Iščemo karantenske in druge gozdu nevarne organizme Venenje zelenega bora (Leptographium procerum) Prof. dr. Dušan Jurc, dr. Barbara Piškur, Oddelek za varstvo gozdov, Gozdarski inštitut Slovenije (dusan.jurc@gozdis.si) ISSN 2536-264X GozdVestn 77 (2019) 3 1 4 2 3 5 6 GDK 443(045)=163.6 LATINSKO IME Leptographium procerum (W . B. Kendr.) M. J. Wingf. (sin. Verticicladiella procera W . B. Kendr.) RAZŠIRJENOST Bolezen je naravno razširjena v Severni Ameriki in verjetno tudi v Evropi, vnesli so jo v Južno Afriko in na Novo Zelandijo. GOSTITELJI Vrste borov (Pinus spp.); odmiranje dreves in velika škoda se pojavljata predvsem v sestojih zelenega bora (P . strobus). Kuži lahko jelke (Abies spp.), navadno smreko (Picea abies) in navadno ameriško duglazijo (Pseudotsuga menziesii), vendar na njih ne povzroča večjih poškodb. OPIS Gliva L. procerum okuži drevo skozi korenine ali koreninski vrat, po koreninah se lahko širi tudi v sosednja drevesa. Ko gliva preraste večino koreninskega sistema drevesa, odmrejo iglice v krošnji. Gliva oblikuje čopičaste trosonosce (konidiofore), visoke okoli 0,5 mm, na vrhu z bledo rumenimi kapljicami, ki vsebujejo množico drobnih brezbarvnih konidijev (nespolnih trosov). Lepljivi konidiji nastajajo na odmrlih koreninah, v rovih žuželk v lesu in skorji ter na ranah na deblih in vejah. Prilagojeni so na razširjanje z žuželkami in obsežni pojavi bolezni so pogosto povezani z namnožitvijo škodljivcev borove skorje. Simptomi bolezni so predvsem posledica pomanjkanja vode v krošnji – iglice venejo, nato porumenijo in se posušijo. Deblo se pri tleh pogosto rahlo odebeli in značilna je razpokanost lubja, kjer se zelo izceja smola. Pri prečnem prerezu okuženega dnišča v beljavi lesa opazimo sive, modro sive ali skoraj črne lise – gliva povzroča modrenje lesa. Kambij odmira v navpičnih pasovih iste barve. Odmiranje drevesa je pogosto povezano z napadom podlubnikov in rilčkarjev, še posebno v končnih fazah propada drevesa. Pojav bolezni je pogostejši na rastiščih, ki niso ustrezna za zeleni bor (vlažna, težka tla), če drevje doživi kakršenkoli stres (onesnažen zrak, podnebni ekstremi, urbano okolje) ali v zanemarjenih sestojih (zamujeno redčenje, zaraščenost, neizvajanje gozdnega reda, predvsem odstranjevanja sečnih ostankov ali njihovega nepravilnega zlaganja). ZNAMENJA (SIMPTOMI) • V enenje, nato rjavenje in odpadanje iglic, drevo pogosto odmre. • Rahlo odebeljeno dnišče drevesa, na njem je skorja razpokana in iz nje se izceja smola. • Kambij odmira v vzdolžnih sivih, modrosivih do črnih pasovih. • Na prečnem prerezu okuženega debla so v lesu sivi, modrosivi do črni klinasti predeli ali je obarvana celotna beljava. • Na površini okuženega lesa se v vlažnem okolju razvijejo okoli 0,5 mm visoki trosonosci, opazni kot žametasta prevleka; z močno lupo ali mikroskopom jih zanesljivo prepoznamo. VPLIV Mlado drevesce se posuši v treh do 12 mesecih po okužbi, pri starem drevesu je bolezen kronična in traja več let. Obsežna odmiranja se pojavijo predvsem na vlažnih težkih tleh, kjer se drevesa sušijo v velikih skupinah. V Sloveniji je bila bolezen ugotovljena v 90. letih prejšnjega stoletja v nasadih zelenega bora v Brkinih pri Ilirski Bistrici, ki se zaradi bolezni redčijo in odmirajo. V okuženih sestojih je treba poskrbeti za higienske ukrepe, da bi preprečili namnožitve borovih škodljivcev, predvsem rilčkarjev in podlubnikov. To pomeni dosledno odstranjevanje ali uničenje sečnih ostankov, pravočasno redčenje in kon- trolo številčnosti populacij škodljivcev skorje iglavcev. MOŽNE ZAMENJAVE Simptome venenja zelenega bora lahko zamenjamo z belo trohnobo korenin (Armillaria spp.), ki se zelo pogosto pojavlja na hrastovih rastiščih pogozdenih z zelenim borom. Razliko- valni znaki so micelij mraznic v kambialni plasti pod skorjo, rizomorfi na koreninah, pod skorjo in v votlih drevesih in les ni pomodrel ali posivel. Smolenje dnišča debla lahko povzroči rdeča trohnoba iglavcev (Heterobasidion spp.), vendar je pri tej bolezni okuženi les rdečkasto rjav, rjav, kasneje razkrojen in nastaja votlina v deblu. V istem drevesu, še posebno če je že dlje časa odmrlo, so lahko prisotne vse tri patogene glive. DODATNE INFORMACIJE • Portal o varstvu gozdov (www.zdravgozd.si) • Portal Invazivke (www.invazivke.si) • Gozdarski inštitut Slovenije (www.gozdis.si) Slika 1: Zeleni bor je odmrl zaradi venenja zelenega bora (foto: Robert L. Anderson, USDA Forest Service, Bugwood.org). Slika 2: Smolenje obolelega debla zelenega bora (foto: Robert L. Anderson, USDA Forest Service, Bugwood.org) Slika 3: Odmiranje skorje in kambija na dnišču debelca (foto: Robert L. Anderson, USDA Forest Service, Bugwood.org). Slika 4: Okužen les pomodri ali posivi, kambij odmira v vzdol- žnih pasovih (foto: Mary Ann Hansen, Virginia Polytechnic Institute and State University, Bugwood.org). Slika 5: Okužen les pomodri ali posivi, kambij odmira v vzdol- žnih pasovih (foto: Mary Ann Hansen, Virginia Polytechnic Institute and State University, Bugwood.org). Slika 6: Mikroskopska slika dveh trosonoscev s konidiji, ki so brezbarvni in prosojni, na fotografiji pa modri zaradi dodanega barvila (foto: Edward L. Barnard, Florida Department of Agricul- ture and Consumer Services, Bugwood.org). GozdVestn 77 (2019) 3 ČE OP AZITE OPISANE SIMPTOME ALI NAJDETE ŠKODLJIVCA, obvestite Gozdarski inštitut Slovenije (Oddelek za varstvo gozdov) ali o najdbi poročajte v spletnem portalu Invazivke oziroma z mobilno aplikacijo Invazivke. Venenje zelenega bora Tisk in oblikovanje publikacije je izvedeno v okviru projekta LIFE ARTEMIS (LIFE15 GIE/SI/000770), ki ga sofinancirajo Evropska komisija v okviru finančnega mehanizma LIFE, Ministrstvo za okolje in prostor, Mestna občina Ljubljana in Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. Priprava prispevka je bila izvedena v okviru projekta CRP Uporabnost ameriške duglazije in drugih tujerodnih drevesnih vrst pri obnovi gozdov s saditvijo in setvijo v Sloveniji (V4-1818).