ISSN 0350-5561 za koncc tedna Jutnijoprsisino jasno in m^o hladneje. Vsobo&bo zmerno do pr&šno ob/ačrio. ZapiM bo/ugozahoi/ni veter 53 let številka 45 četrtek, 9. novembra 2006 300 SIT' 1,25 EUR IMIH» VI^IJ^KJK Zadnji dan predčasnega glasovanja Predčasno glasovanje možno samo še danes - Danes tudi zadnji dan, da izrazite željo, če želite glasovati doma Velenje. Šoštanj - Pravila, ki so ia lokalne voliivc veljala pred tremi ledni, se ne ra/Iikujcjo ud leh, ki veljajo za drugi krog županskih volitev v občinah, kjer Pester konec tedna Šmartno ob Paki- VŠmari-nem ob Paki bo ta konec tedna pester, kot že dolgo ne. Razumljivo. II. november je namreč praznik občine in tudi letos ga bodo zaznamovali z vrsto prireditvami, Osrednja bo slavnostna seja tamkajšnjega lezni glasovali na domu, pa lahko samo še danes to sporočijo volilni komisiji, ki bo poskrbela, da jih ho mobilni volilni tidbor v nedeljo, 12. novembra, na dan glasovanja. obiskal doma. Volišča se bodo v nedelja odprla ob 7, in zaprla ob 19. uri. izidi volitev pa bodo znani že kar kmalu po zapnju vohšč. ■ mkp Tretji krog ni možen Milena Krstić ■ Planine Se sreča (cili pa škoda), da tretji krog ni možen. .4 kaj hočemo! As/al m znmnjkuje. Ceste, prvi hit letošnjih lokalnih volitev, pa v.ïe še iii.«> niti zakrpane. Skoda, res škoda. Čeprav mi lo s cestami negre v račun. Kako so lahko te ml U na ol]ljuha?»Ce bom izvoljen. Iwni po.ikrhel za a.sfalt na cesti v... in proti.... in nad.... in pod...■oznaš in Iíkíš od nekandidatov: sDraga mlilka, dragi mlilec,....« Nueiikral si drag. Škoda re.'i, ker ni treh krogov. Fht šalo na stran. Volitve so preresna zadeva, da hi se z njo lahko liecal. y nedeljo se bo odloùilo o šiiritelnem obdobju. Obdofgu. ki ni tako kratko, da bi lahko človek rekel: no ja, bom pa naslednjič drugače. V nedeljo se bo treba orfločiti. Za štiri leta. Na pohištvenem sejmu, lriiiii iinnimuMj Gorenje : Slovan Rdeča dvorana Velenje nedelja, 12.11. ob 18. uri B enkratno nalož&eno življenjsko zavarovance 6 kapitalsko garancijo Prardiioct v*ć GARANTIRAMO Hedge Valutni Glavnico in ze dosežen donos " OSI) 1 a 20 www.ZWIprizm.-i.si SD Nadaljujmo skupajl Naj osebnost 2006 Tudi letos bralci Našega časa izbirate osebnost, ki je zaznamovala iztekajoče se leto - Vaše sodelovanje bo tudi tokrat nagrajeno Drage bralke in dragi bralci, leto se bliža koncu, pred nami je poleg današnje le še sedem številk Našega časa. Čas je torej, da začnemo našo tradicionalno akcijo, izborom naj osebnosti iztekajočega leta. Pravil tokrat ne bomo spreminjali: v današnji in prihodnji številki Našega časa objavljamo kupone, na katerih lahko predlagate, kdo vse si zasluži, da ga uvrstimo na našo lestvico najpopularnejših. Vsakdo naj predlaga le tri kandidate. Na osnovi vaših predlogov bomo oblikovali lestvico in potem boste glasovali. Vsak teden bosta z lestvice izpadla dva kandidata, tista, ki boste prejela najmanj vaših glasov. Tudi letos bomo vaše sodelovanje nagrajevali. Podeljevali bomo tedenske nagrade pokroviteljev, ob zaključku akcije pa še nagrado našega generalnega pokrovitelja - gospodinjski aparat Gorenja. Torej, začnite pošiljati predloge! ■ Naj osebnost leta 2006 Predlagam: Obrazložitev: Moj naslov: 9770350556014 lokalne novice Zlata gazela 2006 je Dat-Con iz Polzele Ljub^ana - Časopisna družba Dnevnik je prcjSnji pelek v Can kii rje ve m domu ra/glasila zlaio. srcbrm^ In bronasto gazelo 2006. Zlalo ga/ol(} je kol najhitreje rasU)Oe podjetje v Sloveinji, prejelo podjetje Dai-Con iz Pol/ole, ki ga vodi Stane Plaskan. Pndjoije razvija In i/deluje merilno regulacijsko opremo ter specialno elektroniko. Pribli/no odsiolkov lastne proizviïdnje izvo/i. največ v drêavc Ilvrope in na irgc nekdanje Jugoslavije. Na Ilrvaskcm in v Bosni ima hčerinski podjeiji. linije ustvarilo 1,2 milijarde lolarjev prihodkov od prodaje, kar je skoraj devetkrat več kol pred petimi leti. V novih proizvodnih prostorih podjetja na Polzeli je zaposlenih 20 delavcev, v tujini 6. S specialiio elektroniko /a potrebe vojske in policije podjetje Dat-Con uspešno sodeluje na mednarodnih razpisih livropskc unije. Z njegow opremo so na primer varovali olimpijske i^re v Atenah. ■ tp Vaja reševanja s sedežnice na Golteh Golte 'To si>boto bo na Cîolleh ptMekaia velika reševalna vaja. Na njej želijo preveriti vtjdenje. operativno delovanje in sodelovanje upravljalca žičniskih naprav, javnih sil za zaščito, reševanje in pomoć pri reševanju ob morebitni nesreči v Turističnem centru Chflte. V vajo bodo vključili javne službe za zaščito, reševanje in pi^moč. torej gorsko reševalno službo, jamarsko reševalno službo, gasilska društva, enote in službe Civilne zaićite, policijo ter udeležbo ostalih institucij pri njihovi evakuaciji in kasnejši i^skrbi. Na žičniskih napravah in objektih namreč obstaja zelo velika možnost nastanka nesreče kot posledica izpada celotnega sistema zaradi vremenskih razmer in udara strele 1er požara na Žičniških objektih in na ostalih Infrasiruktumlh objektih. Temeljna zamisel vaje sloni na predpostavki, ki hi omogočala preigranje zek) zahtevne kombinacije reševanja ljudi izgondolsko nihalne žičnice in s sedežnice (reševanje ljudi z višine). Temeljni cilj organizacije in izvedbe predmetne vaje pa je preverjanje In izpopolnjevanje usklajenosti delovanja različnih sil za zaščito, reševanje in pomoč ob velikih nesrečah na Žičniških napravali. V predpostavki vaje je zato predvidena realna možnost nesreče, ki se je v praksi zgodila ob zaustavitvi sedežnice Medvedjak v Turističnem centru Golte ob il eu iju 29. junija letos. Ob dogodku je ukrepal upravljalec žičniških naprav in vse razpoložljive javne reševalne službe, ki so prvič izvajale reševanje ob tako velikem dogodku. Vajo tokrat pt)leg upravljalca žičniskih naprav v TC Golte orga-nizJra celjska izpt)Stava Urada za zaščito in reševanje RS. Javne reševalne službe za zascit<ï, reševanje in pomoč ter Občina Moziije, ■ bs V Knjižnici Velenje je pred nedavnim z dr. Aleksandro Žuber potekal klepet o strahu pred rakom. pripravilo gaje Druitvo za boj proti raku Vetonje. O raku. bolezni, katere pojavnost je danes pogosta, nI razhh gov, da se ne bi govorilo odprto, kot je bilo to v preteklosti, ko je veljala za neke vrste tabu temo, o kateri seje govorilo s strahom. Kot je povedala dr. Aleksandra ?.uber, so se danes stvari glede tega bistveno spremenile na bolje, Strah, ki se pojavi pri ljudeh glede raka. je lahko pozitiven ali negativen strah. Prvi je ta. ki spodbudi, da ljudje naredijo nekaj zase. da so pozorni do sebe in pojavnosti morebitnih sprememb, drugi pa tisd, ki človeka ob iiega-livnih mislih izčrpava in mu škoduje. Zdravnica je Izpostavila, da jc zelo pomembno, kako je posameznik soočen z boleznijo že od samega začetka, in kakšen je zdravnikov pristop. Sredina v družini, tnotivaoija zdravnika in zdravstvenega osebja 1er bližnjih je tisto, ki naredi zelo veliko za človeka, ki zboli, zelo koristen del zdravljenja pa lahko zavzame psi-hoonkologija. Mnoge vrste rakov danes že uspešno zdravijo, če so Ic pravočasno odkriti, med njimi tudi raka na prostati in modih, vendar je pri moških komunikacija o tem manj pogosta in bolj nezaželena kot pri ženskah. Društvo za bi)j proti raku Velenje si pri tem prizadeva doseči čim večje število ljudi, ki bi se želeli poučiti o pomembnosti samopre-gledovanja kot tudi dati poudarek temu. da se o raku govori odprto in brez zadržkov. ■ Popravek in opravičilo 22. novembra so v mestnih četrtih in krajevnih sktipnnsuh mestne (»hčine Velenje potekale tiuli volitve v svete četnnilt in krajevnih skupnosti. V prejšnii številki Našega časa smo že objavili, kdo so bili izvoljeni v posamezne svete. Podatki so bili še neuradni in začasni, V kra* jevni skupnosti Pcsje je bila v svet i^st pri KčirJ. Po mnenju veČ nasprotnikov pred-f(jga nai bf nor način pcnnenil še večjo odvisnos! občin od drzavnef,a proračima. Čeprav je tudi res, da je te zdaj bila večina občin (nivisna od državne pomoči. Od I9S občin jih je le 17 zmoglo pK*iivcti z Uisi-nimi sredstvi. Ce bodo predlagani zakon sprejeli, bo veljalo petletno prehodno obdobje do ik)polne uveljavitve, y teh dneh se v preostalih občinah pripravljajo še na nedeljski kro^ županskih volitev, tudi v sedmih na našem re^^ijskem območju. Največ zanimanja je seveda za največjo ol)čino, kjer bodo imeli dru^^i kro^ • mestno občino Velenje. Desnica, ki je dokaj strnila vrste, se seveda nikakor ne strinja z nekaterimi anketnimi napovedmi, da je zmagovalec že znan. Enako iudi v drugih občinah ne bi nihče ravno dal roke i* ogetif. da bo tako, kot kaže. da /«j. Preveč presenečenj je bilo. da bi se igrali z roko! Drugi imajo .seseda opravka z >*bolj resni mite st\'armi. Tako .vno v Ljubljani dobili letošnjo .'ihvensko gazelo. Ta je letos pritekla iz naših gozdov, s Polzele. Najposkočnejše podjetje je namreč družba Stanetu Plankana IM T-Con. Ta družba je v petih letih za devetkrat povečala prihodek od prodeje, več kot tretlino proizvodnje proda na tuje (z opremo iz te polzelske jirme so varovali olini' pijske igre v Atenah), na tujem ima tudi dve hčerinski^firmi. Ko smo že pri i>hčerkal)t( - družba žalskega Juteksa Juteks RVje v Rusiji začela graditi vdiko novo l(rcarno za proizvodnjo talnih oblog- Zgradila jim jo bo lu erka trebafiskega 7)nia 'Trimo KUS. Iako daleč, fxi tako domač-e! Od dokaj daleč pa je '»domačex izzvenela mednarodna kon-feremxi z imenoma Načrt B za rešiiev Dri na."*, r sosednji Avstriji so pri kravi, kije tja prispela chI nas. ugotoviti norost. Eni pravijo, da je to dokaz več, kako nora je naša kmetijska politika. Po karkoli že mislijo s tem. Glede na to. da je to sedmi />rimer nore krave v ča.sit od leta 2001 je res vprašan/e, če je za kmetijce oziroma prizadetega živinorejca sed/nica še .sreim število. Nekaterim t>a se že vrti v glavi od števila /x}gq/^mj sodalnih partnerjev in števila novih in mni h predlo gov resornega ministra. Mavcem se ne glede na število pogajanj vsa zdijo kot ne.Krečno število. PITT^fl'^T^ NA$ ČAS tzibji: cssoQbnFnluiištíi bi UiuLiLj RTVdnâlta.&»jLlilii4e. ofi atfíkti Cereposamsznesa izwda le 300 SIT (1,25 C) 5i oc&lopn ODV. 2S.50 SiT (0.1 €1. cena cvoda twez DDV 276.50 SIT (1,ii îii M pQčíkj Istnd raročrtine 20%, pcifeire 15 S, 11 %in ntdseine 7 %popifii tiridntštvo: htn\i láhsšdk ((ftektwk Súne Vovh (od^voml ufddnik), Mrtsna Ki5t^Pianinc (pwnoinica ufsdnika), Janez Pfssnik. Tafjam Pođgor$«k, Bojána âpegel (novinarji), ZakoSeV (urednica rad^). Janja Ki3iu(â4peç9l (tehnična uradnica). Tomaž OeitaK (otIjkDvalK) Profagante: Nina Jug (vodja propagande), Saio Konečník, jure Serifntk (propagandi^). Sd«ž on^mt Ifl upmi: 3320 Uim^. RUiičm 2a. 9. p. 2Û2, UI«fon 8M 17 60.Miiax (03)697 4643. TRR • Nova L6, Vefenjs' 020133854 (•nalfc ptesrl'nascas si Obllnanli bi 91I. prfvm: r^^aš Cas a^A THt:TIskarna SET dd. KiM»: 5.4ÛÛ «zvcoov Nenarocaiih tologiall Id fiM(O|)ls0v m v v novem niesi-nem svetu ludi snirii. polemiko sije z zanimanjem ogledal novo knjižnični, po kateri ga jc vo dil direktor KJiji/nicc Velenju Vlado Vrbic, kasneje pa še doni kull\ire, katerega obnova se končuje, se je z novinarji sestal v kabinetu župana. SreCko Meh mu je v nekaj stavkih orisal delo občinske uprave v zadnjem obdobju, predstavil mu je tudi nekaj največjih doseztow. Milan Kučan pa je po dobri uri med Velenj-Cani /branim novinarjem poveUal: ^Velenje jc zmeraj pritegovalo mojo radovednost, ker jc kol nekoč najmlajše slovensko mesiu vedno bilo lejiinnen, bi to ne samo v gospodarskem. ampak tudi kulturološkem in sociološkem smislu. Cas. v katerem se dogajajo te lokalne volitve, jc mogoče tudi priložnost ža premislek in to širše, kot je samo problematika občine in širše okolice, v katera jc Velenje umeščeno. (îrc za vprašanje, v kaklanem svetu sploh živimo in ali bo mogoče šc dolgo časa zdržali z raz-vt)jno paradigmo, ki ima sedaj v svetu ključen položaj i u monopolno pozicijo. Ib jc paradigma hitrejša giy spodarska rasi z neusmiljeîio konkurenco. za vsak» ceno. ne glede na posledice, kijih pehanje za večjo gospodarsko rastjo pusCa na okojju, naravi, socialni povezanosti človeške družbe. Čedalje bolj prihajamo do spoznanja, da so biJa gaja, pa mora bili. Prav je, da se strankarska politika postavlja na stranski lir, saj so vprašanja čistilne naprave, konmnalne infra siru k ture, razvaja šolstva, nestrankarska vprašanja. In kd'^r bo to znal urejati pametno, bo dobra izbira. Pri meni velja stara modmst ali logika: »Ilstega. kar jc dobro, ne kaže spreminjati.« 16 velja tudi za Velenje.« To geslo je bilo seveda tudi podpora kandidatu zjt župana na nedeljskih vtUitvah Srećku Mehu. Na novi-narsko vprašanje, ali lahko komentira kandidaturi) loj/.cta Peterleta za predsednika države, je odgovoril, da lega ne bo komentiral ker zanj to še ni aktualno vprašanje. »V trinajstih mesecih se lahko še otroka naredi in rodi. kaj sele predsednika. To bom komentiral, ko bo čas za lo,<( je povedal Kučan. Na vprašanje, ali bt> ponovno kandidiral za predsednika države pa je odgovoril: «Ne. Sem že prestar, da bi delal otroke.« ■ Bojans Špegel Milan Kučan si je med obiskom Veienja najprej ogledal novo velenjsko knjižnico. Vesel je bil dejstva, da je prostor postal tudi mesto srečevanja Velenjcanov in Velenjčank. Cisti bolje, kot so predvideli Pohrastiilk - Po mesecu dni ptiskusnega obfaU)vania Centralne čistilne naprave Šaleška dolina v Pohrast-niku so rezultati 24-urnega vzorčenja pokazali, da naprava ni samo hitro dosegla, ampak precej presegla projektirane vrednosti stoper^ čiščenja. Meritve na iztoku so namreč pokazale, da so neraztopljene snovi (KPK. BPKf in amonijev dušik) dosegle 17,2mg/L. maksimalno dovoljena vrednost teh pa je 35 n;g/L Amonijevega dušika so-na primer-na iztoku izmerili 6,4mgN/I. (maksimalna dovoljena vrednost je 10 ingN/l.), vrednost BPK5 -ja je /L dosegla 17.5 mgOj/L, KPK pa 38 od dovoljenih 90 mgCVl.. Dejstva, da Centralna čistilna naprava Šaleške doline či-sli biïljc od predvidevanj, so veseli na Komunalnem ptid-jetju, ki jo upravlja, in seveda tudi obe invesliti)rici naj-večic okoliške naložbe v Šaleški dolini - občini Velenie in Šošumj- "lemcljita obnova mehanskega in izgradnjo biološkega dela naprave je veljala dobrih 2.4 milijarde tolarjev, sodi pa med najsodobnejše tovrstne naprave v Evropi. ■ tp Odstranitev plakatov Oi^anizatoiji predvolilnih kampanj kandidatov, ki so bili izvoljeni že v prvem krogu lokalnih volitev, so morali d>Velenje drugje ocenjujejo veliko bolje kot doma« Srečko Meh, kandidat za župana MO Velenje, ostro odgovarja na letošnjo predvolilno kampanjo - Od nasprotnikov pričakuje bolj konkretne odgovore Velíiye - Srečko Meh (SD) jc pred drugim krci^oni voliicv /a župana uniiijen. Pravi, Ja bodo volivke in volivci lisii, ki bodo v nedeljo j/brali, ga padptii ali ne. Zadovoljen je 7. delom, ki ga jc sku-pHj 5 sví3jo ekipo opravil v prclc-kiosii, pH ludi z načni, ki jih ponujajo. saj gradijo na trdnih icmcliih. Pfa^, da je v času pred volitvami sliial veliko ncrcsiiic. a kljub icmu oslaja odprl za sodelovanje z vsemi in vsakim. Ne ponuja ^raz-voja v oblakih« in nc misli, da jo Velenje slabo! V odgovorih na iiršc, npr ludi pogoje v vrldh. Šolah, komunalno apremljenosl, cene sianarin ... in nc le. kdo ima vcc trgovin. Celje ima 48 tisoč prebivalcev in 20 lisoč delovnih mesi, Velenje .^4 lisoć prebivalcev in več ton 18 lisoč delovnih mest, danes 40n več, kol pred štirimi leii. V Lem času smo reSili tudi 400 sta-tujvanjskih problemov. Razvi)j pri nas je zanesljiv, lemelji na gosp se za izgradnjo letnega bazena ob Velenjskem jezeru, načrtujemo novo tržnico, aktivno smo se lotili organiziranja kina, podpiramo MC, SSK in druge onjani/iicije. društva, ki skrbijo za zabavo mladih. V Upravi MOV p skrbimo tudi za njihovo zaposli-lev. Ob tem skrbimo se za skupine Župan med votivcif prejšnjo soboto jih }e pogostii s palačinkami. naša vprašanja je bil še bf>lj konkreten. y času pred lokafntmi w/řftYJWř smo velikokrat siisofi. Ja Vríenje pí)trebuje trojnostni inz^vj» Kaj bo irajnostni razvoj konhx'tno prine' sel MO Velenje? Velenje trajnoslni razvoj že ima! V Svetu MO Velerýe smo že pred leii sprejeli Lokalno agendo 21, ki formalno poirjuje opredeliiev lokalne skupnosti za trajnoslni razvoj. Razvoj v naši občini je rela-livno enatoimeren, uravnoležen, kar je bistvo irajnostnega m/voja: g dročju kvalitete življenja smo ve-lito) naredili. Tako bom<ï tudi nadaljevali. Odpiramo nove poslovne cone (Gorenje, ob Cesti Simona Blamika. južno od Šaleške, oh Celjski cesti), vodimo projekle na področju solslva, stanovanjske gradnje, pripravljamo prometno sludijo. prostorske načrie. projekte za finančno perspektivo 2007-20L1 ... In pri vsem upoštevamo trajnoslni vidik. Pt) anketi dnevnika Delo so oh' ca ni Velenja ptfRoje za Ovijenje in (leh mesiií ocenili tako dobro, dn je Velenje med shx'enskitni mestnimi občinami zasedlo pnv mesto. V časn pred volitvami pa smo velikokrat slisati, da se mesto ne raz^'ija, da stasn/ra. Kaj o tem menite vi, kaksšni so argU' menti, ki to potijujtyo alim'rzejo? Kampanja mojih političnih na-spnMnikov je temeljila tîa treh pojmih: stagnacija, razvoj, trajnoslni razvoj. Konkrelaih dejslev. ki bi uienieljevali njihove očiike, niso ponujali. Niti konkretnih projektov za prihodnje. Ciiali iz časnika, kijih omenjaji), so izin^ani i/ ktm-leksta, gre za nctehlane podatke. Ko govorimo o primerjavah z drugimi občinami, moramo gledati laie raziskave, po kateri seje med slovenskimi mestnimi občinami velenjska odrezala najbolje. Pri reviji Manager so naredili obsežno raziskavo, v kalen so prinierjali razvoj občin in uspešnost županov. Velenje so uvrstili na mesto med mestnimi občinami. V eni od revij je bil objavljen članek, kjer so ton tri najuspešnejše slovenske župane navedli Popííviča, Šrota in Meha. Pa s lem ne maham naokoli! To prepmsio ni moj način. Za predvolilno kampanjo se mi zdi pomembnejše naše dosedanje delo. Problem je, da laliko nenehno govorjenje o tem, da živimo v slabi sredini, res privede do negativnih posledic.« Renionalicacija Sloivnije se bo. kot kaif, ngodno mzplella tudi za re^i/o .S/fAi. Kje Im po vaše/u se* ik'i regije in kalána bo vloga Vele^ nja pri tem pniQektu^ SAŠA je projekt, ki ga že od začetka vodimo v Velenju. Bilo je potrebno trdo delo, pogovori z vsemi žu))ani v regiji. In seje obrestovalo, Obmtíčna razvojna agencija je v Mozirju, Regijsto) studijsko središče v Celju, nekaj regijskih služb bo v Veleiiiu. Obnašali se je ireba racicmalno, ključno je tudi dobro sodelovanje s sosedi. Kar jc lahko v Velenju, bo v Velenju, za kar je ho^ logično, da je dmgje pa bo v drugih delih pokrajine.* ŽMjenje v mesta nlio le mxjene ceste in kanalizacija, čeprav je to pomembno tako v mestnih kot primestnih krajevnih skupnostih. Velenjčani ptf^ivšajo bazťH, kino, praiii tržnico, mladi pa več mid-nosti za zabai'o in zaposlitev. Kakšna je po va.iem mnenju vloga župana pri reševanju teh pivble-mov? Vlcjga župana je predvsem izvrševanje sklepov sveta, 'la odloča o občanov, ki jih družba pi>iiska n)b- Odgovarjamo na želje občanov, vseh segmentov pa ne moremo ves čas razvijali enako intenzivno. Kako pomembno je po vasem mnenju za razvoj MO Velenje so-delm'anje med politiko, gifspodar-stvf>m in civilno drutho? Kako je to st*delovitnje potekalo do sedaj? Ne razumem povsem, kako je mišljena politika. Lokahia skupnost mora skrbeli za razvoj na vseh področjih dela in življenja. Mislim, da se poliiika v gospodarstvo ne sme vmešavali, ne na lokalnem in ne na državnem nivoju. Uprava MO Velenje je imela vsa leta redne sesianke z vodslv: gtv spodarskih družb. Govorili smo o sličnih ločkah, o področjih, kjer lahko lokalna skupnosl pomaga, sodeluje. Na potrebe gospodarstva smo odgovafjaii s stanovanjsko poliiiko. z urejanjem infra-slrukiure, z delovnijn časom vrtcev in šol „, Pripravili smo veliko razvfjjnih načriov, sodelovali z gtv spodarstoî in obrtno zbornico. Civilna družba so zame Društvo invalidov. M/PM, Ruj, US, Mia-dinski svet ... Tudi z njimi ves čas sodelujemo, Oe pa mislile na S ARM. naj povem, da ga vidim kot politično gibanje, kot podporno društvo za izvajanje političnega programa, ki so sc mu pridružili nekateri gospodarstveniki. To razumem predvsem ton nezaupnico gospodarski in o brin i zbornici. Sodelovanje z vlado in ministri stilni^ke in podobne razprave. Mislim, da niso potrebne. ■ Bojana Spe^e/ »Velenje je ena najmanj poslovno prijaznih občin« Tako pravi kandidat za župana Franc Sever iz SDS - V drugem krogu so ga uradno podprle tri stranke - Nsi, SLS in SNS Velerye- Čas med prvim in drugim krog ristili, tako kol se sedaj pridnti kiv rislijo d spodarstvom in civilno družbo je za razvoj MO Velenje nepogrešljivo. Brez tega sodelovanja ni partnerskega odnosa med razvojnimi akteiji, ta pa je pogoj z^ načrtovan in Voden razvojni proces. Sicer bi bilo vse skupaj spontano ali pa razvoja ne bi bilo. Ne vem, kako je to sodelovanje potekalo v preteklosti, vem pa. da ga v zadnjih nekaj letih sploh ni. Kolikor vem, je celo komunikacija precej otežena, ponekod celo prekinjena. Gospod Srečko Meh kol župan ne more razumeli, da gospodarstvo ni ideološki poligon. ampak prostor z^î konkretno gospodarsko produkcijo, pri čemer ga podjetniška neprijaznosl oto)Ija, v katerem mora usivar:iaii. zelo ovira. Je pa ta ovira v izključni domeni občine. ■ Bojana Špetet w SARM podpira Franca Severja Društvo ŠARM - Šaleški razvojni model, smo ustanovili zaradi razvojne stagnacije Šaleške doDne. ki je biJa pred desetletji vzor hitrega razvoja. Razvojno stagnacijo na vseh področjih kažejo statistični podatki in zdaleč zastarela infrastruktura, ki povezuje šaleško dolino z osialinii deli države, /ato je bil glavni cilj usianovilve društva pomagati pri preobratu, da se trend stagnacije spremeni v pozitivno smer. Prva priložnost za to so nedvomno sedanje lokalne volitve. Zalo upravni odbor drušiva ŠARM - Šaleški razvojni model, ki ga sestavljajo dr, Milan Medved. dr. Uroš Rotnik. dr. Marta Svřtina. mag. Albin Vrabič, mag. Melod Glavnik, Zofija Mazej Kii-kovič, MBA, .\iidrej Fjjavž in dr. Evgen Denarič podpira kandidaturo g. Franca Severja za župana. S svojim zavzemanjem za razvojne cilje je dokazal, da nas družijo skupne namere, zaradi katerih je bilo društvo ustanovljeno, l-ranc Sever je bil že v preteklt)sii znan to>i pobudnik in gonilna sila različnili idej in razv(ynih projektov. Trdno veijamemo, da bo tudi v funkciji župana znal in zmogel združili čim širši krog ljudi za hitrejši in skladnejši razvoj MO Velenje. Zalo prav v sedanjih županskih volitvah vidimo priložnost, da združimo moči in dosežemo nov razvojni zagon za Šaleško do lino. Ob tem ni odveč spomnili na dejsiVT}, da se v zelo kratkem času obeta tudi ustanovitev pokrajin- Cîotowi je želja vseh prebivalcev Šaleške doline, da bi bil sedež pokrajine SAŠA v Velenju. Za uresničitev tega cilja bo potrebnih veliko napja MO Velenje in regije SAŠA aktivno in resno ukvarja že dlje časa. Vse to so razlogi, da organi društva soglasno podpirajo kandidalurt» Franca Severja za župana MO Velenje! ■ Podpredsednik društva dr. Uroš Rotnik OBJAVE Franc Sever, kandidat SDS za župana MO Velenje, je včerau obiskal šest družin in dva posameznika v Mestni občini Velenje in jim ob tej priložnosti izročil potrebno opremo za stanovanja. Obiskal je tudi dnevni center Moj klub in centru izročil nujno potrebno opremo v imenu Mestnega odbora SOS Velenje. Mestni odbor SDS in Franc Sever, Kandidat za župana, so se odločili, da bodo del predvidenih sredstev za volilno Kampanjo, zlasti sredstva za načrtovano javno prireditev s pogostitvijo, ki je ne bodo pripraviti, nameniti ljudem, ki so pomoči potrebni in ustanovi, kise ukvarjaš hum^itamodejavnostjo. Franc Sever za župana Mestne občine Velenje Danes, za jutri. Za občino Velenje. www.sds.si www.sdsvelenje.com Slovenska demokratska stranka Že petdeset let škrbino Ma dobro Jn xaneslJl¥o oskrbo * električno energUo ob tem, da okofla ne obremer^viemo ireě prekomerno, Z hštalirano mo^o 755 MW prokredemo povprečno treska energije v dràavi v krbnih obdobjih pa pokrivamo preko polovico porabe. Povprečna letna prokvodnja se giblje med 3,8 In 4,2 milijardami IrlVIi električne energije ter 0,4 milijarde kWh toplotne energije, xa kar porabino od4,2do4,4 milijonov ton premog€^ Rezultate obratovalne pripravljenosti naših blokov lahko prknerjamo m boljskni evrapskkni termoelektrarnami Lani smo odločno stopili na novo raxvojno pot, Id nam bo omogočila nadomestitev piktskih turbkt £e v dveh letih, pripravljangi pa tudi stvestlcIJsU program xa postavitev novegt^ šestega b/Mra Tako bomo v celoti nadomestili prve tri bloke, katerkn sejmMJer^ka doba kteka h celo nadgradili obstoječe amogljlvos^ Še naprej želkno ostati najveći termoenergetski objekt v Sloveniji Id bo sagotavljal zanesljivo^ varno, konkurenčnoeši okolju prijazno prokvodnjo električne àt toplotne energije. S tedi pa bomo skupaj s Premogovnikom Velenje ohranjali tudi somino stabilnost LOKALNE VOLITVE 2006 Šoštanj pred drugim krogom: Menih ali Kopušar? Odgovor na vprašanjei kdo bo naslednja štiri leta vodil občino Šoštanj, bodo dali volilci - Karte premešane na novo - Napovedi, da utegne biti v drugem tesno, se znajo uresničiti Milena KrstiČ • Planine Šo^ai^ - Kdo je bil prepričljivejši v Uriigcni Icrogu volilne kampanje v Šoštanju, bodo v nedeljo, 12. novembra, povedali volilci. Moći basta merila Ddrko Menih, kandldal SDS, ki je v prvem krojřu nabral 37,30 odstotke (1.609 glasov), in Milan Ko pusa r, ki jih je nabral 2X.65 ( 1.236) od-sioika. Odločilo bo »zveslt>« volilno telo in volilci, ki so v prvem kroiîu /. 20.35 (H78) odsiciki podprli bodisi Draga Korund (NSi).z 8,85 (3X2)odsiolki Marjana Vrtačnika (SNS) in 4.84 (209) odsiniki Franca Sfvčni-karja (SD). Možnosi odločiivc pa bodo imeli ludl ilsli. ki jih 22. oktobra ni bilo na volišče, teh pa je bilo 36,5 odsloika ali 2.501 vo livec. Volilaa udele/bH v prvem krogu jo bila v Šoštanju 63,5-odsioina. Na volišča je od 6.852 vpisanih v volilni imenik prišlo (ali pa so glasovali pn posli) 4.314 volilcev. Napovedi, da /na biti v nedeljo precej lesDO, kot pravijo poznavalci ra/mer, so najbrž kar upravičene. Obema županskima kandidatoma smo pred volilno nedolio postavili îG nekaj vprašanj. Oba sla odgovaijala na isla. Kako sia /zkorisiHa čas, med prvim ifí di-tígiin /itogom iupanaki/i wlîlev? Kaj sta im'ela? Darko M^nih: »Predvseni scmi čas mod prvim in drugim krogom zdi predolg. Delali smo trdo, karte so se prenieSale na novo, povezovali smo se z vsemi, ki so prišli v občinski svet in jih prosili za p<îdporo.« Milan Koptišar: «Poleg rednega dela, ki ga opravljam, sem se skupaj z volilnim i^taboni, ki smo ga se okrepili, začel pripravljati na drugi krog volitev. Tri dni dopusta, ki som ga za čas krompiijevili počitnic načrtoval že prej, pa sem z družino preživel v Moravskih Toplicah.« /^a katei'e voliU-e računata vdn/-gem kivffii? Darko Menih: »Na NSi iu SLS. dogovarjamo pa se tudi z drugimi. Poslali smo jim vloge in jih prosili, da se na odborih odločijo, koga bodo podprli. Sam bi, ne glede na strankarsko pripadnost, podprl vse dobre projekte, zato računam na vse.« Mlbn Kopušar: »Na vse, ki so izkušeni nima.« Kofiko podžupanoi' boste imeli, če hoste izi'oljeni? Darko Menih: »Tri. Odvisno pa od koalicije in njenih zahtev.« Milan Kopu.^an »Najmanj dva, odvisno od dogovorov s koalicijo, ki jo bomo sklenih po volitvah. Po statutu so možni tudi irije. Darko Menih: "Predstavljam spremembo," mc podprli že v prvem ka)gu. na tiste, ki se volitev iz takih ah drugačnih razlogov niso udeležili, se bodo pa teh, in na tiste, ki so v prvem krogu volili druge kandidate. Posebej vesel sem podpore nestrankarske liste Mirka Pergov-aika. pa tudi podpore neodvisnega kandidata Draga Kotnika. Kot veste, pa me je že v prvem krogu podpri DeSDS, s SD in SNS pa se se d^jgovaijamo (pogovore smo opravih v petek, 3. novembra, op. avtoija).« y ćem je vasa prednost pred prth tifiandidatom? Darko Menih: »Težko jc o tem govoriti. Mogoče je moja predmet v tem, da predstavljam spremembo. Ta je v Šoštanju nujna. Predvsem pa v tem. da bi veliko pozornosti namenil tako mladim kot starejšim. Oboji so bili doslej zapostavljeni.« Milan Kopušar: »Predvsem v poznavanju delovanja in funkcioniranja občine ter izkušnjah, ki sem si jih pri vodenju ic doslej pridobil. Moj protikandidal teh Milan Hopusar: ' Imam izkušnje," Vsekakor pa je eden. tako kot jc bilo doslej, premalo.« PûkticHt ali nepoklicni župan? Darko Menih: »Poklicni. Na dveh stolih ne moreš sedeli« Milan Koptišar: »Poklicni.« fs'ajveêje naložbe, k t h/se je najprej lotili? Darko Menih: »Prostorskih aktov. ki bi bili osnova, da Šostani dobi nakupovalni center, industrijsko in podjetniško cono ter cono za individualno gradnjo.« Milan Kopušar: »Nadaljevanje prenove cest. Prenova Primorske je že pred vrati. Čakajo nas dela pri gradnji dveh večjih domov krajanov, v Ravnah in Topolšici. v samem meslu pa rušenje šole Bibe Roecka, ki bo sprostila dragocen prostor. Oemu bi ga bilo umno nameniti, pa bodo povedali občani sami.« Pričakovanja p drtigem krogu? Darko Menih: »Mešana. Kol športnik sem za pošteno borbo. Zmaga naj boljši.« Milan Koptišar: «/maga.« ŠĎ1 Martinovo srečanje vI^l/ 1 Srečkom Mehom kandidatom za župana MO Velenje V petek, "županov golaž", 10. novembra 2006, baloni, Vili Resnik od 15.30 do 17. ure inšekajt Vabljeni ! Poslanski trio Poslanskega večera, ki je bil sklican na pobudo šoštanjskega odbora SDS in županskega kandidata Darka Meniha, so se udele/ili kar trije poslanci, ki nekako najbolj zastopajo naše okolje. Mirkcî Zamernik. ki ima že iretji poslanski mandat. Miro Petek, ki je bil izglasovan z daleč bodo skusali avtocesto »pripeljati« čim bliže Šo$iamu, kar pomeni večjo dostopnost in možnost gospodarskega in turističnega razvoja kraja. To se ne-na/iidnje navezuje tudi na drugo tematikt), ki so jo obdelali. V javnfwii je namreč znan podatek, da je pi>djetjc Gorenje dobilo modernizacijo bloka pet. To pomeni povečanje proizvodnje električne energije, zmanjšanje emisije plinov in ludi pocenitev elektrike. Govor je tekel ludi o renti, o čemer prevladuje stališče, da se moramo truditi za nadomestilo dr/.ave v prihodnosti, o šolstvu, pa tudi o Slovencih po svetu, o katerih jc spregovoril poslanec Drago Koren. O vseh in drugih vprašanjih so največjim številom glasov, in pa Drago Koren, poslanec te volilne enote, ki je med drugim (udi član komisije 7:a odnose s Slovenci, živečimi zunaj meja Slovenije. Večer je potekal kot pogovor o aktualni problematiki v lokalnem okoljau in širše. Med drugim so izpostavili vprašanje izgradnje avtoceste ali tako imenovane tretje ra/rvojnc osi in /av/eli stališče, da delo na izboru za finsko podjetje Patrija, zato obstaja velika možnost, da bo Gorenje obrat gradilo v Šoštanju, To pomeni večje število delovnih mest, kar pa jc seveda dobra novica /.a prihodnost. V prihodnosti bo v Šoštanju potekala tudi izgradnja šestega bloka termoelektrarne (plinske turbine), kar pomeni nadomesiitev ostaiih blokov in zavzeli skupno stališče, kar pmladnih strank. Po izselitvi Romov iz naselja pri Ambrusu so sc pojavile zahteve, naj država preseli Rome tudi iz naselja Zabjak pri Novem mestu. Petek^ 3» novembra Ustavno sodišče v Rimu je potrdilo. da so italijanska sodišča pristojna za reševanje tožb hrvaških varčevalcev proti ljubljanski banki- Novica je v Sloveniji dvignila veliko prahu, vendar je razburjene pomirjala novica, da bo o zadevi odločalo tudi liv-ropsko sodišče za človekove pravice, P (ÎI i t i č n e stranke so se začele odzivati na Peterletovo napoved o kandidaturi. Večina jih je zatrdila, da o svojih kandidatih še ne razmišljajo - le v SNS so napovedali, da naj bi na volitvah prihodnje leto vnovič nastopil tudi 7mag:n Jelinčič Plemeniti, Poslanci so razpravljali o novem načinu llnanciranja olKin, ki naj bi večini prinesel boljši polrv žaj. Kot je povedal minister Žagar, bo namreč zakon poskrbel za enakomerno financiranje občin in s letu piwečal njihovo avtonomijo. Predsednik Janez Drmwšck je odliki> val mariborskega nadškofa Franca Krambergerja. ki je prejel /laii red za izjemne zasluge za Slovenijo na civilnem, kulturnem in humanitarnem področju. Drnovšek je Kram-bergerju tudi čestital za ustanovitev nad-škoilje in omenil, da se Cerkev in država v svojem delovanju smeta mešati, saj država potrebuje liudi z visokimi moralnimi vriinami, ki so pripravljeni delati in po magati drugim sodržavljanom- V Rusiji je neznanec umoril pi> membno davčno inšpektorico. kar je eden mnogih umorov visokih uradnikov in znanih osebnosti, ki naj bi v zadnjih mesecih v Rusiji umrh zaradi svojega dcla-Boij srečna usoda je doletela italijanskega ibtografa Gabriela Torselia, ki so ga pretekli mesec ugrabih v Afganistanu -ugrabitelji so ga namreč izpustili. Sobota, 4* novembra v Ljubljani je potekal kongres V.vropske koalicije onkoloških bolnikov, na katerem je imel uvodni govor slovenski minister za zdravje Andrej Bručan. Poudaril je. da bo ena od prednostnih tem med predsedovanjem Sh>ve-nije nU tudi boj proti raku. Kongresa, kije potekal pod sloganom /druženi proti raku. se je udele- žilo preko 160 onki)logov, članov nevladnih organizacij in politikov i/več kol 20 držav. Predsednik Drnovšek je ocenil, da si mariborski nadškof zasluži posebno odlikovanje. In mu ga je podelil. Sodišče je odločilo, da čaka nekdanjega iraškega diktatorja smrt 2 obešenjem. V Ljubljani so se zbrali številni politiki in strokovnjaki^ ki se želijo boriti proti raku In za življenje. Cîeneralni sekretar ZN. KoO Annan, je povedal, da bo odločitev o prlliodnjem statusu Kosova vcrietno sprejeta naslednje leto po voihvah v Srbiji. Annan je še opozoril na previdnost po nedavnem relerenduniu o novi srbski ustavi in predčasnih volitvah v Srbiji, na katere bi lahko vplivala morebitna razglasitev neodvisnosti Koso va- Kitajska je nap(wedala, da bo podv Iraku so se vrstili različni odzivi na diktatoijevo obsodbo, ši-iti so slavili, sunhi pa so bili jezni in razočarani. Različno so se na obtožbo odzivali tudi po svetu. Se /.iveči posamezniki. ki so bili v zgodnjem otníštvu vključeni v skrivni nacistični pro grama rasne selekcije, so se srečali na prvem sestanku, odprtem za javnost. Prvi mož ameriških evangeiičanov Ted Haggard, kije že odstopil i mesta predsednika Nacionalne zveze evangelijskih kristjanov zaradi obtožb, da je užival dr»>ge in imel spolne odnose z moškitn prosthutom, jc priznal nakup droge, spolne odnose pa je zanikal. Analiza je pokazala, da je bila šest leta stara krava iz Slovenije, ki sojo konec oktobra zaklali v Gradcu, okužena z BSR Slovenski veterinatji so na kmetiji, s katere izvira krava, žc uvedli potrebne ukrepe. Kmetiji na območju murskosohoške območne enote so prepovedali vsakršen promet, veterinaiji pa zdaj ugotavljajo sorodstvene vezi okužene krave. Ponedeljek, 6« novembra r.vropsko st>dišče za človekove pravice je ovrglo tožbe treh nekdanjih hrvaških varčevalcev Ljubljanske banke in zapisalo, da sta Mrkonjič in pokojni Kovačič že bila poplačana, v primeru prav tako žc pokojne gospe Golubovič pa je tožbo ovrglo, ker ni izkoris» tila vseh domačih pravnih sredstev. s katerimi bi po besedah so dišča ugodno razrešila zadevo. Minister za zdravje Andrej Bru- žabjcr perspektiva Bvropsko sodišče je razsodilo v prid Slovenije, Hrvatje pa se nameravajo pritožiti, čan je napovedal, da naj bi do leta 2015 v Ljubljani zjiradili nov klinični center, vreden 2C>9 milijonov evrov. Nova bolnišnica naj bi stala med zdajšnjim Kliničnim centrom in avtocestnim priključkom Ljubljana-v/hod. Milan Zver je romski družim iz Am-brusa predlagal mogoče lokacije za njeno preselitev, javnosti pa lokacij ni izdal. Pojasnil je. da bo imela družina Strojan, ki se je morala po posredovanju vlade zaradi groženj krajanov iz Anîbrusa začasno preseliti v nastanitveni center v Postojno, na razpolago več dni za i>bisk predlaganih Itika-cij in dokončno odločitev. Italtiansko sodišče je obsodilo prvega krivca za teroristični napad v Madridu leta 2004- Obsojeni Tgipčan bo v zapomislim, če Je to sploh možna Kako fHisamez-nika, kj ni sposoben niti toliko samorefleksije, da bi utidel, kda/ nekomu krati temeljne člowkove pravice, prepnčati v nasprotno? Zanj so Romi le "cigani". A to niso edini ksenofobi med Slovenci: ksenofobi smo po lihem vsi, ker mimo sprejemamo vsako nedopustno rav-nmije do Romov '/akaj tisti, ki nas Je trenutno sram (in upam, da nas Je veliko), ne gremo pred parlament? J^rjetno zalo. ker se na*{ v bistvu ne tiče (saj ne gre za nase plače). Romi so .%tvar dehalnih krožkov, ne pa manjšina, ki Jo Je treba za.%iHri. In vesfe, zakaj ta nosa ksenofobija? Azradi naše majhnosti. Slereo-fipi namreč niso le za zabavo, ampak so potrebni za občutek superiornosti ki ga lahko mi mali Slovenci ude/anjamo le nad manjšimi od nas - zato so bili iziyrí.Kani, zalo so zdaj Romi in zato bodo juiri... In ptrnovno se vprašam, kako lemu naredili konec. Kako pa^iati glasni kot Italijani, ponosni kot Hrvatje? Zgražamo se nad ravnanjem gospoda liaiderja nad našo manJ.Uno, sami t>a počnemo isto. A ker smo dobri v mefa?iju /K^ska v oči, lega raje ne vz/>orejanu). Slovenci neritdi hlalimo sebe, raje izgledamo čez mejo in vedno najdemo krivca za nespoštovanje civilnega reda ali necivilizirano obnašanje ali celo za kratenje pravic. Hja, lako dvolični smo hn nekdaj nasi gospodarji habsburžanskL Zelo dohro se znamo sprenevedati, da ni nič nambe. Tako bo kmalu tudi "zadeva Sirojan" potihnila, če le ne bodo Romi odšli v Bruselj, Pred kratkim se/n bila na gledališki predstavi Lipicanci gredo v Strasbourg, v kateri mon^o trije konji zaradi odvzema življenjskega prtislom (afera: golf igrišče) po svc^o tmivico ven iz slovenske države. A 10 Je bila le gledališka predstava, ker se nuM lipicanci žal ne bodo mogli upreti golfi.^tični četici gospoda Brejca. Zalo upam. da se hi^o naši Romi. iV bodo primorani odixuovali r Br;tselJ. uprli z vso močjo, ker morda nam lahko le kaznovanje unije odpre oči, prežele s ksenofobijo. Cigani letijo v nebo. pri nas pa s swje zemlje. GOTOVINSKI BanKREDITI do 8 let tudi za PLAČO ali POKOJNINO pod 70.000 SIT EUROSlUtD.UA Ttt »/4«! SI 41,6tft M/215 M. 031/M M 48 RIBIŠKA DRUŽINA VELENJE Cesta na Jezero 7/b, p. p. 158 3320 VELENJE Ribiška družina Velenje odda v najem opremljene gostinske prostore v pritličju Ribiškega doma. Prostori obsegajo 224,74 m2. kjer se nahaja tudi okrepčevalnica. Prijave na razpis sprejemamo pisno do 20.11. 2006, na naslov: RD Velenje, p. p. 158 oz. Cesta na jezero 7/b, 3320 Velenje. nikoli sami 107.8 PRAZNIČNI POGOVOR ""^ČAS 9. novembra 2006 »Nismo sedeli križem rok« Za naložbe blizu 60 milijonov SIT - Nujno potrebno okrepiti občinsko upravo -Občina sorazmerno malo zadolžena - Med največjimi izzivi poslovno-obrtna cona fazana Podgoršek 11. november jc praznik obdnc Šmartno oh Pa ki. ki ga bodo ludi letos zaznamovali s svečano seja občinskega sveia (ta bo julri, v pclck) 1er s spletom prireditev. Ob lej priložnosti smo zastavili nekaj vprašanj županu AJojzu Podiiori^ku- nanje pa jc lakole odgovoril: Ohimki praznik je pnUdnost za pt^fed na opravljeno deh v /«/• fífíleni klu. Vas ot> tem navtíaja zadow)lj^rvi> ali so obâiiki dnt* Racni? "Občutki pozitivni. Ros se nekatere slvari niso odvijale, ia^l sem /M ali pričakoval, vendar konec leta kaze, da bomo uresničili večino načrtovanega in da nismo sedeli križem rok. l.clos suîti pristopili k i/^radnji neprofitnih stanovanj, zgradili smo pločnik v (řorenju in posodobili iri ccstne odseke, uredili nekaj manj kol 600 metrov ceste v Hudem potoku, začeli izgradnjo povezovalne ceste v Skornem, Mer-catorgradi trgovski center, obnavljamo zdravstveni dom. /a naložbe smo letos namenili blizu 60 milijonov tolaijev. Nekaj med njimi je lakih, ki smo jih končali lani konec leta, fakture pa plačali letos.« i'i(i)tavljaie /iu>rda, da bi momli delo nač/iovaii drr/f(ače, kol ste ga? »Pa^dvsem bo nujno potrebno okrepiti občinsko upravo, saj je dela vediJO več, projekti pa postajajo vse bolj zahtevni. Gotovo bom v prihodnje posvetil več časa dnevnim in tedenskim po svetovanjem s strokovnjaki različnih področij. Potrebno bo se okrepiti sžen trud Ikfij vidni, kot so, in zakaj je tako? »Predvsejn smo veliku delali pri spremembah prostorske strategije. vodili vse potrebne po-stopke, vendar pa stvari nekakih mirujejo. Ker obljubljeni krovni zakon še ni bil sprejet, čaka na rešitev precej prostorskih zadev. Občanom je včasih težko dopovedati, da smo v občinski upravi naredili vse, kar je v njeni pristojnosti, in da so naslovniki za njihove težave drugje.« V enem od pogowrov ste dejali. da ste hiti uspešni na raznih razpisUt? »Drži. Letos smo pridobili tia njih več kot 42 milijonov tolarjev, od tega največ (IX,5 milijona SFl') za poslovno-obrino cono. 8.7 milijona uv larjev za cesto v [ludem pi> toku. približno 11 milijonov SIT pričakujemo za posodobitev zdravstvene postaje. Će k temu dodam in približno 120 milijo nov tolaijev /a i/^radnjo nepn> fitnih stanovanj, potem lahko to znova zatrdim.« Govori se o tem, da je obvina zefo zadotzena. »Zadolžena je v povprečju tolikih. kot večina sliivenskih občin. V tem trenutku imamo za 42 milijonov dolgoročnih kreditov, nekaj je še likvidnostnega zadolževanja, ki pa nc posega v naslednje leto. Mislim, da so stvari normalne. obvladljive, /a nadaljevanje razvojnega ciklusa smo se morali zadolžiti. Nenazadnje lo počne tudi država.« Cas od lanskega do letošnjega občinskega praznika je bil zelo pester tudi zaradi lokalnih w/ř-tev. »Lokalne volitve in vse. kar je povezano z njimi, predstavljajo dodatno obremenitev. Še posebej zalo, ker je potrebno hkrati voditi občino in se ustrezno predstavljati volilkam in volilcem. /di se mi, da kampanje postajigo čedalje bolj zahtevne in rudi ostrejše. Ampak, Če se poda§ v politiko in se javno izpostaviš, moraš biti pripravljen na vse, tudi na stvari, ki včasih niso najbolj prijetne,- Alojz Podgoršek: »Glede na to, da sem bil športnik, znam prenesti poraze In nizke udarce," lega sem vajen in gledam na to malo drugače kot marsikdo. Glede na to. da sem bil športnik, znam prenesti poraze in tudi nizke udarce. Preko teh stvari grem, če so kolikor toliko normalne. Se pa stvar počasi umiija in gre nekako v utečen tok,« Svet občine je doslej štel 10 čla» nm, Po novem jih bo J4, Ocenjujete, da bo zaradi tega htje uresničiti nekatere naloge, lažfe sprejemati ttdl/n'itve? Kaj pričakujete i«/ sx'etnikov in kaj, menite. svetniki t)d vas? »Težko je napovedati razmeije župan - svet. Upam, da se bod(j svetniki zavzemali za tisio. za kar so bili izvoljeni. Torej za nadaljnji kontinuirani razvoj občine. Pričakujem. da bo vsak prispeval k temu svoj delež in uporabil vse svoje možnosti ter sposc^bnosli. Kol v prejšnjem svetu sem tudi sedaj pripravlieti na dogovarjanje in sodelovanje z vsemi, predvsem pri iskanju optimalnih rešitev za občino. Ne glede na sestavo prejšnjega sveta, smo večino najpomembnejših odbčitev spreje-mah soglasno ali vsaj z veliko večino, kar doka/uje, da sem deloval nestrankarsko in občinskot-vorno.To pričakujem tudi od n<> vega sveta in najbrž kaj takega pričakujejo svetniki od mene kot aktualnega župana.ja pri delu v tem pi^djetju. Usmerjeni so k Izpolnjevanju trenutnih in prihodnjih zakonskih zahtev ter doseganju pozitivnih ekonomskih cfekto\ poslovanja podjetja, Med pomembnejše cilje uvrščajo /.manjšanje števila in resnosti poi^kodh pri delu. zmanjšanje ravni hrupa v delovnem okolju, izobraževanje in usposabljanje za varno in zdravo delo, krepkcv zdravja delavcev 1er skrb za varno delovanje delovne opreme. Seveda ni potrebno posebej poudarjati, da Gorenje v celoti izpolnjuje zahteve zakonodaje. »v r.1.1 je trenutno osnovjii ciJj Strategije ustvaijanje varnega in zdravega ter stimulativnega delovnega okolja, še posebej pa obvladovanje obstoječih in na novo pt> raj^očih se dejavnikov tveganj. Ta cOj je mogoče doseči le s prepričanjem. da pomeni varno in zdrav<î delo hkrati tudi dobre poslovne rezultate, kar se je, /a razliko od varnega in zdravega dela, na področju varstva okolja v pr^ teklih letiii že velikokrat potrdilo. VGorenju smo v zadnjih petih le-tili znianjšali število poškodb za 30 odstotkov. Ce to poskusimo pretvoriti v ekonomsko kategorijo, bihko govorimo o večji produktivnosti in s tem bolji^em rezultatu poslovanja.« pravi Vilma Fece. Vilma Fece; «Ocenjujem, da bo v EIJ v prihodujili le-tili prizadevanje za varno in zdravo delti zelo usmerjeno v obvladovanje stresa na delovnem mestu. Ker reševanje streha vodi k večji učiu' kovitosU in izboljšanju varnosti in zdravja pri delu. s tem pa posledično tudi k izboljšanju ekonomskih in socialnih koristi tako za podjetje, delavca in širšo družbo, smo v Gorenju v letošnjem letu že pričeli s t. i. antistresnimi programi za zaposlene. Usmerjeni so v prepoznavanje stresa ter k ukrepi'm za preprečevanje, odpravo, oziroma njegovo zjnanjšanje.« Oglašujte na Po» 03/ 89817 SO Vaš oylas bo lahko videlo 17.000 oospodinjstev Zlata vez Gorenj evi Notranji opremi Na pohištvenem sejmu, ki poteka od ponedeljka do konca tedna na sejmišču v Ljubljani, se predstavlja tudi Gorenje Notranja oprema, z najsodobnejšimi aparati pa tudi Gorenje - Za kuhinjo Delta multicolor, ki preseneča z sodobnimi oblikovalskimi trendi in povsem spreminja kulturo bivanja, so prejeli najvišje sejemsko priznanje Zlato vez Mira Zakosek ljub(iana, 6. nov-eniber- Ob e niso vedeli, da se bodo lahko na njej pohvalili z najvišjim sejemskim priznanjem. Njihov razstavni prostor je poln no-vosii, s pohištvom sledijo oblikovalskim trendom gospodinjskih aparatov in poudaijajo. da želijo postati tudi na področju oblikovanja pohištva prvi na svetu. Posebnost razstavljene študijske kuhinie Delta multicolor, ki sojo zasnovali v Gorenjevem Design centru v Velenju, je skladnost in funkcionalnost pohištvene opreme / inovaiivniin študijskim ichnološkim središčem kuhinje. Modno oblikovana kuhinja v trendni purpurni barvi in z inova-livnim lehnuli)^kim središčem o\> sega mokri vozel s shranjevahiimi volumni, center /a topkjlnu obdelavo živil in ser^rno mizo s popolnoma vgrajenim hladilnikom, ki ga upravljate na daljavo, »iehnolcv ško sredisče kuhinje je tehnično i/jemno dovršen družabni prostor, ki dru/ini ponuja novi) kvali-telo preživljanja skupnega časa, ko družinski člani lahko zares uživajo v obroku in druženju. Izdelek je zanimiv ludi za ljudi, ki se želijo izkazati kot vrhunski gostitelji, saj jim tehnološko središče v kuhinji omogoča, da se resnično posvetijo svojim gostom,« je o prednostih tehnološkega sredica dejal Anion Holobar iz Design centra. Gregor Verfaič, direktor podjetja Številne novosti Nove trendovske kuhinje iz Gorenja so Delta in Selena v programu Maries. Na področju kopalnic presenečajo z novimi dizajnsko oblikova-ninîi linijami Avon, Young in ťango, s katerimi zapovedujejo trende v b<ïrdo, bež, orehovi in 'wenge' barvi. Novi seriji ploščic /ebrano in Concave prav tako odlikujejo vzt>rci in barve \z šestedestih in sedemdesetih let. V pro gramu pohištva pa je trenutni prodajni hii Gorenja v Zahodni Evropi dnevna soba Contrast v barvi svetlega oreha v visokem sijaju, nov pa je tudi dizajnski program Xenon v beli ali črni kombinaciji z barvo oreha v visoko sijajni izvedbi. Letošnja novost je šc program spalnic Matrix, ki so ga nadgradili iz prodajne uspešnice dnevnih sob Matrix, po katerih posegajo predvsem predstavniki mlajših generacij, saj so kol ustvarjene za ljubitelje trendovskih barv, oblik in dizajna B (n:renjc Notranja oprema, je bil priznanja zelo vesel. Kuhinje so njifiov najmočnejši proizvodni program, Vsaktî leîo jih tiadgraju-jejo. pri tem pa upoštevajo najs(v dobnejse smernice na področju dizajna in inovativnih tehnoloških novosti. »Rizsiavljena študija teh-nok^škc^a središča kot kuhinje prihodnosti, v kombinaciji s pohištvenim ambieniom linije Delta tnulticnlor, je naš najnovejši obli-ktîvalski dosežek na področju p<> nudbe kuhinjskega pohištva, ki je v samem vrhu kuhinjskih trendov,« je dejal. Novosti pa je se veliko. Najaktualnejši Gorenj evi trendi se spogletujejo z oblikovalskimi podobami šestdesetih in sedem dese t ili let. vdahnili pa so jih v vse svoje proizv<>de - kuhinje, ko palnice. pohištvo za dom in keramične ploščice. Na podniÇiu kuhinj proizvajajo blagovni znamki Gorenje in Maries, v ponudbi pa je preko 100 različnih modelov, z različno postavitvijo in kombinacijo pa je lahko seveda vsaka kuhinja nekoliko drugačna, [/hirati je mog;>če ned sodobnimi» klasičnimi in rustikálními kuhinjami. Med pomembnimi novostmi so vrata hre/ ročajev, ki se odpirajo / rahlim pritiskom z roki). Posebnost so tudi kuhinjska korita, izdelana iz vrhun-skill kompizitnih mas iz naravnih materialov in vezi. 'ludi kopalnice se spogledujejo s preteklostjo, umivalniki so nameščeni na kopalniške omarice, kadi pa so večje in prostornejše in pogosto prosto stojijo v prostoru. Program keramike prav tako prilagajajo sodo bnim oblikovalskim trendom, številne vzorce in barve pa so povzeli po šetdesetih, Naiveč noVk)sti je pri stensti keramiki dimenzije 25 X 33.3 cm v kombinaciji s pri-padajočimi talnimi ploščicami kradratne oblike 33,3 x 33,3 cm. Vse skupaj pa dopolnjujejo z di-nien/ijanîi ploščic 20 x 20 cm. V programu mrzloodporne keramike pa Sli novost ploščice dimenzije 30 X i>0 cm. Vse več je v Gorenjevi potiudbi tudi ostalega pohištva za dom. Odlikuje ga fleksibilna sestavljivosi elcmcntcîv. ki omogoča, da si dom uredile po svojih z.anúslih. ■ Nova kuhinja Delta multicohrje pravo čudo tehnika in dizajna Letošnje novosti so na novinarski konferenc/ predstaviti Greta Kokot, Janusa Verdev^ Gregor Verbic, 4nton Holobar in Orago Erjavec. Velika jesenska akcija do. 30 novembra A Kuhinja Dana polepša vai dom CIR/INr fohtirtvtni íAdurtríja i.± Potzils Polz«li176s Murtrííski prodijilni 03/7037130 03/7037 fd1 infodgmnla WWM.9flf8RtSi Popusti, hitri I krediti, žrebanje! TURIZEM Golte pripravljene na zimo Snežni topovi so že na smučiščih, ko bodo padle temperature na minus 5, pa bodo začeli pobočja Golt tudi umetno zasneževati - Veliko zanimanja za predprodajo smučarskih vozovnic Mira Zakosek Toplo vreme se je zavleklo letos vse do konca prejšnjega meseca. polem pa so se temperature hitro spustile. Prve novembrske dni so bile celo krepko pod dolgoletnim povprečjem. Zelo na hitro smo morali /.ame-njati garderobo. Skupaj s pulo veiji In šali pa običajno poteg- i.o sezono smučišča ojprli v /a-celku prihodnjega meseca. Po bogatem naložbenem ciklusu pretekli dve sezoni so to poletje opravili zgolj vzdrževalna in obnovitvena dela. razširili so tudi zasneževalni sisiem, med drugim pa bodo lahko umetno zasneževali tudi smti-čisčc Ročka. Razširili so tudi restavracijo, in sicer so pokrili le- Golte so na zimsko sezono že pripravijonof takoj kot bodo tomperature padle^ bodo začeli pobočja umetno zasneževati. nemo na dan tudi smuči In drugo smučarsko opremo in se seveda začnemo ludl zanimati zalo, kako bo s smučarijo. M: smo pokukali na najbližje smučišče, na Golte, kjer sicer že nekaj časa v predprodaji ponujajo smučarske kane. V oktobru so bile 15 odstotkov ceneje, v tem mesecu pa jih boste dobili 10 odsloikov ceneje. In kakšno je zanimanje zanje? »Vesel sem. da precejšnje, kar okoli dese! odstotkov večje kol lani v lem času. To verjelno tudi zalo. ker ho pri nas smučanje dokaj ugodno, /a celodnevno karto bo namreč treba odšteti le 5300. medlem ko bo na Ri)gli m na Krvavcu 6000, v Krajnski Gori pa cclo 6 700 tolarjev,« pravi direkior (loh trnesi Kovač. Vodstvo si zelo želi še nek^v liko nižjih temperatur, ko bodo te padle pod minus 5, bodo začeli umetno zasneževati pobočja. Snežne topove so že pripravili. Seveda bi bilo ^e veliko bolje, če bi bila narava ludi lelos lako radodarna s snegom kot lani. Će bodo temperature primerne, računajo, da bodo ludi raso. kjer bo prostora zn 120 obiskovalcev. To so preleklo sezono najbolj pogrešali, saj so se na Golteh vrstile različne smučarske prireditve, ki so bile množično obiskane, a gostje niso imeli kje posedeli. Nov investicijski ciklus načrtujejo za obdobje do lela 2013. Razvojni program so žc izdelali, z njim pa bodo kandidirali ludi za nepovratna evropska sredstva. Postaviti želijo ^e eno se-dežTijco ter posodobili in razširili hotel- Kako pa je z lastnistvom Golt? Letos se je veliko slisalo, da jih Italijani, ki so polovični lastniki zapuščajo. »Lastnistvo je seveda sivar lastnikov, a kolikor je meni pt>znano, vsaj lo sezono Italijani ostajajo na Golteh- Res pa je, da oni pravijo, da se mora pr^djetje Golte postavili na noge, ustvariti dt)biček in iz njega oziroma kreditov. ki jih bomo sami vračali, Hnancirali naložbe. To seveda želi ludi vods!w\ A če se bomo odločali za večje investicije, bo potrebna tudi dokapitalizacija,« pravi Kovač. Opraviiilo! v prilog! Tolar objavljeni 26. oktobra je prišlo v reklami Zavarovalnice Maribor do neljube napake. Pravilen tekst se glasi; Zavarovalnica Maribor PRI/MA PI.US-enkratno naložbeno življenjsko zavarovanje s kapitalsko garancijo. Pri/adelitn se za napako iskreno opravičujemo. ■ Uredništvo Novost predvsem pestrejše aktivnosti Na Solčavskem v prihajajoči zimski sezoni še več radosti za tekače na smučeh - V poletni sezoni za tri odstotke več domačih in toliko tudi tujih gostov Tatjana Podgoršek_ PrN'e snežinke In nizke temperature so že zaprciile in naznanile prihod zime. upravljalceni in delavcem v smučarskih sredisčih pa jasno namignile, daje potrebno strnili priprave na novo zimsko sezono. Po zagolovilih Marka Slapnika s Turisiičnoinlorniacijskega centra Logarska dolina so na Solčavskem nanjo pripravljeni. I.epi jesenski dnevi so jim šli na roko, da so lahko posloriJi vse potrebno na progaJi za lek na smučeh, na obeh smučiščih, v zaključni fazi pa so tudi priprave sankaških pr dek <îd turizma kot v ostalih obdobjih. Se pa vsakokrat bolj trudimo, da bi ludl pozimi kanil v naš žep kakšen tolar vcč.< je še povedal Marko Slapnik. ■ Čista toplina Plina. Ut^oânleni naftni pDnlâenergdtaHûuâitovfto in oko^lu priiazjMS gonvo za ^revar^ vale^ doma. P^iČM pogo? posUmUb pAnohrwna in ^obev9pnnapQ8opr«8zni(jov8S.Prftdopp1ln8 do vaSe hl$e Je brez^ačen, vsi novi neJemnM pHnohrama pa doblsa se darilo • l&OOOSTTna prw^lačilnl ktftid Magna 2a nakup godva ď Katerton ćt\JQ na^ navsah Petrol9^h bendn-skih servis}) po Sloveniji. Oodatne infonnacl)8 na bœzpiacniétesWOSO ^ 66 In na www4)etrol^. 080 22 66 ^^^ peTnoL d.dj IZBERfTE MODRO SVOJO POT Zavarovalnica Maribor d.d.» trdna in zanesljiva vseslovenska zavarovalna družba, ki je vredna zaupanja išče novega sodelavca/sodelavko ZASTOPNIKA ZAČETNIKA za področje Velenja Č8 Iščete dinamičen, razburljiv, kreativen poklic in vas veseli delo z ljudmi, ste dinamični, ustvarjalni, komunikativni in željni novih izzivov, vas vabimo k sodelovanju. Pogoji za zasedbo: • srednješolska izobrazba (stopnja V) • vozniški izpit B kategorije • komunikativnost in dinamičnost poznavanje dela z računalnikom aktivno znanje slovenskega jezika dve leti delovnih izkušenj v prodaji Delovno razmeije se bo sklenilo za določen čas šest mesecev, s polnim delovnim in kasnejšo možnostjo podaljšanja zaposlitve. Nudimo: • kontinuirano izobraževanje • dinamično delo • stimulativno nagrajevanje • možnost izgradnje poklicne kariere Svojo vlogo z dokazili o Izpolnjevanju navedenih pogojev pošljite v roku 8 dni od objave oglasa na naslov: ZAVAROVALNICA MARIBOR d.d., Cankarjeva 3, 2507 Maribor, Služba za razvoj zaposlenih. O rezultatih izbire bodo prijavljeni kandidati obveščeni v roku 8 dni od sklenitve pogodbe o zaposlitvi z izbranim kandidatom. PRIDRUŽITE SE USPEŠNIMI Ponovitve in prehodi V Galeriji Velenje jutri odpirajo razstavo del akademskega slikarja Bojana Gorenca - Na ogled bo do 18. decembra njiliDVo sooCenje s sporočiloni, ki je vsíHVjjtíTic) v njihov proplol oblik. .Siikarsivo Bojana Gorenca reflektira to vseprisotiinsi, nci/bcžiiost vi/iialncga soočenja tako z niargi-nalnimi podobami mno/Jčnih medijev kol s kaui^niziraiiinii deli i/ zgodovine umclnosli. predvsem pa z raziičiiiiiii sistemi vizualne naracije in medijî^e posredovano5ii» ki so v njih včleiijene. Na njegovili slikah se prekrivajo, soočajo ali pa se fned seboj dopolnjujejo oblike, ki so po izvoru povsem različne... Pridite, poglejte in se sami pro pričaj le. ■ bš Veíerye - Jutri ob uri btidst gledalcev, za Stropnikova Votlina v glavi Velenje • Danes ob IX.40 uri bo književnik Ivo Stropnik v (»aleriji Velenje na glas prebiral svojo novo zbirko ljubiteljem poezije. NasKMI jo je »Naie mislim, votlina v glavi«. Izšla je v novi knjižni zbirki P()elikont)Vc Lire pri Književnim društvu lli&a poezije. Ivo Stropnik, kije letos avgusta dopolnil 40 let. živi in ustvarja v Velenju. Doslej je izdal ^est pesniških zbirk za odrasle, najnovejša je torej sedma. Napisal pa je ludi pet knjig za otroke, ki so jih miadi bralci zelo lepo sprejeli. Ob izidu najnovejše pesniške zbirke za odrasle Stropnik pravi: »V svojem štiridesetem letu pomlajevanja sveta, t^d lega ccm stoletja s poezijo, objavljam popotovanje skozi Štirideset votlin v glavi, v katerih včasih odmeva vsa pesem, največltrai pa od gluhih sten ne odmeva nič. To je knjiga žalostink. hvalnic, sprehodov in odînevov ter obenenî čeirla knjiga peten^knjižja Slovaijcnje melanholije in radoživi)sli. zajetega 1997 s knjigo absurda, beline in čreda v gnezdih Rose (A. B, D. slišanega 199K s knjigo rojstva, ljubezni in smrti v Daljavah (D) ter 2001 s knjigo sirahupa in ezopstva v poetičnem triptihu Triangel; sklenila pa ga bo knjiga sumov, ko bo zašumělo in zalrvavelo zanjo■ bà V vrtincu barv t Lof'- • Slovenj Gradcc, 4. november - Drago Šumnik - Luka. samostojni likovni ustvarjalec, le dni razstavlja v Mestni kavarni v Slovenj Ciradcu. V vrtincu barv je delovni naslov njegove razstave, za katero je likovno kritiko zapisala mag. Ivank?» Zaje - Cizej. Med drugim je poudarila lahkotno sproščenost Lukovega ustvarjanja. njegovo izvirnost, življenjsko radost in žefo po izpolnitvi in lepo i i. ki se lepo odraža v njegovih delih. Drago Šumnik Luka, doma iz Šošianja. je individualna likovna osebnost, ki išče iasino pot v CuDovnoLTro b^GMdVM^ svetu likovnega ustvarjanja, pri čemer mu je nesprejemljiva vsiljevanje tujih rešitev, V osemindvajsetih samostojnih razstavah se je predstavil na različne načine, zelo odmevna je bila razstav »kriievega pota«, tehnike slikanja na steklo, zelo blizu pa mu je abstraktni likovni izraz. Tudivlokraim razstavi Je moč zaznali napredek, ki je nenazadnje mogoče sad Luktjvega izobraževanja pri akademskem slikarju Štefanu Marflaku. Odprtje razstave je bilo preteklo sobNkaM^ (•ieiMiUi.MU0Ms»i ii Is |i 3 O 9 a. H " ft. Informacijeoprogramunaavtomatskemtelefonskemodzivnîku: 090 93 98 66 Rezervacije vstopnic: 03/42 41720 in 03/42 41722 KtíŤC-naiografl 61 pridríu|»jo pravKo do ^flgeesw progřimii ww^.planeMus.COm EngrottUftOO. C«sta y Ittttéfb )0*. Cetjr. P.L OnoiHttNB^ ^arm Tl4 Celie. Marftroka isS ï I i « i $ i V KOLONA Urbana oprema y Velenju uspesno iivi meseM sejem prodaje olniini plJuCi in vnese v mesto usp.xirjaini tie* mir. Vendar osm oko lej idiii zazna moleč element. Vaa stvar se namreč odvija pod nadsireški lesenih in kovinskih stojnic, pokritih z grdimi f)aryjiimi afi /)elimi plaxUcnimi ikwjavaini. Verjamem, da večino meiili obiskovalcev tržnice vsa stvar ni U ne nioii aH pa je nwgoče niti ne opazijo. Barvo in obliko teh plastičnih nadstreškov ftamreč. Mogane oprme vsakega mestnega okol/as Ufhand oprema elementi Javne opreme, kijih prebivalci inesra nporahUamo f>ri vsakodnevnem živijerýn. Običajno k urhani opremi prištevamo še klopi, ograje, luči, fXivršine za oglaševanje, riimiie za kolesarje, rrjika/je. koše za smeti, poštne na/)iralnike. itd. Tako kot določena cekisirm j)od(ý)a predstavlja ixxijetje. mesio. oltčlno ali pa držam, lako urimna oprema predsiC£\ljo odnos nekega okolja, družbe do okolja, v katerem živi. In v Veienju Je ta odna^i zelo zelo fxtmaitJkljiv. V oblikovanju in obliki ptxsameznih elemeniov nrbane opreme ni za.siedifi osnovne níečv riiti ali pa vsaj fiekuj dobrega okus(K Vrband o/>rema naj bi poleg estetskega zgleda nudila ludi udobno uixiralxi. a lega r Velenju nekako nikjer ni zaslediti. Boste rekli, da vsej t^' opremi v mestu nič ne manjka. Seveda ji ne maníka. a to ni probleoi. Problem je. ker ne služi do\'olj s\xi/emu namenu. Ali pa je enostavno ni zadosti. Uriiana oprema. r}amettjena PíXitku ali /w sedeîyu, niso le lesene deske na betonskih podstavkih, MožnosU ufK)r/be materialov in oblik so tukaj velike, a očitno neizkoriščene. Poleg olnčid^iih klopi hi pra\' lahko itostaviii ludi na.slone za liudi, ploščadi zu imedati aH pa mikro elemente, net-menjene z damo i^e proPesnija S maj sa, profesorja slovenskega in drugih jezikov, kol tudi dobrega poznavalca svetovne liieraiure. dobimo celotno sliko človeka, kije sposoben napisati zanimivo delo, kolje to, in vse njegove prejšnje knjige kratke proze. Šmajsove življenjske slikanice so sestavljene iz kaskad prožnosti njegove duševnosti. /ato lako lahkotno skače ali sega v vsa obd<^bja in jih ima poslikane v svojem, predvsem dobrem spominu. S tem v povezavi rojijo njegove misli prcccj močno, posebej v drugem sklopu njegove knjige. Tam kot slavist opisuje trenutke vredne spominov, kijihje vsoju svoje mladosti doživljal v Velenju, mestu, kije naslajalo iz premoga. In naj končam dobesedno z besedo Credo (stran 164), kar po latinsko pomeni Mc^litev - ali »verujem, ker lo presega razum«, je stavek krščanskega apologeta Tenu lij a ( 160 - 220 pred našim štetjem) in i av-loijevuni besedami: Ostala je sveta, presveta tišina trenuikov. în upa-nie • na odrešenje. Na vse listo dobro, najslajše. Upanje, da ne živimo samo ta svoi... Credo, credt>! Da, prav to nenehno upanje, ki nas pelje na cilj kot ívelilnik mornaria v najlepši Joniai^i pristan.« ■ Josfp Savski 107,8 MHz Glasbene novičke Racunovodkinja Suzana Suzana Brgl^z jc naša nova sodelavka. Ni več čisto »frisna«. korjc žc dala /a malico z« prvo plačo. Je nasâ računovodkinja. torlju se res dobro po- ojilm. domače. Vsi so mc sprejeli za svojo, kar nii je zdo vseč. saj zaradi tega lažje opravljam odgovoren posel, ki ni samo delo za računalnikom in prelaganje papitja. Nekatere ze likam, druge vikam iz spoštovanja, ne zaradi let, kol hi morda kdo mislil.« Večino svojega proslega časa namenja oin>-koma. nekaj malega tudi možu /oranu. »No. lo še ravno ni, upam pa, da bo kmalu. Piwko odlagava žc precej časa, a mislim, da bo kmalu dan» ko bova uradno zaktjnca.« Rada kuha. Ker jo med ledno m s pripravo kosila razvaja zlata tančica, se dokazuje. kako vešča kuharica je. med vikendom. Pred rojstvom otrt)k je igrala tenis, hodila na aerobiko, od vsega tega ji danes ostaja samo plavanje. In to zato. ker temu namenja zelo zgodnja sobotna jutra. Že približno 15 let vzirajain ne bunič nambe. če bo še naslednjih 15 lel. ■Tp ki ji ga je nataknil njen zaročenec. Neuspesno ga je poskušal sneti tudi Dohcriy. Šele s pomočjo zdravnika se ga je Mos-sova dokončno znebila, prstana namreč. Prsian je sicer po poročanju britanskega ubloida Daily Mirror vreden okoli 75 tisoč ev-rov, dogodek pa je sprožil tudi govorice o bližnji poroki para. Plodní Julio španski pevec Julio Iglesias (6?) in njegova dolgoletna življenjska sopotnica Nizozemka Miranda Rijnsburger že petič pričakujeta naraščaj. Tako bo veliki ljubimec, ki je svoj čas slovel ludi po podatku, da je uspel tako ali drugače omrežili več kot lisoč žensk, že osmič postal očka. / Isabelo Preysler, od katere se je ločil leta 1978, ima iri oimkc. z 41-lelno Mirando Rijnsburger. na kraf ko m. NINAOSENAR Sanjska ženska Nina Osenar $e poskuša tudi kol p^vka. Posnela je rfrb skladbo Moment Like This, 23 katero stoji produkcijska skupina Club b Vehicle Production, ki jo sesta^ja nekaj članov skupine Leeloojdmdis. MAK£ UP 2 Snemajo nove skladbe. Kako Tvenijo nove skladbe s sedemčlansko zasedbo, bomo lahko slišali konec meseca, ko bo prišla v eter prva skladba z naslovom Moja navodila. Producentsko palico tudi tokrat vihti Dejan Radičevič. ERIBLUZIT Pod tem imenom dekjje nov duet na domači glasbeni sceni. Če vam je blizu koroško narečje, boste ime dua gotovo razumeli (Nehaj nakladati). Sestavljata oa konceptualni umetnik Catbríyur in glasbenik s 25-letnlm glasbenim staiem Bogo, ki obljubljata, da ne bosta s metila slovenskega glasbenega prostora. LEPI DASA Po uspešnem nastopu na festivalu MMS snema novo skladbo. Tokrat jo je posebej 2anj napisal nihče drug kot Domen Kumer, skladba pa nosi naslov Plačilni dan. SIDDHARTA& NAIOSSAION Vse bližje je nastop skupine Siddharta v Velenju. V okviru promocijske turneje Pet rol ea bodo v velenjski Rdeči dvorani nastopili v petek, 17. novembra. Pred njihovim nastopom bodo občinstvo ogrevali domačini n ai o ssaion. Evropske glasbene nagrade MTV 2006 v danskem Koebcnhavnu so minuli četrlek zvečer podelili M IVIivropske glasbene nagrade (EMA). Justin Timberiake. gosii-iclj 13- podelitve teh nagrad, je bil proglašen za najboljšega pcvca in najboljšega pop izvajalca. Duo Cinarls Barkleyje dobil iiagmdo za najboljšega novega izvajalca in najboljšo pesem. Najpomembnejše nagrade so osvojili še Depe-che Mode za najboljšo skupino, Red Hot Chili Peppers za naj-bopi album in Chrisiina Agui-lera za najboljšo pevko. Zmagovale8 v kaiegoriji Besi Adriatic Aci so izbrali i glasovanjem prek spletne strani. Izbirali so lahko med Aleksandro Kovač, nd Piemenitini, Oba brez besed. »Vesta kaj! Analize bomo že opravili in te bodo pokazale dejansko stanje. Takrat bomo tudi poračunali. A že na prvi pogled se mi zdi, da iz vaju župana ne bo.« 9. novembra 2006 Herman Arlič (kot županski kandidat SLS poraženec prvega kroga v Vele> nju) se pripravlja na slikanje s svojim šefom, Janezom Podobnikom: »TI, Herman, kot veš, te zelo cenim. Pravzaprav te izredno cenim. Zato te tudi podpiram« Te podpiram v dobrem in te podpiram tudi v slabem. Te bom podpiral vedno. To lahko obljubim. Samo na tejle sliki se ml pa zdi, da bova malo preresna.« I Priprave Velenjska kandidata za župana ua različne načine nabirata kondicijo za drugi krog. A njuna zmaga je v veliko meri odvisna od »navijačev«; nekateri so že kar nekako utrujeni. Heroj Soštanjska »herojska« cesta je obnovljena. Pra« vočasno. Bomo videli, komu bo pomagala do »herojstva«. Nove površine Kmetijska zadruga Ša* leške doline se pripravlja na novo sezono dela, ko bi rada imela še več povr* sin. Zato se je odločila še za zimski vrt. Vendar na njem ne bo česa pridelovala, ampak bi rada čim več prodala. Napihovanje Glede na to, kako so se nekateri napihovali ob volitvah, bi lahko pri nas imeli več pihalnih orkestrov. A kaj ko pri teh igra pomembno vlogo uglašenost. Hiti počasi Gradnja tretje faze pokritega velenjskega bazena se zdaleč ni »pod streho«. Očitno Vegrad vsepovsod bolj hiti kot doma. Kaj je bolje 1. november je bil za nekatere v Zgornji Savinjski dolini res dan žalovanja. Zapustil jih je Matjaž Le-nassi. A nekateri menijo, da je še vedno bolje, da jih je zapustil ta direktor, kot da bi jih ves BSH Hišni aparati. Ugrobitev Nekateri se bojijo, da se bodo šmarški fantje in možje znašli pred varuhom človekovih pravic. Slišali so namreč, dâ nameravajo le-ti zapreti ita-Hjansko gospodično. Resnica je malo drugačna: okoli 92-letne italijanske ^»gospodične« nameravajo le postaviti ograjo. Za koga so vislice Med Kučanovim obiskom kulturne^ doma je na odru visela vrv z zanko. Nekateri so se spraševali, komu je namenjena. »Če v petek ne bo uspel tehnični pregled, se ve, komu je namenjena!« je stvar pokomentiral Vlado Vrbič. Mini krilo je dovoljeno Pred približno 30 leli s<) v Južni Koreji uvedli «zako» o nctlasloj-nosLt«. kije prepovedoval n<^šenje drznih oblačil, med drugim ludi minikril in vročih hlačk. VcasiJi so lahko policisti dcklcia. ki so bila po zaki)nu ueUoslojno obieceua, celo arelirali. Na udaru pa nm bila le dekleta, ampak ludi fanlje - če so imeli mlademči predolge lase. so pi>Iicisii vzeli v roke skaije in jih posiri^li. Oblasli v Južiii Ki^reji je molilo celo. če so ljudje plesali na krajih, kjer io ni bilo dovoljeno. Zastarele prepovedi sn uradno osiale vvcijavi, a jih od KO. lei. ko seje država začela bolj odkrilo spogledovali z demokracijo, niso več uveljavljali. Južnok(irejski uradniki pa se sinajajo, da je zdaj napočil čas za spremembe. Dokida. ki želijo pokazali bodo odslej lahko brez skrbi nosila niinikrila, uradno pa bodo dovoljene md: vrořc hlačke. Čudežne spodnjice Na pomoč vsem moškim, kijih skrbi velikosi njihove mo^kosli. prihajajo čudežne spodnjice. Ideja za kolekcijo naj bi nasiala kot odgovtir na kolekcijo ženskih modrcev, ki povečajo velikosi oprsja, bolj znanih pod imenom wonderbra. Čudežne moiske spodnjice so tako dobile ime woiideijoek, čeprav kreaioiji priznavajo, da so idejo pravzaprav dobiii od kupcev samih, ki so se naveličali enoličnih in staromodnih spodnjic ter sami predlagali la izum. Od predstavitve izdelka do danes so prodali okTog 50 li-soč primerkov, večinoma prek in-terneine prodaje. Oče dobrodošle iznajdbe je dejal, da je največja p oseb nosi wo ude rj očka prav v tem, da ni nobenih blazinic, obročev ali vrvic, temveč blago in kroj sama poskrbita /a dober videz. Zaljubljeni labod Kako je hudo, če si zares zaljubljeni Tako kot je zaljubljen čr- nega laboda Peter, ki zaradi svojo zvestobe pedalinu v obliki laboda ni hniel odleteli na jug. Biologi so ga zato preselili v živalski vrt. z njim pa odpeljali tudi njegovo plastično ljubico. Strokovnjaki so povedali, da je redek avstralski labod več kol eno leio kaz^l znake nore z a ljubljen osU: svojo umetno tL C It lepotico je častil, plaval okoli nje, ji čivkal ljubezenske napcve in jo branil pred vsiliivci. Direktor živalskega vrta je pojasnil, da bo labod v plastično lepotico najverjeineje zaljubljen vse življenje. »Ubodi se zaljubijo Ic enkrai v življenju in s svojim paruierjcm vztrajajo do konca svojih dni.« jc dejal. Kako sta si razliv Namen projckla jc na prakiičn usposabljanju v lujini priclt>bl(i poleg deiovDih j^e jezikovne in kuliLinic izkušnje. Cîrega je povedal, da je najprej opravljal trimesečno prakso v enem od slovonskili podjetij, saj ni vedel, ali mu bo uspelo s prijavo/a Grega Podbregan "Poleg deiovnîh ižkušenj sem pri opravljanju delovne prakse v Nemčiji poglobit svoje znanje nemškega jezika, spoznal pa sem tudi družbeno'kuitumo dogajanje tamkajšnjega okolja.o tujino ali ne. Pa mu je. «To je pri-lo/nost, kije ne ka/e zamudili. Precej sem se naučil, pridobil, bogatejši sem za spoznanja, ki mi bodo zanesljivo prišla prav pri opravljanju dela v prihodnje.« E*rakso je opravljal od srede julija do srede oktobra v zasebnem računalniškem podjeiju v [x3ipzígu, bival pa jc v šiudeniskem domu skupaj s studenti iz drugih evrop-skili držav "Delo na st)dobni P1IP lehncîlogiji mi je bilo v užitek. Nisem programiral kar ija v en dan. ampak sem izdelal spteino siran, s katero bo lahko moj -»začasni« delodajalec sedaj služil" /a tjpravljcno delo ni dobil plačila. a se mu je delodajalec t^ddol-žiUako, da niu jepopesiril bivanje v Nemčiji z ogledom marsikaterih kuliurnih. zgodovinskih, turističnih in se kakšnih zanimivosti. »Izkušnjo priporočam vsem nadaljnjim generacijam,« Redni študcni drugega letnika velenjske višje strokovne šole, ki sedaj piše diplomo, jc prepričan, da pri iskaiQU službe tie bo imel lezla v. Poleg certifikaia o opravljenem praktičiiem usposabljanju bo namreč k življenjepisu lahko priložil še Iiuropas - neke vrste »delovno knjižicoii, s katero bo dokazo» val, da žc ima delovne izkušnje v tujini. Zgodbe iz šolskega nahrbtnika Kaj I j sem videl (v solskî knjižnid) Piše: Marjan Marinšek Sola je imela tudi svojo knjižnico. Pravzaprav jc bila to samo omara v kotu tretjega razreda s knjigami, zavitimi v moder pak papir. Odprta je bila eno uro na leden in je ponujala predvsem knjige sovjetskega po reki a . Na zgornji polici sta stali knjigi »Blešči se jadro mi samotno« in »Deček Iz Leningrada«. Naprej v Zgornji vrsli je bila »Tovarišija Petra Clrče«, v kateri so mladi z združenimi močmi popravili mlin in ga predali vaSČanom 1er »Umur in njegova komanda«, ki je bila nagrajena s Stalint>vo nagrado. Za knjigo »Kako je človek postal velikana sem mislil, da bo nekaj takega kol Guliver med pri-ilikavci in velikani, a je govorila čisto po snvjelsko. Na srednji polici so se ponujale sovjetske knjige, ki so sc redko izpi)sojalc: »Dva kapi lana«, »Zgodbe o Leninu« »Sibirske povesil«, »Zgodbe iz mtîjega življenja.« Nekoč je v razred stopil S(3lski upravitelj in dejal: »Na §olo smo dobili knjigMuhasie pr>-povedkCíí. Scliškarjevi »Tovarii^i«, »Partizanske pripovedke«, -^Spo-mini na partizanska leta<', Ribiči-čcva »Unče in Binče«, Ingoličeva »Udarna brigada« in druge. Največji naval pa je bil na knjige, ki so stale na spodnji polici in katerih ovilki so bili precej zdelani, listi pa so imeli tudi usesa: l.evsli- kov Martin Krpan: Bevkovi Pa-stircl, »But a Ici Frana Milčiiískega, Sicnnkicwiczeva V puščavi in goščavi. Marka Twaijia Kralje\ač in berač,Trije možje v čolnu in Junaki Pavlove ulice« ki je bila že čisto prava pobalinska knjiga dečke in ki seje v moji domišljiji dogajala kar na našem dvorišču. Nekega dne je prišla na šolo velika, ird<î vezana knjiga, ki bi jo naj brali lako najmlajši koi sis-rcjši pioniiji. Izstopala je po rumeni barvi in po naslovnici, na kateri so bili ko lažno razporejeni: dolgovrala žirata, vlak, avion, ladja Partizan, Kremelj z rdečo zvezdo na vrhu In ena opica. Njen naslov: Kaj sem videl. To pa je bila od sile poučna knjiga, fcprav narejena po strogem sovjetskem modelu, je bila vendarle prijaznejša od drugih in imela je veliko risbic. Poučila me je o mcsiu, železnici, morju, ladjah, letalih, ribah, sadju, otroških vrtcih in a gozdu. Oe si odmislil rdečearmijce in Stalina, pretirano poudarjeno bralstvo s sovjetskimi pioniiji in ljubko življenje v kolhozih. si lahko iz knjige prerisoval zdaj lo, zdaj ono za prirodopisni in zemljepisni zvezek. Glavni junak knjige je bil deček Aljoša. «>Aljoša je velikokrat spraševal ZAKA.I, zato mu je mama rekla /akaj-ček. Zakajček bi rad videl Stalina. Mama ga po uči. da Stalin dela za zidovi Krem Ija, kjer stanujejo najvažnejši ljudie in ga zato ne more obiskati, ker neprestano dela. A /akajček hoče k Stalinu, ko ne bo več delal. Mama pravi, da Stalin tudi po delu še dela. Zakajček spet priganja, da bi ga šli obiskal potem, ko bo končal tisto delo po onem drugem delu, a mama pravi, da .Stalin nima časa, ker dela tudi ponoči. Takrat lahko namesto Stalina vidi zvezdo na vrhu Krem Ija. v kateri se zvečer pri^e luč Ko sem bil star dvanajst let in je začela izhajat) Knjižnica Sinjega galeba, je postal svet naenkrat drugačen. ■ Končno dočakali dan D V KS Ravne bogatejši za še 600 metrov povezovalne ceste - Veiiko naredili v zadnjem obdobju, veliko izzivov še čaka Tatjana Podgoršek Pristaja, 5. novembra - Napis -»urejene ceste • varna vožnjam je v krajevni skupnosti Ravne v zadnjem času dokaj pogosl. Tudi minulo nedeljo zgodaj popoldne so ga postavili pri domačiji Trap na cesti od Pristave do razvalin gradu Torhienek, kjerjc bila pri- st) cesto skozi zjiselek Pristava začeli obnavljali že leta 1974 in jo obnavljali postopotna vse do danes. Izrazil je prepričanje, da bo zaselek v prihodnje zaradi posodobljene ceste turisiično še bolj zanimiv in prepoznaven. Po besedah Erne Obšteter, predsednice KS Ravne, so v zadnjih Iclih namenili za sod(v KS Rřivne ima v šoštanjski občini najbolj razvejano cestno infrastrukturo. KJjub dosedanjim precejšnjim vlaganjem vanjo se bodo - po mnenju šostanjskega župana Milana Kopušarja • krajani še oglašali na občinski upravi, saj vse ccstc nc zadovoljujejo potreb krajanov. »Mislim, da smo v zadnjem obdobju v občini ložnostna slovesnost ob otvoritvi približno 600 nieirov dolgega cestnega odseka. Naložba je veljala 10 milijonov tolarjev, v celoti pa jih je zagotovila Občina Šoštanj. »Kcmčuo smo uporabniki te ceste fn vsi, ki obiskujejo naše turistične. zgodovinske zanimivosti in prireditve dočakali dan D,« je v nagovoru precejšnjemu številu zbranih krajanov dejal Drago Kotnik, eden od zaslužnih za naložbo in predsednik lurističnega društva Pristava. Koije povedal. bnejše poti kar precej denarja. Tudi v prihodnje nameravajo to počeli, čeprav imaj(í v kraju še druge potrebe. Pred njimi je izgradnja novega doma krajanov, kanalizacijskih omrežij, «Ceste pt>vezujejo ljudi in upam, da bo ta v prihodnje še holj povezovala krajane KS Ravne in CJaberke in pripomogla h kakovosttiejšemu življenju njenih uporabnikov.^ Zahvalila seje krajantmi, ki so podprii prizadevanja, in Občini .iošiaiij, kjer so naleteli na posluh za svoje potrebe. Z otvoritvene sfovesnosti precej postorili, čeprav nekateri trdijčeh.« Kot je povedal Komik, je društvo začelo uradno delovati leta 1996. Združuje krajane Raven iu sosednje KS Ciaberke. v tem tre-nulku pa šleje bli/u 50 članov. Je član Turistične zveze občine Šoštanj in sodeluje pri izvedbi njenih projektov, kot so Kaiariinn in Šmihelov sejem, pusini karneval in podobno. V svojem okolju pa življenje sokrajanov poskušajo obogatiti s prireditvami, kot so prvomajsko srečanje občanov občine Šoštanj, ki prerašča občinske okviije» z obujanjem običajev jajčerija, kuhanjem oglja ter Žga- Dre^o Hotnik: - Nasi tradicionalni prireditvi • prvomajsko kresovanje in kuhanje oglja - presegata občinske meje.*< njckuho, zadnjo nedeljo v avgustu pa običajno pripravijo veselico ob zaključku poletja. »Orga- niziramo očiščevalne akcije, urejamo bankine, pomagamo pri promociji kmetije odprtih vrat Apatovih ter možnost ogleda divjadi pri Kedinekovih. Naša skrb pa so razvaline gradu Forhteiîek in opuščeni premogovniški rov. Vredna sta ogleda.« O svojih osrednjih aktivnostih in zanimivostih je društvo pred dvema letoma izdalo zloženko v slovenskem, letos poleti pa še v angleškem jeziku. Poleg že omenjenih aktivnosti načrtujejo za prihodnje leto obnovo smerokazov in tabel, ki so jih namestili pred leti. povezali pa so se z Zavodom za spomeniško varstvo Celjem Na gradu Forhie-nek so pred porušitvijo živeli pro-tesianlski duhovniki, ki so imeli med drugim zanimivo kapelico iu zvonik. Oboja bi radi uredili ua razvalinah, o tem pa bi se radi dogovorili s strokovnjaki 2s-voda,« Je še povedal Drago Kotnik, predsednik Turističnega društva Pristava. V SREDISČU «»^ÍAS 9. novembra 2006 Kako neboleče pogledati v človeško telo? Bolezen. Slabo počutje, Izguba moči, zaskrbUenost in strah. Včasih bolezenski znaki minejo spontano, ob resnejši bolezni pa moramo k zdravniku. Za postavitev prave diagnoze in začetek zdravljei^a bosta le izjemoma dovolj samo razgovor pri zdravniku In klinični pregled. Napotili nas bodo na dodatne laboratorijske in številne druge preiskave, ki bodo zdravniku natančneje razkrile vzroke in stanje naše bolezni ter mu pomagale pri izbiri najugodnejšega zdravljenja. Brez kukanja v človekovo telo danes žal ne gre. A kako to narediti neboleče? Wllhem Conrad Roentgen je novembra 1895 med preučevanjem katodnih žarkov odkril novo vrsto sevanja, ki jih je imenoval žarki X Samo tri mesece je minilo, ko so v bolnišnici v ZDA že napravili prvi klinično uporaben rentgenski A f ^ r à-"M CT srca in koronarnih žil posnetek. Tehnologija se je skozi stoletje izboljševala in klinično pridobivala veljavo. Preiskava je še danes zelo uporabna - od najpreprostejšega slikanja kosti do zahtevne računalniške tomografije. Pri enostavnem rentgenskem slikanju rentgenski žarki potujejo od rentgenske cevi. kjer nastajajo, skozi organ in se prestrežejo na rentgenskem filmu. Na mestu zadetka film počrnijo. Ker so tkiva različno gosta, različno prepuščajo rentgenske žarke, zato je počrnilev filma odvisna od energije, ki jo žarki ob stiku s filmom še imajo. Kadar potujejo skozi pljuča, je film črn, ko pa gredo skozi kost, je bel. Glede na različne odtenke barve, od povsem bele do povsem črne, se na filmu zariše slika presvetljenega organa. Žal je slika le ploskovna v eni projekciji in nam ne daje vtisa globine. Organ moramo zato poslikati najmanj z dveh strain. Za natančno diagnostiko pa je pogosto tudi to premalo. Povsem drugačne možnosti nam daje računalniška tomografija (CT = angleška okrajšava za computed tomography). Preiskovani del telesa slikamo z več strani. Rentgenska cev kroži okrog telesa. Bolnik leže na mizo, ki potuje skozi centralno odprtino v rentgenski cevi. Hkrati merimo še prepustnost telesa za rentgenske žarke. Meritve in računalniško ustvarjena slika nam pokažejo, kakšna je notranjost telesa. Slike so takšne, kot da bi človeško telo narezali na tanke rezine in si jih ogledali (iomo=gr§ka beseda za "rezina", graphos=slika). Novejši CT aparati so računalniško zelo zmogljivi in v klinični uporabi omogočajo 64 rezov v sekundi. Preiskava je posebej primerna za odkrivanje bolezenskih sprememb vglavi, hrbtenici, skeletu. Transakcijski račun: 01100-6030279155 Sklic: 00 930004 Namen: za CT CT ledvenih hrbtenic in medenice trebuhu in prsnem košu. S takšno tehnologijo je mogoče slediti dinamičnim spremembam in slikati tudi gibljive organe v funkciji. Lahko si privoščimo prostorsko rekonstrukcijo in virtualno pregledovanje votlih organov. Na zaslonu lahko potujemo skozi organ, kot da bi se vozili v helikopterju. Dogajanja v našem telesu tako niso več skrivnost. Natančnost aparature omogoča odkritje majhnih, nekaj milimetrov velikiii začetnih rakastih sprememb. Zgodnje odkritje hude bolezni vedno pomeni tudi večjo možnost popolne ozdravitve in boljšega preživetja. V primerjavi s staro tehnologijo, ko v žili vidimo le odlitek kontrastnega sredstva, s katerim med slikanjem napolnimo žilo, lahko sedaj vidimo tudi žilno steno in dogajanja v njej. Pravočasno lahko rešimo težavo grozečega strdka, ki se bo vsak čas razpočil in zaprl svetlino žile. Tako lahko preprečimo nastanek srčnega infarkta ali možganske kapi. Slikanja žO s klasičnimi katetri bodo v bližnji prihodnosti v veliki meri odpadla. Metoda postaja že danes vse bolj terapevtska, ko zožene žile s posebnimi katetri, ki imajo na konici balončke, širijo ter vanje po potrebi vstavljajo žilne opornice. Prednost CT je v njegovi natančnosti in izredno ostri sliki. Za preiskavo se odločimo, kadar je treba prikazati organe, kijih je težko prikazati z drugimi slikovnimi metodami ali pa to sploh ni možno, denimo možgane. Indikacija za CT je tudi, ko druge metode ne zagotovijo zanesljivih dokazov o bolezni, klinična slika pa kaže na bolezenski proces, ki bi ga bilo morda možno ozdraviti z opera- cijo. Pogosto tudi takrat, kadar so si podatki, zbrani s pomočjo drugih preiskovalnih metod, nasprotujoči ali pa premalo zanesljivi za dober načrt in zanesljivo izvedbo operacije ali drugih oblik zdravljenja. Ker moramo pri CT bolnika presvetliti z rentgenskimi žarki z vseh strani, je doza sevanja, ki jo bolnik prejme, velika. Zato se za preiskavo zdravniki odloČijo v primerih, ko je nujno potrebna (diagnosticiranje raka, srčni infarkt, možganska kap, krvavitve, poškodbe organov) in bolniku omogoča boljše preživetje oziroma brez preiskave učinkovito zdravljenje ni mogoče. Katero preiskavo torej izbrati? S katero kar najbolj učinkovito in čim manj škodljivo pokukati v človekovo telo? Pogosto jih bomo potrebovali več: poleg enostavnega rentgena in ultrazvoka zadnje čase vse bolj nepogrešljivi CT, morda celo jedrsko magnetno resonanco ali pozitron-sko emisijsko tomografijo. Klasično rentgensko slikanje dobro loči med kostmi in mehkim tkivom, z jedrsko magnetno resonanco pa dobro vidimo porazdelitev vode po telesu. Ultrazvok je zelo dober CT skeleta za preiskave mehkih tkiv. Pri pozitronski emisijski tomografiji lahko opazujemo dinamiko procesov. CT natančno loči med tkivi, tudi mehkimi, in omogoča dobro prostorsko ločljivost. Zelo pomemben, pogosto odločilen, je pri zgodnji diagnostiki tumorskih razrasti na pljučih. Zgodnje odkritje procesa pogosto pomeni tudi kompletno ozdravitev. Pri oceni aierosklcroiskih sprememb v žilah i CO 5 CT pljuč CT srca bo še posebej dobrodošel. Poleg zožitve žile nam izredno lepo prikaže tudi notranjost strdka. Vsi strdki, ki grozijo z razpokom in posledično zaporo žile, bodo tako lahko pravočasno odstranjeni. Rezultati posameznih preiskav se med seboj dopolnjujejo in zlivajo v mozaično sliko, ki zdravniku pomaga razvozlati bolezensko stanje in mu daje odgovor, kako in s čim najbolje zdraviti. Brez kukanja v telo torej ne bo šlo. Da bo le pravočasno, učinkovito in neboleče. In da bo korist večja, kot so lahko stranski učinki. Vesel bom, ko bomo tudi v naši domači bolnišnici pričeli uporabljati CT, ki bo pomembno prispeval k zgodnji diagnostiki in učinkovitejšenm zdravljenju. Prisluhnimo povabilu in se pridružimo akciji: Za nmje zdravje gre - dariyem za CT. ■ Print. Janez Poles, dr. med.-internist »Oskrba za vsakogar« - tema svetovnega dneva diabetikov 14. november je se svetovni dan diabetikov - Proslava v Velenju že v ponedeljek, dan kasneje v Ljubljani 50-letnica Zveze diabetikov Slovenije - Velenjsko društvo še povečuje število članov Veleiye - Sladkorna bolezen je zagotovo bolezen sodobnega časa. saj se število bolnikov nenehno povečuje. Ker lahko bolniki s to kronično in neozdravljivo presnovno boleznijo veliko za svoje boljše počutje naredijo sami, se združujejo tudi v društva, kjer se trudijo, da jim pripravljajo številne aktivnosti. V Velenju društvo diabetikov v zadnjih letih zelo dobro deluje. Zagotovo tudi zato, ker je predsednica Romana Praprotnik zelo aktivna in se trudi članom društva pripraviti čim več zdravih aktivnosti. Tudi zato se bo Romana Praprotnik kot predstavnica Slovenije v začetku decembra udeležila svetovnega simpozija diabetičnih bolnikov v Južnoafriški republiki. Z njo smo govorili pred bližajočim se svetovnim dnevom sladkornih bolnikov. To bo letos potekalo na temo Oskrba za vsakogar. Romana nam je v uvodu povedala, da se marsikdo ne zaveda, kako hude posledice lahko ima sladkorna bolezen, če bolnik ni pripravljen sam sodelovati pri zdravljenju. »Vsake tri sekunde na svetu umre en človek zaradi posledic sladkorne bolezni, kar je grozno. V Šaleški dolini lahko rečem, da nekateri bolniki naredijo veliko zase, drugim pa je malo mar. To lahko ponazorim s primerom. Z okulistom dr. Marjanom Irmanom iz Žalca in našim diabetoiogom dr. Damjanom Justinekom smo se odločili, da našim članom omogočimo brezplačno slikanje očes- nega ozadja. Diabetes namreč zelo pogosto hudo prizadene prav oči. Lahko rečem, da sem bila zelo razočarana, ko sem klicala člane, če bi šli na to slikanje. Mnogi niso hoteli slišati za to, drugi, tisti, ki jim je mar za njihovo zdravje, pa so se povabila razveselili.« Romana je že dolgo diabetik, vsakodnevno odvisna od inzulina, zato pozna številne težave bolnikov. Čeprav ni strokovnjakinja, nam je povedala: »Pri sebi seru začela najprej opažali okvare na očeh, ki so zelo velike, saj sem na eno oko skoraj slepa. Najpogosteje pa bolniki čutijo visok pritisk, mravljinčenje nog. hladne noge. Će imamo okvarjeno očesno ozadje, je to ponavadi že povezano tudi z okva- V začetku decembra bo izšla tretja številka Šaleškega diabetika, na katerega Je Romana Praprotnik zelo ponosna. rami ledvic. Zato je zelo po-ineriibiio, da sladkorni bolniki redno hodimo na preglede k okulistu, tudi na laboratorijske preiskave. In pomembno je gibanje.« Romana je vesela, ker se je število članov v Društvu diabetikov Velenje še povečalo. »Vesela sem, ker se nam je pridružilo veliko mladih članov. Za njih poskušam vedno pripraviti kaj posebnega, saj se mladi prepogosto skrivajo za svojo boleznijo, delovanje v društvih jim ni tako blizu.« Sicer pa so letos v društvu pripravili medijsko odmeven dobrodelni koncert v Rogaški Slatini, ob letošnjem svetovnem dnevu diabetesa pa so pripravili tudi odličen plakat, ki ga želijo predstaviti čim širšemu krogu Ša-lečanov. Romana Praprotnik je očitno svoje delo znala predstaviti tudi v slovenskem merilu, saj so jo na Zvezi diabetikov Slovenije izbrali kol predstavnico društev na letošnjem svetovnem kongresu diabetikov. Ta bo od do 7. decembra v Južnoafriški republiki. »Mislim, da smo res najboljši v Sloveniji in smo edini, ki imamo šolska tekmovanja o znanju iz V torek, 14. novembra, bo 6 predstavnikov velenjskega društva obiskalo proslavo ob 50-letnici Zveze diabetikov Slovenije v Ljubljani. V ponedeljek pa bodo v Domu za varstvo odraslih, s katerim društvo odlično sodeluje, pripraviti proslavo. Program bodo pripravili varovanci doma, v uvodu pa bo zapel simpatičen pevski zborček Zvončki. V nadaljevanju bodo pripravili tudi delavnico, na kateri bo sestra Irena iz Bolnišnice To-polšica prikazala izračun ogljikovih hidratov v zdravi prehrani. sladkorne bolezni. To bo tema, ki jo bomo predstavili tudi na svetovnem kongresu,« iiaiii je še povedala Romana, ki se na pot že pripravlja. Slovenijo bosta na kongresu zastopala še dva zdravnika. ■ bš SPORT IN REKREACIJA Prva zmaga Elektre Esotech Bodo v soboto kos tudi Lašcanom? KoJark^iji lleklfc fisoledia so srednje čcu (c^ kro^ cxJigrali /c prcf ČcLTiek, Nh ^osiovarue v /agoijc so sc odpíTkviii s lezko nalogo, saj so imeli za seboj iri /apt^rednc pora/c. Praivsein zaradi bí)ljše:ga ra/poltr/erua v ekipi jc Wo nuino, da sc Soslanjćani lokrai pnkažejo v iwrsuii i/vcdW in prvič Icitw osvf^ijo obe (očVJ. lako se jc uidi zgtKiila. Doniafi k dobili kar z 20:V iiadaljovar^ju pri kawrih so hiJi iwjbtJlj rd/p{řlo?ciij hrèm. Ncdeljkovic, C'nicr in MihaliC. sajno sc /adráli visok<> l^wlnosi Ob kcHîco jc laliko ircncr Biijan l^ić pril(í/Jioí:i iikii nekaicriiîi tiilajsiin, ki siccr ne dobijo toliko priložnosii za l'ickira rsoíech, ki je lokjal igrala brez kucigaja, je ol> koncu zasluženo slavila s 76 : 50. Ta zjiw^ iniři se loDko večjo vrednt^si. će se spomnimo, da jc bilo /agoi;ic do tega kroga se neporazeno. Uspeh v /agiedaj ^elo optimis lični piicakujejo sobotno lekmo t /laloRv gom iz l^kega. ť'aká pa jih vse prej ko( lahko m izl.ašktígabi>vsobotot:íí 19. im, pred lem pa sc obeta zanimiv ki>šarkarski lumir veteranov. | tr Šmartno jesenski prvak Bodo prezimili na prvem mestu? - V zadnji letošnji tekmi v soboto z Bistrico v îîiajcrski nogiimctni ligi so konec prejšnjega ledna (xHgrali leknie 1.^. (zadnjega jesenskega) prvcii.sivctiega kroga, vcnclar nc^omciaši še nc bodo (xlsli na zimski <'>dmcîr. Kí>nce tega ledna bcxlo «ligrali áe lekme 14, ozin>mii prvegii spojniaUanskcga kroga glede na lo. da jim vremenske razmere lo dovoljujejo. S lem se boóo izognili njorebiini presiaviivi spomhidanskcga tlela prvenstva /aradi dolge /ime. kol seje u> zgodilo v prejšnjem prvensiv\i . Pci lem krogu so najbolj zadovoljni nogometaši J^marlna 1928. (joslili so Onno^ in se s peto zaporedno /magti (2 : 1) povzj^li n« vrh pj venstvene Icslviee. Na njem so zanjenjali Rngaška, Obe moštvi injata po 27 točk, vendar imajo SmarCani boljši gol razlikiï. Na lietje mesio so zdrknile /reče, ki so v lem krtîgu doi^ivelo naiinijSi letošnji p gomeiašem Bistricc. Ob nadaljevanju zmagovalnega niza bi še bolj zadwoljni odšli na zaslužen zimski íKlmor in se poiem prav lakii z V{>-likim elanom pripravljali /a dnigi del prvenstva.« ■ Najhujši jesenski poraz v soboto v Velenju (ob 16.00) nogometaši iz Ivančne Gorice - Bodo igralci spoštovali dogovoť? Nedavna menjava treneijev v velenjskem Rudaiju za ztlaj še ni preporodila moštva. Po osvojeni točki v prejšnjem krogu v Konjicali je bilo pričakovali tlobro predstavi) Velenj-čanov tutii na gostovanju pri /agoiju, kljub temu, da je v prveni delu txi-neslo k>čko iz Velenja. Očitno pa Ruda ijevi igralci igrajr) v trem prvenstvu v ritmu topli vliladno, no, večje hlad« nega. Na lem gostovanju so (spet) povsem oiipovedali in doživeli celo najhujši letošnji pora/. lzgt:bili so kar z 0:4. Vseenos pa so osiali na me-stt}, saj Sla izgubila mdi predzadnja Mura 05 in zadnji Aluminij. Pravimo, delo koncc krasi, /ato ljubitelji nogometa v Velenju pričakujejo zmago /a slovo od jesenskega dela tekmovanja. Spomnimo, v prvi teknil so Ív<ričani zmagali z 2 : I REKLI sa ... Krvlij Pob)vsak. trener Rudarja: »Po nepričakovano vis> vem pisku. KJlub njihovemu hitremu vod-slvii (v X min - p. a.) se nismo predali, zaigrali smo napadalno, imcii priložfiosii. vetular nisnjo zadeli. N^patlalna igra pa je ti^di ivcgana, saj so s tem na^i obrambni igralci puščali več prostora domačim napatlaieem i» jim s tem oinogočili, da so se trikrat premagali našega vra* ta^'a. Upam. da bomo v zadnji lekxîîi proti l ivarju zaigrali tako, kol si želimo, in se od jesenskega dela prvenstva posUîvili z zmago. • ■ vos Povsem nadigrale Tabor v petem krogu 2. ženske odbojkarske lige so igralke Kajuha Šoštanja pi)vsem zasenčile nasprotnice licom Tabora iz Maribora. ŠoSianjčankc so bjie v domači dvtîi'ani boljše od nasprotnic v prav vseh elementih igje, iz niza v niz pa so sttfpnjevale .^vojo igro. V prvem delu so laka nasprotnicam prepuslile 'kar' IX točk, v drugem {(>. v trcijem pa so (Xlb()jkarice J'com Tabora osvojile vsega 7 točk, lakti da je bilo srečajije btU'O ki>nčant» v prid igralk Kajuba fiošUinja s ^ : 0.7 drugo zmago v letošnjem prvenstvu st> se odbojkarice K.ajuha Ši^štanja povzpele celo na 7. mesio 2. di žavne odbojkarske lige. V scîboto jih čaka te/ka naloga, gosltuejo namreč na Prevaljah, kjer jih čaka odlična, ircnuitio Lretjcu» vrščeria isloiiitenska ekipa, ki je v dosedanjih petih krogih izgubila le enkrat. v Soštanjčanom ne gre po načrtih Odbojkaiji I loč, ki so se lani igrali v 2. ligi, so bili za domače igrtilce ^)šianja lbp(jlšice prcUxl oreh. /ačelek je sicer veliko obetal, saj so gostitelji zaigrali dobro in povedli z 1 : O v nizih, V nadaljevanjti pa so popustili in prepustili pobudo gi^stom. ki so igi ali zelo dobro v blt)ku. Soštanjčanom pa je zjnanjkal tudi kanček sivčc, saj so vse naslednje tri nize izgubili z zelo Lesnim rezu!» tatom. Priložnosti, ki so si jih prii^aii, pa niso znali izkoristili. Pogled na leslvict) ni najbolj razveseljiv, saj so odbojkarji Šoštanja Ibpolšice na 4. mestu. V soboto so odbtykaiji Šo^tartía Ttfpoišice prosii. prihtxlnji teden ( 18. II,) pa igrajo ponovno v domači dvr^raiii: v goste prihaja ekipa I vj/inara. ■ T/asa Rehar Šošianjčani preplavali Dravo Drava, no^rinec v ligi Je bila za Šoštaojčanc zelo tfd in žilav naspnitnik. Ko je že kazalo, da bodo domačini slavili prvo zmago, saj so pri reziilialu 2 : 2 imeli kar 55 kegljev piednosti, so se f»ošianjčani le zbrali in pripeljali srečaj^ie do konca. V^i so načrtovali pred odhodom na Ptuj. /magali so s^ : 2. | IViZ NA KRATKO Zmoge Velenjcanov v sobtJto, 4 novembra, je bilo zelo Lispcšno za vse namiznc^ieniške eki|>c iz Velciija, Punwrili so se na štirih ickmali in vse štiri tcknic so lutli zmagali. Prva moška ekipa ki nastop« v 1. dr/avni ligj, je gi>stovala v Kočevju in premagala tamkaišnji Melamin s 6 : Jute Slatinšekje bil rt^M^ iispešen. saj je ziiiagal iri ptwamične partije in bil tudi uspešen v igri dvtjic (skupaj z Bqjaniéem), p: I (Miha in Jaka sJa dobila p(}dveposamični partiji ter ign> dvigic, Patrik R(jsc pa je bil uspešen enkrat). Nastopili na pokalu Isfre Karate klub I*"mida Poreč (Hrvaška) je bií tuganizaior X. metlnarcxl-nega tradicionalnega Pokala Istre - 20<)6.ljtlcle/ilo sc gaje preko tekmovalcev iz 4.^ kltibov Avstrije, Italjje, Madžarske, Slovenije, Švice in HrvaŠke. Uvrstitve tekmovalcev iz Karale kluba Velenje • kale (ml. dečki); Dt)mcn Mosmondor; (slarejsi dečki): Jaka /alubcršck: športne borbe (slarejsi dečki • do kg): 3. Gašper lipovšek: suirejši tlečki. do 50 kg: Jaka /aluber^ck. Zmago Tade|e Urankor Ob cKlsoinosti Rajmontla Debevca so se vsi najbi^ljši slovenski strclci v Juršincih pri Ptuju 4. novembra pomerili na prvem kontr<»lnetn tek» iiiovaryu za sestavo reprezeniance v siretianju z zračnim orožjem. Z l ezultalom 392 krttgtw je pri članicah z zjačno puško zmagala ladeja Urankar. Velenjčani pa so poleg Tadeje napovedali šc 4 kantlidaitire za mesto v reprezentanci Slovenije, ki se bo decembra pomerila z repiezcn-tanco Hrvaške. Kandidati z^ l eprezenlanco so še; Mojca Pt)i š (mladinke, pistola I. mesto), Alenka Dimec (članice, pištola 2. mesto), l.uka Avberšek (mladinci, ptu^ka 4. mesto) in Jure Sodja (člani, puška 6. mesto). Znova najboljši šahisti Gav< in Velikega Vrha (iurenje • V počastitev občimkepa praznika so člaiíi Spiutncv rekreativnega druStva Gavce - Veliki Vrh organizirali Iratlicionaini hiuopotezni ^hovski turnir. Utleležile so se ga ekipe šestih od deselil; vaških skupnosti, /a šahovnicami v dvorani doma krajajiov v Goienju je sedelo 24 lekmvedi veleslaltiinskc tekme v S odd n u j«; bila puleg najboljše sl-cioltigija kulture. Liga UPC Telemach; 4. Icrog Zagorje - Elelctra E$ote
  • 19, 5. Zagorje 18,6. Triglav 7. Dravinia Duol 1.^ (12 : 14), 8. Rudar 1.^(13: 20), 9, Mura 05 11, 10. Aluminij 10. Pari 14. (zad niega jesenskega knjga) • sobota ( 11. nov.)i Aluminij - Tinex. RiKlar - Ltvar (ob l/>. uri): nedelja: Draviiija D. • Zagorje. Triglav G. • Krško. Mui'a o5 • Bonitlka, Rudarjeve mlade selekcije: Mladinci, IS.krog Maribor- Rudar 1:1 (strelec za Rudar: Džajic) Lest^ca: Koper .'4, Maribor 29...5. Rutlar 22 točk Kadeti, 13. krog Maribor • Rudar 10:0 Lestvica: Koper l-aclor 29, Maribor 25...11. Rudar 13 točk u - 14, 13. krog Rudar Velenje - Bistrica (sirelci za Rudar IbraliimcMc. Verhovnik, Ahmetovic) u - 12 in u 11. krog 10, 7 zmag. ter en poraz proti NK Žalec. Na skupni lesivici sta ekipi Rutlarja na 1. mestu. v Štajerska liga^ 13« krog imanno 1928 : Holermuos Ormož 2:1(1:1) Igrali so: Pusovnlk, l'untek, Volk. Ribič, Vcler. Filipťivič, Koletic, Vasic, Plesnik ( Marlinovič ), Skornsck, Podgoršek, irener: Peter Irman, .Siiclca: Plesnik, Velet Vrstni red po 1.^. krogu (prvi del tekmovanja): L Smaruio 1928 27 (23). 2. Rt^ška 27 ( l<>), X /reče, 4. Sen-tilj Jaienina 2.^, 5. Bistrica 20,6. Ge-rečja vai» Unukiped 19,7. Šoštanj 18 (-5). 8, iurwski Dol 18 (/>). 9, Get Power Šampion 16, 10. Ilolernious Ormož 15. 11. Peca 14, 12. Tehntv tim Pesnica l.\ LlOploinica 11, 14. Mons Claudius 10. 14. krog (1. sptimladanski) • sobota (II. nov.) ob 14. uri: Šoštanj - Zreče, Šmartno - Bistrica . Pesnica • Cic-rcCja vas, M. Clatidius- IL Ormo/, Peca - Rogaška, Oplotnica - GP Šampion: nedelja (12. nov, ,Iurcwski Dol - Šentilj iarenina. Kegljanje^ 2 liga -vzhod, 6. krog Drava : kostanj 2: ř> (.^56): (3177) ŠoíiaDj:Sečki.541 ( 1), Jakop.253 - Kolene • 236 - m (0). Križovnik -505( 1), Jug- 519 (0), Armi-s-(1), Pcli-ovič- 560 (1). V naslednjem kroguse bodo igralci .Šoštanja pomerili na domačih stezah z ekipo mariborskega Konstruktorja. Zaradi zamika izredne razmere Velenjski plavalci morajo trenirati v Celju, najboljši med počitnicami v Mariboru - Organizacijske težave rešujejo s pomočjo staršev, finančne naj bi pokrili iz vsote za penale - Ignorantski odnos vodstva Vegrada Tatjana Podgoršek V prejšnji številki nnscga lecJnika smo poročali o leni. d« dela prt dokonćhiiju irctje fa/e ohnovc In razširitve pi>kriiega bazena v Velenju zamujajo dva mcscca. Zaradi lega sc srečujejo 7. velikimi le7avam) v Plavalnem klubu Velenje. Njciiov predsednik Marko Primo/.iC-prav:, da vladajo v klubu zaradi lega izredne razmere. »Plavalna sezona se jc začela 1. septembra in tisii. ki zadeve ne poznajo, si sploh ne predstavljajo, kakšne organizacijsko in lliiančne ležave imamo zaradi zagotavljanja poirebnih pogojev vadbe.« Organizacij- ske lezave premagujejo s pomočjo slarsev plavalcev, ki vozijo otroke na ireninge vsak dam nekateri tudi po dvakrai na dan v Celje. Od približno 100 plavalcev jih irenira v knc/ijem mestu približno 60. »Kako bomo poravnali finančne ležave, pa ne vemo. Stroî>kj najema bazena znašajo najmanj 30 tisoč tolarjev na dan. Upamo, da bodo nase potrebe razumeli in nas podprli prijatelji» sponzojji, predvsem pa računamo, da bomo siroske najema bazena v Celju poravnali iz vsote za finančno ovrednoten zamik del tretje faze obnove In razširitve pokritega ba/ena. Breme je že sedaj veliko in na P.alost ne kaže, da ie nekaj časa ne bomo trenirali v domačem pokritem bazenu. Smo v velikih težavah, ki ogrožajo obstoj in nadaljnje dcldstvo meslne občine Velenje. Obljubilo nam jc podporo. Zal pa ne najdemo slika z vodstvom Vegrada. Njihov odnos je prav ignorant ski. Pred več kot 14 dnevi sem prosil za sprejem pri predsednici uprave, da biji obrazl(»/.il našo stisko, predstavil razmere v klubu, njeni tajnici sem pustil številko mobilnega telefona, a mc do danes (do minulega petka) ni nihče niti poklical.« Da bi začetek sezone prestavili za Marko Prifttoziè: 'Vrzeli bomo težko zapolnili. Ne gre samo za p/avd/ce, ampak tudi za bodoče člane," kasnejsi začetek, po zagotovilih Marka Primožiča ni mogoče. V klubu - enem najboljših v državi • imajo namreč državne reprezentante, ki jim morajo zagot so začeli ireninge v vodi kasneje, kot bi jih ob normalnih pogojih, Vremenske razmere so jim dopuščale nabiranje pldan pa je na magistralni cesti v Paki voznik iz- Priprave na zimske razmere? Nepridiprave izdali avtomobili Soštaiy, N'elerye 30. oktobra in 2. novembra - Policisii so v četr« tek pon treba poskrbeti ludi za varno vožnjo v zimskih razmerah. Naj vas spomnimo, da morajo biti vaša vozila obvezno opre-mtiena s predpisano zimsko opremo med 15. novembrom in 15. marcem naslednjega leta in tudi tedaj, ko se ob sneženju sneg oprijema vozišča, je to zasneženo, zaledenelo ali poledenelo. Do 15. novembra je ireba poskrbeti za namestitev zimskih pnevmatik (M ♦ S) na vsa štiri kolesa. Lahko so tudi poletne pnevmatike na vseh Štirih kolesih in sncžjie verige v priboru v poldan, so šli policisti v Šmartno ob Paki kjer je odve-zan pes napadel petleino dc-klico. Ta je bila na obisku pri sosedih. Ugriznil jo je v vrat» po hrt^tu pa ji povzročil odrgnine. Dekletce so odpeljali v dežurno ambulanto, lastnika psa pa bodo pcjlicisti predlagali v postopek. Vijugal {e po cesti Na cesti med Vinsko (îoro in Velenjem so ustavili voznika osebnega avtomobila, ki je vijugal pvah na Cesti lalcev v Šoštanju. Tam s<» (ako naglas predvajali glasbo, da sosedje niso mogli spati. Da niso šli na pot zaman, so stanovalcu napisali plačilni nalog. Ogrožo oleto v poiiedeyek. 6. novembra, so bili spet v Skornem. Pijan odrasel sinje razgrajal in se prepiral z očetom. Kršitelju so izdali plačilni nalog za 150.000 u>lar-jcv plus 100.00 tolarjev, ker ni upošteval varnostnega ukrepa prepovedi približevanja. Dom kulture Velenje Priloi{a Na^ga časa ponovno odpira svoja vrata! «»'«ÉAS 9. novembra 2006 Lahko nam zavidajo! V letu dni nova mestna knjižnica In dom l^uiture Pred dobrim letom smovVele-nju odprli novo sodobno knjižnico, ki nam jo zavidajo mnogi kolegi knjižničarji v Sloveniji -pravijo, da če že ni najlepša in najsodobnejša pri nas, potem je vsaj 6sto vvrh\i, Prvo leto delovanja je pokazalo, da so ciidi zaposleni v knjižnici in obiskovalci nadvse zadovoljni. Zdaj nas loči le še nekaj dni od dneva, ko bo končana glavnina obnovitvenih del pri obnovi doma kiilnne. Dom kulture, ki ga je zasnoval znani arhitekt Oton Gaspari inje po izboru arhitektov uvrščen med petdeset najpomembnejših objektov 20. stoletja v Sloveniji, je bil že ob otvoritvi 29. novembra 1960 med najlepšimi in najsodobnejšimi v naši državi. Tlidi po obnovi bo obdržal svoj iarm obdobja socialistične izgradnje, hkrati pa bo povsem posodobljen in prijaznejši uporabnikom in obiskovalcem. V zadnjili dveh, treh letil: so občinska oblast in mestni svetniki pokazali veliko meto razumevanja, odločnosti in poguma, da so izpeljali nadvse potrebni, več kot poldrugo milijardo tolarjev vredni naložbi. Obe pomenita izboljšanje fizičnih pogojev, ki morajo in bodo vplivali na še boljšo vsebino med obnovljenimi zidovi. 2 današnjo prilogo Našega časa, budnega spremljevalca kulturnih dogodkov vdomu kulture Velenje vse od njegove otvoritve, hočemo prikazab vsaj delček iz dosedanjih zalitevnili oi> novitvenili del, kijih bomo tudi uradno zaključili ob koncu meseca. In to je nidi povabilo vsem občanom, ki že nestrpno pričakujejo konec obnove, da se nam čim večkrat pridr\ižijo v sodobnem liranui kulture. Vlado VrbiČ, direktor MIlan Kutan, nekdanji predsednik Republike Slovenije: Obnova doma kulture je bila za mestno občino Velenje pogumno dejanje, saj gre očitno za zelo zahteven projekt. Vidim, da vam je uspelo združiti arhitekturo mojstra Gasparija in sodobnost ... 1\îdi sedi se zelo udobno! Nama. S co pridobitvijo se je prostor za kulturo v Velenju precej povečal. Pridobila ni le knjižnica, ampak tudi galerija, nastali so novi kulturni prostori, na primer m;ildmedijski center Kunigiuida. V letu 2006 smo z Razstaviščem 360 kulturo simbolično in dejansko približali ljudem, jo postavili mednje, na ulico. In leta 2006 bomo dokončali obnovo varovanega spomenika, arhltekrurne umetnine Otona Gasparija, velenjski dom kulture. Za prostor, kjer lahko nastaja in živi kultura ter povežite ljudi, ves čas skrbimo rudi v dječja, vrtci, Šole, Univerza za III. življenjsko obdobje. Mladinski center... Kulture Ln njenega pomena že dolgo ni moč razumeti ali opisati enoznaôio. Pravzaprav sploh nikoli ni bilo tako. Kakor tudi o kulturi ne moremo govoriti kot o enem, izdvojenem področju dela oz. življenja lokalne skupnosti. Njena vloga in podoba sta neločljivo povezani z vsemi dnv gimi sestavinami skupnosti - z gospodarstvom, i^rejanjem okolja, Športom, izobraževanjem, odnosi med ljudmi... Ker menim, da jih v Velenju znamo do- nje in kvalitetno opravljeno delo zahvaliti vsem, ki so večino zadnjih mesecev preživeli na gradbišču in soustvarjali novo podobo osrednje liiše kulture v Velenju, Celovita obnova zaščitenega objekta, od katerega smo dejansko ohranili le skelet, vse drugo pa zgradili popolnoma na novo, je bila resnično velik podvig. Spoštovani direktor Knjižnice Velenje, vodja gradbišča, nadzornik, gradbinci, elekrriČaiji, instalaterji, monterji odrske tehnike... Obnova doma kult\ire je vsekakor dodobra zaznamovala zad njih nekaj let mojega shižbe-nega življenja. Prepričan sem, da se ga bodo kot enega večjih, pomembnejših in tudi zahtevnejših projektov, ob katerem smo sodelovah, v prihodnje spominjali rudi moji sodelavci v občinski upravi ter članice in člani sveta Mestne občine Velenje. s katerimi smo skupaj delali v teh Štirih letih. A to pravzaprav sploh ni pomembno, Šteje to, da ga kot taldnega dojemajo tudi številni občanke in občani. Izjemno vesel sem, ko me v zadnjih tednih mnogi prav nestrpno povprašujejo o tistem dnevu D, o datumu, ko bodo dela zaključena, teluiidni pregledi za nami, dovoljenja v žepu in bomo lahko pražnje oblečeni vstopili vanj. Vesel zato, ker ne sprašujejo le iz gole radovednosti. ampak polni načnov, idej, želja. Če se jih bo uresničil le del, bomo lahko resnično zadovoljni. Saj bi bil brez ljudi, vst-bin in dogodkov tudi še tako lep, poseben, dobro opremljen in drag kiilt\irni dom le stavba. Odrske deske dobijo svoj čar in dušo, ko se na njih odigrajo predstave, ko se na njih zgodi brezštevilno vaj... Torej, dragi ljubitelji kulture - amaterji, profesionalci, uporabniki- novi po- goji so nove priložnosti za vse nas. Obnove doma kulture smo se vendar lotili nidi zato, ker odnos do kulturnih dobrin, kulan nih spomenikov, do kulture sploh odraža stanje dul^a v nekem Času in prostoru, v skupnosti, In ga oblikuje. Tega sCm}o se v Velenju vedno za\«-dali. Tudi za snovalce našega mesta je bila kultura nesporen, nujen mestotvorni element. Tako smo ga, naŠ dom kulnire v njegovi veličastni podobi dobili že leta 1960, le leto dni po svečanem odprtju mestnega si^edi-Šča. Dve leti kasneje (1962) je zaživela javna knjižnica, ki je leta 1971 tam dobila tudi svoje poslopje, leto zatem je začela delovati galerija, 1966 v domu kulture tudi Amatersko gledališče Velenje. Leta 1957 so \ista-novili velenjski muzej in mu namenili prostore Velenjskega gradu. Že v Šolskem letu 1951/1952 je začela delovari velenjska glasbena šola. Tbdi ta je po letu 1960 domovala v osrednjem hram;i kulture, dokler nismo leta 1985 dobili nove glasbene šole, kije, sploh podo-zidavi leta 1996, še vedno ena najsodobnejših v državi. Nadaljujemo. Leta 2005 smo odprU vrata nove knjižnice in prireditvene dvomne v centru Nova na mestu stare veleblagovnice ožjili delili nase občine, ne le v mestnem središču. Kulturno ustvaijanje, poustvarjanje, uživanje kulture pač ne sme biti enim bolj in drugim manj dostopno, kaj šele privilegij izbrancev, Kultura naj bo dostopna vsakemu in vsem, ki so je željni. Zato spodbujamo in podpiramo vse, ki jo negujejo, jo tkejo v naš vsakdan. Kulriirna društva in njihova zveza, po- bro povezovati, verjamem, da bo, kakor nameravamo, kulnira v prihodnje eden pomembnih stebrov našega razvoja. Kandi-danua za evropsko kulturno prestolnico leta 2012 je prava priložnost, da prenovam o in nadgradimo svojo kulturno podobo. Ob skorajšnjem slovesnem odpiranju prenovljenega doma kulture v Velenju se seveda želim za dobro sodelova- Hvala. Vabim vas, d a naš dom kulture pogosto obiskujete rudi v bodoče. Ve^amem, da bo občutek. ko boste - ob kakršnikoli priložnosti že • sedli v dvorano, prav poseben. Enostavno lep! Srečko Meh, župan Mestna občine Vetenfe Obnova doma kulture Dom kultvue je bil odprt 29. novembra daljnega leta 1960, njegova prenova paje bila potrebna vsaj iz dveli razlogov. Prvi razlog je bil zagotovitev potresne varnosti - dom k\iltiue ni imel uporabnega dovoljenja ir. tiidi ni imel možnosti, da ga pridobi, ker ni bil zgrajen po veljavnih predpisili o protipotresni gradnji. Dnigi razlog pa je bil ta. da je dom kulture stai ze 46 let inje bil zelo iiefiiiikcionalen (zastarela odrska tehnologija, električne, toplovodne in klimatske instalacije, scenska razsvetljava ...). si. Prenova seje začela s pridobivanjem dokumentacije že v leni 2Q01, koje 6, junija gradbeni odbor potrdil dokument identifikacije investicijskega projekta. Na podlagi tega dokumenta je bil poleti izveden natečaj za pridobitev idejnih rešitev. Pridobivanje projektne dokumentacije je teklo do leta 2004, koje tudi Ministrstvo za kult\iro s sklepom Kaj bo drugače po obnovi? Predvsem: - Na zvinaj sicer ne bo opazno, toda ze veselim obnove velenjske«« kul-luniega doma. saj bodo s lem vas prostor in obiskovalci. kakor lidi mi, uslvarjald. koncnn pridobili dostojne pogoje. Oosiavanja v vašem hramu kuliurc so bila vedno prijetna, /al pa so tehnične in prostorske razmere bistveno omejcvaJe /možnost zaiucvuejše in kvalitelncjle produkcije. Vctjan^cm pa ludi. da bo na novo urejen dom zagotavljal tehničnemu osebju in nasiopajočim dosti večjo varnost pri izvajanju pn)gram(w, kar je po mojem mnenju izjemnega po- mena, saj imam sam grenko izkušnjo. Z novo pridobitvijo Sic tudi povečali možnosti za koprodukcijsko soustvarjanje kultuniih pmgramov, za kar smo vsi delavci v Kosovelovem domu \/. Se/anc Sc posebej zainteresirani. Veliko plodnih in ustvarjaiinh lei vam privošCiJTi! Marjan Mariniek, vodja enote Prireditve: Ko sem leta 1975 prišel v takrat nastali Kullurni cenicrje bil dom kulture star komaj dobrih petnajst let in eden iiajbíjlj uglednih objektov v aicstu. Zaradi lega smo imeli na predstavah mnogo obiskovalcev tudi iz drugih občin. V domu kulture so se takrat vrstile vse kuliurne prireditve, razen razsiav in kulturnih večerov» ki so polekali v novo zgrajeni knjižnici. Vsako leto smo imeli tudi vsai eno opento predstavo in koncert simfoničnega orkestra Slovenske niharmomje. V domu kuliure je gostovala ludi (iiasbena §ola F. K. Koželjskega, ki je imela v mali in veliki dvorani redne produkcije. V dvorani je bilo takrat 396 stolov in še danes se čudim, da je bila dvak papir, ki si ga vzel v roke je bilo potrebno najprej obrisati), velikokrat pa smo ostali brez elektrike. Od junija dalje pa vse do konca ok-lobra smo bili brez vode in sanitarij (podobne izkušnje ne želimo nikomur), ob nizkih temperaturah pa smo pogrešali ludi ogrevaiye. Vsi naši <ïhiskovaIci in uporabniki naših storitev so bili do nas zelo razumevajoči, '/'d kar se jim iskreno zahvaljujemo. Jože Jelen, tiUnlk: Moja liha sreča kulturni dom ptjčasi dobiva novo <îhleko. Vuzem že kasira svoj bankomat. »Koof-eranti« čečkajo po novi liiši; čistilni servis pa žc pričakuje naročilo. Duian Poletfek, hlinik: V času obnove doma kulture smo trikrat goreli, delo je bilo moteno, vendar smo kljub temu zdržali. Veijamcm, da bodo novi pogoji za delo dosti boljši. Barbara $ii€ Jn Andreja Pocajt, računovodklnjl: Delo v računovodstvu je bilo v času prenove doma kulture zelo neprijetno, velikokrat so bile razmere skoraj nemogoče za delo. Bilo je veliko hrupa, prahu, prepilia. Ni bilo vode, včasih niti elektrike. Delo pa je kljub vsemu potekalo nemoteno bi veseliva se nove podobe kul turnega doma. Vinka juftović, čistllka: Veijetno sem bila v času gradnje največkrat »preseljena«. med zaposlenimi v domu kulture. Očitno je bila naša stara ^pisarna« na stratcsko zelo pomemb- Irena Stiplovšek, predsednica Gledališča Velenje: nem kraju. Trenutno šc vedno bivakiram v recepciji med knjigami, ključi m dodaiiio opremo za avlo. Zato se seveda veselim <îdgovora na to. kje bo spet maj stalni količek, Andreja Zelenik, organizatorka prireditev In poslovna sekretarka: Zadnje leto smo delali praktično »na gradbi^«, vendar se mi zdi, da naši obiskovalci tega skorajda niSi) opazili. Prireditve so potekale na drugih lokacijah. zaposleni pa smo hrup, prah in druge spremljevalce gradnje prenašali s humorjem. Saj poznale listi velenjski vic, kako spoznaš, da nekdo dela v domu kulture? Veselim se, da je odgovor nanj že pre-leklosi! Vlado Vrbl£, direktor: ur, to je bil pravi »resničnosini šov«, ki seje dogajal v mrzlih, hrupnih in prašnili prostorili več kol 365 dni. Režiserji tega »šova« so bili projektanti in i/vijaJci, ki so včasih storili dobesedno vse, da bi nas pregnali iz upravnega dela duma kulture, loda nismo se dali in zato sem svojim »sostanovalkam« in »SCSI a nova Ice m« resnično hvaležen. In zdaj smo pred začetkom ... Edo Kodrln, vodja gradbišča • Vefirad: Minilo je leto dni. odkar sem ob otvoritvi šole v ŠoštaJiju dejal: »odvalil se mi je kamen iz srca^. sedaj doživljam iste občutke, ko zaključujem adaptacijo kullurnega doma v Velenju. Vtliko truda je bilo vloženega b. strani sodelavcev kol kooperantov, loda z medsebojnim sodelovanjem smo uspeli pripeljati objekt do zaključka in ga z veseljem predajamo svojemu namenu. Kot igralka Gledališča Velenje, pričakujem veliko boljše pogoje delo, kol smo jih imeli do sedaj. Ve-sehm se novega lučnega parka, avdio studia in garderob. ki bodo končno imele tudi tuše. Kot uporabnica dvorane - gledalka, pa bom uživaia v kvalitetnih predsiavah. ki so v naših abonmajih. Končno bom sedela na sedežu, ki se ne bo majal, ne bo mi prevroče, ali pa mi ne bo pihalo pod nogami, ker je urejeno tudi ogrevanje. Marjan Kolene, obiskovalec: Zaradi adaptacije Doma kulture z ženo nisva bila abimcnta v sezoni 05/06, zalo so najina pričakovanja še večja. Dušo doma pa bodo golovo vdihnili gledališki in ostali umetniki. Herma Groznik, obiskovalka: lirez kullurnega doma Velenje ne bi bilo lo, kar je. saj s svojo en kra in o umetniško arhitekturo zaznamuje središče našega me si a. Ob njegovi zunanji lepoti se ustavljajo številni turisti, ki obiščejo Velenje. Prav in lepo bi bilo. da ne bi nikoh pozabih ljudi, ki so zasluž.ni za njegovo izgradi\jt>. Prav in lepo pa je tudi, da se spomnimo šte^lnih generacij, ki so pod streho kulturnega di)ma dobile priložnost za umelniško uslvarjanje na ra/Jičnih področjih. Mnogi v Sloveniji uveljavljeni umetniki so svoje prve korake naredili ravno na domačem velenjskem {"ídru. Hvaležni smo vsem doniačim nastopajt>-čim, ki so s svojim usivaijanjem v i^reteklih desetletjih poskrbeli za umetniške užitke obiskovalcev. Dokazali 80, da so lahko umetnost in njeni obožcvalci doma tudi v manjših mesUh. Mesto in njegovi meščani pa sjno se ob kulturnih dogodkih bogatili in duhovno rasth. V notranjosti kulturnega domn je pogosto odmeval bučen aplavz, ki je bil edina zahvala za vriiunske dosežJce nastopajočih. Številni nastopi slovenskih in tujih poklicnih umetnikov so bogatili naše notranje življenje in poskrbeli, da nikoli nismo mislili, da živimo nekje na obrobju. Kulturnih dogodkov v naši občini res ni manjkalo. Trdni temelji, ki so bili postavljeni kulturi, so obrodili bogate sadove. I^den izmed njih je prav gotovo ludi obnovljeni kulturni dom - velik materialni zalogaj občino in velika pridobitev za njene meščane. Velenj-čani imamo spet razlog, da smo lahko ponosni. Zdaj, koje sireha, me tudi za vsebino ni strah. Čakam in îie veselim ludi lega, da stoli ne bodo več škripali in da centralno ogrevanje ne bo imelo te^av. Fotografije prispevali; Andreja Zelenik. Stane Vovk. Ječe Miklavc. Milar^ Maric, arhiv Muzeja Velenje, arhiv Knjižntcs Velenje. VI PIŠETE Kluh SluUcniov smarsktí Tare je v s slanjev piknik, nanj pa povabili vse oiroke in mladino ne glede na slarosi, njihove siarše. babice in dedke ... Odziv je bil zelo dober, saj so otroci in njihovi siarši kar hitro napolnili prostor na igrišču Pohrastnik in ob njem. Organiza-toiji smo poskrbeli, da je vsak di> bil merico ali dve kostanja ter sve^e stisnjenega jabolčnika iz bli?jije kinelije. Tudi buč vseh olv lik in velikosti ni manjkalo. Otroci so s pomočjo slaršev in animaior-jevpripravili razstavo-pravo pa§o za i>či in letnemu času primerno [udi Telko Jesen, ki zdaj pozdravlja mimoidoče na enem od križišč v krajevni skupnosti. | igrišče v Potirastnii^a Je xaživeio v vse/ jesenski tepoti. yf Čarovnice prečesale Pesje Velenje - Letos je Društvo prijateljev ntladine Pesje prvič pripravilo delavnico, kjer so otroci in siarsi izdelovali čarovniške klobuke in čarobne svetilke. Delavnica je bila odlično obiskana, prav lako pohod čarovnic in čarovnikov, ki so ga pripravili v večernih urah. Pt>hod je prestrasil krajane Pesja, saj so male in velike čarovnice glasno "prečesale" Pesje po dolgem in počez, )»Prvič organizirana delavnica in pohod sta zelo uspela, zato se nam v prihodnjem letu zopet obeta kakšna čamvniška zabava,« nam je povedala Alenka Koi^ir iz DPM Pesje. ]n dodala: se sle male čarovnice in čarovniki na pohod po Pesju, so se zbrali pred dotnom krajanov. Kako uspešni so pn izganjanju zlih duhov, pa bo Jasno šefe čez h to dni, ko bodo obred zagotovo ponovili. »Društvo je i. mislimi že v veselem novembru in decembru. Starši, vabljeni, da pozorno spremljate obvestila na oglasnili meslih v kraju, saj se bomo trudili polepšali tudi decembrski čas pričakovanj in obdarovanj!« ■ bš Igrivost narave Vsako leto znova ug(Uavljamo. kako se zna narava poigrali z jesenskimi plodovi. Presenečeni so bili tudi Kořenoví iz Stare vasi, ko so na vrtu izkopavali rdeče kt> renje. Slika, ki jo prilagamo je zgovorna sama po sebi, zgovoren pa je bil tudi komentar lastnika korenja: «Pa naj še kdo reče, da Koren nima dveh.« ■ B.M. 11 ■'!'• Grejmo se pametneje z nižjimi zunanjimi temperaturami je postalo ogrevanje prosti)rov zopet aktualno. Skoraj brez i ruda in stnjškov lahkt) vsak zmanjša račun t medije, pravzaprav same uspešnice. Do petka so jih prodali kar 299, Beli gledališki abonma ludi letos prinaša zanimive dramske in resnejše gledališke uprizoritve, njihove predstave pa bodo na no vem odru, ob sodobni lehniki. zagotovi) pravi užitek tudi za gledalce. Belih abonmajev so do konca tedna prodali 219. Tudi v Pikinem abonmaju in abonmaju Obiski drugih kulturnih središč je še prostor. Vpise bodo v Knjižnici Veietije uradnn zaključili jutri ob 15. uri. torej imate se čas. da se za nakup abonmaja odločite ludi vi!" ■ bs Veselo martinovanje v Šentilju Velei\je, ŠentiU - Na Martinovo soboio, IL n(Tvembra, bodo tudi letos v Šentilju, kjer je precej vinogradov in vinogradnikov, pripravili tradicií m a Ino veselo mar-linovanje. Rajžanje od *kleli do kletiftse bo začelo že ob 10. uri dopoldne, in lo po turistični vinski cesti Šentilj. Sledili bodo krsti mladega vina po vinskih kleteh. Ob l.l. uri ga pripravljajo pri Ver-benjakovi kleti, ob 14. uri se bo obred pričel pri Matcvževi kleli, tu pa bodo pi^ksrbeli tudi za izb(îr vinske kraljice in zabaven glasbeni program. Za vse, ki imajo na mar t ino vo soboto god. pripravljajo posebno presenečenje. Dogodek tudi letos pripravljajo Turistična zveza Velenje, Puri-siiciîo drušivo Velenje - pt"^dodbor Šentilj vinogradniki iz Šentilja, ki vas vabijo, da preživite marti-novo sob<îto ob bogati kulinarični ptmudbi in sladkem moštu na turistični vinski ccsti všemiliu. ■ bš Krenilo s »startne Me« Veleiye - O pobudi in navdušenju velenjskih gt^barjev, da ustanovijo in registrirajo lastno gobarsko društvo, smo že pomčali. Prejšnji četrtek so se pobudniki za ustanovitev Velenjskega Go-berskega drušiva zbrali na delovnem sestanku. r-videniiral: so možne kandidate za člane 10 in kandidate za nosilce raznih tehničnih podr;v čij. Najpomembnejše je vsekakor področje delermiairanja (prepoznavanje) gob in izobraževanje. Pozornost so posvetili izobraževanju mladih ter organi7^ciji in pripravi razstav. Tudi področja kulture in zabave članstva niso pozabili- O dogodkih in dejavnosti društva pa bodo poskrbeli za ažurno poročanje v naših občilih, Predlogi in ideje, ki so se na četrtkovem sestanku porajale, bo dopolnila in potrdila ustanovna skupščina Gobarskega društva, ki bo v začetku decembra, ■ Jože Lekše TV SPORED 9. novembra 2006 ČETRTEK, 9. november SLOVENIJA 1 O/On PoídčíIH D?.DÍ3 Dobmjuim Û8.0D Pomi'jla 08.06 Dobmimro 09,nn PíTOíila 09,Qb Male sivij nulles, kvf/ 09.60 Risanka mn Bftflin.B«f1iaM/30 1076 Julija, 1/13 11.Î5 \7m 1l.i[l Gin(?|o 13,00 Poroùla. špon, viUfnc 13.26 lnii3rviu:ilr,rmBsi(^inô ]1?0 Podoba podobs Il'îb Upelipfismki 16,00 Poroùla. priîniel lb.Ob MrisiíJV] 16.^0 KI|uki!cssireíieJ/?6 16.06 Risanka 16.16 l^i^^va^tj^a.ipnifiliii 16.30 V&ťoMih. (iokiKd.nan. 1/.0n Novtcí', Sputl vronm 1/30 Jasnu in glasno 10.20 Duhovni mnp 10.40 P(rfic3|Cfl risanki 19Í10 DfiBvmk.vrantB.Spoft ?0.0n hM 71.00 Prviindriiyi 21.2D Osiiiidan ??,[10 Qtlniirvi.Spori, vfíme 72.65 Knjiua ircne briof) 23.15 Cl3st«nivBřBí 00.60 Jasno in giasnn 01.'lO Oneyiuk.vreniQ, ^pon 02.40 InlQkřtnal SLOVENUA 2 06.30 liilok^nal 09.00 hhfim inínkanal lUn Otfoški infokanal 12.30 Zabflvní iMÍokanal Ib.OO Fvroliçavko^âfki.Union Oíimpj|a Pan3lliiirdikQi>. pnsnRlgk 16.30 \mrií>]\ lAOO 7loô(nvsv8(inirfiBintn,3/6 18.0n Mqsuivi 18.30 ÍVnagajMios» m(l I;ljiana(i3/12 70.00 ZgoiltieVilfite Bukovec. prvakinio l^ublianske opere 20.60 Vulkan nad oblaki, licrkuni. fMidaia 21.^6 Rin)!>kai;smijng. tvfiliii 73.16 PilDiovaíena. Iranc. film 01.00 Malčka gisdaia malčke. ;/13 01.20 Dnevnik ^aneisks iv 01.16 Inlnkanal 06.'10 24 urponnviun/ 0/.10 RiiihUk? 08.30 Vihail|iib^;ni.n»(l. 09.26 Čisianerioteinad. 10.16 rVpmilaia 10.46 Novajirilohiosi narl. 11.46 Barva groha. nad. 12.40 Anin alia. Jukum. imriia 13.10 /yQiibancRariQv.dnknni.stinia 13-40 ÍVpmdaia 14.in RickMekR Ibilb Barvagrcha, nad. 16,00 Nwa pnlo?n(Bi. nsfl. 17.00 Cista neMosuiad. 17.66 24 ur 18J10 Viíiarl|ubc;ni,iiad. 19.00 74 lir 20,00 lMii!va]iive2008.drugi krnu 2146 BAR 27,16 Na kraiu zločina. Ran. 23.10 Dob33idsí.1/4 00.16 Zahndntiknlanan, 01.10 Sf*ksvin(siu,nan. 01.40 74 ur. ponovitev 02.40 NoTim^ paiinrama © 09.(10 Dnbioimro. ininrinaiivnn • ra?vBilrilnn mldaia 10.00 Vabmioknoladu 10.06 lUKAlNEVOLÍM2D0B-SooCenie kandidatov /a lipana MïisiimobCinu Volenjs 11.06 Najspnidnava 11.10 Billy joclil.ivDailsnmsrad. pnsneiek koncorla H.OO Vidcosirani. obvGSUla 1/.66 VabiniokQLflRdii 18.00 MNiijpi. olroi^acddaia/i. TV nifB?a 18.40 Rc^ionahiR novice 19.4b RflSRífsndriiMupanja. i/ohrn^KvalnH riddHja Vi^i 19.16 Najspoidnm 19.20 Vi rions Irani. G bv(wi;la 19.66 Vabiiiiokouledu 20.00 lUKAJNEVOIim 7006 FrancSever.kandidaiSBSza iupan^MOVelRMin 70.16 RtNjionIne novii:e 70.20 Najspfîlddova 20,26 Vabiiiiij k ogledu 20.30 lokdlriuvolnv^2Đ08. připlavila si2 mag. Branko Kidnć. k^ndidaua ^pana Obdiiti RogaSkii Slatina 71,30 Vefifirsijašo, koniakina gla^liena odtlaia. 3. ÎV nue^s 22.46 & oddaj B Oobro |uiro, inlorriiauvno ra/vndrilna oddaia 23.36 Vabiíiiříknylfidu 73.40 NajsprndriRva 73.46 Vidoosirani. obvt^iila SLOVENUA 1 0B.16 Kiilliira 06.20 Udiiiovi 07.00 Pofoňla 07.06 Dobro luui] 08.00 Pon^Ďla (I8.D6 Dobro lUiíD 09.00 Prjrûâls 09.06 fiahar.iian. 09.30 l§Ct!V3yQ>po, i[}ranililni 09.46 VscDi^ivalih dokum.naii. 10.10 ResoN'na resničncsl 10.10 Zvaini 11.30 NsandDfiai^va prtM dokuni. odrlsia 1270 Osmirlan 13.00 PornĎls, ŠporL vrflnii 13.16 Oh/ofjdduha 13.46 Dubnvriiuinp 14,00 Dn tikai i a, porirei Ou^ana TrŠarja 16,00 INimtila. prrmňt 16.06 Mosinvi 16,40 Mah Moian, 8/26 16.06 k pnpnins lorbe: 16.26 Slovnnskivndnikfn9.6/lQ 17.00 Novice.vrems. £pQri 17.30 llidnilihia.^ari.dnkmii. oddaj H 18.30 ?rëban|u rkielpce 18.40 ^(flej&i. risanka 18.46 PiiFsaP'opa.nsaiika 19.00 Dnevnik,vonjc.Spori 70.00 Pri,)o?ovriuNai3!ifn 21.20 lunsuka 22,00 OdinRVi.SpDfl.vtRn^B 22.66 Polnniniklub On.lO HirtniiM. dukum. oddaia 01.10 PnjQ?ovtij/Nai3ii;o 0230 InÍQkanal SLOVENIJA 2 OG.^0 Inirjkaiial 09110 Zabavni infnkanal 11.30 GirtHkiinlukanal 13.00 lar^x |)ruiiin)Gn|B lunkf:ionan«v 11.30 Dojilia. Iranc. íiifn 16.06 Jasno m glasno 17.00 17.30 Zdrj|!.nddaj»/ara/yibano }\v\[m\z 18,06 Mosiovi 18.36 Pfviiniiru(|i 19.00 Idini }m 20i)0 ZWinvsvfitiiunûlnin.1/6 20.60 SlnvRnskj fiiaga/in 21.16 CiiYfn)k:Ka§(c8 21.16 IninVVliilb.avsiralskililin 23.30 Poslednja bitka. Irana £b Mm 01.06 Infnkanai 06.26 07.26 08.20 09.in 09.40 10.40 11.36 13.20 13.60 11,46 16.10 17.00 17.6b 18.00 19.00 20.00 20.46 21.16 23.30 011.26 02.10 24 Uf Vihar i\ubm\. nari, tm nndoi^nust, nad. Tv [jroilajH Nova prilo^Kt^i nad. Barva nad. lokalnDVofitVG 2006, ponovilđv Iv prodaia Riik)lak2 Barva greha, nad Nova prilo^nosL narl Ciiils nfHÍof?finsi, nad. 74 uf-vraniB Vihaf \\\\\)m nad. 74 ur V?p.mi ali pusti B^ Mairii 11^ loaded sni ar. Bre? sledu. nan. Stekli psi, amj^r.lilni NořJía panorama © 09.00 10.00 10.06 io;i5 10.10 14.00 1/.56 18.00 18.40 18.46 19.16 19.20 19.66 20.00 20.16 20.20 20.46 21.30 22.00 2250 23.16 00.10 00.16 00.20 Dohrn luirn. infnrrtativnn r.i^vednliia oddaia Vabimokngledu lOKAlNlVOlIlVF 7006 franc Sever, kandidat SOS ?a župana MU Vcienjf. Naj spot dnftva VÁs fjalo.glasbenanddaja vidsqstíbni. obvgsbla Vabímii k oglndo U\i mai fsvrňís iidda]â. 3. TV inrti^a Regionalnih novice Beside mini in upania, (/obra^evnína nddaia V teb Ni^j spot dnava Vidcostrani, nbvosiila VabimnkoglHdii lokalna voíitVG 7005:fniiin kandidai SOS 7a župana MOVGiunic Regionalne novice Dnluimnniïirna odrfai^ Ink^lntfvolitvs 70D6 pr^dsiavlia so Srn^ko M&h. xandirlai SO /a lipana MO Vflianje Puslcrlohkukurs, inínmiatkvna ndrinia. 3. IVmreía Crn<; belozSrinHm.S.IV mraia Inkalnuvolilvi] ?006:ir^ni: Smr. kandiddl SDS^a ?upar^ MOVftlatif! Dohrn jiiini. iritorinauvno ra;verlnliia oddaja Vabimo k ogledti Na] spot dni^va Vi dvostrani, obvestila SOBOTA, 11. november SLOVENUA 1 07,0n /godbo f;Skn1|kR 07.30 Maltisivecelir.e.kvi/ 08.70 Papelka. koprodukcitski film 09.bfl Uiiiko. Î/9 10.46 PoWiikliib 12.00 ÍBítiik 13.00 Poroíila, Spoil, vrernu 13.10 U}iv3jmov;draviu.4/t0 13.40 fSov^nskiiilnnki 14.10 Piramida Ib.lO Uiiietmki in moduli. amHr.liIni 17,110 PurrjOiia, §pufi, vrsrne 1/.16 O/are I/.26 Sq^iI|3, IV Manbor 18.06 Kdbam ; ne/dami 18.36 PnhaiaNodi. nsanka 19.00 Dnevnik, vreme. Spnrt 20.00 Vfiiknfei/el)i;.b/13 20.30 Hnbar 21.40 te)MipiBii.4/4 22.40 Pnroiifa, špofL vreme 23.10 MudiCeva maska. Cblilm 00.36 nrievrnk.vrtime.^pnrt 01J5 Hnbar 02.2b infokanal SLOVENUA 2 06.30 infokanal 08.00 Zabavni infokanal 09.3b Sko;( ias 09.60 SPvalp.sinuů.Sl|/>.l. voínia 11.60 12,70 Zdail. otídaia 2a ra^yibano ^ivljunje 12.W1 S^valp.anuř.Sil/U. vo^nfa 13.46 Sola 7a lene, franc, glpdali^ka pnrodba 16.06 VolkannadoUaki.dokimi. ùridaia 1/JO ligafvvakwvroknmetu, Celji) Pfv.J.aikr- Gummereback pronos 19.00 KQni;«riskiipineKvinton 20.00 lolua, amer.film 22.10 IdioiB/lO 23.06 Nikoli nbdesalili 00.05 SnbotitannC:Pink,koiiart 01.40 Pnkvancna dekleta. 16/IB 02.26 infokanal NEDEUA, 12. november PONEDEUEK, 13. november SREDA, iS. november 07.30 rVpftrfaia 08.00 Dfubf>ki.ns.scnia 08.10 S1ončBkljer^amin,Rs.&Bn|R 08.40 Vtiscliavtnbuski.ris.sj^nia 08.60 AlAttack. i7Qb. odtláta 09.16 Jakan3luni.ris..SBn]a 09.7b Ninia^^ve.ns. serija 09.b0 B-Danian. ris. serija 10.16 Viiginh!.ris.$en[a 10.40 Iniemu&kRttrif.ris, lilm 1130 $nlskakn§arkarskaliya 12.30 Rakfiia pod ko^olsni 13.30 le^ave/ (mmrom. amsr. film 16.16 Antmalia.amer.dokuni.suriia 15.60 Gen spo/naiiBSVBi, dok, nddaia 16.66 21 ur, vreme 17.00 nuiiiai^ispmiifni. amer, film 19D0 21 ur 20.00 V^emi ali pust! 20.46 BAR 22.00 [HpntapcjamenSkn.amfif.Itlrr 00.00 Taina naloga, nan. Oû.bb Kakn dobiti noyu, ^fimr. film 02.3b 21 ur, (WitcviiBv 03.3 b Naivna p^norania © 09.00 Mi^ma§,rmo^ka oddaja, ponovitev 09.40 Vabimo k oginin 09.4b Besede miru in upania, i;obraŽ!tvalna oddaja, ponovitev Viebi 10.16 NHispnldniiva 12,00 Viikosiraiv, obvestila 16.50 Vabimo k ogledu 15.66 AiigloSka Premier liya. neposedni prpnos tekme MidiBesbrouyhiWesíHam I7.b6 Vabimnkrïgli^lu 18.00 Po^ladeli ktflunt, infmmativna oddata 18.40 fUlladi upi, oiruSka oddaia, ponovitev 19.20 Naispotdneva 19.26 Videosuam. obvesti ia 19.66 Vabimo k ogladu 20.00 1604. VTVmaya/m, regionalni • infonnativni firogranr 20.26 Kultura, infomiativnaoddaia 20.30 /da|. oddaja/a ra/gibanrj ^ivljuri|B 21.00 hnokiTstel 2006. posnetek pri rodi tve 22.30 PJaSa řvrn|)a . i7ob rajeva Ina oildaia 23.00 ř^a sifldeh kiilinrR. informativna oddaja, ponnviti^v 23.30 Vabimo k (^ledu 23.3S NH|i>pQidneva 23.40 Videostranf, obvostifa SLOVENIJA 1 n/.oo ?iv>dv Ogilb Umko,2/9 Q9.bb Spori //19 10.25 V^vaiskenivriij, 14/17 10.60 Pnsliihnimn tilini 11.20 Clare 11.26 Ob/n^ediiba 12X10 l|nd|em/timl|a 13.00 Poročila. Sptjrt, vrwnc 13.10 PnJohTvi^u/Nalahjo 14.30 liSlmjalppsgapopoldiiBVB MJ36 Put minut slave H.10 ÎlovL'Skifakw H.46 Drugo mnpn)s 14.60 NsrÍRliskookn 16.00 r;ia.sbanidvoboi 16.70 (/|me§ani zakoni 1656 Avrlii:i|a 2026 16.46 SpcrtSpas 16.60 Spurtnu nnvna 16.66 AngleSka nogometna liga IS.Ob i'm^edniki 6 |iri^nrinii:if 16.10 Odprw 1GJ6 Osmiprjtnik 16,30 l.orclla 16.46 Živalski svelanim. senfa 17110 Prírnčila. Spori vrsne 17.16 lepega popoldneva ta-?0 ŽrnbanieioiH 18.40 Kravica Katka, nsanka 18.46 /aka[7. nsanka 18.66 Vremo 19.00 Dnevnik, vmnio. Spoil 70.00 Spet doma 71,35 S Športna oddata 72X10 Odmnvi. vreme 27.40 Večernigosi:Als.^lonibergar 73.35 Skrivnosti dvorniJi prevratov. 3/6 00.60 Dnevnik, vr^nie. ipivi 01.36 Infokanal SLOVENUA 2 06.30 Iniokanal 08.00 Zabavm minkanal 09J}b Sko^ičas 09,15 f^laá viruio^i 09,60 SPval|ismue,.Sl(MM. n.l6 llriiiar 12.20 Slovenski vodni krua:fWftr^a, i?ob. oidaia 12.60 SPvalp.smui^..Sl (MI.2. vo^tja 13.56 Košarka, liga nlb, Union Olirnpija ïlelios. prenos 16.46 liyaprvaknvvrokomeluifVl|, Ccf|BPiv.la§ko tkummi^t^cb, prisnetiik 1 /.10 ligaprvlaslvn]pe.dnkiim.oddaia 00,10 Modro 00.15 Onevriik. vreme, šporL 01.46 Iniokanal SLOVENUA 2 ÍI6.30 Iniokanal 09.00 /abavm infokanal 113D Otroški infr^anat 17.30 Zabavni infokanal 16.30 Anumia 16.10 Studio city 17.10 SInvwiski magasin 1736 MfRiovi 18.10 labinni 19.00 Mali oglasi. 4/13 70.00 Vi/um pnbodnfBt. 18/30 70.46 Koiilirjjsprcgovonjo 71.00 Najboljša podjetniška ithjja 71.30 Oaniooovpnmer, sny drama 23.15 Vda paranoia, danski I ilm 0130 Onevriik/amojske tv 02.00 Ininkanal 06.40 74 ur, ponovitev 0;.40 Ricb lakti 08.30 Vihar Ijubmi 09.25 Cista nedolinosi nad. 10.16 Iv prodaja 10.46 Nova pnlo?nnsL nad 11.46 Barva grel i a, nad 17.40 Preselitev Simpan/ov. dokum. serija 13.40 Ivprndaia 14.10 Rdi Lak? 16X15 Barva greha, nad 16.00 Nova pnlo7rinsi na^l. 17.00 Cista nedol/nosi nad. 17.66 71 lir vremH 18,00 Vihar fitibam nad 19.00 24 irr 20.00 Preveneiin 21,06 Zdravnikova vest naii. 21.66 BAR 77.76 NewyorSka policija, nan. 23.20 Na kraju Mna. arn. nan. 00.16 Alia.s. nan. 01.06 Soksvmesto.nan. 0136 74 ifl. ponovitev 0235 Nočna panorama © Dobro jutro, informativno-ra/vednlna oddaia 10.00 Vabimokogledtr 10.06 hdir]rugi)t|akrngalokainili volitev 7006, iniomiauvna oddaja 10.36 Najspnidneva 10.40 Ko&arka, posnetek tekmo [laktra Lsotoch : Zlatorog 14,00 Vidťiísirani. obwistila 17.66 Vabimokogledu 18J10 Mfadi 7a nilarle. mladinska oddaja. 3.IVmre^a 18.10 NajSpoulnnva 18.15 Najairaknvnc*iši dogodki angleška Premier ligt; 1930 VirlRnsirani. obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 70.00 l605.ViVmaga7in,regmnalm infomiHttvni program 20.25 Kultura.inlormativnaodrlaia 70.30 $poruiiii][Gk.š|ionna mlomiaiivna oridaia 70.50 šprjrtni gost. kontaktna oddaja KkAlpnsKiimoplasišeiiljiir 71.30 Ai nad 17.56 74 ur. vreme 18.00 Vib3rfjubwni,naii. 19.00 74 ur 20.00 f}li;iria. amer, film 71.40 BAR 72.10 Monk. nan. 23.06 Nakraju/íočina.am.nan, 00.00 Alias, nan. 00.60 Seksvmesui.nan. 01.20 74 ur. ponovitev 07.20 Nrjčna (lannrama © 09.00 Dûbrojutro.informativno ra/VBifnfna oddaia 10.00 Vabinmkogfedu 10.06 SporlniLorsk.šporuia informativna nridaja 10.26 Nai spot dneva 10.30 ŠprjrtnigosLpogovirKKAlprB Kemoplast &nt|ur 14.00 Virbostram, obvestila 17.66 Vabimokogledu 18.00 lïas/9 na^, mladinska oddaja, 3. IVmreía 18.40 Rpgmnalne novica 18.46 Video rinviis?agluhií(n naglušne, inforntaiivna oddaja 1930 Naj sptrt dnava 1936 Vi deos Irani. obvi2siifa 19,66 Vabinio k ogfedii 70.00 PDPLorii.knnlakirifl glasbena oddaja 70.66 Regionafnc novice 71.00 Odstiranja, pogovor. 3. îV mrB?a 72.00 f7oddajeOobro)Utnx mfnmiativno r^vednlna oddaja 22.îîO Vabimokogfedu 22.66 Naj spol dnriva 73.00 Vidiiostrani. obvestifa PRIREDITVE ^.f^oroskon Oven de 21.4« ^^^^^ řnarifiH! v mslKfjiijjí) rtneh ne tasie itiieli ptav na pitk. mi bosie /^gO' Vm^encM dni pnlrubovali vnliknpoôikii. In iiidi tn\\/dravega naibna ^ vl]en|a. s^i s!e končna ugoiuvli, da nilitene bo puskrbsl/a vasin va^ po řulje. bi \Bijz (m busU/ siorili snrdi. Ub koncu tcilna vas túz velikn pruse ^ ^ ntrfenje. ki ^iia vašuíivtenje prtcbi spremenili. In (o^ v krgikem, hia spfc niciiibi3sesiœrpr) tihem pnpravlji^rD^r^k^i^Hsa. VBnrtj3rsoboKeda|i/ká?;íÍa da gre ;ares.Z v%^|imi nakupi malo (lo^ákajic. sa| ste prcvsč odvisni od mnisirov. ki rroraio svoje delo kor) ("Átí. priírlen basic lahkn navu stvan splavili v svni dam, Bik ed 22.4. de 20.5. ^lelisi bíBiB. tía bi se loplaieseii nadalievala. Cuprdvje bila IcLoSí^a res; V lepa. pa SB lio i;ka;HÍri. da vaie ne bodo tm realne. Pa ne /aradi vr^ m\i- /yadilu $B bo namreč d^čdi iisicga. kar ste pD uhem računah m se b^l;. mm pa si hateli m glas pri^iićili. (ia sg íahko/ciarli. Viiaslednitii dneh m /najD pn/adeu oùlki l|udi, ki (ih iiiiaiurtlo rarii, sploh, kar boste potfebo' ^aščitn in uda^bo. \v. pa. da vam kdo n«jžiuva va^c napake. Imàh ^ni oiiljiihliaio več po mnánalinančnem podrodu. Ker ste ^adnie čase/elo zapravljivi, sevanj boothralfl kamen orf srca. Dvejčka ed 21*5* de 21.6. U Še (lober nieseï; dti k]i(ii;H kVi m itivumiiia vam bo pnk^/ala. da sO! ^^ ^^ lahkn i lc{o§iijirii Itilfjrii rus r^dnuolini. Zai^sli s» jo »cer ddau prtiœj /{}a jK^P d3i. a na/ioyoiii. PrmJvsem ^to. kurse pripravljate na nukai velikih kara-^P kevvva^iprihudiiosij, ki lilije LráianaCrun/aii, sajna vratna rus lekraine ^ ^ bnšlrj. /deloiic vant bo, lissietia čisto pravi pati, da jih tndi un^iiničiUj. ?ii Cuijepa nebonsiboliše, ^a kciriahkn krivile urdipaiTianjkanie yibanjapopsit^rn.saj si /atiu sploh rte več v;eti časa. Vseenri pí? si \xa bosle 7a tisingti. ki ya m\z vsak dan hnij rarli. Iskreno. Rok ed22*6. de 22*7. Poslovno vi^m Imn^nii novciiib^rnc bo najbolj najbnli nakJonicn. k^rslc ve dull 7Q nekaj časa. Cas. da si boste lo pti/nsli uidi na glas. pa ne bo na]bní| pnineren. Va^ poirobe m bo ^rťba krepku onií^ití. doly ^usú ^ëlja pa ve^ kol sknijSau. Velikn vani ba dalo mdiit uidi tisivam ^v(enre. sai sc V3m bo zdela da je pn^lo do nioCne oliíadtive ^usiev. fn lo ne le i? vaše sireni. Zato boste v naslednjih i^dnili veliku bolj drjjeniljivi /i nasprotni spoL Ne^fadnviiij^tvu v odnosu pač vodi tudi k spogledovanju. lO tega bis&lahko/averlaltiidivašpailmr.Paserie. Leved 23.7. de 23.8. Ctí si bostu kk\\ ali ne. tok dopodkov bo lakStin. da bi ss najraje a nekaj tm potulmlli pred «jvciorn m príítjv^scni í|ijdini. ki m\\ veliko pnfi]{;ni|o. h nekaj časa sevam da je iiapo&l čas ;a ^rert^embo.Asenckaku kar no brste iiiopli orlkjčiii, da bi naredili nllo^lun korak. Poiiini pase vam bo /godijo kar samo, bnvda bi vi poka^a^i prava voI|Q. Ko hns^ vr/eni v to. da bo treba zač&ti plavau. bosic tudi sionli. In to brtc iciav. No ja. prvi koraki bodo n>3lo te^ki. po tem pa bosls vi((eli. da se da. M, če vsi mislijo, ilasts /afadf tega pravj avantunsi Device ed 24.S. de 23.9. l/ka/alo se bo. da sle se tokrat ofïoifli čtsto prav. Da se vam le posračilo. ?še santi ne boste rnoyii verjeu. saj vas je ^ nekaj časa zvijalo v ^elucioj nh v»ki nmï\ rta to. kar vas čaka. V^a^edniibdtKh bo&te i/vcdoli tudi lepo novico, povezano 2 vaèirn ljubo?er^skim ^ivl^cnteoi. Mu bo §a za v javnosL ^^^^ /atoseraieugn/mievje^ik,kovasbnpnielu.riabiderfiusvetuportidah, kako srebrn sle. Dubru veste, da imate liudeya naspminikajn da se vam /na ugoditi še marsikaj, kar lahko prekn^a popolno srečo, ki lobistc čuuli v teti dnelt. Tehtnica ed 24« 9. de 23. 10. Končno bnste ssvt)|int r^loiii ihkazali. da vant m iieba jUBV? nikiimer tekmovati rato tudi fE bosti>. Umivali bste v vsakem dnev\i posebei. saj vam bo kristalno |3sna da ste na \rm poti. ta si huste rnkopali preveč dela, ne btiste je^ilt. Upi^vili ya hoste sproo. ali pa dmgc /Mk da ya nprsviio. Imeli boste toliko energija da bristepQskiiéâk2ivl|Dnieiin3dili in organiTiraûaididmyini.l^ jja/ilij, kak/idaleč v Tasebnuši vabili b^/iijih iHste posegali. Ha ne boste na konai;d;ap[eKiknvi kar vi! Škerpiieit ed 24.10. de 22.11. I//1VDV za vaSe mo^^ane bo v nasíudojih dneh dovd), čeiih boste le iineíi f^ voljO prepoznavati tn se/ahavati / njiim. Jesen bo namreč pnn&sla tinli uinjjenosi. nekatenm se bodo spst oylasilc stare /dravsiveiu m?3ve. Pn /nejte. ria ste veliko kr>vi tiidf sami. Ko je hiidn. si vedno obljubite, da boslB naredilf več za svoje počutje, ko ruine, pa na obljubo po/abite. Pa Čeprav imaiepotcmslabo vest Partner bnvs*.*bo[jriesupca potrpc^liivostya počasi utiiteva.SploK ker od rijeka res veliko pnčakojBte. In tudi dobite, kar poznajte. Sfrelec ed 23.11. de 21.12. Ko bo fe kazaltj, da n veliiuli nlei in načrtov ne bo luč več. se bodo stvan /ačeki odvijati v vašo korist Res je. tlii m laliko /adovdim s tem. k»r ste ^«T dcseyli. Ssmo/avesL ki nt vaša najmočnejša točka, pa bo v nasledrifili dneh ključna, če ^elii^ dase vam uresničijo sanie. Čeprav bciste mieli več ^^^^ tjela kit vzemitu čas iu()j za partnerja in ptijaieljts. le ^ailnje tm iss zanemarjate, kar vam ;amenju. Morda ludi/aia, ker čutite, dase ;vanii nekaj ik^aia. Utrujenost siiier âe m znak bnleznt, vseenn pa raje obii^ic zdravnika. Keiereg ed 22.12. de 20.1. ^^^^^ Kt] pa lirKtc doma razlo^ilt.kako a jjttidstavliatc pnliodnostm sMn posku^ab po ^^^^ siHviti na pravo mesto, ho ogeni v seohi. f^edolyo sle čakali, ds In part nei)a m sodelavk prepnčaíi. da lokrsil mislile lesna Naipiejse vam bodo sme 9 lali. pottm pa /nain bm tntii zr^mi. Spinti, kn boiirj ugotovili, da ntisliis resnu. lo namreč marsikomu ne bo všeč, saj vsot okoli vas kar pak, da vedno pcpijsttte. ko se vam kdo upre. Ijurjosrj pač tald, dase velikokratratli pouimejo. spldi ko le treba nsitlaû. Vednored21.1.de 19.2. ^^^^^^ Čeprav vanp vse. kar se pn vas doma dogaja v zadniili tednih, ne more hiti JU v^č. vam bo v teii dneh la^ie ^iveit / novim bron tenom, ki vam ne pusti s^iati. k pa liKfi čez dan ste z rmslinu ^kkokratpn osebi, ki tokrat res potrelnfie v3^ f piiilpfiio.Qb tlim scbosie znašli še v nez^vidliivi [loaniVii situaciji, sai se bo ^ ^ izkazalo, rla hn nenarlcii, s riiijun izdaii)k. preisi volik. Û3 ric ho ik takoi, boste zadeve mafo prelomili. Nič ne bn nambe. četudi v mivri lutn. Sai bo kmalu tu, vi pa bositrvefi v teh dneh téko dela. da vas ne bo prav nič motilo, če vseskupaj malo pjBStavite. Ribi ed 20.2. de 20.3. Skih se bodo rlcino izkazale za upravičene. Oolno pa se bosts končnn pomt nil. če hočete tudi potnlaiili. in naprej bi^ste vztraiali pn novem načinti b vijerja. kf siccr m lahek, iiijalavljattj pa, da vam zelo paše. Ukvarjanje ^ šptr mm še niknrnur nt škodilo, vi jia bnste v tem ;dčeli t%Io ii^vati. In to zelo. Partner vam bo izpolnil veliko ^eljo in vam podani danb. ki ho za vas oupre centiva fobotikiau zahvala za vse. kar ste zanj narertl; v zadnjih lednih. In teije m bib malo. 0^0 pa bo treba še nadaljovau. Velenje v Cetrtekj 9. novembra JiM Vila Mojca Šola za starša - nadaljevalni program Marija Glinšek: Branje vdrufini 16.40 Galerija Velenja Predstavitev pesniške zbirke Iva Stropnika Nate mislim, votlina v glavi 19.00 Mladinski centerVeienje Predstavitev knjige John E. Sarno: Ozdravimo bolečine hrbta-povezanost uma in telesa |9.p0, Knjigarna Kul turn ica Odprtje razstave Denis Senegacnik 1919 Knjižnica Velenje, stud. čitalnica Potopisno predavanje Andreja Jernejčie: Ekvador - v objemu Indijancev 1MQ KuniQundâ - regionalni multimedijski center Okrogla miza ob selitvi Šaleškega študentskega kluba v nove prostore Petekj 10. novembra J 7.00 Interspar Velenje Marti nova nje z glasberKt skupino Utrip lann GalerijaVefenje Odprtje slikarske razstave Bojan Gorenc: Ponovitve in prehodi 19^.^9 Knjižnica Velenje, studi, čitalnica Branko Gradišnik v živo Večer z duhovitim slovenskim avtorjem 19.00 Kavarna Nove Martinov K le petek 19.DD Glasbena šola Velenje Abonma Etno/Jazz in izven Koncert: Alenka Godec In Jazz kvartet Sobota, fll. novembra 1,- -------------J 8.00-1200 Cankanevauiica. Velenje Bolšji sejem Kdaj-kje kai Q.00- 13.00 Atrij KSC Kmečka tržnica 9.OD Tefovadnica Šolskega centra Velenje Košarkarska tekma- 2. SKL, 6. krog, kadeti, center 1 KKVelenje: KKPrebold Dri 1Q.QQ nanraj Šentilj pri Velenju (Laze -priVrbenjskol IX. tradicionalno martlnovanje v Šentilju pri Velenju 11.00 Ndkupovalni center Velenje Veselo martlnovanje z ansamblom Šestica ,1?,CP Hotel Razgorsek Martlnovanje 18.00 Mestni stadion Velenje Nogometna tekma - 2. SNL NK Rudar Velenje : NK Ivančna Gorica 19.00 Restavracija Jezero Martlnovanje Nastopa: Ouo Sejk ,1_9J0 Rdeča dvorana Velenje Rokometna tekma RK Gorenje :RD Slovan Nedelja, 12. novembra ID 00 Tebvadntea Šolskega centra Velenje Košarkarska tekma-1. SKL, 9. krog, pionirji, vzhod A3 KK Velenje: KK Besedic Maribor Torek, 14. novembra 18.00 Dvorana Centra IVova Etno večer Bošnjaško mladinskega kulturnega društva: Moj pogled na kulturo Sreda, 15* novembra 17.00 Knjižnica Velenje, otroški oddelek Špeline pravljične ure 19 DO Knjigarna Kulturnica P reds tavKev zbirke zgodb in DVD-ja Vlado Kreslin: Venci 19.19 Knjižnica Velenje, stud. čitalnica Predavanje Karln Rizner Resnice in zmote o cepljenju Tradicionalni koncert Spevovcev hM iliilf radio®alfa " s 103,2 & 107,8 Mhz ^^^ vsak dan 36 ur vsak dan 36 ur Šošlanj Sobota, 11. novembra 13.0Q KegljfšiSeTÍŠ Šoštanj : Radenska (2. slovenska kegljaška liga vzhod - ženske} 14.00 Stadion Šostan) Šoštanj : Zreče {Štajerska nogometna liga) 18.30 Kegljišče TEŠ Šošlanj : Konstruktor (2. slovenska kegljaška liga vzhod - moški) 19.00 Šporina dvorana Šoštanj Elektra E šotech : Pivovarna Laško (LigaUPCTelemachoz. 1.A SKD Nedelja, 12. novembra 16.00 Kulturni dom Šoštanj Lutkovna igra Ponedeljek, 13. novembra 17.30 Kulturni dom Šoštanj Javni nastop učencev glasbene šole Šmartno ob Paki 18.00 Kulturni dom Šmartno ob Paki Odprtje razstave Občina Šmartno ob Paki skozi 5as Vinska Gora - V večnamenski dvorani v Vinski Gori ho ansambel Spev \7. Šaleške doline pripravil v petek, 17. novembra, ob 19. uri iradi-cionalni koncert s prijatelji. Nanj so povabili legende narodno/abavne glasbe: Beneške Jame, Ansambel bratov Poljanfek, kviniei Robena /upana, Okrogle mu/ikante ter ciiraija Miha Dov^ana. Vstopnice so v preUprodaji v iraflki Marina v Smannem ob Paki. trgovini Metra Šoštanj, Music ceniru Dedi Vele-r\je, Pentlji Velenje in v gostišču Pri Berîu. Spevovci obljubljajo pristen večer in spevne melodije. Keramična delavnica v Rožletu Velenje - Drušivo Šaleških likovnikov pripravlja v mesecu novembru v vili Ro/le keramično delavnico. ki jo bo vodila akademska kiparka Dragica Cadež Lapajne. Delavnica bo potekala dva zaporedna vikenda, in sicer IX. in 19. ter 25. in 26. novembra 2006. Uvodni del delavnice bo obsegal teoretični del oblikovanje izdelkov in i/dclavo giaTnjr. v drugem delu pa se bodo udeleženci srečali / gla/irenjem in peko izdelkov. Prijavile se lahko na šievilki 031 605 429. Kgledar imen November/ilstopad 9« četrtek; Božidar, Teodor 10 • petek: Leon, Andrej 11 • sobota: Martin, Davorin; martinovo nedelja: Emil ponedeljek: Stanislav 12. 13. 14 • torek: Nikolaj; med- narodni dan sladkornih bolnikov 15 • sreda: Albert, Leopold Lunine mene 12 • novembra ob 18:45 zadnji krajec Pregovori Svet Martin naj bo suh. da pozimi raste kruh Ako je na Martin lepo, bo za tri dni grdo. Če se Martinova gos po ledu plazi, o božii^u navadno po blatu gazi. Če za Martina sonce sije, huda zima bo. Če pred Martinom zmrzuje, je pred božičem povodenj. Če pred Martinom zmrzuje, prihodnje leto češenj ni. Če se o Martinu vinska bu5a z zelenim trtnîm perjem za-maši, bo drugo leto dobra vinska letina, ker trta dozori. Če Martin oblake preganja, nestanovitno zimo napravlja. Zgodilo se je • • • od 10, do 16. novembra • 10. novembra 1995, ko sov Zdravstvenem domu Velenje svečano proslavili 50-leinico reševalne slu/he» so v Šoštanju, v prisotnosti lakrainega ministra za gospodarske dejavnosti Maksa Tajnikarja, uradno predali namenu ra/-/vepljevalno napravo 4. bloka šošlanj ske termoelektrarne, na razširjeni seji odbora Rdečega križa Velenje pa so istega dne lady Miioški Nou iz Velike Britanije podelili ziati znak Rdečega krii^a Slovenije za njen prispevek pri /hiranju humanitarne pomoči /a bc-gunce iz Bosne in Hercegovine, ki so prebivali v takratni občini Velenje; • II. listopada je god sv. Mar- iina; martinovo je siar jesenski praznik z obloženo mi^o. s pitano gosjo in mladim vinom, ki dozori ravno na god sv. Martina: pri nas je sv. Martinu posvečeno veliko farnih in podružničnih cerkva, saj gre zagotovo /a enega od najbolj priljubljenih in pogostih slovenskih svetnikov; v naši neposredni bližini sta sv. Martinu posvećeni cerkvi v Velenju in v Smartnem oh Paki, kjer danes praznujejo tudi svoj občinski praznik; • leta 1998 so 12. novembra v Šentilju predstavili -I uri stično vinsko pot Šentilj pri Velenju«: • 12. novembra 1999 je na svetovnem balinarskem prven- ienttll pri Velenju (Arhiv Muzeja Velenje) sivu za mladince in mlajše člane v Lyonu v Franciji pri članih do 23 let Velenjčan Zoran Rednak v disciplini hitrostno zbijanje osvojil zlaio medaljo: • 15. novembra 1994 je začela svt^ program na Kanalu 08 velenjskega kabelsko razdelilnega sistema oddajati mestna televizija Velenje; pmgram televizije so pripravljali ncmoarji in zunanji sodelavci časopisa Naš čas in Radia Velenje; • v noci na 16. november 1944 je v Šoštanj vdrla Šercerjeva brigada, se tam spopadla z nemškimi enotami ter v to- varni usnja zaplenila nad 6000 kg usnja; -16. novembra 1967 so se na referendumu delavci zdravstvenega doma Antona Zupana Moziric in Zdravstvenega doma Velenje odločili za združitev v Savinjsko-Šaleški zdravstveni dom s sedežem v Velenju; zavod je začel delovali 1. januarja leia 1968; -16, no>'embra 1992 je v domu učencev v Velenju steklo izobraževanje za .^55 begunskih otrok iz Bosne in I lerccgo-vine, ki so začasno /iveli v občinah Velenje in Mo/iije. ■ Damijan KlJaJIč OBVESCEVALEC 9. novembra 2006 Nagradna križanka Mlekarna Celeia zefene define Mlekarna Ceteia Arja vos 92, Petrovle Počutim se odlično! Zíogurtí LCAVITA. Klft POMAGAJO KREPITI MOJEXDRAVJE Jogurć LCA VfTA vsebujejo pro-biotične kufture. ki pomagajo krspiti imunski sistem, vplivajo na naravno vzpostavitev ravno-tezfa črevesne mikroflore. pomagajo izboljšati prebavo in presnovo laktoze ter predstavljajo vir fol ne kisline in vitamina B. KER Z NJIMI ZMOREM VEÍ Jogurtí LCA VITA so obogateni z L-karnitinam. ki omogoča telesu spremembo maščobe v energijo. Vpliva na večjo vzdržljivost pri različnih naporih ter na lažje premagovanje utrujenosti. KER SE Z KJIMI RAZVAJAM ZDRAVO Če namesto tortice po kosilu pojem lonček sadnega jogurta, LCA VITA. potešim svojo slad-kosnednost s precej manjšim številom kalorij. Rešeno {izrezano) geslo križanke pošljite najkasneje do 20. 11. 2006 na naslov: Naš čas. d.o.o.. Kidričeva 3320 Velenje, spri-pisom »križanka Mlekarna Celeia«. Podelili bomo tri nagrade -bone za nakup v trgovini Golida pri Mlekarni Celeia. Bone prejmejo nagrajenci po pošti. ir A IM o v I. E K J 89817 50 - Naš čas: pravi telefon za pravo reklamo! áTRTEK. november: 6.00 DobiO jurto in veselo v nov daii: 6.30 Poročila m Iz srca Evroi^e; B.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Častne informacije poropilo Avto moto zveze Sloven i je; 7.30 Poročila: 745 Oanalr^ji kulturni utrip. Ô.OD Policijski r^asvetí; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronike; S.OO V srcu Evrope {ponovitev); 9.30Porcčila; Rekreacijski nasveti Olimpijskega komiieja Slovenije; 10.00 Ns svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan: 14.30 Poročila in Iz srca Evrope; 15.00 Aktualno; 15.3Q Poročila; 16.00 Kdaj. kje. kaj: 16.30 Poročila; 17.00 Us srcu Evrope; 17.3Û Zdravniški nasveti: Erosov kotček' 18.00 Kvazi kviz: 1B.3Q Poročila: 19.00 Ma svidenje. PETEK, 10. novetiib«r: 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila in Iz srca Evropa; 6.45 Na današnji dan. 7.00 Horoskop: 7.15 Poročilo Avto moto zvazd Slovenije; 730 Porocla; 745 Današnji kulturni utnp; B.QO športni utrip; 8.30 Poročila; 9.GÛ Na srcu Evrope {ponovitevi; 9.30 Poročila; laOO Na svtdenie.' 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročtla In Iz srca Evrope; 15.00 Aktualno: 15.30 Poročila; 15,45 V srcu Evrope; 16.00 Kdaj. kja. kaj. 16.30 Poročila 17.00 Glasbene novosti. 1B.30 Poročila.' 19.00 Ma svidenje. SOBOU, 11. i>ovembai ■ 8.00 Oobro jutro in v&selo v nov dan; 6.30 Poročila in Iz srca Evrope: 6.45 Na današnji dan. 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informaci|e poročilo Avto moto zveze Slovenije: 7.30 Poročíía; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Vsrcu Evrope: 9.30 Poročila; Izbor pesmitedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan: 14.30 Poročila in V srcu Evrope; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila: 16.00 Kdaj. kje. ka|; 16.30 V imenu Sove; 17.00 V srce Evrope. 18.00 Rock šok 19.00 Na svidenje. NEDELJA, 17. twmbsi ■ 6.00 Dobro |utro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila in Iz srca Evrope: 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informaci|d - pofoclio Avto moto zveze Sloveniio; B.OO Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip: 9.30 Poročila: 10.00 Ma svidania; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan: íastrtke; 16.00 Glasbane novo Sli. 16.30 Poročiis; 17.00 Minutez domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidanie. PONEDEUEK, 13. november: 6.00 Dobro |utro in veselo v nov dsn; 6.30 Poročila in Iz srca Evrope; 6.45 Na dat>dšnji dan: 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informaciie • poroćifo Avto moto zveze Slovenije: 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Gospodarski uuip: 8.30 Poročila: 8.45 Policijska kronika; 9.00107.6 Avto motohercov:930Poroćiia; 10.00 Na svidenje: 14.00 Pozdrav: 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktuaino; 15.30 Poročila; 16.45 Vsrcu Evrope; 16.00 Kilaj.kje.kaj; 16.30Poročita; 17.00 Ponedeljkov sport; 18.00 Glasbena lestvica. 18.30 Poročila, 19.00 Na svidenje TOREK, 14. november; 8.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila in Iz srca Evrope; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utr^. 8.30 Porosis; 9.00 V srcu Evropa m vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila: 10.00 Na svidenje: 1400 Pozdrav: 14.10Na današnji dan; 14.30 Poročila In Iz srca Evrope; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 15.00 Kdaj. kje. kaj: 17.00 Na srcu Evrope; 18.30 Poro* čila: 19.00 Na svidenje. SREDAJS. novefflbet: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 7.45 Ddf>ešnji kulturni utrip; 6 30 Poročila in Iz srca Evrope; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne iriformadje Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila 8.00 Težava je vd§a. rešitev je nasa; 8.30 Poročila: 9.00 Na srcu Eviope(ponovttav); 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje: 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila in tz srca Evrope; 15.00 Aktualno; 15.30 Šporv 15.45 Na srru Evrope; 16.00 Kdaj. kje. kaj; 19.00 Na svidenje. TRGOAVTO TUDI V VELENJU V Trgoavtu smo se odločili, da zapolnimo vrzel v naši maloprodajni mreži, zato smo 25. oktobra odprli prodajalno tudi v Velenju, na Prelernovi ulici 22. Nova prodajalna je tako še en clen v verigi 38-ih lastnih prodajaln vvecjih krajih po vsej Sloveniji. V svojih trgovinah nudimo pestro izbiro izdelkov za vaš avto, prav tako pa tudi izdelkov za šport in prosti čas. V nasi novi prodajalni v Velenju lahko izbirate med bogato ponudbo pnevmatik, akumulatorjev, snežnih verig, skratka, vseh izdelkov, ki vam bodo v mrzlih in zasneženih zimskih dneh nepogrešljivi. Ko vas bodo zasnežene poljane privabile na smućilća, boste zagotovo potrebovali strelni kovček ali nosilce za smući. kar boste ravno tako našli na naših prodajnih policah. V ponudbi imamo tudi rezervne dele za osebna in tovorna vozila ter dodatno opremo za avtomobile, visokotlačne čistilce, elektroagregate, vodne črpalke, avtokozme-tiko,.,. će želite ostati »fic« v zimskih dneh, se odločite za nakup fitness naprave, ki vam bo razgibala dolge zimske večere. Tudi. ko se boste odločali za nakup kolesa, pridite v našo prodajalno kjer boste izbirali med vrhunskimi kolesi Merida, s katerimi tekmuje tudi slovenska gorska reprezentanca. V letošnjem letu je Tanja Žakelj s kolesom Merida osvojila naslov mladinske svetovne prvakinje. V naši prodajalni pa boste našli tudi bogato izbiro skuterjev Sym, ki so v zadnjih letih v vrhu najbolj prodajanih znamk skuterjev v Sloveniji. Z našo ponudbo orodja in vrme tehnike pa vam lahko pomagamo, ko boste urejali svoj dom in okolico. Poleg pestre ponudbe pa vas bodo gotovo navdušile tudi ugodne cene. Te so sedaj za nekatere izdelke še dodatno znižane. Ne prezrite »super cen«, ki trajajo od 04. do 30. novembra (zimske pnevmatike, polnilci akumulatorjev, dodatna oprema, visokotlačni čistilci, fitness, motornežagein Še kaj). Da bo vaša odločitev lažja, lahko nakup opravite tudi z obročnim odplačevanjem (BanKredit ali kartice Mercator Pika. Diners, American express). Lahko pa Izkoristite 10%orvo-ritveni popust za gotovinska plačila, ki ga nudimo se do konca novembra. V trgovini vas poleg vseh ugodnosti pričakujejo strokovni in prijazni prodajalci. Prodajalna je odprta vsak delovni dan od 8. do 19. ure, v soboto pa od 8. do 13. ure. Če imate vprašanja in želite odgovore, lahko pokličete na telefon 03 898 39 90 ali jih pošljete po faxu 03 898 3993 ali pa po elektronski posti: velenje.2121 @irgoavTo.si. OBVEŠČEVALEC DEŽURNI telefon za pomoč anonimnim alkoholikom 031/443-365. STIKI-POZNANSTVA ŽENITN A posredovdinica ZAUPANJE za vse starosti, brezplačno zd mlade ženske. Gsm: 031/505495, GSM; 031/836-378. tel. in faks: 5726-319. DEKLE, če resne Tveze si řeliš. po življenju v dvoje hrepeniš, pokliči na gsm: 031/836-378. ZELO SIMPATIČNA zaposlena 41-letna ženska iz okolice Velenja si želi spoznati prijatelja starega do 55 let. Resno. Gsm; 041/248-647. vimv.sugeralan.si PREMOŽEN in izobražen 48-letni Slovenec si želi prijateiiico staro od 30 do 43 let. Rad potuje po svetu. Gsm: 041/248-647, vi/ww.superalan.si KUPIM PO UGODNI cent kupim pomivalno koiito 2 elementom (80 cm siiine) in prodam mlade peteline. Gsm: 041/216481. ODDAM 3-50BNO neopremljeno stanovanje na Goriški 42 v Velenju oddam mali OGLASI (3. nadstropje). Gsm; 031/502-661. NEOPREMLJENO 3$obno stanovanje oddam in prodam niivo ter motorno kolo ducati ST2. Gsm; 041/610-774. telefon: 5865-003. NEPREMIČNINE ALSA-NEPREMIČNINE IrQ mladost 2. Vdienje. w//w al$a.si Info: 041/299 919 PROOAMO: GRADBENO parcelo cca 1300 m2 v Zgomilh BsvĆdh • cena 20 £ur/m2 LEPO dvodružinsko hišo v Rečici ob Raki, 220 fn2,JBtnik 1950/2000,« parcelo 817 m2.30.900.000,00 Siï. ODDAMO: POSLOVNI prostor v bližini 20 Velenje, velikost 70 m2 • pritličje^ primeren za ordinacijo, pisarne, mirno dejavnost... Cena 400 Eurstroški. STANOVANJSKO hiso površine 300 m2. s parcelo 1.400 m2. v Pod-kraju prf Velenju ugodno prodamo. Gsm: 031/886-888. GRADBENO parcelo v Škalah prodam. Telefon: 583Î629. gsm: 051/424-229. POGREBNE STORITVE USAR VINSKA GORA 8,3320 VELENJE, tel.: 03/ 891 00 30, mob.: 041/ 636 939 POGREBNE STORITVE V CELOTI PREVOZI UREDITEV DOKUMENTACIJE NABAVA CVETJA MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV POSUUEMO 24 UH DNEVNO RAZNO ŠTIRI zimske gume na platiščih zè fiat uno prodam za 30.000.00 sit Gsm: 040/477066. PRIDELKI ULEŽAN hlevski gnoj. labolčnik in žganje prodamo. Gsm: 041/344*833. SADIKE vrtnic in cipres za živo mejo, od 50 cm do 2 m visoke, prodamo. Gsm: 041/364-575. telefon: 5870-600. DOMAČO slivovko, šnops če§nec, garnituro ruskih kegljev, štiri nova 13 col platišča prodam ali menjam za 15 col in drejane stebre za stopnišćno ograjo prodam. G^: 041/849474. SUHA bukova drva h zrezana prodam. Gsm: 041/863-141, telefon: 5869-940-ŽIVALI PRAŠIČE Švede, težke od 20 do 300 kg, za nadaljnjo rejo ali očiščene prodam. Gsm: 04Î/239-651 TRI telíce simentdike: ena breja 4 mesece, ena stara pol leta in ena stara dva meseca (bp), prodam. Gsm: 051/341-360. SVEŽE zaič|e meso prodam. Gsm: 041/554-306. BIKCA sivca starega 10 dni in malo rabljeno pesorezntco z motorjem ugodno grodam. Telefon: Ô88&603. PRAŠIČKE za raženj ali nadaljnio rejo ter težke prašiče za koline, ki jih lahko opravite pri nas terfižol siv-ček prodam. Gsm: 041/783-825. TELICO sivko, brejo 7 mesecev, prodam. Telefon: 5893*250. gsm: 031/640-369. POLOVICO prašiča domače reje in jabolka carjevič prodam. Telefon: 5893-557. gsm; 051/382-825. lOMUtULRD PODJETJE VELENJE lOA. Pogrebno pokop«líMa dejevnort Koroška cesta 37 b. Velenje NA POKOPALIŠČU PODKRAJ IN ŠKALE SMO EDINI, KI IZVAJAMO V CELOn: - POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE - PREVOZE POKOJNIKOV - NABAVA ŽALNIH ARANŽMAJEV, CVETJA -UREDITEV DOKUMENTACIJE - MOŽNOST PLAČIU NA VEČ OBROKOV - UREDITEV ZNIŽANJA STROŠKOV NA ZZZS Tel.: 03/891 91 53, GSM 031/390136; 041/390138; 031/375 041; Dosegljivi sme 24 ur na dan. ZAHVALA Oh boleči izgubi mame, siare mame MARIJE STROPNIK rojene Gregore 26. L 1934 - 2. IL 2006 sc iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena iiožalja, darovano cvcîjc, svečo in sveie maše. Posebna zahvala duhovniku, govorniku, pevcem, izvajalcu Tiêine. Pogrebni službi Usar in vsem, ki Sle jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni NAGRAJENCI NAGRADNE KRIŽANKE CVETUČARNE IRIS-POGREBNE SLUŽBE TIŠINA objavljene 26. oktobra v tedniku Hdi čas so: 1. nagrada: ikebano prjme Vida KdHovčec.Flonan 185,3325 Šoftanj; 2. nagrado: žopek prejme Nardîn Gorazd, Splllska 66.3320 Velenje; 3. nagrado: vei^ lučko prejme Dominica Štukovnik. foiim 4.3320 Velenje. Geslo nagradne križanke se glasi: Iris. TiSina. Nagrado dvignete v cvetličarni Iris« na Prešernovi 7 v Velenju. $ prinosom osebne Izkaznice. Čestitamo! GIBANJE PREBIVALSTVA Upravna enota Velenje Poroke: Porokvtemtednu ni bilo. Smrti: Marija Horvat, roj. 1922, Velenje, Šaleška cesta 19; Marija Arnšsk. roj. 1930, Studence 27; Silva Vajde. roj. 1951 Sp. Rečica 168. Laško; Jožef Debeljak, roj. 1933, Velenje, Šaleška cesta 16; Jožefa Štuhec. roj. 1924, Podsmrefte 2. Gornji grad, Angeta Repič. roj. 1922. Celje. Pucova ulica 5; Marjeta Albreht roj. 1956. Velenje. Salek 91. Ana Mramor, roj. 1924. Velenje. Kersnikova cesta 4; Gabrijela Kotnik, roj. 1924, Florjan 50. Šoštanj; Mihael Ocepek. roj. 1928. Velenie, Ulica Janka Ulriha 26; Matilda Cilenšek, roi. 1920, Griže 109; Jurij Pešec, roj. 1948. Gorica pri Šmartnem 27/c; Marija Stropnik. roj. 1934, Skorno pri Šoštanju 43; Emitijan Krajne, roj. 1931, Oobriša vas 48; Franc Za|c.roj. 1938. Globoko 15; Terezija Ovčjak, roj. 1934. Topolšica 103 b; Marija Potočnik, roj. 1930. ArnalSe 22 a. DEŽURSTVA Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO Spoštovane zavatovanke, spoštovani zavarovanci, obveščarnc vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Ma to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERiH, 1^0 je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej steviikj' snemarro. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995473. dežurno službo pa na 8995445. lekarna v Vtlenju: Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. izdaia nujnih zdravil in zdravil na re- cepte, predpisane istega dne. Oh nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14,00. telefon 898-1880. Zo bo id ravniki: 11. In 12. november- Ivan JanežiČ, dr dent. med.. Idelo opravlja v zasebni zobni ambulanti, Efenkova 61. Velenje) Veterinarska postvja Íosím] Dežurni veterinar - gsm 031/683* ÔOÛ. Delovni čas: ponedeljek - petek od 7 do 14. ure; Ambulanta za rrale živali in izdaja zdravil - ponedeljek, sreda in petek od 8. do 12. ure ter torek in 5et/te od 13. do 17 ure. ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 30. oktobra 2006 do 5. novembra 2006 niso povprečne dnevne koncentraaje S02, Izmegene v avtomatskih postajah (AMP) na območju mestne obi^ine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki. nikjer presegale mejne 24-ume koncentracije 125 mikron S02/m3 zraka, MBSTNA OBČINA VBLENJE URAD ZA OKOUE IN PMSTOR MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE S02 od 30. oktobra 2006 do 5« novembra 2006 (v mikro-g $02/ni3 2raka) mejna vrednost: 350 mikro-g S02/m3 zrako § ZAHVALA Ob boleči izgubi mame. stare mame in lašče GABRIJELE KOTNIK 20. 2. 1924 - 27. 10. 2006 sc iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, posebej dru/ini An'?.ci. sorodnikom, prijateljem in znanccm za iskrene izraze sožalja. damvano cveijo in sveče. Uvala medicinskemu osebju Bolnišnice Topolšica, osebju D<3ma /a varsivo odraslih Velenje, Pogrebni službi Usar, sodelavkam in sodelavcem Grupe F vra Velenje, duhovnikoma g. Tadeju I. en a sij u in g, Tonetu Paćniku za opravljen obred. g. I-ilipu Vrabiču za govor, pevcem Cerkvenega zbora Šoštanj in izvajaleu »Tiline«. Še enkrat hvala vsem, ki stojo pospremili na njeni zadnji poti. Sin Droi^o in hci (ruhnjela z družinama ZAHVALA Tiho in mirno, kot jc živel nasjc za vedno zapustil dragi mož in oče, upokojeni rudarski nadzornik MIUN OCEPEK iz Pesja 19. 8. 1926 - 26. 10. 2006 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njcgwi zadnji poti. /ah valujem o se govornikoma g. Mlipu in g. Ahacu za besede slovesa, gospodu župniku za lepo opravljen obred, Premogovniku Velenje, rudarski godbi in Častni straži, kvaneiu Flamingo, Pogrebni službi Usar, DU Pcsjc. ZB Pesje. RK Pesje in osebju Doma za varstvo odraslih Velenje. Zahvala ludi vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem /-a darovano cvetje, sveče in izrečena sožalja. 'Aena Marija, itčeri Majda z Vilgavi in Nada z možem Milanom Pot Je prBhojena. Koni^àna sla upanje in hiepffnenje-Oilànejo le s/;onwnf. na vseli prjieh. v vseh rasteh od korenin do vej. ZAHVALA Ob i^ubi našega očeta in dedija MIHA KUGONIČA iz TopolHce 1934-2006 Iskreno se zahvaljujemo vsem. ki ste bili z nami v teh težkih dneh. darovali sveče, cvetje in nam izrekli spodbudno besedo. Zahvaljujemo se vsem. ki ste naiega dedija pospremili na zadnji poii. Matej in Damjana z družinama Tržnica bo vabila tudi pozimi Tako obiskovalci kot pridelovalci so velenjsko kmečko tržnico dobro sprejeli - Razmišljajo o širitvi in nakupu novih stojnic Velenje - Vsako sobolo dopoldne jii v ccmru mcsia L-uilii pravi mesini utrip, lakšen, ki hi ga mnoi?i želeli tudi čc/, teden. Zb^o-invo k iciim pripomore ludi pe-stre.isa ponudba v sobi)ineni dopoldnevu, kalerc del je od sep-I cm bra dalje ludi kmečka irAnica. Atrij KSC-ja. kjer stoji 15 enakiJi. ličnih stojnic, ki so jih poleg MO Velenje so financira le ludi dru^e pravi: »Zelo smo zadovoljni, ker so očiltu) ponudbo na ir/.nici ljudje /elo dobro sprejeli. Zadovoljni so ludi naSi prodajalci, lako pridelovalci bio hrane izdelovalci izdelkov umcinosine obrii, pa slaščic In kruha. To pove ludi podaiek. da sc uani javlja vedno već listih, ki bi radi prodajali na kmečki tržnici. Ce bo povpraševanje ^e vedno naraščali>, bomo mesecih. ^Tržnica bo odprta vsako sobott> dopoldne, seveda pa bo ponudba na njej prilago jena zimskemu času. Vsi vemo, da takrat ni toliko sveže zelenjave in pridelkov, bo pa /ato na stojnicah več medu in izdelkov i/ meda. pa kislega /elja in sadja, ludi peciva in domaćega kruha.« S kra I k«, tržnica bo delovala celo leto, ne glede na vremenske raz- ZanimaniB za prodajo^ pa tudi obisk kmečke tržnice, vsako soboto znova dokazujejo, da so ljudje tržnico dohro sprejeli. občine bodoče SAŠA regije, so morali razmišljali o nakupu do- mere, kar je za ulrip v centru me- polne zdravih pridelkov In tudi izdelkov umeuie obrti. Vodja projekta Kmečke tržnice pri MO Velenje Karla Sitar po dveh mesecih delovanja tržnice dainih stojnic in širitvi tržnice. Prednost pa bodo še naprej imeli ponudniki i/ regije SA SA.« Zanimalo nas je, ali bo kmečka tržnica delovala tudi v zimskih sta /.agt)tovo dobro, pa ludi za vse liste, ki prisegajo na zdravo, doma pridelano hrano in dobroie Iz krušnih peči. ■ bs tt Združila ju je glasbena želja »Imela sva sanjsko poroko,« je rekla Slavica Jurko, od 21. oktobra letos poročena Kamenik. Prevzela je možev. Sebastjanov priimek. Ona je doma v Šembricu. pri rosnih letih je invalidsko upokojena. On je iz I^eiuša. Je voditelj na Radiu Bakla, redno pa zaposlen kot telefonist v Merkurju v Cciju. Začasno gnezdeče sta si spletla pri njeni mami v Sembricu, kjer bosta tudi spisala prošnjo za skupno stanovanje. Malo bo pri tem pomahala ludl njena 12- leina hči. Sebastjan je namreč slep. »Ima pa lako zelo dobro srce. da vam lega ne znam opisali»« pravi ona. Mlada družina bi se rada osamosvojila. In kjer je želja, je tudi pot. Posebej zanimiva pa je zgodba, kako sta se spoznala. Slavica je klicala na Radio Bakla, ko so imeli na sporedu glasbene želje, 'lam kot moderator dela Sebastjan. Poklepetala Sla o njeni glasbeni želji, in kol je zdaj videli, je bila ta usodna. »Za-želela sem si skladbo Ti si moj greh. ki jo Izvajala Brina in Borno. Z njo se je pred žestimi meseci začela romanca, ki m jo kronala s pravljično poroko.« V Mozirsketn gaju, kjer sta se poročila, seje zbralo pelini^estde-sei svatov. » Peljal a sva se s kočijo, v kapelici se je siisala pesem ... Res je bilo lepo. nepozabno.« Njena priča je bila prijateljica Andreja Zivic, njegova boter Joco Ivančič. Na poročno pnto» vanjo se lelos nisia odpravila, sc bosta pa prihodnje leto. pravila. Oba si želita v Grčijo. ■ mkp Pravkar poročerta: Slavica (prej Jurko) in Sebastjan Kamenik Paraplegik dobi dvigalo »Denarja za dvigalo sam nisem imel, prosil pa nikoli nisem,« pravi 41-letni Jože Herman - Zdaj bo s pomočjo Občine Šoštanj, ki je zagotovila glavnino, dvigalo dobil - Nekaj sta zanj primaknila še TEŠ in podjetje Andreje Mf'fertd Krst/c • Planine foto: Stane Vovk_ Šoštarý-Samo nekaj stopnic je, ki vodijo iz vhoda v stanovanjski blok xvá Aškerčevi 5 b v Šoštanju do nadstropja, kjer živi Jože Herman. Dalo bi se jih preskočiti. In včasih bi jih. In jih tudi je. Marši-kalem. Stopnice, čeprav jih je le nekaj, pa mu vedno btilj predstavljajo nepremagljivo o^ro. On pa ne m<îre hiti zaprt v stanovanju, mora ven, med ljudi. Na teren, kot pravi. Jože je 10. januarja leta 1999 v bližini [.ajš doživel hudo prometno ttesrečo. Tisti, ki so si ogledali avlo po listem, kose je la k kojen, pred nesrečo je delal na Co/dnem gospodarstvu, malo tudi zasebno. »Res mi največjo težavo predstavlja to, kako priti dol,« pripoveduje, ko v invalidskem vozičku spretno krmari po majhni kuhinji. »Na nogi si pritrdim opornici, potem pa poskakujem,« opisuje. *V icm bloku živijo dobri ljudje in gotovo bi mi pomagali, a kaj. kti so vsi že sta-rejsi,« doda. Pred izhodoiD iz bloka, zraven stopnic, ga čaka drug voziček: nanj se spravi, potem pa tja, kjer je najraje, med ljudi. Včasih z vozičkom, včasih s petnajst let starim passaiom, prirejenim tako. da ga lahko vozi. »Nisem rad sam. Veliko prijale-(jcv imam. ti so velikokrat pri tneni. Sicer pa notri nikoli ne z^r-žini dolgo. Res je teren listo, kar me razveseljuje in osrečuje. « pravi. Ob našem obisku mu je eden od prijateljev prinesel kiv silo, potem je pozvonila negovalka. vmes je nekajkrat odgoviv ril na klic po telefonu ... Veliko se ukvarja s športom. Igra košarko, keglja, strelja, meče kopije... Ta čas, ko so zunaj temperature nizke, pa ga greje misel, da mu bo poskakovanje po stopnicah, kmalu prihranjeno. Nad^v m es lilo ga bo dvigalo. >^Rad bi, da bi bil<5 to že včeraj. A kaj, sam denarja zanj nisem imel in ga se vedno nimam, da bi pa prosil naokoli ...? Tak pa nisem,« pripoveduje žjvahen 41-letnik. Pa je namesto njega malo poprosila, se malo pozanimala njegova Zveza paraplegikov Celje, katere član je. Z zadevo so seznanili Občino Šoštanj, kjer so bili pripravljeni iti Jožetu naproti in zadeva je stekla. Hitro. Najprej razmislek o tem, kako bi se dalo reîîiii icžavo, potem so si sledile skice, načrti, dovoljenja. Hitro jtf šlo. Kakšne štiri mesece je od lega. Tudi denar se je našel. Glavnino je prispevala in izvajalcu tudi že nakazxilâ Občina Šoštanj. nekaj sta dodala Termocle-krarna in nekaj družba Andreje, nizke gradnje. Tako dvigalo vse bolj postaja resničnost. »Pravi praznik bo, ko se bom prvič spustil z njim na svobodo.« pravi Jože, hvaležen vsem, ki so prepoznali njegovo željo, »/apeljal boni na balkon, z balkona v dvigalo in Že bom zunaj,* se veseli. Jože Herman: »Na dvigalo pa res že težko čakam.' Zapeljal bo na balkon in z balkona v dvigalo. 106 let Marije Hramec Minulo soboto je bilo v domu upokojencev na Polzeli znova zelo Živahno. Razumljivo, saj je njihova varovanka Marija Hramec iz Malega Vrha v občini Smarino ob Pakl praznovala 106. rojstni dan. Kol vedno, odkar je v domu. so j(î tudi tokrat obiskali njeni sokra-janl. sorodniki iz Celja in Vojnika. šmarški župan Alojz Podgoršek ter ji polepšali praznovanje. Bila jili je vesela, ker niso pozabili nanjo, ker jc z njimi spet lahko obujala spomine na svoje otroštvo, mladost, na svoje Slavljenka s èmarékim županom otroke in rejenko. Žal Si) vsi 2e pokojni. Kljub temu ni osamljena. sama ludi med letom. Zelo pogosto jo obiščejo Kladnikovi, pa njena snaha Štefka in še kdo. Glede na lela je dokaj dobrega zdravja. Le noge je ne »nesejo«. Zaradi teh je ludl našla svoj drugi dom v domu upokojencev na Polzeli, sicer pa je krepka leta čez devetdeseta skrbela sama zjise v Malem Vrhu. Tako kiU med sokra-janl je Marija priljubljena ludi med oseb-jetn doma. To so ji dokazali skupaj z ostahmi obiskovalci, ko soji segli v roke in ji zaželeli še naprej dobrega počutja in zdravja. Domske kuharice pa so ji za to priložnost pripravile njeno najljubšo jed -sirove štruklje. ■ Tp