- rnitirala celo vrsto viäih uradnikov, za to pa, kakor se zdi, bitstveno pomiri javno rnnenje, ki vedno silneje zahteva vsa resnico o skrivnostnih diplomatičriih pogajanjih z Japonsko. Ako se lo ores-' nici, tedaj bo poleg ruske diplomacije najbolj zadet Aleksejev, nasproti katcremu je car v zadnji čas popolno premenil Hvoje vedenje. * •:•:¦ ¦ Car je sprejel te dni generala Hü - digerja, ki bo, kakor so glasi, imenovan za vojnega ministra. * „Magdeburger Zeitung" poroča iz diplomatičnega angležkega vira, da so se uvodna pogajanja glede miru razbila ob vprašanju vojne odškodnino tor ob jn- ponski zahlevi, da se Husija odpove pra- viei, imeti še nadaljo vojno brodovjo v vztočni Aziji. * * ¦ V vojaäkih krogib glavnoga menla sfi zalrjuje, kakor poroča „Ruskoje Slovo", da jo mobilizacjai druge gardne \u holne divizije tklenjena stvar. Isla pojde na bo- jiače najbrž z brigado gardnega topništva. Glede drugo divizije konjeniStva ni so ničesar znano. Domače in razne novice. Siiirtna kosa. — Rodbino gosp. odvetnika dr. P a v 1 e I i č a zadela jo le dni prebrilka izguba. Neizprosna smrt ugrabila ji je namreč 3-letnega sinčka Fi o g o in i 1 a. Žalujoči častiti rodhini izro- kamo na tem mestu naže iskreno sožalje. V Tolrninu umrl je danes zjutraj po dolgi in mučni bolezni tamošnji poštar in posestnik g'. Anton Devetak, pre- viden s svetimi zakramenti. Pogreb bode v četrlek. N. p. v m.! V Šebreljah umrl je 29. m. m. v 73. letu svoje dobe po kratki a mučni bolezni g. Ivan Rejec, oče g. župnika v Čepovanu. Svetila mu večna Inc. V nedeljo zjutraj dne 2. t. m. umrl je v Škorklji pri Tratu tamoSnji po- sestnik g. Josip Turk. Pokojnik bil je med tržaškimi Slovenci jako spoätovana in ugledna oseba. Bil je odločen rodoljub, bogaboječ mož in usmiljen človek, ki.je reveže podpiral, kjerkoli je mogel. Po- kojnik bil je tudi Clan in odbornik raznih slovenskih društev. N. p. v m.! Za „Solski Dom" so plaöali pred- sedništvu: družba „Slov. beseda" v Go- rici 1 K; omizje pri baronovem bratn zbralo 4 K. Cpravništvo „Gorice" prejelo : Anton Berlot. vogerski na račun ustanonine za „Mali Dom" 40 K; Simon Kos, opajski 10 K. Srčna hvala! Razpisane glnžbe. — V področju politične uprave na Primorskem je raz- pisana služba okrajnega tajnika z dobodki X. plač. razreda, eventuelno služba na- mestništvenega kancelista z dohodki XI. plač. razreda. ProSnje je predložiti služ- benim potom do dne 20. aprila na pred- sednižtvo c. kr. nameslnišlva. Na c. kr. davkarijah v Primorju je razpisano eno mes'lo uradnega sluge. Prošnje je predlo- žiti c. kr. linančnemu ravnateljstvu v Štirih tednih, računano od 28. marea dalje. Sola za risauje v (iorici. — Go- riaka trgovska in obrtna zbornica otvori Solo za risanje. Vodja bo sedanji ravnatelj obrtne Sole v Marijanu, g. Ribi. Najmejo tudi asistenta, ki mora znati italijansko in slovensko. Pekovsko vprašanje v (iorici. — Peki gospodarji in pekovski pomočniki so se v soboto pogajali. Peki gospodarji so sklenili zboljšati pekovskirn pomoc- nikom sedanje place za 5%. Voja&ka godba bo danes sfirala od 5. do 6. ure pop. na Travniku. Pritožba nlčnosti zavržeua. — V tajini razpravi, ki se je vršila v petek na Danaju, se je bavilo kasacijsko so- dišče s pritožbo ničnosti 10 italijanskih dijakov, ki so bili radi prepreškov po § 306. kazenskega zakona obsojeni od deželnega sodišča v Trsta v zapor na 14 dni do 6 tednov. Povodom pokrajinske razprave v Vidmu, se je bil vräil tamkaj shod dijakov. Shoda se je udeležila tudi deputacija italijannkih dijakov iz Avstrije. Na kolodvoru je dijake pričakovala ogromna množica ter jih na okraäenih vozeh peljala v mesto. Na vozeh so bili irredentistiški znaki. Slišati je bilo tudi irredentiških klicev. Na nekem vozu, na katerem ni sicer bilo nobenega avstrij- skega dijaka, so bili držani irredentistiški govori. Radi aktivne udeležbe na teh demonstracijah je bilo obsojeno 10 av- strijskih dijakov , po § 305. kazenskega zakona radi nezakonitih dejanj. Pritožba nidnosti izvaja, da ne zadostujo za učin § 305. le pasivna udeležba na nezako- nitih dejanjih. Pritožba ničnosti je bila zavržena. Vojakl napadalcj. — V nedeljo ob 9. uri zvečer vračala sta se dva šem- peterska mladeniča iz mesta proti domu. Na polu jih srečala dva vojaka tuk. pešpolka. Meni nič, tebi nič, se približata mladeničema ter jirna začneta groziti z bodali. M adeniča spualila sla ae v leg ter odiiesla na ta naČin zdravo pele. — Ista dva vojaka zadela sla potem v ulici Bla- serna ob mehanika Batig-a, ki se je vracal doinov v spremslvu svoje zaro- čenke. Jeden njiju brcne Batiga ter ga potem z bajonelom rani na glavi. Isti večer se je neki Solkanec po- govarjal na Kornju z nekim dekletom. Kar so mu približata dva vojaka ter se tako silno zaletita vanj, da jo Solkanee padel na tla. Potem sta vojaka odšla. Istotako se je vračal neki kolesar v nedeljo zvečer po ulici Ponte Nuovo v mesto. Približali so se mu trije vojaki ter mu /.HČeli groziti, da mu vržejo kolo v Knrenj. in sicer zato, ker ni imel pri- žgane svetilke. Kolesar pa je imel pri sebi revolver, katerega je potognil iz žepa, na kar so vojaki zbežali. Taki in jednaki slučaji ponavljajo se zadnji čas 5e precej pogostoma, kar se- veda ni prav, in se je tudi nadejati, da bode vojaška oblast za to poskrbela, da bodo mirni ljudje hodili po cestah in mestnih ulicah nenadlegovani od vojakov. Kolcsarskp druätvo „Gorica" napravi v nedeljo 9. t. m. izlet čez Št. Peter v Hence skozi Bilje v Miren in nazaj v Gorico. 18 km. Zahteva se, da imajo vsi Člani-udeleženci, kolesarsko opravo. Odhod to^no ob 2. uri popoldne izpred kavarne „Central". Tatviua — V noči od nedelje na pondeljek so neznani lopovi odnesli g. Josipu Lasiču, stanujoöemu na Št. Peterski C68ti, žt. 82, iz podstreäjH 76 kilogramov špeha. Ogeiij. — V Oslavji nbstal je v hiši nekega MikluSa ~ogenj, katerega so pa kmalu pogasili. Zgorelo je le nekaj ob- leke in pohištva. (iozdrti požari. — Pri Dolginjivi je uničil požar 3 hektaro nizke hoste, ki je bila lastnina g. Bartolomea. Tam blizu pod Sv. Goro nastal je istotako požar, ki se je r»z§iril na 10 hektarjev prostora. Škoda se ceni na 1000 kron. Pri Števann so iskre, ki so padle iz železniškega hlapona na suho travo, isto užgale. Ogonj pa se je kmalu raz- žiril in je uničil tam n»sajene borovce v obsežju kakih 3000 kvudratnih metrov. Požar ua Srpcnlci. — V sobotni večerni izdaji tržaškega lista „Piccolo" čitali smo brzojavko, da je požar v noči od petka na soboto uničil na Srpenici 60 his in šest drugih poslopij ter da je oatalo 60 družin brez strehe. Nam ni došlo o tem požaru nobeno poročilo in nismo sploh mogli o njem nič natančnej- šega poizvedeti. Oeucrali v Postojni. — Prve dni maja pride baje v Postojno okrog 60 ge- neralov, oziroma višib vojaških dostojan- stvenikov, ki ostanejo tamkaj več dni, da si ogledajo ondotno okclico. Eksplozija. — V petek 31. m m. zvečer ob treh so se vneli plini v predoru nove železnice v Trstu in pov zročili eksplozijo, ki jo trom delavcem poškodovala očesno mrono ; dva druga sta pa oglnšela. Starcek nkocll v vodnjak. — V Trstu je skoeil v vodnjak 75 let stari vrtnar in gostilničar Cucovič in utonil. Stirje hkratu obsojcnl na vislice. — Pred porotnim sodiačem v Rovinju se je vršila od srede pa do nedelje porotna obravnava proti 25-letnemu Antohu Sti- faniču, proti 30-letnemu Martinu Tidicu, proti Tomažu Kadovanu, 28-letnemu Antonu Radovanu, 42-letnemu Ivanu Sinosiču in proti Mateju Radončiču, vsi doma iz sela Katun pri Baderni v po- reškem sodnem okraju. Prva dva bila sta tožena radi izvräenega umora, druga dva, ker sta prva dva najela, da izvršita amor. Peti in šesti pa, ker sta skuäala nekega pregovoriti, da bi izvräil amor. Umor izvršil se je dne 15. avgusta 1904 na poseslniku Antonu Radovanu iz Ka- tuna. Streljala sta nanj prva obtoženca iz gostega grmičja, ko je šel k maši s svojo ženo in še z neko drugo osebo, ter ga tudi zadela, tako, da je ostalo v njegovem truplu nad 50 šiber, ki so mu preljuknale pljuča in srce ter ga tako močno ranile, da je koj izdahnil svojo dušo. Povod urnora bil je neki pies v Baderni leta 1902, na katerem je priälo do prepira in krvavega pretepa, vsled katerega sta nan tali v selu Katun dvo stranki, ki sta se smrtno črtili. Posledica tega sovraštva so bili redni pretepi in napadi ter razna druga poäkodovanja. Zaradi vsega tega vräile so se razne kazenske obravnave, na katerih je bilo v daljšo ječo obsojenih več oseb. Po- sobno hudo sta bila kaznovana druga dva obtoženca, namreč Tomaž Radovan in Matej Radovan, ki sta bila obsojena vsak na 11 mesečno ječo in na povrnitev Skode umorjenemu Antonn Radovanu, kateremu je bilo leta 1902 porezanih toliko trt, da se je Skoda cenila na 7947 57 kron, a leta 1903 zopet toliko, da se je Skoda cenila na 8496 84 kron. Zaradi tega pa sta najela Štifaniča in Tidiča ter ju podkupila, da sta Antona Radovana umorila. Pri najemanju morilcev pomagala sta jima Sinošič in Radončič. — Vsled pravoreka porotnikov obsodilo je sodišče Štifaniea, Tidiča in oba Radovana na srnrt na vislicah, Si- nosiča pa na 2-letno ječo. Radončič bil je oproščen. Straften zločin. — Kmet Josip Peko v Pol ji can v Dalmaciji je zaprl svojo 80 let staro teto, od katere je upal pode- dovati polovico premoženja, v sobo in jo pustil tri dni brez jedi. Starka je la- kote umrla. Pekota so zaprli. Zopet ulom pri juvelirju. — Na Dunaju so tatovi vlomili v prodajalnico ju^elirja Friedmanna in odnesli drago- cenosti za 7000 kron. Čudua pasja historija. — V pi- sarno zagrebäkega odvetnika dr. Crnko- viča je prišel sodni sluga po opravkih. Na pragu sta ga nahrulila odvetnikova psa „Miäko" in „Hektor" tako hudo, da je sluga nad njima zlomil svoj novi dežnik, tako je namreč mrcine pretepal. Potem je šel k odvetniku ter zahteval 4 K odäkodnine za zlomljen dežnik. Odvetnik ga je odpravil tako naglo in na tak način iz svoje pisarne, da ga šel sluga naravnost k sodišču zatožit zaradi razžaljenja časti. In res je bil odvetnik ob8ojen v globo 40 K, a slugi mora za dežnik plačati vrhutega äe 4 K. Odvetnik je napravii poziv, v njem pa je obdolžil sodnika pristranosti. In sedaj jo tožil sodnik odvetnika zaradi razžalenja; zopol je bil odvetnik obsojen, in sicer to pot v globo 400 K. Nameravan rltnalni umor? — V Zvvigrodu (tarnosko okrožje v Galiciji) je šla deklica kupovat v judovsko pro- dajalnico. Jadje, ki so bili v prodajalnici, so deklico potegnili s seboj, so jo slekli in umili ter zaprli v klet. Ko je čez ne- kaj časa prišel v klet neki jud, je deklica uäla v terni in je začela vpiti. Sosedje so postajali pozorni, in kmalu se je zbralo mnogo ljudstva, ki je bilo ogorčeno na jude. Ti so se zbali in pritekli v fran- čiškanski samostan, kjer so prosili po- moči. Med tem je pa policija aretirala nekaj sumljivih judov, in priäla je kmalu sodnjiska komisija, Obleka deklice jo bila zakopana na judovskem zemljišču. Požar na tržaškcm parnikit. „Neu Freie Presse" poroča: Parnik „Arimatea", lastnina trzaäkega brodo- lastnika L. Premuda, je pričel v prista- nišču New Orleans goreti. Požur se je tako naglo razäiril, da so moraii ladijo radi gašenja prevrlati. Ladijo in tovor, obstoječ iz žita, pavolo in olja sta bila zelo poäkodovana ; izlasti jo tožko poäkodovanih 500 bal pavole. Žrebanje Riidolfovih srefk. — Glavni dobitek 30.000 kron jo zadela se- rija 1839 ät. 14, 6000 kron je zadola se- rija 357 St. 12, 2400 kron je zadola so- rija 907 St. 19. Jesenske orožnc vaje v volikem obaegu se bodo vršile na ČeSkem mod 8. in 9. vojem; ostali voji imajo navadne vaje, 14. voj (tirolski) ima poleg tega Se vaje v gorah južne Tirosko. — V okrožju 3. (graSkega) voja bodo končane vajo dne 7. septembra, s katerim dnevom bodo odpuščeni tudi dopustniki po tri - letni službeni dobi. Pri vseh vajah se bo vojna uprava posluževala najnovejše mo- derne vojne taktike in vseh mogočih teh- ničnih iznajdb. Posebno se bodo urili v varnostni in obveščevalni službi in po- lagali največjo važnost na izučbo v stre- ljanju. Konöno se uvedeta pri pehoti vojni brzojav in telefon, kar bodo letos prvič v večji meri poizkuäali. Zahvala. Za mnogoStevilne izraze so- žalja radi izgube prerano amrlega Bogomila se najiskrenejSe zahvaljuje vsem čislanim znancem in prijateljem žalujo^a rodbina dr. Pavletiöeva. V Go rici, dne 4. ;iprila 190.5. s^?^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ Potrtim sreem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naS preljubljeni in nepozabni oče ANTON DEVETAK, c. kr. poštar in posestnik v Tolminu, po dolgi in mučni bolezni v 46. letu svoje dobe, previden se sv. zakramenti, danes zjutraj 4. t. m. mirno v Gospodu zaspal.. Pogreb bode v četrtek 6 t. m. 1905 ob 10. uri zjutraj iz lastne hiäe. Nilo, Marija, Ilka, Lenica, otroci. 9 V T o 1 m i n u, due 4. aprila 1905. Za pomlüdni in letni Cos so došle krasne novosti - - - - - raznovrstnega blaga. Uzorcinajnovejeizbere se pošiljajo na zahtevo brezplačno in franko. Postrexba strogo po- stena. - Cene stalne. „Krojaška zadruga" v Gorici, v Gosposki ulici. \ Zuh vula. ^ \ Prečasliti duhuvščini, učileljstvu, slarašiuslvu solkan- \ N skeiiiu, goHpodoin županom goriške okolice, gospodom / i pevcem solkanskirn, prijaleljem, znancein, darovaleljem i J vencev, sorodnikom, ter vseni, ki so spremili preljubljeno ' ' »oprogo oziroina mater, gospo ^ , KATBRIHO MOZETIČ, , ;, k zadnjemu počitku se presrčno zahvaljuje ^ žalujoča družina Mozetič. j V Solkanu, dne I. aßrila sQuj. i Išeejo se mladeniči v starosti od ,14. do 16. leta za lahka tovarniška dela. — Oglasiti se je pri gospodu nadzorniku tovarne gospoda . MOSER-JA na Rojcah pri Gorici. Loterijske številke. 1. aprila. TrsL ...... 11 9 28 66 81 Line...... 13 5 82 68 86 ¦;\ dlnjd io ilobra focv». 3 J vk "¦ Katknlnerjeva Kne:ppova sladna kava so no bi smola poicr°äatl V(;č: v nobcmem vjospo- rtiii.i.stvu, kp.dnr ne na- |if:ivlju Vtnvinu pijača. /.;i'" <•'/:• I1 »l l'i * r-.virt) • v.'.ivojn s __ - - Wydrowe žitne hawe V PO'JKUSlTE1 «r- ViO'«k.dr»fO»ol|i.o. Lr^> Potlm 6 kf poMjkj 4 K 50 h Irtnco. fe.DOMAa PRIJATELJ" ^^ ^V ^V W '^V 'W '^V' ^VV' ^^ W Fani Drašcek, zaloga šivalnih strojev Gorica, Stolna ulica hiš. št. 2. Prodaja stroje tudi |/ na teden- ske ali mesečne oboroke. Stroji so iz prvih lovarn ter najboljše, kakovosli. Priporoča se slav. občinstvu. Uk J±*>. A^k Jk^L. Ivan Bednarik priporoča svojo knjigoveznico v Gorici ulica Vetturini št. 3. Anton Ivanov Pečenko, Gorica Veliha zaloga pristnih belih in črnih vin its lastnih in drugih priana- nih vinogradov. DoHtavlja uu duiu iu razpo- öilja po /ele/nh-i navHekraje avHtro-oL«THke mouarnije vho dih od 56 l naprej, Na /.alitevo pošilja tudi u/orce. Zaloga piua Auerjevih dedičev v Ljubljani, in plaenjskega piva „pra- zdroj" iz sloveče čeako^M^- ščanske pivovarne". Zaloga ledu, katere^a bc od- daja le mi debelu od 100 kg. napej. Cene zmerne. Postrežba postena in tocna. Ivan Kravos priporoča svojo sedlarsko delavmco v Gorici , ulica Vetturini 3. Rojaki! Spominjajte se o vsaki priliki ..Solskeqa domau. 1 i | Anton Fon, j ; klobučar in gostilničar» ] \ Semeniška ulica št. 6, \ \ ima. bogalo zalo^o raznovrslnih ! klobukov i ter loči v svoji krčmi < prisliiH donnica vina ! ¦ ( in postreže tudi z jako ukusnimi j jedili. ] xajauiceuo-pri«! e n seprodaja na drobno v svečai ni J. KOPAČ Uorica, uliva Sv. Autona St. 7 po Nlfdecili cenab : Mod i/pihaiii poinlmlanski beli kg K 1ÜU „ ji-stMiski . . . . „ „ 12U » v aaljii........i, „ 1" — „ cejen.........„ „ !• — ,, in pitanJH Čcbel . . . • „ „ 120 k Na debelo po 7nJanlh cenah.| , Witt mann Feliciental, p. Tu- cholka v Galiciji, spričrje, da je nje- gova soproga o- krevala od težke bolezni vsed pabe železnatega vina G. Piccoli-ja, dvornega založniha Nj. Svetosti in le atja v Ljubljani. Pollitrska steklenica stane 2 K in se vna- nja naročila izvršujejo z obratno poäto. „Cenfpalna posojilnica PBgistpoOano zadruga 9 Gorici, ulica Vetturini hiš. šteu. 9. Posojuje avojim članom od 1. aprila 1905 dalje : na menico po 5%%. na vknjižbo pa po 5°|0 z Vö% upravnega prispevka za vsacega pol leta. Obrestna mera za hranilne vlogo ostane nespremenjena. Ferratin in Ferratose (tekoči Ferratin) najboljše krepčilo pri malohpvnosti in bledici, od zdravnikov najtop- lcjo priporočeno. Fer- ratin je v zvezi /. be- ljakom. sestavljon že- leznat hranilni preparat. PovekŠttje tek in sboljšnje prebavo. Nenavaflni vspeM Dobi se u leharnah C. F. Boehringer und Söhne Mannheim - Waldhof. Samo enkrat,.,., naj vsakdo kupiti svoje potrebščine pri tvrdki J. Zornik. Gorica. Gosooska ulica 7, kin nikriar več ne bode iskal drugod boljšegaj ¦ lepšega in kakovosti primerno cenega blaga,! rkakor se tu dobi. " ^ Došle so uie zadnje novosti modnega blaga za jesensko in zimsko »exono v ne«1o8egljivi izberi kakor: krasni okraski za obleke najnovejše mode, čipke, ovratniki iz öipk, bordure, svile, pasovi itd. Raznovrstno belo in Jaeger-perilo, rokavice usnjate in evirnate, nogavice, krasne ovratnice, hlačniki, žepne rute, solnčniki, dež- niki, moderci, predpasniki, domači čevlji itd. Zaloga je preskrb!jena z vsemi potrebščinami za g. šivilje in krojače, kakor, igle, evirn, svile, fodre, gumbe, trakoveitd. Raznovratno blago za vezenje itd.