Urbani izziv, strokovna izdaja, 2021, št. 12 102 Manca DREMEL Barbara GOLIČNIK MARUŠIĆ Kaj so nature-based solutions (NBS) in kako jih prevajamo Prispevek je namenjen predstavitvi in opredelitvi pojma nature-ba- sed solutions (NBS) s poudarkom na utemeljitvi in predstavitvi pri- mernega prevoda izvirne angleške besedne zveze. NBS obravnavajo tako koncept kot dejansko obliko rešitev za urejanje in upravljanje urbanih območij, ki temelji na načelih delovanja naravnih sistemov oz. njihovih sestavnih delov. V uvodu je v prispevku predstavljen kontekst, ki je pripomogel k vzpostavitvi in uveljavitvi izraza NBS, nato pa so obravnavani njegove definicije, izvor in pomen. Prikazana je uporabnost oz. primernost NBS za konkretne ukrepe pri razvoju oz. prilagajanju razvoja mest sodobnim izzivom, nato pa predlagan ustrezen slovenski termin. Ključne besede: na naravi temelječe rešitve, koncept, rešitve 1 Uvod Koncept, v angleščini imenovan nature-based solutions (NBS), se je od prvih omemb leta 2008 že dobro uveljavil v strokov- nih in političnih dokumentih na globalni in evropski ravni, predvsem po zaslugi Svetovne zveze za varstvo narave (IUCN) in Evropske komisije. Razvil se je zaradi potrebe po reševanju okoljskih in družbenih izzivov v urbanih in drugih okoljih, ki so posledica človekovih dejavnosti. Koncept in z njim termin relativno počasi prihajata tudi v naše lokalno okolje in sloven- ščino, za zdaj še brez splošno uveljavljenega prevoda, denicij in razlag. Ko se v tujem jeziku pojavi nov strokovni izraz, se navadno zgodi, da lahko zaradi potrebe po takojšnji rabi dobi površen ali ne povsem premišljen prevod. Tako se v slovenščini pogosto spontano uveljavi termin, ki ima sicer že neki drug pomen, zato po deniciji ne ustreza angleški različici. To še posebej velja za prevajanje pojmov, ki predstavljajo različne koncepte, zaradi česar jih je treba razumeti v kontekstu, v ka- terem so nastali. Ker se je za koncept in konkretne posege v prostor, imenovane NBS, začel neargumentirano uporabljati slovenski termin sonaravne rešitve, v prispevku pojasnjujemo in argumentiramo, kaj so NBS in zakaj je primernejši pre- vod tega termina na naravi temelječe rešitve (NTR). Namen prispevka je predstaviti koncept NBS, kot je razumljen v kon- tekstu evropskega urbanega prostora in njegovega razvoja, in predlog za poenoteno poimenovanje NBS v slovenskem jeziku. 2 Izvor in pomen termina NBS Izraz nature-based solutions je bil prvič uporabljen leta 2008 v publikacijah Svetovne banke (e world bank) in organizaci- jah za varstvo narave (MacKinnon in sod., 2008; Mittermeier in sod., 2008, v Eggermont in sod., 2015) ter se je razvil iz potrebe po novih, inovativnih rešitvah za prilagajanje pod- nebnim spremembam in varstvu narave (biodiverzitete) ter hkratnemu trajnostnemu razvoju. Leta 2009 se je IUCN na NBS skliceval v dokumentu Okvirna konvencija Združenih narodov o podnebnih spremembah, po tem pa se je izraz iz- jemno hitro uveljavil v političnih dokumentih na področju inovacij in zelenega gospodarstva, med drugim ga je sprejela in denirala tudi Evropska komisija (Eggermont in sod., 2015). Cilj evropske raziskovalne in inovacijske politike iz leta 2015 je, da Evropska skupnost na področju NBS postane vodilna v svetu (Towards ..., 2015), zato je koncept močno vezan na evropski urbani prostor. Sistematično vključevanje NBS v ur- banizem, javne prostore, infrastrukturo in stavbe je navedeno kot cilj tudi v Strategiji EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 (Communication ..., 2021). Kljub takim smelim ciljem pregled dosedanjih znanstvenih in drugih publikacij kaže niz- ko stopnjo integracije tega koncepta tako v politike prostora kot v ustrezne dokumente, ki so podlaga za dejanske izvedbe, pri čemer se pojem NBS pogosto uporablja le kot modna be- sedna zveza (Hanson in sod., 2020). Urbani izziv, strokovna izdaja, 2021, št. 12 103 Evropska komisija denira NBS kot rešitve, ki so navdihnjene, podprte ali kopirane iz narave (Towards ..., 2015). NBS so stroškovno učinkovite in lokalno specične, hkrati pa spon- tano zagotavljajo okoljske, socialne in gospodarske koristi ter prispevajo k odpornosti prostora. Take rešitve prinašajo v mesta in krajino več raznolike narave, naravne značilnosti in procese s sistemskimi posegi in učinkovito rabo virov. Posegi NBS prinašajo številne koristi in ne le enostranskih rezultatov (Nature-based solutions, 2020; Science for ..., 2021). IUCN denira NBS kot ukrepe, ki biotsko raznovrstnost in lokalno skupnost (dobro počutje ljudi) postavljajo v središče koncepta ter so prvenstveno namenjeni ohranjanju in obnavljanju na- rave, Evropska komisija pa jih konceptualizira kot ukrepe, ki hkrati obravnavajo okoljske, socialne in gospodarske cilje za iz- boljšanje in ohranjanje naravnega kapitala (Eggermont in sod., 2015). Obema konceptoma je skupno, da NBS denirata kot konkretne rešitve, ki temeljijo na naravi (so z njo podprte ali posnemajo delovanje v naravnih ekosistemih) in odgovarjajo na družbene izzive. NBS se zato obravnavajo kot konkretne rešitve za izzive oz. probleme ter kot krovni koncept, ki lah- ko vlade, institucije, podjetja in državljane spodbudi k razvoju inovativnih načinov vključevanja naravnega kapitala v politike in načrtovanje prostora ter s tem v ohranjanje ali povečeva- nje biotske raznovrstnosti in dobrega počutja ljudi (Evropska komisija, 2015). Na področju NBS narašča trend tehničnih inovacij, ki so osredotočene na oblikovanje in upravljanje novih ekosistemov in sistemov, ki posnemajo delovanje narave, npr. zelene strehe, urbano kmetovanje, trajnostni urbani drenažni sistemi idr. (Somarakis in sod., 2019), zato v tehniških priroč- nikih o NBS, ki so se v zadnjih letih razvili v okviru projektov Horizon 2020, opažamo zelo raznolike rešitve, ki poleg ume- ščanja naravnih elementov v prostor vključujejo razvijajoče se nove materiale in tehnike, ki posnemajo naravne procese (NBS Technical handbook, 2019; Compendium of NBS, 2020). Koncept NBS presega meje tradicionalnih načel varstva in upravljanja narave, saj postavlja v središče družbene, okoljske in gospodarske izzive hkrati ter se po tem loči od (predhodnih) podobnih konceptov (ekosistemski pristop, zelena infrastruk- tura, ekološko inženirstvo idr.). Pregled literature pokaže deset ključnih družbenih izzivov, s katerimi se mesta soočajo zaradi globalnih okoljskih sprememb, na katere lahko odgovorijo NBS: blažitev posledic podnebnih sprememb in prilagajanje nanje, upravljanje voda, odpornost obalnih območij, upravlja- nje zelenih površin, kakovost zraka, obnova mest, participativ- no načrtovanje in upravljanje, socialna pravičnost in socialna kohezija, javno zdravje in dobro počutje, gospodarske možno- sti in zelena delovna mesta (Raymond in sod., 2017). NBS tako za reševanje družbenih izzivov vzpostavijo ali posne- majo naravne procese ter s tem poleg rešenega izziva prinesejo še dodatne koristi za naravo in ljudi. Pri določanju, kaj so NBS in kaj ne, je treba upoštevati ti ključni lastnosti: • »temeljijo na naravi«, kar pomeni, da so NBS naravni ali umetno ustvarjeni ekosistemski procesi oz. njihovo posnemanje ali doseganje njihovega učinka z ne nujno naravnimi sestavinami; • »ponudijo rešitev« za določen izziv oz. težavo. Sklice- vanje na rešitve pojasnjuje, da se pri NBS ocenjujejo (eko- sistemski) procesi glede na njihovo sposobnost prispe- vanja k reševanju (družbenih) problemov. NBS so tako denirane kot ukrepi, ki ublažijo natančno opredeljen družbeni izziv in za to uporabljajo ali posnemajo eko- sistemske procese ter so praktično in nančno izvedljive (dopolnjeno po Albert in sod., 2019). Kljub navedenim opredelitvam termina NBS in porastu njego- ve uporabe se še vedno v nekaterih primerih težko opredelimo, ali je določen poseg v prostor NBS ali ne in kako se loči od drugih konceptov, saj obstaja pri razlagi določena prožnost. Nekateri strokovnjaki predlagajo, naj si ob razvoju ali spremi- njanju upravljanja prostora postavimo v nadaljevanju navedena vprašanja, in če so odgovori za poseg v prostor pritrdilni, gre za NBS (Connecting Nature, 2020): 1. Ali uporablja naravo oz. naravne procese? 2. Ali zagotavlja oz. izboljšuje družbene koristi? 3. Ali zagotavlja oz. izboljšuje gospodarske koristi? 4. Ali zagotavlja oz. izboljšuje okoljske koristi? 5. Ali ima korist za biotsko raznovrstnost? Prav s takim prevpraševanjem koncept NBS počasi prehaja iz globalnih političnih dokumentov, v katere je že vidno vključen, v nacionalne in lokalne, ki so trenutno v fazi razvoja. V kon- kretnih primerih se vse pogosteje pojavljajo dokumenti v obliki pregleda NBS in njihovih mogočih učinkov (npr. Klimatek Project, 2016). NBS so relevantne za dosego več ciljev trajno- stnega razvoja, še posebej za tiste, ki se neposredno nanašajo na podnebne in ekosistemske izzive. Vključevanje NBS v na- cionalne strategije prostorskega, družbenega in gospodarskega razvoja in politike lahko državam pomaga pri ustvarjanju ugo- dnih pogojev za implementacijo NBS, s primernim načrtova- njem in izvedbo pa omogočajo tudi načine za skladno izvajanje več globalnih programov oz. mednarodnih zavez, kot so poleg trajnostnega razvoja Okvirna konvencija Združenih narodov o spremembi podnebja, Nova leipziška listina, Urbana agenda EU, Konvencija o biotski raznovrstnosti, Ramsarska konvenci- ja o zaščiti mokrišč, Sendajski okvir za zmanjševanje tveganja nesreč idr. Nacionalni programi za uvajanje in izvajanje NBS lahko tako dosežejo različne sočasne cilje in pomagajo odlo- čevalcem pri izpolnjevanju mednarodnih zahtev pri poročanju o doseganju želenih standardov. Kaj so nature-based solutions (NBS) in kako jih prevajamo Urbani izziv, strokovna izdaja, 2021, št. 12 104 3 Koncept NBS opredeljuje konkretne ukrepe in rešitve za družbene izzive Trenutno najpogosteje uporabljano tipologijo NBS so Egger- mont in sod. (2015) zasnovali glede na to, kako močno je v NBS vključen inženiring biotske raznovrstnosti in ekosistemov ter koliko koristi in deležnikov doseže NBS. Tip 1 predstavl- jajo rešitve z minimalnimi posegi v prostor, tip 2 so rešitve z obsežnim ali intenzivnim upravljanjem in obnavljanjem, da se razvijejo trajnostni ekosistemi in večnamenski prostori, tip 3 pa so rešitve, ki ustvarjajo nove ekosisteme in prostore. NBS so za posamezen tip območja različne, ker obravnavajo različne izzive. So tudi različnih meril in razsežnosti, npr. od revitalizacije celotnih porečij vodotokov na regionalni ravni in vzpostavljanja poplavnih ravnic v periurbanih območjih do dežnih vrtov in prepustnega tlakovanja na mikroravni v urba- nih območjih. Z vidika umeščanja NBS v prostor smo model po Eggermontu in sod. (2015) dopolnili tako, da smo tipom NBS dodali tudi tip prostora, v katerem se ta praviloma pojavl- ja. V urbanih območjih gre tako predvsem za posege, s katerimi se NBS na novo umešča v prostor, redkeje pa tudi obnavlja in upravlja že prej prisotne naravne elemente v prostoru. Na na- ravnih območjih gre za posege varstva in ohranjanja naravnih elementov (tip 1), na periurbanih območjih, ki so vezni oz. vmesni prostor med naravno krajino in urbanimi območji, pa so NBS vseh treh tipov. Hanson in sod. (2020) ugotavljajo, da v znanstveni literaturi, ki se ukvarja z NBS, več kot polovica prispevkov obravnava NBS v urbanem kontekstu. Od izzivov, ki jih naslavljajo NBS, so naj- pogosteje obravnavane tiste za izboljšanje poplavne varnosti. Preglednica 1 predstavlja nekatere izzive na urbanih območjih, na katere lahko odgovorijo NBS. Pregled nekaterih izbranih primerov NBS kaže, da ti rešujejo več izzivov hkrati, na primer različne površine z vegetacijo in prepustno tlakovanje, podtalno skladiščenje vode ter geocelu- larni sistem za shranjevanje vode. Pomembno je spoznanje, da so številni med njimi tudi kompatibilni in jih je mogoče im- plementirati na enem mestu, zato lahko NBS med sabo kom- Slika 1: Shematski prikaz tipov NBS in prostorskih območij za učinkovito izvajanje ukrepov, ki jih lahko zagotavljajo posamezni tipi NBS (prire- jeno po: Eggermont in sod., 2015; NBS Technical handbook, 2019; Compendium of NBS, 2020). M. DREMEL, B. GOLIČNIK MARUŠIĆ Urbani izziv, strokovna izdaja, 2021, št. 12 105 Preglednica 1: Nekateri izzivi na urbaniziranih območjih, na katere lahko odgovorijo NBS. Družbeni izzivi Rezultat naravnega procesa Elementi v prostoru, ki upo- rabljajo naravne procese in so NBS Umetni elementi v prostoru, ki posnemajo delovanje naravnih procesov in so NBS Primeri mogočih doda- tnih koristi Izzivi, vezani na zmanjševanje to- plogrednih plinov in temperature ponor CO₂ rešitve, ki zagotavljajo površi- ne z vegetacijo (raščen teren, vertikalne ozelenitve, zelene strehe) razvijajoča se tehnologija skla- diščenja ogljika globoko pod zemljo v kamnini biotska raznovrstnost, mikroklimatsko uravnava- ne površine za rekreacijo, kakovostno bivalno okolje s prijetno mikroklimo in kakovostnim zrakom, estetska vrednost in privlačno okolje za zadrževanje, prihranek energije, regeneracija območja, zdravje ljudi ... nižanje temperature (senčenje, evapotran- spiracija, manj oddane toplote, ki jo občutimo) rešitve, ki zagotavljajo površi- ne z vegetacijo (raščen teren, vertikalne ozelenitve, zelene strehe) ustrezna fizična zasnova graje- nega okolja, da se izboljša pre- vetrenost, ustrezen izbor materi- alov v grajenem okolju Izzivi, vezani na upravljanje voda (poplave, čiščenje meteorne vode, pomanjkanje vode) zmanjšanje hitrosti od- tekanja meteorne vode in pretoka (infiltracija) rešitve, s katerimi se obna- vljajo ali na novo oblikujejo mokrišča, poplavne ravnice, ribniki, zadrževalniki meteor- ne vode z vegetacijo, obrežni pasovi, zasajeni suhi kanali, zelene strehe, odtok izvede prek sistema sadilnih jam dreves idr. rešitve, kot so sistemi prepustnega tlakovanja, podtalno skladiščenje vode, ge- ocelularni sistem za shranjevanje vode, ponikovalnice čiščenje (meteorne) vode (zmanjšanje one- snaževal v vodi) rešitve, s katerimi se obna- vljajo ali na novo oblikujejo grajena mokrišča, poplavne ravnice, ribniki, površine z vegetacijo, zasajeni suhi kanali idr. rešitve, kot so sistemi prepustne- ga tlakovanja, ponikovalnice povečana evapotran- spiracija rešitve, ki zagotavljajo površi- ne z vegetacijo (raščen teren, vertikalne ozelenitve, zelene strehe) zadrževanje vode in manjše izhlapevanje rešitve, kot so raščen teren, vertikalne ozelenitve, zelene strehe, zadrževalniki meteor- ne vode z vegetacijo, mokri- šča idr. rešitve, kot so podtalno skladiščenje vode, geocelularni sistem za shranjevanje vode, zbiranje deževnice Hrup zvočna bariera rešitve, ki zagotavljajo površi- ne z gosto in visoko vegeta- cijo (raščen teren, vertikalne ozelenitve) Kakovost zraka usedanje delcev, filtraci- ja onesnaževal, proizvo- dnja kisika rešitve, ki zagotavljajo površi- ne z vegetacijo (raščen teren, vertikalne oze- lenitve, zelene strehe) penzirajo želene učinke in s tem omogočajo tudi ekonomsko učinkovitost. Preglednica kaže tudi smiselnost kombiniranja NBS, ki so naravnega izvora, in NBS, ki posnemajo zakonitosti narave, saj je pri razvoju mest pogosto treba ukrepati zelo hitro in je proces po naravni poti lahko prepočasen ali pa ni na vol- jo dovolj razpoložljivega prostora, da bi rešitev, ki predvideva umestitev naravnih prvin, lahko učinkovala, zato so izjemno dobrodošle predvsem rešitve, ki pomagajo pri upravljanju voda in temeljijo na posnemanju naravnih procesov. 4 NBS v kontekstu sive, zelene in modre infrastrukture V znanstveni literaturi je mogoče zaznati tesno povezavo med uporabo koncepta NBS, zelene infrastrukture in ekosistemskih storitev. NBS pa se srečujejo tudi z drugimi podobnimi, t. i. zelenimi koncepti (urbani zeleni prostor, ekosistemsko prilagajanje, odpornost mest), ki se ustvarjajo na različnih področjih politik, kot so urbanistično načrtovanje, Kaj so nature-based solutions (NBS) in kako jih prevajamo Urbani izziv, strokovna izdaja, 2021, št. 12 106 prilagajanje na podnebne spremembe, ohranjanje biotske raznovrstnosti (Hanson in sod., 2020), vendar so med njimi pomembne razlike. Pogosto se NBS predstavljajo tudi kot ukrepi, ki zagotavljajo in izboljšujejo ekosistemske storitve, denicija NBS pa jih opredeljuje kot ukrepe za zagotavljanje raznovrstnih koristi (in ne storitev), predvsem v kontekstu kakovosti bivanja in kakovosti okolja (npr. območja za rekreacijo, zmanjšanje onesnaženja zraka, proizvodnja hrane, prihranek energije, privlačno okolje, ponor ogljika, hladnejša območja v vročinskih valovih, zdravje ljudi, porast biotske raznovrstnosti idr.). Za ocenjevanje in vrednotenje NBS so predlagani kazalniki različnih kategorij, ki predstavljajo koristi in sokoristi, ki jih (lahko) prinašajo NBS in izhajajo iz ocenjevanja izziva, s katerim je povezana specična NBS, in pričakovanih dodatnih koristi (Raymond in sod., 2017). NBS se pogosto predstavljajo tudi kot nasprotje sivi infra- strukturi, ki se navezuje na grajeno infrastrukturo, kot so ce- ste, vodni sistemi, kanalizacija, jezovi idr., in je najpogostejša infrastruktura na urbanih območjih. Ekosistemski procesi, ki jih ustvarjajo NBS, sami po sebi niso (vedno) boljši od tehnič- nih ukrepov oz. sive infrastrukture, saj NBS za dosego želene- ga rezultata pogosto zahtevajo več prostora in časa ter včasih tudi več sredstev. Ob primernem načrtovanju in implementa- ciji NBS poleg reševanja problema prinašajo več raznovrstnih koristi in na daljši rok, kar je bistvena prednost pred sivo in- frastrukturo in bistvena razlika v razmerju do drugih zelenih konceptov, ki ne obravnavajo družbene večkoristnosti. Vsaka NBS je lokalno specična, zato je pri načrtovanju in imple- mentaciji treba upoštevati več vidikov, koristi in pomanjklji- vosti. Prav zaradi pomanjkljivosti so pogosto najboljša rešitev t. i. hibridne rešitve, ki so kombinacija sive infrastrukture in NBS. Zaradi pomanjkanja prostora ali potrebe po takojšnjih rešitvah (predvsem v mestih) ni vedno ustrezna rešitev umešča- nje elementov narave, ampak posnemanje naravnih procesov z umetnimi materiali, ki prinašajo ustrezne učinke (npr. poro- zni beton oz. porozno tlakovanje, podtalno skladiščenje vode). Te tipe rešitev štejemo k NBS, saj posnemajo naravne procese (npr. poroznost tal, podtalno zadrževanje in shranjevanje vode med geološkimi plastmi) in prinašajo družbeno večkoristnost. Nasprotje sivi infrastrukturi sta zelena in modra infrastruk- tura, ki se razumeta kot strateško načrtovano in upravljano, prostorsko medsebojno povezano omrežje večnamenskih, ko- penskih (zelenih) ali vodnih (modrih) krajinskih značilnosti, ki ponujajo različne ekosistemske storitve. Zelena in modra infrastruktura sami po sebi, brez izziva kot razloga za njuno implementacijo, zato nista NBS, medtem ko je konkretna NBS, ki je sestavljena iz elementov narave, del zelene in/ali modre infrastrukture. NBS pa naj ne bi bile le samostojni novi ukrepi in posegi v prostor, temveč tudi orodja za primerno vzdrževanje obstoječe zelene infrastrukture (Davies in sod., 2019). NBS lahko ekosistemske procese uporabljajo za zaščito, obnovo ali izboljšanje zelene in modre infrastrukture (Albert in sod., 2019). 5 Deniranje in pojavljanje NBS v slovenščini V slovenščini NBS še nimajo ustreznega, določenega prevoda in se še ne pojavljajo v terminoloških slovarjih, zato se pre- vajajo neusklajeno. Političnega ali strokovnega dokumenta, ki bi obravnaval NBS in jih s tem deniral, v slovenščini še ni. Trenutno se pojavljajo trije neusklajeni prevodi – sonaravne rešitve (Urbana agenda Evropske unije, 2021), naravne rešitve (Evropski zeleni dogovor, 2019) in na naravi temelječe rešitve (npr. Ravnikar in Goličnik Marušić, 2019) –, ki so prevedeni iz konteksta dokumentov Evropske komisije, torej izhajajo iz iste denicije NBS in bi jih bilo treba poenotiti. V vseh primerih se termin NBS razume kot ukrepi, ki so nav- dihnjeni, podprti ali privzeti iz narave, rešujejo družbene izzive in prinašajo raznovrstne koristi (Evropska komisija, 2015). V nadaljevanju argumentiramo vse različice prevodov in pojas- nimo, zakaj se nam besedna zveza na naravi temelječe rešitve zdi najbolj smiselna. Za termin naravne rešitve v slovarjih ne najdemo denicije oz. razlage pomena. Po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (2021) (v nadaljevanju: SSKJ) naraven pomeni »nanašajoč se na naravo« (naravni pojavi, zakoni, naravni viri idr.) oz. »v skladu z zakoni narave« (naravni razvoj, naravno ravnoves- je). Prevod NBS v naravne rešitve se ne zdi primeren, saj ne vključuje denicije koncepta in je zamenljiv s široko uporabo pridevnika naraven. Prav tako ne zajame NBS (konkretnih rešitev), ki posnemajo delovanje narave, vendar niso naravne. Po SSKJ je pridevnik sonaraven deniran kot tak, »ki poteka vzajemno, skladno, povezano z zakoni narave«, in se uporablja v teh primerih: spodbujanje sonaravne pridelave hrane, sonaravna reja domačih živali, sonaravno gospodarjenje, kmetovanje/sonaravni turizem, sonaravna arhitektura, sonaravno bivanje, življenje/sonaravni razvoj. V Urbanističnem terminološkem slovarju (2015) termina sonaravne rešitve ne najdemo, navedena pa je besedna zveza sonaravni razvoj, ki je opredeljena kot sopomenka trajnostnega razvoja, ki je razložen kot »razvoj človeške družbe, ki čim manj izčrpava in obremenjuje naravne danosti, vire in omogoča njihovo obnavljanje«. Trajnostni prostorski razvoj pa je opredeljen kot »zagotavljanje take rabe prostora in prostorskih ureditev, ki ob varovanju okolja, ohranjanju narave in trajnostni rabi naravnih dobrin, ohranjanju kulturne dediščine in drugih kakovosti naravnega in bivalnega okolja omogoča zadovoljitev potreb M. DREMEL, B. GOLIČNIK MARUŠIĆ Urbani izziv, strokovna izdaja, 2021, št. 12 107 sedanje generacije brez ogrožanja prihodnjih generacij«. Kot izpeljanka besede sonaravno je v tem slovarju omenjen še termin sonaravno gospodarjenje z gozdovi, ki po Zakonu o gozdovih (1993) pomeni »gospodarjenje z gozdnimi ekosistemi, ki temelji na negi gozdov in zagotavlja njihovo ohranitev, povečevanje pestrosti avtohtonih rastlinskih in živalskih vrst in vzpostavljanje biotskega ravnovesja«. V Geografskem terminološkem slovarju (2013) prav tako ne najdemo termina sonaravne rešitve, sonaravni razvoj pa je opredeljen kot »razvoj človeške družbe, zlasti gospodarski, skladen z naravo, pokrajino, njuno zmogljivostjo«. Navedena sta tudi termin trajnostni sonaravni razvoj, ki je deniran kot »skladen regionalni razvoj v okviru nosilnosti okolja in smotrne rabe vseh razpoložljivih gospodarskih, infrastrukturnih in človeških virov«, ter termin sonaravno kmetovanje, ki je sopomenka integralnega kmetovanja in je »kmetovanje, pri katerem je dovoljena omejena uporaba umetnih gnojil, sredstev za varstvo rastlin, lažje kmetijske mehanizacije, s čimer se ohranja rodovitnost prsti«. Termin sonaravno pogosto zasledimo na področju voda, npr. sonaravno urejanje voda oz. sonaravne ureditve, pri katerih urejanje voda poteka tako, da se čim bolj ohranja ugodno ekološko stanje in ekosistem, ureditev čim bolj sovpada s krajinskimi značilnostmi, ugodno vpliva na kakovost bivalnega okolja in je hidrotehnično učinkovita (Repnik Mah in sod., 2013). Po SSKJ, Urbanističnem slovarju, Geografskem terminološkem slovarju in vodarski stroki (npr. Radinja in Atanosova, 2019) se torej pridevnik sonaravno nanaša na trajnostno gospodarjenje z naravnimi viri, zato se nam prevod NBS v besedno zvezo sonaravne rešitve ne zdi upravičen in primeren. Po denicijah v slovarjih sonaravno ne opredeljuje uporabe naravnih virov (naravnih procesov) za reševanje družbenih izzivov, kar sicer opredeljuje NBS, temveč le poudarja njihovo varovanje. Prav tako pridevnik sonaravno vključuje le naravne elemente in s tem iz konteksta NBS izključuje umetne elemente, ki za re- ševanje izziva posnemajo naravne procese in ne nujno vedno poustvarjajo procese iz narave s sestavinami narave. Prevod NBS v na naravi temelječe rešitve je nastal v konteks- tu prostorskega načrtovanja v okviru mednarodnega projekta CONNECTING NATURE (Projekt Connecting nature, 2021), ki poskuša odgovoriti na vprašanje, kako koncept na naravi temelječih rešitev učinkovito vključiti v prakso načrto- valskih in odločevalskih procesov. V okviru projekta se vred- noti vpliv pobud in na naravi temelječih rešitev partnerskih mest z vidika prilagajanja podnebnim spremembam, zdravja in dobrega počutja ljudi, družbenega povezovanja in trajnostnega gospodarskega razvoja. Mesta izhajajo iz konkretnih izzivov in nanje odgovarjajo s prostorskimi rešitvami, ki temeljijo na naravi oz. naravnih procesih (Ravnikar in Goličnik Marušić, 2019). Pridevnik na naravi temelječe v nasprotju s pridevnikoma so- naravno in naravno v drugih kontekstih še ni bil uporabljen, zato menimo, da je ta prevod NBS v slovenščino ustreznejši. Pojem na naravi temelječe rešitve jasno in nedvoumno denira en koncept, medtem ko pojma sonaravne in naravne rešitve zaradi različnih uporab in kontekstov nista jasna, zato med različnimi strokami prihaja do nerazumevanja. NBS so NTR – na naravi temelječe rešitve. 6 Sklep Na naravi temelječe rešitve so razumljene kot koncept in kot dejanske oblike rešitev za družbene izzive, ki izhajajo iz na- rave, njenega delovanja in sistemov. Pojavljajo se predvsem v kontekstu urbanega razvoja, zato se termin vedno bolj vpe- ljuje v urbane politike. Kot prednost pred drugimi pristopi se poudarjajo njihova večnamenskost, družbena koristnost, zmožnost reševanja več izzivov naenkrat in prinašanje koristi na daljši rok. Urejanje prostora v skladu z naravnimi procesi in s pomočjo NBS omogoča odporen in trajnostni prostorski razvoj, ki se kaže v koristih za biotsko raznovrstnost in dobro počutje ljudi. Ker NBS rešujejo specične družbene izzive s konkretnimi rešitvami v prostoru, jih moramo ločiti od drugih ekosistemskih pristopov in v slovenščino prevajati kot na naravi temelječe rešitve. Manca Dremel, mag. geog. Urbanistični inštitut Republike Slovenije E-pošta: manca.dremel@uirs.si Dr. Barbara Goličnik Marušić, univ. dipl. inž. kraj. arh. Urbanistični inštitut Republike Slovenije E-pošta: barbara.golicnik-marusic@uirs.si Viri in literatura Albert, C., Schröter, B., Haase, D., Brillinger, M., Henze, J., Herrmann, S., Gottwald, S., Guerrero, P., Nicolas, C., Matzdorf, B., 2019. Addressing societal challenges through nature-based solutions: How can landscape planning and governance research contribute? Landscape and Urban Planning, 182, str. 12–21. DOI: 10.1016/j.landurbplan.2018.10.003. Communication from the Commission to the European Parliament, The Council, The European Economic and Social Committee and The Com- mittee of the Regions. EU Biodiversity Strategy for 2030. URL: https:// eurlex.europa.eu/resource.html?uri=cellar:a3c806a6-9ab3-11ea-9d2d- -01aa75ed71a1.0001.02/DOC_1&format=PDF (citirano 2. 3. 2021). Compendium of NBS, 2020. URL: http://growgreenproject.eu/wp-con- tent/uploads/2020/04/Compendium-of-NBS-and-grey-solutions.pdf (citirano 10. 2. 2021). Connecting Nature, 2020. URL: https://connectingnature.eu/nature-ba- sed-solutions-explained (citirano 10. 2. 2021). Davies, C., Lafortezza, R., 2019. Transitional path to the adoption of na- ture-based solutions. Land Use Policy, 80, str. 406–409. DOI: 10.1016/j. landusepol.2018.09.020. Kaj so nature-based solutions (NBS) in kako jih prevajamo Urbani izziv, strokovna izdaja, 2021, št. 12 108 Eggermont, H., Balian, E., N. Azevedo, J. M., Beumer, V., Brodin, T., Clau- det, J., Fady, B., Grube, M., Keune, H., Lamarque, P., Reuter, K., Smith, M., van Ham, C., W. Weisser, W., Le Roux, X., 2015. Nature-based Solutions: New Influence for Environmental Management and Research in Europe. GAIA, 24, 4, str. 243–248. DOI: 10.14512/gaia.24.4.9. Evropski zeleni dogovor, 2019. URL: https://eur-lex.europa.eu/resource. html?uri=cellar:b828d165-1c22-11ea-8c1f-01aa75ed71a1.0015.02/ DOC_1&format=PDF (citirano 2. 3. 2021). Geografski terminološki slovar, 2013. URL: https://doi.org/10.3986/978- 961-254-470-6 (citirano 10. 2. 2021). Hanson, H. I., Wickenberg, B., Olsson, J. A., 2020. Working on the bo- undaries – How do science use and interpret the naturebased solution concept? Land Use Policy, 90, 10 str. DOI: 10.1016/j.landusepol.2019.104302. MacKinnon, K., Sobrevila, C., Hickey, V., 2008. Biodiversity, climate chan- ge and adaptation: Nature-based solutions from the Word Bank portfo- lio. Washington: World Bank. Mittermeier, R. A., Totten, M., Ledwith, L., Boltz, F., Mittermeier, C. G., Midgley, G., Rodriguez, C. M., Prickett, G. T., Gascon, C., Seligmann, P. A., Langrand, O., 2008. A Climate for Life: Meeting the Global Challenge. Arlington. International League of Conservation Photographers. Nature-based solutions, 2020. URL: https://ec.europa.eu/info/ research-and-innovation/research-area/environment/nature-based-solu- tions_en (citirano 10. 2. 2021). NBS Technical handbook, 2019. URL: https://unalab.eu/system/ files/2020-02/unalab-technical-handbook-nature-based-soluti- ons2020-02-17.pdf (citirano 10. 2. 2021). Projekt Connecting Nature, 2021. URL: http://www1.uirs.si/sl-si/ Raziskovanje/Projekt/id/347. Radinja, M., Atanasova, N., 2019. Krožno upravljanje z vodo v urbanem okolju. Slovenski vodar 30, str. 6–10. Randrup, T. B., Buijs, A., Konijnendijk, C. C., Wild, T., 2020. Moving be- yond the nature-based solutions discourse: introducing nature-based thinking. Urban Ecosystems volume, 23, str. 919–926. DOI: 10.1007/s11252-020-00964-w. Ravnikar, Ž., Goličnik Marušić, B., 2019. Na naravi temelječe rešitve: predstavitev projekta Connecting nature. Urbani izziv, 30, 1, str. 72–74. Raymond, C. M., Berry, P., Breil, M., Nita, M. R., Kabisch, N., de Bel, M., Enzi, V., Frantzeskaki, N., Geneletti, D., Cardinaletti, M., Lovinger, L., Basnou, C., Monteiro, A., Robrecht, H., Sgrigna, G., Munari, L., Calfapie- tra, C., 2017. An Impact Evaluation Framework to Support Planning and Evaluation of Nature-based Solutions Projects. Report prepared by the EKLIPSE Expert Working Group on Nature-based Solutions to Promote Climate Resilience in Urban Areas. Wallingford, Združeno kraljestvo: Centre for Ecology & Hydrology. Raymond, C. M., Frantzeskaki, N., Kabisch, N., Berry, P., Breil, M., Razvan Nita, M., Geneletti, D., Calfapietra, C., 2017. A framework for assessing and implementing the co-benefits of nature-based solutions in urban areas. Environmental Science and Policy, 77, str. 15–24. DOI: 10.1016/j.envsci.2017.07.008. Repnik Mah, P., Habinc, M., Marovt, L. 2013. Primeri sonaravnega ureja- nja površinskih voda. Ljubljana, Inštitut za vode Republike Slovenije. Science for Environment Policy. The solution is in nature, 2021. Future Brief, 24. Luxemburg: European Comission. Somarakis, G., Stagakis, S., Chrysoulakis, N. (ur), 2019. ThinkNature Nature-Based Solutions Handbook. DOI:10.26225/jerv-w202. SSKJ. Slovar slovenskega knjižnega jezika, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. URL: www.fran.si (citirano 21. 2. 2021). Towards an EU Research and Innovation policy agenda for Nature-Ba- sed Solutions & Re-Naturing Cities. Final Report of the Horizon 2020 Expert Group on ‚Nature-Based Solutions and Re-Naturing Cities‘ (full version), 2015. Luxembourg, European Commission. DOI: 10.2777/765301. Urbana agenda Evropske unije, 2020. URL: https://www.gov.si/teme/ urbana-agenda-evropske-unije/ (citirano 10. 2. 2021). Urbanistični terminološki slovar. 2015. URL: https://doi.org/10.3986/ 978-961-254-943-5 (citirano 10.2.2021). Zakon o gozdovih, 1993. URL: http://pisrs.si/Pis.web/ pregledPredpisa?id=ZAKO270 (citirano 10.2.2021). M. DREMEL, B. GOLIČNIK MARUŠIĆ