OSREDNJA
KNJIŽNICA
GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE „E L K R O J" MOZIRJE
Številka 5 Leto 1979
Glavni urednik: Vera Pečnik
Naklada: 420 izvodov
Tisk: Kinegraf Prevalje
S sklepom št. 421-1/72 z dne 13. 1. 1977
oproščeno plačila prometnega davka.
SREČNO 1980
Leto 1979 se izteka. Enako ali celo bolj kot v preteklosti nas je neusmiljeno preganjal čas. Kljub večnim časovnim stiskam lahko ugotovimo, da smo bili v iztekajočem letu uspešni. Bogatejši nismo le za tisto, kar smo namenili za naš razvoj oz. v naše investicijske dobrine pač pa smo bogatejši za marsikatero spoznanje.
Eno leto ne pomeni veliko za srečnega posameznika. Še manj pomeni eno leto za razvoj določenega kolektiva oz. delovne organizacije. Kljub temu pa želimo poudariti, da so določena leta tako v življenju posameznika kot kolektiva usodnega pomena za nadaljnji potek življenja oziroma razvoja. Prepričani smo, da bo leto 1980 eno izmed tistih let v katerem bomo delavci Elkroja odločali o bistvenih vprašanjih našega življenja v prihodnosti. V letu 1980 ne bomo samo slavili delovnih zmag, pač pa se bomo temeljito pripravljali, študirali, raziskovali kako narediti več in kvalitetneje s čim manjšimi stroški. S svojim delom in delovno disciplino kažemo odnos do naše socialistične samoupravne družbe. Najboljši delavec je tudi najboljši samoupravljalec.
Odločali bomo o naših razvojnih poteh. Ko odločamo o našem razvoju, ne gradimo samo sreče 430-članskega kolektiva Elkroja. Odločamo namreč o usodi mnogih ljudi in družin. Z našim delom je povezanih vsaj 1000 članov družin delavcev Elkroja, skoraj toliko delavcev naših kooperantov, nekaj sto delavcev proizvajalcev tkanin, da ne sežerno še dlje, tja do bombažnih polj Afrike, do obiralcev bombaža in do Avstralije ali Irske, do proizvajalcev volne. V tesni soodvisnosti z nami in rezultati našega dela živijo tudi delavci s katerimi izmenjujemo delo. To so delavci, ki delajo v šolstvu, zdravstvu, kulturi itd. Svet je torej enako velik kot je bil včeraj, vendar
postaja spričo vse sodobnejših transportnih sredstev in tehnologije vse manjši in medsebojno povezan in odvisen. Spričo tega je naša odgovornost, ko se odločamo o našem razvoju, toliko večja.
Kljub problemom in krizam v svetu bo šel razvoj naprej. Kakorkoli, ljudje se bodo oblačili in želeli biti moderni. Potrošnja bo torej rastla, s tem pa bodo nastajali tudi pogoji za večjo proizvodnjo naših sedanjih in novih proizvodov. Naše razvojne možnosti pa se bistveno povečajo glede na to, da se bomo še bolj kot doslej usmerili preko meja SFRJ. Nenehno bomo sledili tehnološkemu razvoju v svetu ter dvigali produktivnost in kvaliteto proizvodov in kvaliteto poslovanja.
Delavci Elkroja si moramo ustvariti tako vzdušje v kolektivu, da bomo vsak delovni dan pričeli z veseljem in zadovoljni odhajali z dela na svoje domove. Danes še mogoče ni vedno tako, toda prizadevajmo si, da bo to jutri. Čutiti moramo, daje Elkroj naš, pa ne samo naš. Gojiti moramo zavest pripadnosti temu kolektivu in delati tako, da bomo lahko ponosni na naše delo in rezultate dela.
Dovolite mi, da vsem delavcem Elkroja in vašim družinam želim srečno novo leto 1980 v velikem prepričanju, da bodo rezultati našega dela v novem letu še večji kot so bili doslej.
Ivan Kramer
SMERNICE ZA LETO 1980
S smernicami podajamo predloge in cilje za leto 1980; sestavljene so na podlagi dosedanjih analiz in spoznanj ter naših načrtov za prihodnje leto.
Delavci morajo ostati in postati nosilci odločanja o razporejanju in u-stvarjanju celotnega prihodka, dohodka in čistega dohodka. Na naših samoupravnih organih in sejah družbenopolitičnih organizacij naj bodo ideje in želje njih, ki ustvarjajo, vedno prisotne.
Smernice, ki smo jih sprejeli, so določene na osnovi:
-	analize uresničevanja srednjeročnega načrta 1976-1980
-	poudarek je na analitičnih ugotovitvah o uresničevanju letnega plana za leto 1979.
V letu 1980. v nove, svetlejše prostore.
6.	finančni tokovi bodo prirejeni poslovnim interesom naše delovne organizacije
7.	načrtovanje v DO mora postati temelj informacij in uveljavljanje samoupravljanja v sami delovni organizaciji; letni načrt naj bo osnova za nagrajevanje po delu posameznih izvajalcev del in delovnih nalog, za nagrajevanje proizvodnih skupin in celotne delovne organizacije
8.	načrtujemo, da bomo v letu 1980 izvozili 18 % naše celotne proizvodnje
9.	v kvalifikacijski strukturi vseh zaposlenih ne bo bistvenih sprememb; izobraževanje se bo izvajalo v skladu s poslovnimi interesi naše delovne organizacije
10.	še naprej moramo dograjevati osnovni WF sistem ter standardizirati čim več artiklov
11.	osnovni cilj je dokončanje nove investicije; ostalo investiranje v skladu z letnim načrtom
12.	informiranje mora biti usmerjeno tako, da bodo informacije v rokah delavcev in napisane ter pojasnjene tako, da bodo razumljive naši delovni sredini
13.	v letu 1980 doseči v primerjavi z letom 1979 za 25 °/o več celotnega prihodka, dohodka bo za 28 % več in po pokritju vseh ostalih obveznosti naj bi nam ostalo 20 % več čistega dohodka kot v letu 1979.
Odvisno od nas vseh pa je, ali se bodo naši cilji, ki so na kratko navedeni, uresničili. Doseči čim boljše rezultate s čim manjšimi sredstvi naj bo naš osnovni cilj.
Vera Pečnik
Iz dela osnovne organizacije ZK
Odslej čvrsteje po samoupravni poti.
Osnovna organizacija ZK je na nedavni letni konferenci sprejela okvirno nov delovni program, ki ga namerava tudi dosledno izvajati. Program je usklajen s smernicami in sklepi V. konference ZKS. Za kaj gre?
Predvsem za poglobljeno samoupravno naravnanost na vseh ravneh. V ta namen nameravamo posvetiti več pozornosti ideološkemu izpopolnjevanju članov ZK, članov IO osnovne organizacije sindikata in mladini. Krepko se bomo zavzemali za dosledno izvajanje določil sprejetih samo-
upravnih sporazumov, t. j. za večjo delovno disciplino, za večjo in kvalitetnejšo proizvodnjo, to vse pa pomeni tudi boljši življenjski standard nas vseh delavcev - samoupravljalcev. Naše prizadevanje mora teči tudi v smeri pridobivanja novih članov. Saj je od vseh zaposlenih le nekaj več kot 4 % delavcev v OO ZK. Mislim, da bi marsikdo ne smel imeti pomislekov, ali naj sprejme članstvo ZK ali ne.
Ponavljam, da mora OO ZK težiti za tem, da ZK kot avantgarda delavskega razreda, to tudi ostane.
Draga Puncer
Kratek povzetek osnovnih ciljev za leto 1980 je naslednji:
1.	na osnovi doslednejše analize tržišča ter dobave gotovih proizvodov na rok, se mora prodaja povečati na domačem tržišču za 5 %
2.	struktura gotovih proizvodov v proizvodnji ostane enaka kot v letu 1979
3.	nabava surovin se mora uskladiti z letnimi in sezonskimi proizvodnimi in prodajnimi načrti
4.	fizični obseg proizvodnje se bo P-'"'xxal za 15 °/o in sicer zaradi tehnološki, ■ oljšav v smeri standardizacije in poen ',;-witve operacij, modernizacije obstoj.'-, 'ga strojnega parka, študija dela in tun." tev ter oblikovanja delovnih skupin 5 % ter na račun povečanja števil, zaposlenih za 10%
5.	36 % celotne naše proizvodnje nam bodo naredili koope n ti; z njimi bomo sklenili dolgoročne]'; - pogodbe ali začeli dohodkovno po\ e zovanje

Vsi so prisluhnili.
PRIZADEVNI,
USPEŠNI. ..
Pred nami je novo leto 1980, končuje se leto 1979. Obiskali smo nekaj naših sodelavk oziroma sodelavcev, v neposredni proizvodnji, ki spadajo v našo najuspešnejšo delovno sredino. Želeli smo zvedeti njihove občutke, s katerimi se poslavljajo od odhajajočega leta in želje, s katerimi pričakujejo leto 1980. Vprašanje je bilo naslednje vsebine:
»Bliža se novo leto, za nami je leto dela, lepih in žalostnih trenutkov. V svoji delovni sredini dosegate zelo lepe uspehe, zato bi od vas želeli zvedeti, koliko let ste pri nas zaposleni, kakšne obveznosti imate doma, težave s katerimi se srečujete na delovnem mestu in v družini ter kakšne so vaše želje za leto 1980?«
Odgovori so bili naslednji:
ROS IVICA - Delam v skupini Al, kjer sem zelo zadovoljna. Sem poročena, imam dva fantka, stara 10 in 6 let. Večina nas v skupini z veseljem pričakuje obljubljeno enoizmensko delo. Povedala pa bi rada to, da v letu 1980 želim predvsem to, da bi bila zdrava in da bi bile enake operacije pri kavbojkah in pri klasičnih hlačah pravilno ovrednotene, saj je izdelava pri nekaterih operacijah ravno pri kavbojkah težja; ravno tako pa povem kritiko na račun programov. Vendar naj bo že enkrat tako, da bodo šle surovine iz jeansa skupaj, mešanice pa skupaj. Drugače pa želim vsem srečno, zdravo in uspešno 1980 in, da bi bilo vsaj tako kot letos ter, da bi norme ostale enake kot so letos.
UGOVŠEK ZOFKA - V Elkroju sem zaposlena že sedem let; delam v skupini A2. Sem poročena, doma me čakajo trije otroci: najstarejši ima 17 let, nato 12 let in končno imamo še enega, kije star 4 leta. Sprašujete me, kako uskladim delo? Z veliko mero veselja in dobre volje. Doma in v službi tekoči problemi vedno nastajajo, toda nepremostljivi se ne pojavljajo.
Želim si le, to velja predvsem za moje sodelavke, da bi delovni nalogi bili razporejeni tako, da bi vsaka vedno imela delo, saj je ravno to odvisno od modela in artikla, ki gre v proizvodnjo ter od našega uspeha. Za leto 1980 želim vsem predvsem zdravja in da bi norme bile še pravilnejše in objektiv-nejše postavljene kot v letu 1979!
ERMENC MARIJA - V Elkroju sem 8 let; delam v skupini A3. Veste, otroke imam pa različnih starosti in značajev. Prvi sin je star 21 let in je absolvent višje geodetske šole, drugi sin je v tretjem letniku srednje elektrotehnične šole ter živahno 9-letno deklico, ki je v 3. razredu osnovne šole na Ljubnem, kjer imamo hišo. Trije otroci so za mater in ženo velika obremenitev, toda pri nas priskočimo drug drugemu na pomoč. Varstvo sem imela urejeno, saj mi je punčko pazila mama, saj veste, da so mamam ravno otroci največja skrb.
Z delom in z delovnim okoljem sem zelo zadovoljna. Enoizmensko delo je pozitivno zato, ker je dopoldne lažje delati, ko pridem, oziroma pridemo spočite v službo. Pripomba oziroma
želja, da bi se mi uresničila v letu 1980 je ta, da bi tehnologi, analitiki dela in časa imeli več posluha za naše objektivne pripombe. J, še to: uredijo naj se že vendar prevozi na delo in z dela, saj je vendar žalostno, da ostanejo sodelavke na postajah s svojimi skrbmi, ko jih avtobus enostavno pusti na cedilu. Poleg tega pa z velikim upanjem pričakujemo nove delovne pogoje, nove stroje, toda, da ne bo to prineslo tudi dviga individualne norme? Potem bo sledilo razočaranje, saj v letu 1980 pričakujemo le druge spremembe. Vsem pa želim zdravo in uspešno novo leto 1980.
GOLTNIK VIDA - Delam v likalnici in to že od leta 1962, saj spadam že med »staro« generacijo Elkroja. V Mozirju sem likala z likalnikom v rokah, sedaj pa na likalno prešo. Sem poročena, imam 12-letnega fantka in majhno 3-letno punčko. Varstvo imam organizirano na izmene, zato bi mi prehod na enoizmensko delo ne bil ravno po volji toda razumem, da za vse najboljše vendar ne more biti. Z dokončanjem nove investicije pa pričakujemo v letu 1980 veliko: da ne bo več tega stalno prisotnega prepiha, da bodo rešeni problemi vročine in sopare. Norma je kolikor toliko v redu, medsebojni odnosi v naši skupini pa so zelo dobri; zato je moja želja predvsem ta, da bi bilo v letu 1980 za vse vsaj tako kot v letu 1979. Vsem pa želim zdravja, saj le zdrav človek lahko naredi toliko, kot se od njega zahteva, pa naj bo v službi ali pa doma.
NAPOTNIK ANTON - Delam v skupini vzdrževalcev in sem pri vas pravzaprav novinec, saj sem v službi v Elkroju šele od februarja 1979. V začetku sem kar čudno gledal, ko sem prišel v tako izrazito ženski kolektiv, : saj tega nisem bil navajen, ko sem delal v AERU v Celju. Sedaj pa sem zadovoljen z delom in sodelavci. Težava nastopi takrat, kadar je kateri od nas
odsoten, saj samo dva za celotno proizvodnjo težko odpravita vse okvare v najkrajšem času, posebno še takrat, če so v proizvodnem procesu surovine, ki nam, oziroma delavkam pri strojih nagajajo in so okvare zelo pogoste. Za leto 1980 pa bi imel tri želje in sicer, da bi uredili prevoze na delo, • saj to je neznosno, da delavke ostanejo na postaji, drugič, da bi imeli na zalogi več rezervnih delov, posebno takrat, ko bo dokončana nova investicija in, da bi bili vsi zdravi in zadovoljni v službi in doma.
DIMEČ MARJA - Delam v krojilni-ci A. Tu sem zaposlena od oktobra 1966. leta; najprej sem številčila, nato polagala osnovni material, sedaj pa sem narisovalec, oziroma narisoval-ka. Poročena sem, imam tri punčke v starosti od 10 let do 20 mesecev. Varstvo imam urejeno, seveda pri mami, ker jasli v Mozirju so šele v načrtih. Živim v svoji hiši v Lokah. Tu, v krojilni-ci so medsebojni odnosi urejeni, toda vedno se sprašujem, kaj neki naj storimo, da se bodo odnosi med krojilni-co in proizvodnjo izboljšali. Moja velika želja za leto 1980 je, da bi se temeljito proučilo in nato tudi utemeljilo, zakaj in na kakšni osnovi so norme dvignjene za 10 %? Želim, da se nekdo resno zavzame in primerja doseganje individualnih norm v krojilnici in pri
nekaterih delovnih nalogah v šivalnici. V KROJ pa končno obrazložite, zakaj je enkrat skupni % naše skupine v krojilnici 150%, drugič pa celo samo 70 °/o, čeprav individualne norme še zdaleč v povprečju niso 110%. In še to, da če od nas zahtevajo krojenje natančno do mm, naj se za to usposobijo stroji ali pa naj mi nekdo odgovori, kako naj drugače delamo? V letu 1980 pa želim vsem vse najlepše in, da bi se vsak v Elkroju zavedal svoje odgovornosti.
RAJTER MIMA - V Elkroju sem 8 let; čeprav je moj delovni staž kratek, sem vendar že mati 20-letni hčerki, ki je tudi krojačica in sinu, kije star 15 let in se uči za avtokleparja. Z delom v naši delovni skupini sem zadovoljna, ravno tako s skupinovodkinjo. Imam občutek, da se je organizacija dela zadnje čase izboljšala in da ni nobenih posebnih zastojev. Letos sem dobila tudi stanovanjsko posojilo, za kar sem še posebej hvaležna. Za leto 1980 imam predvsem te želje, da bi bilo še večje medsebojno sodelovanje, in da bi s skupnimi močmi premagovale sproti vse teže ve. Vsem sodelavcem v kolektivu pa želim mnogo uspehov v letu 1980.
FARČNIK ŠTEFKA - V Elkroju sem začela delati leta 1968 v Mozirju. V moji skupini, to se pravi v skupini A2, z delom nimam posebnih težav; zadovoljna sem tudi s skupinovodkinjo, saj zna s pravilnim pristopom voditi delo in sodelovanje med delavci. Ker Še nisem poročena, sem vključena v razne samoupravne organe, saj pravijo, da človek, če je sam, ima vedno čas, čeprav ni vedno tako. Največ težav nam dela izvoz, toda počasi se tudi na to privadimo. Ravno sedaj je bilo precej težav pri izdelavi jeansa, saj so začeli tudi stroji nagajati. V letu 1980 si želim predvsem to, da bi bili odnosi takšni, kot so bili doslej. Omenila bi tudi to, da me vedno teži razlika v grupah po posameznih operaci-
jah, saj se mi zdi, da so si vse operacije na strojih zelo podobne. Zato si želim tudi to, da bi se s preselitvijo v nove proizvodne prostore ravno te razlike odpravile.
PODKRIŽNIK FANIKA - Delam v skupini A3, v Elkroju sem že 6 let. Poročena sem, hčerko imam staro 22 let in je v zadnjem letniku na Pravni fakulteti. Delam zelo rada zato, ker imam rada svoje delo in delavke, med katerimi delam. Veste, vedno pa tudi ni vse rožnato, toda z dobro voljo se tudi to premaga. Včasih naredim več, včasih manj, odvisno od surovine in od delovnega naloga, ki ga delamo. V letu 1980 pa si želim predvsem zdravja, kot tudi mojim sodelavkam.
LAZNIK NEŽKA - Moje delo v Elkroju se je začelo že v Mozirju. S svojo družino živim v Lepi njivi; hčerko imam staro 4 leta, fantka pa 1 leto. Varstvo imam urejeno in sicer pri zlati »Stari mami«, kot danes temu pravimo. Naj večje težave sem imela do takrat, ko sem hodila v službo s kolesom in sem prišla na delo vsa prernra-žena in mokra. Sedaj, ko imam izpit za avto, je to vse drugače. V kontroli se lepo razumemo, zato svoje delo-opravljam z veseljem. Za leto 1980 želim vsem predvsem zdravja in da bi
novi delovni prostori bili resnično urejeni tako, da bi ne bilo toliko sopare, prepiha in poletne vročine.
Vsem, ki ste odgovarjale, se za vaše sodelovanje najlepše zahvaljujem in vam želim, da se vaše želje v čim večji meri uresničijo.
Vera Pečnik
IZVOLILI SMO NOVE
SAMOUPRAVNE
ORGANE
Dne 12. 12. 1979 so bile volitve v organe upravljanja delovne organizacije. Nove samoupravne organe sestavljajo:
DELAVSKI SVET:
1.	FLUDERNIK Marija - komerciala
2.	PEČNIK Vera - B I
3.	TRAVNER Jožica - B 2
4.	BITENC Magda - B 3
5.	ČOPAR Poldica - krojilnica B
6.	REMIC Marica - likalnica B
7.	LAZNIK Agica - A 1
8.	UGOVŠEK Zofka - A 2
9.	ERMENC Marija - A 3
10.	DIMEČ Marja - krojilnica A
11.	VAJD Marija - likalnica A
12.	ŽAGAR Alenka - računovodstvo
13.	FRANKO Marija - priprava dela
14.	ZAGRADlSNIK Štefan - službav-zdrževanja
15.	LEVAR Stane - splošni sektor
SAMOUPRAVNA DELAVSKA KONTROLA:
1.	REBERCNIK Martina - priprava dela
2.	ŽNIDARKO Anica - A 2
3.	FARCNIK Štefka - B 2
4.	MAROVT Ela - komerciala
5.	ZAGER Slavka - A I
6.	PINTARIČ Gizela - likalnica B
7.	KOLENC Darinka - plansko-analit-sko-inf. sektor
DISCIPLINSKA KOMISIJA:
1.	PLANOVŠEK Slavka - komerciala
2.	KOLENC Francka - A 1
3.	MAROVT Ilona - krojilnica A
4.	SKORNŠEK Mija - B 3
5.	POZNIČ Jožica - priprava dela
6.	MAROVT Peter - služba vzdrževanja
7.	STERMŠNIK Martina - splošni sektor
Opravljane so bile tudi nadomestne volitve dveh članov delegacije za zbor združenega dela SO Mozirje.
V	delegacijo za zbor združenega dela SO Mozirje sta bili izvoljeni:
1.	OCVIRK Mija
2.	DIMEČ Marja
V	delegacijo SIS 1 (izobraževanje, kultura, prosveta, telesnokulturno in raziskovalno dejavnost) pa sta bili izvoljeni:
1.	PAHOVNIK Štefka
2.	REBERCNIK Martina
MARIJA MIKLAVC
NE, TO NI GLEDANJE SKOZI KLJUČAVNICO
Način in smoter graditve samoupravne delavske kontrole je opredelila že ustava. Kljub temu pa njen idejnopolitičen in ekonomski smoter v praksi še ni v celoti uveljavljen. Prizadevanje delavcev za uveljavitev samoupravne delavske kontrole se v praksi pogosto soočajo, tu in tam pa tudi oportunistično prilagajajo težnjam po dosedanjih odnosih in se zato njen smoter ne uresničuje oziroma zastaja zgolj na ravni formalne in-stitucionalizacije. Stanje, ko so organi samoupravne delavske kontrole izvoljeni, toda ob zgolj splošni in za uspešno delo ne dovolj konkretno opredeljenih napotkih povzroča, da delavska kontrola ni uresničena v praksi, oziroma da se uresničuje kot kontrola odločitev in zadev, ki za delavčev samoupravni družbeno-ekonomski položaj niso bistvene. Res pa je tudi, da samoupravna delavska kontrola pomeni nov pristop, za katerega nimamo celovitih izkušenj iz naše samoupravne prakse. Zato je prav, da se temu tudi posveča posebna pozornost vse dotlej, dokler organiziranost, opredelitev vsebine dela, metode in sredstva za izvajanje kontrolne funkcije ne bo postala last naše samoupravne prakse v vseh sredinah.
V naši DO smo si za leto 78/79 program dela samoupravne delavske kontrole zadali med drugimi tele naloge:
Kontrolirali naj bi:
-	izvajanje plana in programa dela DO za leto 1978
-	izvajanje sklepov samoupravnih organov
-	ter analizirali urejenost delovnih razmerij v DO.
Redno smo zasedali in analizirali naše uresničevanje planiranih ciljev in vzroke v morebitnih nesoglasjih ter na te opozarjali. Tako smo preanalizi-rali naše devetmesečno in petletno poslovanje. Ugotovili smo, da je naše dosedanje poslovanje nad planiranim. Želimo, da bi v bodoče bilo še bolje.
Tako smo pregledali delo komisije za medsebojna razmerja, kjer so bile
ugotovljene nekatere manjše nepravilnosti. Na le-te smo opozorili strokovne delavce s tega področja. Te ugotovitve se tudi že odpravljajo in izvajajo v predlagani obliki. Tako ste lahko že opazili spremembo pri objavi prostih del in nalog - po starem delovnih mest.
Te se sedaj iztočasno, ko se pojavi potreba po določenih kadrih, da zahteva na zavod za zaposlovanje, istočasno pa se objavi tudi na oglasni deski DO.
V	DO je še vedno v veljavi pravilnik o delovnih normah, sprejet že leta 1969 še v Mozirju. Samoupravna delavska kontrola je ta pravilnik na eni izmed svojih sej pregledala in ugotovila, da je popolnoma neuporaben in zastarel. Dala je zahtevo, da se pripravi nov osnutek pravilnika o normah in normiranju dela, kateri je že sprejet in v uporabi.
V	naši DO so bile izvedene kontrole in sicer:
-septembra je bila kontrola s strani Republiškega inšpektorja za delo SRS. Ta je pregledal urejenost delovnih priprav, naprav in pripomočkov, zaščitnih sredstev, pogojev dela, električnih naprav in sploh vseh priprav za delo. Tu niso bile ugotovljene večje nepravilnosti razen nekaterih manj-
ših npr.: razni manjkajoči ščitniki na strojih, odvod pare v likalnici, opravljanje izpita iz varstva pri delu in podobno. Iz tega torej sledi, da so delov-
ni pogoji in urejenost delovnih mest dokaj dobro urejeni;
- v oktobru pa je bila izvedena kontrola s strani Službe družbenega knjigovodstva. Inšpektor je pregledal fi-nančno-materialno poslovanje naše DO. Tudi ta ni ugotovil nobenih večjih lepravilnosti.
Samoupravna delavska kontrola sproti spremlja izvajanje sklepov samoupravnih organov ter opozarja na nepravilnost. Tako je ugotovila nepravilno objavo prostih del in nalog za »prevzemnika v skladišču gotovih izdelkov«. Objava ni bila ustrezna s sistematizacijo del in nalog. Zato je opozorila ustrezno službo, da v bodoče objavlja dela in naloge v skladu s tem. Po večkratnih obravnavah na DS in tudi zadolžitvah glede zaščitnih obla-čil-delovnih halj, je za to pooblaščene delavce v DO samoupravna delavska kontrola ponovno opozorila. Delovne halje so bile nato v roku izdelane.
To bi bile naloge samoupravne delavske kontrole, katere je v obdobju 78/79 leta opravila. Vendar pa moram poudariti, da je delovno področje samoupravne delavske kontrole še mnogo širše.
Da pa bo delo res lahko vedno bolj uspešno je potrebna moralna in predvsem strokovna pomoč samoupravnih organov in strokovnih služb v DO.
Predsednik SDK: Reberčnik Martina
IZOBRAŽUJEJO SE OB DELU
V naši delovni organizaciji se izobražuje ob delu 15 delavcev, ki imajo možnost obiskovati vsa predavanja, pred izpitom imajo pravico do izrednega plačanega dopusta in tudi vse stroške v zvezi s šolanjem jim krije delovna organizacija.
Ti delavci so:
-	COPAR Poldica - 3. letnik Tekstilne tehnične šole v Žalcu
-	GABERC Milan - absolvent Višje tekstilne tehnične šole Zagreb
-	MANDELC Ivanka - absolvent Višje šole za organizacijo dela Kranj -
1.	stopnja
- MANDELC Zvonka - absolvent Višje šole za organizacijo dela kranj -L stopnja
-	MAROVT Fanika - 3. letnik Tekstilne tehnične šole v Žalcu
-	MIKLAVC Marija - 1. letnik Visoke pravne šole Maribor
-	PODLESNIK Jožica 7 3. letnik Tekstilne tehnične šole v Žalcu
-	REBERČNIK Martina - absolvent Višje šole za organizacijo dela Kranj -L stopnja
-	STEBLOVNIK Zdravko - 2. letnik Višje tekstilne tehnične šole Zagreb
-	ŠIRKO Peter - 3. letnik VEKŠ -ŠPEH Jožica — 3. letnik Tekstilne tehnične šole v Žalcu
-ŠIMENC Alojz-3. letnik Tekstilne tehnične šole v Žalcu
-	ŠTRUCL Zora - absolventka FSPN - kadrovsko organizacijska smer
-	ZAMERNIK Francka - 3. letnik Tekstilne tehnične šole v Žalcu
-	ŽAGAR Alenka - L letnik VEKŠ Maribor
Na osnovi razgovorov s posamezniki in njihovih indeksov sem ugotovila naslednje:
Tov. Poldica Copar se je v šolskem letu 1979/80 vpisala v 3. letnik Tekstilne tehnične šole v Žalcu in ima za 3. letnik opravljene tri izpite in sicer:
-	študij dela
-	nemški jezik
-	matematika
Tov. Milan Gaberc je absolvent Višje tekstilne tehnične šole v Zagrebu. Za opraviti ima še 9 predmetov in izdelati diplomsko nalogo.
Tov. Ivanka Mandelc, Zvonka Mandelc in Martina Reberčnik so že v letu 1977/78 bile absolventi VŠOD Kranj in do sedaj še ni nobena diplomirala.
Tov. Fanika Marovt je vpisana v 3. letnik Tekstilne tehnične šole v Žalcu in ima za tretji letnik opravljene tri izpite kot tov. Čoparjeva.
Prav tako so v tretji letnik Tekstilne tehnične šole roisani tov. Jožica Podlesnik, Jožica Špeh, Francka Zamernik in Alojz Šimenc in imajo vsi, razen tov. Šimenca in tov. Zamernikove, ki nimata opravljenega izpita iz nemškega jezika, opravljene tudi vse tri izpite kot tov. Marovtova.
Tov. Zdravko Steblovnik, ki obiskuje Višjo tekstilno tehnično šolo v Zagrebu in tov. Peter Sirko, ki obiskuje VEKŠ Maribor nista v letu 1979 izrabila nič dopusta za opravljanje izpitov oz. za izobraževanje. Tudi indeksov
oz. potrdil o vpisu v višji letnik nista predložila.
Tov. Zora Štrucl je absolventka FSPN - kadrovsko organizacijska smer. Opravljene ima vse izpite. Upa, da bo diplomirala v začetku leta 1980.
V	šolskem letu 1979/80 pa seje na
2.	stopnjo Višje pravne šole v Mariboru vpisala tudi tov. Marija Miklavc.
Tov. Alenka Žagarje še vedno vpisana v L letnik VEKŠ in v letu 1979 ni opravila nič izpitov.
Iz poročila je razvidno, da naši delavci »študentje« eni bolj, drugi manj, resno študirajo. Skoraj pri vseh absolventih pa lahko ugotovimo, daje izdelava diplomske naloge trd oreh, ki zahteva od študentov veliko prostega časa in se zato pri vseh zavleče.
Zora Štrucl
MOJE MISLI
V	DO Elkroj sem zaposlena že šesto leto. To ni moje prvo delovno mesto. Že s štirinajstimi leti sem se šla učit šivat. Delala sem kot priučena vajenka in to ne samo osem ur na dan. Tako so minila moja mlada leta v celodnevnem delu in pri popravljanju starih zapleteno šivanih oblek. Ž leti so prišle še druge težave, ki narede človeka trdnega in močnega. Zaposlena sem bila tudi že v lesni, pa v kovinski industriji in mislim, da sem povsod spoznala podobne probleme kot tu v Elkroju. Prvo leto tudi meni ni bilo najbolj rožnato. Saj same veste, kako visoke so norme, roke za stroji pa od začetka zelo okorne. Doseči normo pa ni le spretnost naših rok. Veliko je odvisno to tudi od kakovosti materiala. Mislim, da bi morali naši normirci pri izračunavanju norm to upoštevati. Tako se še vedno zgodi, da včasih norme ne dosežemo. Ko opazujem sodelavke vidim, da jih to in še mnoge druge stvari zelo prizadenejo. Jok in stok se tudi znajdeta v naši izmeni. Za probleme pa so pogosto krivi slabi oz. krivični odnosi vodilnih do nas delavcev. Tudi oni bi si morali prizadevati za boljše odnose. Vendar pa te kritike ne moremo posplošiti na vse vodilne.
Jaz osebno se v DO Elkroj dobro počutim in se s sodelavkami dobro razumem. Mislim, da je vsem najbolj potrebno mnogo dobre volje in mirnih živcev.
Ker se bliža konec leta želim vsem mnogo uspeha, zdravja in delovnega elana v Novem letu 1980.
Podkrižnik Frančiška
Konkretno na našo delovno organizacijo se nanaša sestavek le do sedmega odstavka; od tu naprej pa sem s pomočjo literature in dokazov raziskovalcev želela le opozoriti na to, kaj vse še lahko vpliva na povečanje boleznin.
Nikakor pa ne trdim in tudi v sestavku tega ni zaslediti, da so takšni odnosi znotraj naše delovne organizacije ter smo lahko, če jih res ni, le srečni. Še naprej si moramo prizadevati, da bo iskrenost, medsebojna pomoč, tovarištvo med člani našega kolektiva tudi ostala, kar je tudi eden bistvenih dejavnikov, ki prispeva k zadovoljstvu delavcev pri delu in s tem k večjemu delovnemu učinku vseh nas.
Zora Štrucl
UPOKOJENI V LETU 1979
Tudi naš kolektiv se, čeprav smo še nedavno tega menili, da smo »mlada« delovna organizacija, počasi stara. Na to kaže tudi število upokojitev, saj so se v letošnjem letu upokojile kar štiri delavke, z 31. 12. 1979 pa to namerava storiti še ena delavka.
Že s 13. 6. 1979 je zapustila delovno organizacijo tov. Alojzija BELE, ker se je starostno upokojila. Pri naši delovni organizaciji je bila zaposlena od 1. 1. 1974 in je opravljala dela in naloge snažilke.
ALOJZIJA DELE
ODMEV NA ČLANEK »IZOSTANKI Z DELA ZARADI BOLEZNI«
Ker so se nekateri člani našega kolektiva počutili ob članku »Izostanki z dela zaradi bolezni« ob nekaterih odstavkih skoraj osebno prizadeti, tole pojasnilo:
S 30. 9. 1979 je kolektiv zapustila tov. Francka ČEPLAK, k nam je prišla
16.	2. 1972 in je opravljala dela in naloge konfekcionarja. Ves čas dela pri naši delovni organizaciji je bila tudi družbeno politično aktivna. Nazadje je bila predsednik delegacije za izobraževanje, kulturo in prosveto, telesno kulturo in raziskovalno dejavnost. Tudi ona seje starostno upokojila.
KAKO SMO BILI AKTIVNI?
FRANCKA ČEPLAK
Le petnajst dni pozneje je bila invalidsko upokojena kot invalid I. kategorije invalidnosti tov. Jožefa KOLENC. Dela in naloge rezervnega kon-fekcionarja je pri nas opravljala polnih devet let.
S 30. 11. 1979 pa nas je zapustila še tov. Marija MIKLAVC, kije opravljala dela in naloge polagalca v krojilnici, od 1.9. 1970. Kakor prvi dve seje tudi ona starostno upokojila.
Ob koncu leta 1979 pa se ima v načrtu starostno upokojiti še tov. Vera BREZOVNIK, ki si pri nas služi vsakdanji kruh vse od 1. L 1974.
VERA BREZOVNlk
Vse delavke so bile pri delu vestne in ga opravljale s vso pazljivostjo. Zato še enkrat hvala vsem za njihovo delo, v pokoju pa jim želimo še mnogo lepih, zadovoljnih in srečnih dni.
Zora Štrucl
SKLEPI Z 12. SEJE POSLOVNEGA SVETA
1.	Sprejme se poročilo o sprejetih sklepih in izvršitvi le-teh z zadnje seje poslovnega sveta.
2.	Sprejme se predlog sprememb in dopolnitev pravilnika o disciplinski in materialni odgovornosti kot je podan v prilogi.
3.	Odobri se službeno potovanje tov. Antonu Zagoženu v Zahodno Nemčijo v Stuttgart z namenom, da se udeleži tečaja mehanikov v firmi Union-Special, ki je v času od 12/11-16/11 1979.
SKLEPI Z 31. SEJE KOMISIJE ZA DELOVNA RAZMERJA
L Sprejme se poročilo o sprejetih sklepih in realizaciji le-teh, kot je bilo podano na seji komisije.
2. Tov. Vera Fedran, ki opravlja dela in naloge konfekcionarja, se z 31. 10. 1979 razreši delovnih dolžnosti pri ELKROJ.
3.	Tov. Jožefa Kolenc, ki opravlja dela in naloge rezervnega konfekcionarja, se s 15.10. 1979 razreši delovnih dolžnosti pri ELKROJ.
4.	Tov. Marija Robnik, ki opravlja dela in naloge sortirca, se s L 12. 1979 prerazporedi za opravljanje del in nalog polagalca za nedoločen čas.
5.	Pri skupnosti za zaposlovanje Mozirje se objavijo prosta dela in naloge delovnega mesta sortirec.
SKLEPI S 23. SEJE KOMISIJE ZA DELOVNA RAZMERJA
L Sprejme se poročilo o sprejetih sklepih in realizaciji le-teh, kot je bilo podano na seji komisije.
2.	Tov. Anica Robida, ki opravlja dela in naloge likalca, se s 23. 1 L 1979 prerazporedi za opravljanje del in nalog sortirca za nedoločen čas.
3.	Tov Marija Miklavc, ki opravlja dela in naloge polagalca, se s 30. 11. 1979 razreši delovnih dolžnosti pri ELKROJ.
NAŠA INDUSTRIJSKA PRODAJALNA
Najkasneje za L maj 1980 bo začela obratovati naša nova trgovina na Prihovi.
Načrtujemo, da bomo prodajali izključno naše proizvode in ostanke metraže. Radi bi, da bi bila naša trgovina kljub majhnosti za vzor tistim, ki prodajajo naše proizvode. Poskrbeti moramo torej, da bo trgovina notranje okusno in funkcionalno opremlje-
na. Nam in kupcem naših izdelkov pa bo vedno na voljo bogat asortiman ca. 4000-5000 kom. hlač. Prodajali bomo tudi na potrošniški kredit, kar bo gotovo vplivalo na obseg prodaje.
Glede na to, da še o naši trgovini nismo povedali vsega, želimo, da tudi bralci KROJ date svoje predloge, da bo trgovina v čimvečji meri zadovoljila potrebe našim kupcem in delavcem El k roj.
Bo prodajalna le uresničila želje naših delavcev ...
KULTURA JE NEKAJ VEČ!?
No pa naj bo, torej kultura je nekaj več, pa čeprav to vendar ni. Kultura, to je mnogo in še nekaj več. To je naše okolje, naš delovni prostor, to smo mi vsi. Seveda pa je kultura tudi glasba, likovna umetnost, gledališče itd. Pa bo morda kdo dejal, zakaj nam pravzaprav to pišeš? Veste, pred nedavnim, sem bila na tako imenovanem seminarju za organizatorje kulture v Mariboru. Pa so dejali: pa napiši kaj ste tam delali in kako sedaj »PRINESTI« kulturo v našo DO in to čimprej, če ne takoj. Seveda to bi bilo lepo, ampak jaz tudi nisem noben čarovnik, ki bi delal čudeže. Vse lepo in prav. Pa začnimo torej! Mogoče bo že tole pisanje dalo kaj od sebe, sem si rekla. Pa veselo na delo, da bo kaj uspeha ime-
Takole sem se tele dni, ko gre s planiranjem, letnim in srednjeročnim, zmeraj bolj zares, v ukradenih prostih uricah vživljala v vlogo kulturnega organizatorja nekje na začetku načrtovanja v delovni, kulturno malo prebujeni sredini. V veliki večini DO še zmeraj nimajo kulturnih načrtov. Toda to je slaba tolažba za mojo žalost, ker je tudi z našo DO tako.
NIMAMO PROGRAMA - NIMAMO DEJAVNOSTI - NE ZNAMO PROGRAMIRATI - tri neprijazna dejstva. Tudi jaz ne vem kaj načrtovati: dokler torej ne vem kaj in kako, moram biti kar lepo tiho. Saj če rečem našim »planerjem«: upoštevajte tudi kulturne potrebe delavcev, mi bodo odvrnili: katere, kakšne, koliko? Če rečem v sindikalni organizaciji: pripravljajmo načrte, mi bodo odvrnili, kako. Ce rečem DS: odločajte tudi o kulturnem načrtu, me bodo vprašali: kje so predlogi, kje elementi?
Ne gre drugače: šele, ko bom vedela približno kaj in kako, bom lahko sprožila plaz:	programiranje-dejav-
nost-uspeh. Potem si bom sama pri sebi že lahko rekla organizator kulturnega življenja. Pojdem torej na samo, sama s seboj, pa si bom zaenkrat umišljala in zastavljala vprašanja, tipala za odgovori. Nekaj tega bo navsezadnje že za rabo, ni vrag!
KULTURA DELOVNEGA OKOLJA
Da ne bom že kar na začetku zašla predaleč. Denimo, da predlagam, naj v naslednjih letih vsakokrat namenimo nekaj dohodka kultiviranju našega delovnega okolja. Kaj pa je to delovno okolje, tovarišija? Delovno okolje je podoba naše DO, ko se ji približaš, je njeno pročelje, vsi njeni skupni prostori, delovni prostori, delovna sredstva, sredstva našega medsebojnega sodelovanja, naši proizvodi. To in še kaj, tovarišija. In kaj predlagam k vsemu temu? Predlagam: naj bo naša DO od daleč s svojo pojavo, z vsem svojim okolišem videti kot samozavesten, lepo urejen človek. Naj bodo njeni skupni prostori taki, da bo v njih prijetno sestajati se, prav tako delovni prostori, seveda v kolikor je to mogoče. Naj bodo naši proizvodi vsaj v naši DO na ogled nam in drugim v svoji najlepši podobi, da bomo
vsi skupaj imeli ob pogledu nanje kaj ustvarjalnega zadovoljstva. Naj bodo naše delovne obleke ne le čiste, temveč tudi čedne.
KNJIGE
Kako naj pomagamo drug drugemu, da se nas bo knjiga bolj oprijela, da nam bo književnost več pomenila?
Naj se dogovorimo z nekaj naložbami, da bodo enkrat mesečno, zdaj ta, zdaj ona nekje v naši DO dejali svoje publikacije na ogled in na prodaj?
Svoje knjižnice si seveda ne bomo omišljali. Naša knjižnica je bližnja matična knjižnica. Mogoče pa bi za večji izbor poskrbeli tako:
-	da redno prispevamo svoj letni delež za nabavo novih knjig v matični knjižnici
-	da bomo vsake tri mesece zamenjali kolekcijo knjig v naši DO, katero nam preskrbi matična knjižnica
-	da imajo naši delavci pravico do brezplačne izposoje knjig od te kolekcije DO.
Vidite, nekatere stvari sploh ne stanejo veliko, potrebna je le prizadevnost in domiselnost. Bom vseeno načrtovala? BOM JA! Saj si omišljam program kulturnih dejavnosti, ne zgolj zbirko stroškov!
GLASBA
Tudi to je del naše kulture. Smo ženski kolektiv in zakaj bi ne imeli ženskega zbora? Seveda, če znamo peti. Če to uresničimo, tudi verjetno ne bo smel biti problem vadba, obleka, sredstva za zborovodja in podobno. Samo dobra volja, pevci na plan in bomo začeli.
PLES TAKO IN TAKO
Kaj mislite, da ples ni kultura? Pa boste morda dejali, saj mladina ne zna več kulturno plesati. Seveda ne. Kakšno možnost pa so sploh imeli za to.
Predvsem bom predlagala, da se ukvarjamo s tem, kako našim ljudem pomagati do znanja družabnih plesov in potem, kako jim pomagati do družabnega plesa. Vem, da se to ne da za vse generacije hkrati.
Folkloro bi zdaj iznenada vsi imeli, vsi plesali. Nekaj folklore lahko zapo-pade že plesna šola; zakaj ne bi na družabnem plesu zaplesali savinjski ples? A tudi sicer ne bi veljalo pod folkloro poimenovati samo izbrano skupino, ki jo moraš obleči v več kot eno narodno nošo, in je potem za okras in
TUDI TO JE DEL KULTURE. GLEDALIŠČE
Saj ni treba, da bi se šli pravo gledališče. Kaj pa naši recitatorji, prav veseli bi bili mentorja, ki bi jim redno in ne le pred proslavami pomagal. Pa gledališke skupine iz našega kraja. Njihove predstave si ogleda veliko naših dečavcev, zakaj jim ne bi nudili podporo. Na srečanjih naše stroke bi bilo tudi dobro že enkrat razen športa - živio šport - pokazati, da smo tudi kulturno ustvarjalni. Naši gledališčniki, če tudi sestavljeni, bi bili kar primerni zato.
še za reklamo podjetju. Do tega naj pride postopoma in po izbirni poti. Šele dobro utečeni ekipi bi bilo treba preskrbeti naše noše, dotlej lahko kar lepo plešejo v enotnih ličnih oblekah.
Treba bi bilo dobro razmišljati o tem, kako ujeti naš zbor in našo folklorno skupino. Npr. naš zbor se nauči nakaj ljudskih pesmi, plesalci pa ob njej tudi zaplešejo.
Toda tudi druge oblike ukvarjanja z ljudsko kulturno dediščino bi veljalo ohraniti. Npr. vezenje narodnih vzorcev, recital ljudskih rekel, humorja.
NAŠ LIKOVNI SVET
En del našega predalčka, ki se drži kulture našega delovnega okolja, je likovni svet. Nekatere DO imajo v svojih menzah kar naprej menjajoče se razstave poklicnih, šolanih avtorjev. Veljalo bi se vključiti v tako verigo. Kaj bi bilo, ko bi pozvali vse naše delavce k sodelovanju na zbirni razstavi fotografij z naslovom: Na dopustu sem posnel.
In kaj bi bilo narobe, če bi organizirali srečanje značkarjev, ko je že skoraj vsak tretji delavec pri nas značkar?
Naših delavcev, ki jim je do likovnega izražanja, tudi ne smemo pustiti nepovezanih, nepreskrbljenih in brez strokovne pomoči.
Prav veseli bi bili, ko bi "znali kako zbrati, tudi druge oblike likovnega ustvarjanja, ki niso nič manj vredne in zaslužijo pozornost: vezenje, pletenje, krojenje izpod rok naših delavk in podobno.
Plaho se oziram nazaj, po tistem kar sem napisala, preštevam in urejujem zamisli in domisleke, ki sem jih nabrala.
ENO JE JASNO: marsikaj bi se še dalo narediti.
IN ŠE ENO JE JASNO: marsikaj bi se dalo drugače.
IN ŠE ENO: vsega tega je čisto preveč za eno leto našega razvojnega načrta in morda tudi za srednjeročni načrt. Saj bodo rekli, da se mi je zavrtelo!
Toda naj le rečejo. Že to je nekaj, da sploh kaj rečejo. Pa bodo mogoče rekli: zakaj pa tole programiramo, tega pa ne? Nazadnje pa bomo vsi skupaj rekli: smer je taka in taka, to in to naj počaka, to in to pa ima prednost, tole moramo pa res takoj letos izpeljati.
Kajti prav dobro pa vem, da ne bo z vso mojo dobro voljo nič, če bom voljo za to imela le sama.
No vidite, pa me je od tistega tako zvenečega naslova »KULTURA JE NEKAJ VEČ« odneslo čisto na drugo stran, to je: kaj kultura je in kako jo približati nam vsem, tako da bomo z njo delali in jo v čim večji meri znali uporabljati. Kultura naj bo torej prav tako naša skrb in naj bo vključena v naše letne in srednjeročne programe. Torej kultura nam bo odslej nekaj več!
Martina Reberčnik
ČLOVEK,
DRUŽBA IN.. .
V šoli smo se učili: »Človek je del družbe, se pravi, človek je družabno bitje!« Ali smo res vsi ljudje družabna, družbena bitja?
Prepričana sem, da ne. Naši očetje in matere pravijo, da smo lahko srečni, ker živimo v družbi, kakršno so oni ustvarili. Smo res srečni? Kaj nismo le orodje zgodovine, ki skuša ustvariti nekaj lepega, a ji to ne uspe? Družba noče, da se obnašamo nemoralno. In mi smo večkrat prav takrat najsrečnejši, kadar storimo nekaj, kar ni moralno, kar ni pošteno.
Živimo tako, kakor od nas zahteva družba in smo njen del, njeni »sužnji«. Pa vendar neprestano ponavljamo,
kako smo svobodni. Da, svobodnejši smo kot nekoč. In zakaj potem moramo živeti kakor ostali, kje je ta nepisani zakon napisan? Zakaj si želimo avtomobilov, lepega stanovanja in ne vem še česa. Zato, ker to od nas zahteva družba, znanost, napredek!
In, če si nekdo želi živeti drugače kot ostali, ima »znanstveni« dokaz, da ni normalen. In, če smo nenormalni, kdo je kriv za to? Družba, oziroma nekateri člani te družbe, odločajo namesto nas, nam govorijo, to je prav in to narobe, s tem ukrepom bomo napredovali, s tem nazadovali. In, če se ne strinjate z nami, pač ne sodite v naš čas, niste član naše srečne družbe, ste izobčenec. In, če je človek izobčenec, je naloga družbe, da ga zasmehuje. Ker pa je človek samo človek, ne prenese, da ga nekdo zasmehuje in še pokori za svoje napake. Spet je srečen, da ga družba po zasmehovanju sprejme nazaj.
Kaj je človek danes? Danes je človek bitje, ki ni več podobno človeku v starih časih, pač pa stroju, ki tekmuje s svojim sosedom, s sodelavcem.
In če svojega sodelavca ne premaga, je ljubosumen, sovraži ga, je zavisten; in če je obratno, je srečen. Takrat poje, se veseli in povzroča nevoščljivost drugim.
In to bitje smo mi, to bitje sem jaz, to bitje si ti! Se zavedaš tega? Večji del ljudi najbrž ne, kajti mislijo, da delajo tako kot vsi drugi in, da je to čisto prav.
Človek, ko se izobražuje, išče ideale in želi, da bi bil podoben njim.
Ko svoj cilj doseže, pozabi na druge, na ideale, pozabi na vse. Glavno je, da je lepo njemu, sosed in sodelavec ni pomemben. Torej ostanemo vedno le bitja, in to človeška bitja!
Zorka Štrucl
PRISPEVKI
MLADIH
POROČILO O DELU OO ZSMS »ELKROJ« MOZIRJE
ZA OBDOBJE
JANUAR-DECEMBER
1979
Končuje se leto 1979, zato bomo na kratko pregledali, kaj smo in čes nismo naredili v iztekajočem se letu. Moramo si priznati, da nekaj smo naredili, vendar pa še vseeno ne toliko, kot bi lahko, posebej še v drugi polovici leta. Plan za prvo polletje smo izpolnili, naredili še celo več, vendar pa si nismo zastavili programa dela za drugo polovico leta. In zakaj nismo izdelali programa za drugo polletje? Malo je na to vplivalo to, da ni imela programa tudi občinska KMD, po katere programu prilagajamo svoj program tudi mi.
No nekaj smo pa vendarle naredili:
- izvajali smo stalne naloge naše OO
-	uredili smo si članstvo
-	4 predstavnice naše OO so se udeležile seminarja 10. marca v Gornjem gradu
-	sodelovali smo pri pripravi in izvedbi praznika žena
-	ženska ekipa je sodelovala na strelskem tekmovanju
-	11 mladincev seje udeležilo odhoda Titove štafete iz Raven na Koroškem, 6 mladincev pa je tudi nosilo zvezno in lokalno Titovo štafeto
-	udeležili smo se nogometne tekme med ženskima ekipama Elkroj in Smreka, organizirali pa smo tudi povratno srečanje
-udeležili smo se krosa v Novi Štifti
-	v sodelovanju z OO ZSMS Smreka
smo organizirali predstavo igre »Švejk v II. svetovni vojni«
-	4 člani so se udeležili konference »Kadrovska politika v občini Mozirje
-	v sodelovanju z 00 ZSMS Smreka smo organizirali mladinski izlet
-	sodelovali smo pri tekmah v okviru praznika krajevne skupnosti Rečica ob Savinji in zaključku akcije NNNP
-	sodelujemo v glasilu naše DO »Kroj«
Toliko smo naredili letos, upajmo pa, da bodo razmere drugo leto še boljše im bomo naredili še več. Delo bo lažje, ker smo ravno v drugi polovici letošnjega leta dobili precej novih članov, ki upamo, da bodo radi poprijeli za delo
Predsedstvo 00 ZSMS
KOLIKO LET?
Koliko let bo,
pisanih, razcvetenih, tihih,
šlo mimo mene,
dokler letim po tvojih sledeh
in brišem vedno solzne oči?
Koliko jeseni bo,
blatnih, rumenih, razjokanih,
šlo poleg mojih oči,
dokler boš razumel, da gledajo
samo proti tebi?
Koliko bo zim, golih, zamrznjenih, smešnih, šlo mimo mene dokler iščem v vetru vonj tvojih las?
In v kateri pomladi razsvetljeni, oživeli, veseli, peljal me boš po svojih poteh, na katerih se zaustavljajo rumene jeseni,
bolne zime in šepetajo pisane pomladi?
Junuzovič Muhiba
ZA OSLA
-	Koliko zahtevate za to hišo?
-	Petdeset milijonov!
-	Kje imate pa hlev?
-	??????
-	Ja, za takega osla, ki vam bo toliko plačal...
NA BOLJE GRE
-	Mami, mislim, da dedek že bolje sliši.
-	Kako pa to veš?
-	Ko je včeraj med nevihto v bližino udarila strela, je rekel »Naprej«.
PREVIDNOST
-	Zakaj te moram držati za ušesa, ko se poljubljava?
-	Veš, draga, nekoč ob takšni priložnosti mi je zginila denarnica...
RAZLIKA
-	Kakšna je razlika med »ljubim« ter »rad imam«?, sprašuje učiteljica.
-	Ja, to je tako! Rad imam starše, ljubim pa čokolado ..., razloži Janezek.
Kino DOM Mozirje
Spored filmov za mesec januar 1980
1. in 2.
ČLOVEK, KI JE LJUBIL ŽENSKE Francoski film, ljubezenska komedija Igrajo: Charles Dener, Leslie Caron
3.
NISEM TI OBLJUBILA VRTA Z ROŽAMI
Ameriški film, psihološka drama Igrajo: Bibi Anderson, Kathlin Ouinn-land
5. in 6.
RAZBIJAČ
Ameriški akcijski film
Igrajo: Chuk Noriš, Georges Mardock
10.
ZAPELJEVANJE
Italijanski film, ljubezenska drama Igrajo: Maurice Ronet, Lisa Gastoni
12. in 13.
SEDEM VELIČASTNIH V BORBI
Hongkongški karate film
17.
ČUDOVITI SVET DIVJINE Angleški dokumentarni film
19. in 20.
ODPADNIK J0SEY WALES
Ameriški film, vvestern
Igrajo: Clint Eastvvood, Den Georges
24.
ZANESENJAK Francoski film, komedija Igrajo: Louis De Funnes, Anie Girardot
26. in 27.
TOBOGAN SMRTI Ameriški akcijski film Igrajo: Georges Segal, Richard Wid-mark, Henry Fonda
31.
NAJVEČJI LJUBIMEC NA SVETU Ameriški film, komedija Igrajo: Jean VVilder, Caroll Kain
Za silvestrski večer
Letošnja večerna moda je vsa v znamenju svetlečih in svetlikajočih materialov, tako za mlade obiskovalke Dis-ca, kot za elegantne zrele žene. Tkanine: žoržet, Sifon, svileni in žakard yer-sey, borken - krep, lurex.
Kroji oblek so precej različni. Zopet se uveljavljajo na ramenih in v pasu tako imenovane palete - kot poudarek. Zelo modne so tudi tunike s hlačami. Povsem nove in zelo prikupne za dopolnitev večernih oblek so tako imenovane Paillete - jopice. Posebno prikupen za vitke žene in mlada dekleta je vamp - stil, ki spominja na nekdanji hollywoodski sijaj. Tipični za ta stil so oprijeti in globoko dekol-tirani prsniki z ali brez naramnic, spodnji del obleke pa je močno oprijet z razporki ob strani ali s širokim plise krilom.
Večerni dodatki:
Mali klobučki ali sponke z bogatimi peresi, šlajerji, dolgi šali iz Sifona z vtkanimi zlatimi nitmi ali posuti z zlatimi efekti, pentlje iz finih čipk ali tila z vezenino in veliki pleti z dekorativnimi vzorci.
Pasovi so lakasti ali iz mehkega velurja in so obrobljeni s srebrno ali zlato paspulo, zapirajo pa se z dekorativnimi sponkami, ki igrajo zelo pomembno vlogo.
Nakit je dekorativen z veliko leska, razne ogrlice, dolge verige iz perl, viseči uhani, zapestnice z barvastimi kamni. Aktualne so tudi okrasne
usnja. Torbice so male v obliki pisma. Čevlji so podobni rimskim opankam in imajo visoke pete.
Steblovnik Valentin
sponke na oblekah. Rokavice so dolge iz svetlečega yerseya v mirnih pastelnih tonih ali iz srebrnega ali zlatega
PEPČEK IN PEPKA
Pepček in Pepka sta odšla v mesto, da bi hlač nabavila; kje, oj kje je trgovina ta, da bi hlače dobila za oba.
Končno prišla sta v trgovino, zavila najprej sta v Tkanino; gresta v prvo nadstropje veselo, kjer njune oči gledajo debelo.
Izbira je raznovrstna in velika, za Pepčka in Pepko prevelika; ogledujeta si hlače Korsa,
Mure, Varteksa, Kore in Elkroja.
Oba hkrati rečeta kot pribito: »greva, greva v drugo trgovino, tu so hlače vred s fabriko zanič, kot naše leseno je korito«.
Iz Tkanine gresta v Modo kjer hočeta zase obleko novo; gledata in primerjata obleko svojo, z oblačili in fabriko Koro.
Končno se jima um razsvetli, kakšne hlače morata iskati; le take hlače bodo za vse tri pristojale sinu, Pepčku in Pepki.
Oba vesela kot pametnjaka sta se zadrla kakor sraka:
»Le hlače iz Elkroja meriva, k maši in doma jih nosiva«.
Iz Elkroja si kupita hlače oba, zanju nobena cena ovira ni bila; kot Pepček in Pepka, tudi midva, iz Elkroja hlače vedno nosiva.
Petra
PO OVINKIH
Franci se je zaljubil v slikarjevo hčer ter jo prišel zasnubit. V zadregi si je ogledoval slikarjeve slike, ki so bile razstavljene po ateljeju, potem pa je le zbral pogum in rekel njenemu očetu: - Veste, všeč mi je prav vse, kar ste vi naredili...
PREVIDNOST
-	Odkar me je zapustila žena, sem kot izgubljen. Na nič drugega ne morem misliti... *
-	To je pa res preprosto. Obuj dve številki manjše čevlje!
PO PRAVICI
-	Jožek, kdo je hinavec?
-	Tisti, ki pride zjutraj nasmejan v šolo, tovarišica.
IZSILJEVANJE
-	Očka, če mi daš denar za kino, ti povem, kaj je sosed naredil mami.
-	Niti dinarja, mule..No, prav,
tu imaš denar. Zdaj pa povej!
-	Po stopnicah ji je nesel tisto težko torbo, ki je sama ni mogla ...
PRED VAMI JE NOVOLETNA NAGRADNA KRIŽANKA. NAGRADE SO NASLEDNJE:
I.	nagrada — 250,00 din
II.	nagrada — 200,00 din
III.	nagrada — 5 nagrad po 150,00 din
Rešitve oddajte v PLANU do 15. januarja 1980!
Celje - skladišče
w D-Per
NOVOLETNA NAGRADNA KRIZ
192/1979
COBISS s