Pogtnfna pližiffa v gbtovTnf MariltonlU Cena 1 Din Leto V. (XII.). štev. 168 Maribor, torek 28. julija 1931 » JUTRA« Izhaja rtzun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri ^ Račun pri poitn«m čsk.zav. v Ljubljani it. 11.409 Velja messčno, prejeman v upravi ali •k. lav. v Ljubljani It. 11.409 I „ , ' . | Oglasi po tarifu po požti 10 Din, doatavljan na dom pa 18 Din j Lprava 2455 j Qg|>gB ^ Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št. 13 Oglasi po tarifu »prejema tudi »glasni oddelek „Jutr*" v Ljubljani, Prežernova ullo* K. 4 Nemško-avstrijska carinska zveza pred haaškim razsodiščem Po sklepu zadnje ,seje Sveta Društva narodov v Ženevi se je pričela 20. julija v Haagu pred mednarodnim razsodiščem Društva narodov velika razprava O načrtu nemško-avstrijske carinske unije, ki bo ugotovila, da li so s tem načrtom okrnjeni dogovori o samostojnost: Avstrije. Razpravam, pri katerih sodelujejo najboljši pravniki vseh v tem vprašanju prizadetih držav, bi vzbudile vsekakor večjo pozornost, Če ne bi živeli baš sedaj v času, ko se rešujejo še dale-kosežnejša in težja vprašanja, kakor je vprašanje carinske unije med Nemčijo in Avstrijo, ki je vzbudilo letošnjo pom'ad toliko upravičenega razburjenja. Konference v Parizu, Londonu in Berlinu so nekako zatemnile pomen haaških razprav. o katerih poroča naše časopisje le s Krajšimi brzojavkami. Glavni predmet vseh razpfav je vprašanje, ali krši načrt carinske unije med Avstrijo in Nemčijo, ki je bil objavljen 15. marca 1931, 88. člen salntgermainske Pogodbe in ženevski protokol št. 1 od 4. okrobra 1922. Kakor je bilo pričakovati. So poskušali nemški in avstrijski zastopniki z vsemi mogočimi sredstvi dokazati, da je načrt carinske unije v skladu z mednarodnimi dogovori in da niti najmanj ne krši neodvisnosti Avstrije. Po njihovem mnenju določa načrt le enakopravno sodelovanje med obema državama za odstranitev carinskih zidov, ki ;e Popolnoma v skladu z Briandovo zasnovo Panevrope. Obe državi ste v težki gospodarski krizi ter poskušate uporabiti vsa razpoložljiva sredstva, da to krizo olajšate in tako pomagate svojemu težko preizkušenemu prebiva'stvu. Eno teh sredstev je bil načrt carinske unije med obema državama, ki ima samo strogo gospodarski značaj ter pušča odprto vprašanje ožjega političnega sodelovanja, proti kateremu so naperjene predvsem pritožbe držav, ki so spravile vso stvar pred Svet Društva narodov. Proti temu stališču avstrijskih in nemških delegatov so dokumentarično nastopili zastopniki Francije, Italije in’ Češkoslovaške, ki so ovrgli nemško-avstrijški dogovor tef dokazali, da ima načrt carinske unije. k'iub vsem izmotavanem, ne samo dalekosežen gospodarski.' temveč tudi politični značaj ter da krši obstoječe mednarodne dogovore. V tem pogle-je bil poslednii govor francoskega zastopnika Pau'a Boncouria pfava obtožni-Ca> ki je s pravo galsko logiko razkrila Vse posledice tega na prvi videz tako ^dolžnega načrta. Vznemirjenost sv> °vne javnosti ob priliki objave tega na-rta je pokazala, da Je ta takoj raznme-a njegovo pravo ozadje, ki je v sklai' i K,ayno linijo nemške politike. Z njim l,n želel) Av»*Hiq jn Nesita prisne\ -j. Po svojih močeh k Izvršitvi velike rml*nclf>ve zam's''- nego jo prehiteti ter 7d>. ^vr°P° P^d Izvršeno dejstvo Slefi,Z!tVe ^vstr*je In Nemči;e. Berlin za-Ucc vseh svojih političnih akcijah, Znamenit Macdonaidov govor OZDRAVLJENJE NEMŠKE IN SPLOŠNE GOSPODARSKE KRIZE JE MOGOČE LE, AKO PRIDE DO SPORAZUMA MED PARIZOM IN BERLINOM. BERLIN. 28. julija. Na banketu, ki ga je dal državni »ancelar dr. Brii-ning včeraj na čast Macdonaldu in Hendersonu, sta imela šeia obeh vlad pomembne govore. Dr. Briining je naglašal uvodoma, da je imel že ponovno priložnost, da je pojasnil angleškim državnikom položaj Nemčije in s tem nemške notranje-politične težkoče. Nemčija je sedaj na tein, da premosti krizo z lastnimi sredstvi in iz lastne moči. Seveda pa mora Nemčija računati pri tem tudi na pomoč inozemstva, ki je spravil z odtegnitvijo kratkoročnih kreditov krizo do viška. Dr. Briining se je v nadaljnih svojih izvajanjih zahvalil angleški vladi za pomoč pri dosegi Hoovrove-ga moratorija. Končno je še ugotovi!, da je sanacija gospodarske krize v Evropi mogoča le z lojalnim sodelovanjem vseh narodov. Ministrski predsednik Macdpnaid se je najorej zahvali! za prisrčni sprejem, ki sta ga bila deležna on in zunanji minister H»nderson, nakar ie na daljeval: »Prišel se.m z zunanjim ministrom v Berlin, da pokaževa vsemu svetu. da nonolnoma zankava Nemčiji. Občudujemo to Nemčijo, ki poiz- kusi sedaj z lastnimi sredstvi in lastnimi močmi rešiti svoje težkoče. Vemo pa dobro, da težkoče še niso odstranjene. Prepričan sem, da se tudi drugi narodi ne bodo obotavljali, ako bi bilo treba nemškemu narodu priskočiti na pomoč. Prehajajoč k nemško-irancoskim odnošajem, je rekel Macdonald: »Smatram že za svojo dolžnost, da izrecno povdarim. da je gospodarska in politčna sanacija Evrope v splošnem in Nemčije še posebej nemogoča brez sporazuma med Berlinom in Parizom. Angleška vlada želi, da bi prišlo čimprej do intimnega sodelovanja med Nemčijo in Francijo. Angleška vlada bo skušala z vsem svojim vplivom doseči, da nride čimprej do tega. Svobodna Nemčija je svetovni civilizaciji potrebna. Kar je bilo, naj bo pozabljeno. Od nove generacije, ki pripada mednarodnemu mišljenju, je odvisno, da se otrese sovraštva ir. nezaupanja.« r Ministrski predsednik Macdonald in zunanji minister Henderson bosta danes ponoldne sprejeta nd državnega predsednika, maršala Hindenburga, zvečer pa se vrneta v London. Zeppelin na Fran« Jožefovi deželi APARATI DELUJEJO IZBORNO. - ZADNJE PRIPRAVE ZA POLET NA SEVERNI TEČAJ IN SESTANEK Z RUSKIM »MALIGINOM«. FRIEDRICHSHAFEN, 28. julija. Zrakoplov »Graf Zeppelin« je snoči ob 23.45 srednjeevropskega časa pristal na Franc Jožefovi deželi. Zračni velikan ostane 'amkai približno 20 ur, da se izvrše zn 1-nie priprave za pravo arktično vožnjo, na kateri bo, kakor je bilo dogovor eno, skupno z ruskim lomilcem ledu »Maligi-nom« odplul ,v pokrajino Severnega te-:ja. Po poročilh kapitana dr. Eckenerja ie na krovu zračne ladje vse zdravo. Motorji in drugi znanstveni aparati in naprave delujejo brezhibno. Stimsonou odhod iz Berlina BERLIN, 28. julija Kljub posetu predsednika Macdonalda in^ Hender-sona .e bila včeraj osredotočena vsa pozornost lavnostl na razgovore ame riškega državnega tajnika Stimsona, ker je bilo znano, da bo že ob 13. uri odpotova z letalom iz Berlina v London. Stimson je posetH med drugimi tudi predsednika Hindenburga, s katerim je imel daljši razgovor. Posebno važen pa je bil razgovor z vojnim yrii-nistrom Gronerjem, s katerim sta razpravljala o pripravah za splošno raz-orožitveno konferenco. Stimson je odkrito opozoril na neoportunost nemškega oboroževanja ter izrekel željo, da bi Nemčija sama z dobrim zgledom dokazala, da je resnična pobornica katere se tičejo Avstrije, svoie posebne, vsenemške namene. Kljub vsem protestom zavezniških velesil se do danes še vedno ni odrekel zahtevi po priključitvi Avstrije, katero pripravlja sedaj postopoma, odkar je spoznal, da bi bil en sam odločilni korak lahko usoden za obe državi. Načrt carinske unije pa ne ogroža samo avstrijsko politično neodvisnost, temveč potnenja tudi ogrožanje gospodarske neodvisnosti Avstrije, na kateri imajo bitne interese države, ki so rešile i ženevskim protokolom avstrijsko gospodarstvo pred popolnim polomom v času, ko je Nemčiia mirne duše gledala, kako člrvi njena avstrijska posestrina v neizbežno propast. Te države, ki so rešile Avstrijo v njenem najkritičneišem trenutku, sicer ne pričakujejo od nie da-res kaJt« eoMboe hvaležnosti. **hw»aj« pa, da izpolnjuje slovesno prevzete obveznosti, kakor so jih one same z izvršitvijo gospodarske pomoči, ki jo je predvideval ženevski dogovor. Kako stališče bo zavzelo mednarodno razsod šč?. ie zaenkrat še nejasno. V bistvu je to tudi sporedne važnosti, ker ne bo izrekel kake razsodbe, temveč podal samo svoje strokovno mnenje, ali sta Avstrija in Nemčija prekršili z načrtom carinske unije obstoječe mednarodne pogodbe. Poslednjo besedo bo imel .končno le Svet Društva narodov, ki io bo lahko izrekel v skladu, ali pa proti izreku mednarodnega haaškega razsodišča. Posebno velja to za politično stran načrta, gegar uresničenje bi lahko pomenilo spričo sedanjega razpoloženja v Evropi naj-resnaiSo ogrožanje obstoječega stanja in % MT0J>SS«IS» mir* misli splošne razorožitve. V ta namen naj bi ustavila gradnjo novih bojnih ladij ter zmanjšala relativno nadvse velike izdatke za narodno obrambo. Pred odhodom v London je sprejel Stimson novinarje, katerim je izjavil, da imajo Zedinjene države popolno zaupanje v nemški narod. Glavni povod nemške gospodarske in finančne krize je dejstvo, da nima svet zaupanja v nemško gospodarsko življenje. Čim pa se bo posrečilo vrniti svetu zopet to zaupanje, bo storjen že naj-dalekosežnejši korak za ozdravljenje nemške krize. Domače vesti Obup vojnega invalida. Davi okrog 4. ure si je na Pobrežju blizu mestnega pokopališča prerezal v obupu 541etni težki vojni invalid Erhart Mavrič iz Ljutomera žile na levi roki. Reševalna postaja mu je nudila prvo pomoč in ga odpremila v splošno bolnico. Kot motiv svojega dejanja navaja, da ie kot stoodstotni invalid z dvema protezama na obeh nogah nesposoben za produktivno delo. a podpore ne dobi kljub prošnjam nobene. Hoteč urediti vso stvar, ie prišel z velikim trudom v Maribor, kjer pa ni dobil zaželjenega reše-nja, vsed česar je sklenil, da se konča. Pravi, da gre raje v smrt, kakor da bi moral kot vojni invalid beračiti. Poskus samomora. Sinoči si ie v Radvanju v samomorilnem namenu prereza! vrat 24letni Jože Berglez, ki je bil že dalj časa brez službe in zaslužka. Ko so mu člani reševalne postaje nudili prvo pomoč, ie postal v svojem obupu tako nasilen, da so ga le z največjim trudom umirili in končno vendarle odpremili v splošno bolnico. Nesrečen padec na cesti. . Pri Sv. Miklavžu na Dravskem polju je včeraj med sprehodom padla 251etna posestnikova hčerka Barbika Vukova tako nesrečno v obcestni jarek, da si ie zlomila levo roko v rami. — Ponesre-čenko so morali odpremiti v mariborsko bolnico. Izlet v Apače, Članom Narodne Odbrane, Jadranske straže, Slov. planinskega, Obrtnega, Kolesarskega društva in kluba Meja se toplo priporoča izlet v Apače v nedeljo, dne 2. avgusta na drugo veliko prireditev tamkajšnje Narodne Odbrane. Prijave sprejema pisarna N. O. v Grajski ulici 5, drugo nadstropje, vsak dan od 18. do 20. ure. Vožnia v osebnem avtu preko Slov. goric in Gornje Radgone (54 km) in nazaj po 50 Din, v odprtem po 35 Din za osebo. Odhod iz Maribora od Trga svobode v nedeljo ob pol 13., povratek iz Apač ob pol 22. uri oziroma na občo zahtevo prej. Prijav ne odlagajte na zadnji dan; kajti takrat ni več možno dobiti avtov. Telesno zaprtje, slaba prebava, abnormalno razkrajanje in gnjiloba v črevesu, pomnožena vsebina kisline v želodčnem soku, nečistost kože na obrazu, na hrbtu in prsih r.ermasti turi, marsikateri katari, motne sluznice preidejo z uporabo naravne »Franz Joseiove« grenčice. Številni zdravniki in profesorji uporabljajo »Franz Josetovo« grenčico že desetletja pri odrastlih in otrocih obeh spolov z največjim uspehom. »Frane Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgoy.in.3ih« Po Dolenjskem Krasu v Čabar RAZGLED PO DOLENJSKEM IN NOTRANJSKEM KRASU. - LOŠKI POTOK. - MODERNIZIRANI SV. JANEZ KRSTNIK. — PRI IVANU RUSU. Kdor je enkrat opazoval s te planote Velike gore razsežni Dolenjski in Notranjski Kras ožarjen od popoldanskega poletnega solnca, ta ne more zlepa pozabiti tega pogleda. Proti severu ti se/ oko preko več ali manj gole Bloške planote tja do Krima (1167). Na severozapadu se vzdiguje iznad številnih drugih hribov Javornik (1268). Tam v ozadju na zapadu pa kipi v t:ebo D’ Annunzijev Snežnik molče in dostojanstveno, kakor bi nas hotel opominjati, da ne pozabimo na neodrešene brate, ki trpe za njegovim hrbtom v suž-nosti. Sicer je le 1796 m visok, vendar napravlja med tem razritim in razora-nim svetom ut':s, d." ;c mnogo višji. Na jugu pa ti tam daleč zapirajo pogled vršaci Jelenec (1442), Snežnik (1506) in Risnjak (1528). Med vsemi temi velikani pa se razprostira jako raznolik svet z neštetimi hribi in kotlinami, največ porastlimi s temnozelenimi smrekovimi gozdovi, pomešanimi s sočnato zelenimi bukvami. Večjih vasi in naselj niti ne opaziš, ker so skrite v posameznih jarkih in kotlinah. Le Loški potok se je videl z one planote jako slikovito nama r.ivno nasproti v v?nožju Velike gore sredi majhne ravnice. Svet je redko naseljen. Saj ne more ljudem nuditi skoraj ničesar razen lesa. Zato tudi ne opaziš tukaj toliko cerkvic, ki so karakteristične zlasti za Dolenjsko, ker se ti dvigajo skoro na vsakem holmu in gledajo v svet. Vsi trije smo stali dokaj časa na planoti; gledali in se čudili. Naposled sva se pa le poslovila od najinega vodnika ter počasi nadaljevala pot v dolino, ki je bila prav prijetna in zanimiva. Vodila je naju namreč med obširnimi lazi in senožeti, na katerih so Ločani ravno opravljali košnjo. Redko in nizko travico, ki je bila letos radi suše še bolj redka in nizka kakor druga leta, ti pokosijo tako čisto, da so videti lazi in senožeti kakor obriti Cesto je privedla naju pot prav med kosce in grablječice. Ljudstvo je jako prijazno, rado pozdravlja in se spušča tudi s tujcem v razgovor. Neke grablječice so nama kar same od sebe ponudile piti. Voda je bila sicer že precej mlačna, a vsaj mokra je bila, kar je ob takih prilikah tudi potreba upoštevati. Tako sva jo lagodno primahala do prvih skrbno obdelanih njivic pod lazi, ki so se ločile po valovitem svetu. Vsak količkaj raven in pripraven svet je izrabljen. Že sva dosegla prve dokaj uborne hišice vasi Hrib, ki se spušča po ostri strmini prav do glavne ceste v kotiini Loškega potoka. Hiše in hišice so tu nakopičene brez pravega reda in načrta, katerega se niso mogli držati zaradi terenskih težkoč. Ako jih gledaš iz doline. ali pa z griča župnijske cerkve, se ti zdijo, kakor da bi bile prilepljene na tej strmini. Spomnil sem se pokojne pisateljice Zofke Kvedrove, ki je tu preživela v ubornih razmerah svojo mladost. Ni čuda, da ji je ostala v srcu neka trpkost, katero je nosila s seboj vse svoje življenje. Preveč se ji je bilo vsesalo v dušo življene prebivalcev teh krajev, ki se morajo daleč od sveta trdo boriti z naravo za vsakdanjo skorjico kruha, ki postaja morda ravno v tej dobi gospodarskega zastoja danes še trša, kakor je bila nekdaj za njenih dni. V Loškem potoku sva si morala naj-preje oskrbeti prenočišče. Dobila sva ga v gostilni pri Rusu, ki je že od nekdaj slovela daleč na okrog. Po kratkem odmoru in okrepčilu sva se napotila na Ta-bor.Tabor je namreč precej velik in strm grič, ki deli dolgo in ozko kotlino Loškega potoka v dva dela. Na njem stoji cerkev, župnišče, stara šola, mežnarija in poKopališče. Vse je obzidano z debelim zidom. Za turških časov je moral biti to res pravi tabor, katerega ni bilo lahko zavzeti sovražniku. 2e lega sama ga je napravila težko pristopnega. Močno utrjeno obzidje in branilci pa so tudi gotovo storili svoje. Z Tabora je lep razgled po loški kotlini. Vasi z imenom Loški potok namreč ni, temveč nosi cela kotlina to ime. Po imenu Loški potok sem pričakoval, da bom vsaj v tem delu Krasa videl potok, tekočo vodo. A dasi je z Tabora videti več lok, potoka ni. Le v južni kotlinlci je kratka struga, ki je pa večjidel suha. Ob času deževja in povodnji pa pridere voda raz strmih bregov in izpremeni obe kotlini v jezero, iz katerega sredine se dviga Tabor kot otok. Seveda je ob takih prilikah uničen ves trud, s katerim je prebivalstvo obdelalo plodovite njivice v teh kotlinah. Po ogledu sicer prostornega pokopališča s krasno lego, ki je pa prav tako zanemarjeno, kakor so navadno zanemarjena naša podeželska pokopališča, sva skušala priti v cerkev, kar pa se je nama šele posrečilo pri stranskih vratih skozi zakristijo. Starinska in dokaj prostorna cerkev menda ne hrani posebnih zanimivosti. Nehote in nekako čudno te pa dirne nova slika živih barv sredi starega glavnega oltarja. Po ugibanju in pozneiših poizvedbah sva dognala, da predstavlja Janeza Krstnika, ki je pa tukaj docela drugače naslikan, kakor smo sicer navajeni gledati tega svetnika. Oblečen je namreč v frančiškansko kuto. Pred njim pa kleči moški srednjih let, go! do pasu, spodaj pa oblečen v navadne naše hlače. Na sliki sem hotel dognati ime novodobnega avtorja, ki zna slike iz življenja starega .veka tako modernizirati, a njegovega podpisa nisem mogel zaslediti. Še eno posebnost moram omeniti. Namreč številne strelovode. Na župnišču sem jih naštel kar osem. Celo vsak dimnik ima svojega. Po vrnitvi z Tabora sva naletela na starega narodnega in naprednega borca, g. Ivana Rusa, ki je igral kot župan in voditelj naroda ne samo v Loškem cotoku, ampak po celem Dolenjskem in Notranjskem Krasu, več desetletij odlično vlogo. Tudi v poslovnem svetu je še danes dobro znan kot industrijalec. Mojega tovariša, s katerim je dobro znan še izpred vojne dobe, se je očividno razveselil. Po večerji smo posedeli pri kupici vina in kramljali. Mož je prav interesanten. Nenavadno visoke rasti, živahen in prijeten v razgovoru, še vedno, kljub svojim šestim križem mladeniško čil in krepek. Povedal je marsikaj zanimivega iz življenskih prilik teh krajev pa tudi od drugod, ker je imel in ima deloma še danes poslovne stike po celi Sloveniji in še daleč doli na Hrvaško. Celo v Mariboru je imel pred vojno oster konflikt na pošti radi — slovenščine. Mcž ima široko obzorje in mnogo življenskih izkušenj. Med razgovorom mi je prišla čudna misel. Če bi bil pisatelj, bi vzel Ivana Rusa kot tip ljudskega tribuna. Vilharjev spomenik v Planini pr! Rakeku. V nedeljo, dne 9. avgusta, bodo v Planini pri Rakeku, odkrili spomenik našemu notranjskemu slavčku, Miroslavu Vilharju. Slavnosti bo prisostvoval tudi g. ban dr. Marušič. Spomenik, delo kiparja Ivana Sajovica v Celju, bo 4 m visok, z bronasto doprsno soho in izdelan iz kraškega kamna. Nabiralno akcijo za Maribor je prevzel g. Ferdo Karis, Gosposka ulica št. 50, ki je pripravljalnemu odboru za postavitev spomenika že pred meseci poslal prve prispevke iz Maribora, priporoča pa se še za nadaljnle. Imena darovalcev bodo o priliki objavljena v »Večerniku«. Zreče pri Konjicah. Sokolsko društvo priredi v nedeljo, dne 2. avgusta ob pol šestnajsti uri svoj prvi javni telovadni nastop na letnem telovadišču pri bratu Davorinu Kračuna.) Igrala bo železničarska godba iz Zidanega mosta. Na sporedu je tudi koncert domačih tamburašev-Sokolov, prosta za-, bava, šaljiva pošta in ples. Vabijo se zlasti vsa sosedna bratska društva k številnemu posetu. Na svidenje v nedeljo v Zrečah.! Zdravo! Svinjski sejem v Mariboru. Na zadnji svinjski sejem je bilo pripeljanih 224, prodanih pa je bilo 136 svinj. Cene so bile sledeče: 5—6 tednov stari komadi 50—60 Din, 7~9 tednov 90—120, 3—4 mesece 150—230, 5—7 mesecev 350 —400. 8—10 mesecev 450—500, 1 leto 600—700, 1 kg žive teže 6—7.50, 1 kg mrtve teže 7—10 Din. Mariborskim dne o ni drobii Novi potni listi. Po naredbi ministrstva notranjih zadev se razveljavijo s 1. septembrom 1931 dosedanji jugoslovenski potni listi in se bodo izdali novi po Din 20 komad. Vsak, kdor hoče potovati v inozemstvo, si mora po 1. septembru nabaviti nov potni list, ki se bo izdal samo na podlagi krstnega in domovinskega lista ter dveh predpisanih novih slik. Češkoslovaško odlikovanje dr. Matka in dr. Reismana. Predsednik češkoslovaške republike Masaryk je odlikoval primarija mariborske splošne bolnice, docenta g. dr. Ivana Matka, z redom Belega leva IV. stopnje, mariborskega odvetnika in publicista g. dr. Avgusta Reismana pa z redom Belega leva V. stopnje. Povratek ierijalne kolonije ob morju. Dekliška kolonija Podm'adka Rdečega križa, ki je na štiritedenskem letovanju v Bakarcu, se vrne v četrtek, dne 30. t. m. zopet v Maribor. Starši, pričakujte svoje ljubljenčke omenjenega dne zvečer ob pol.23. uri (pol 11.) na kolodvoru! Vodstvo kolonije. Žegnanje pri Sv. Miklavžu na Boču bo v nedeljo, dne 2. avgusta, združeno z velikim planinskim rajanjem. Predpoldne bo v starinski cerkvici bral podpredsednik podružnice SPD župnik g. Cilenšek sv. mašo, nakar bo skupen pohod k stolpu. Popoldne bo ob zvokih črešnjev-ske godbe na idiličnih prostornih pašnikih pri Miklavžu velika planinska veselica z vsemi mogočimi dobrotami, ki jih more nuditi edinole Boč in naše brhke planinke. Zato pridite vsi, kar vas je zdravih nog in ne zamudite prilike, da se malo otresete dolinskih skrbi v osrčju zelenega Boča...! Velika gasilska vaja v Radvanju. V nedeljo dopoldne je počil na Slovenski Kalvariji strel in naznani! okoliškim gasilcem, da v Radvanju gori. V kratkem so prihiteli od vseh strani avtomobili z gasilci, ki so takoj razpostavili svoje tur-binke in razložili cevi. Bila je namreč glavna gasilska vaja okoliških gasilnih društev, objekt, ki je namišljeno gorel, pa je bilo posestvo g. Jurkoviča. Okoliški gasilci so naskočili objekt od 3 strani, mariborski pa so eno stran ščitili. Vajo je vodil kapetan g. Kaloh iz Studencev, sodelovali pa so gasilci iz Radva-n.a, Peker, Studencev, Maribora, Razvanja in Hoč. Vaja je pokazala veliko spretnost naših gasilcev in je uspela v vsakem oziru. Glavna skupščina Jugoslovenskega učiteljskega udruženja bo dne 23., 24. in 25. avgusta v Beogradu. Prometno ministrstvo je dovolilo udeležencem na vseh železnicah in pa-robrodih četrtinsko vožnjo. Znižana vožnja velja od 18. do 30. avgusta. Kdor želi imeti legitimacijo, naj se takoj obrne zanjo na J. U. U. sekcija Ljubljana. Na dnevnem redu glavne skupščine so predavanja, poročila o delovanju udruženja in volitve upravnega in nadzornega odbora. Tretji dan je namenjen izletom na Oplenac, Avalo in okolico Beograda. V zakonsko zvezo so stopili, v zadnjem času v Mariboru: Avgust šoster, brusač in Marjeta Čelo-figova; vozovni preglednik Janez Jure-čko in Matilda Kočevar, šivilja; dimnikar Ferdo Kunej in natakarica Ana^ Podgo-relec. Privatni nameščenci! Ponovno opozarjamo na današnji sestanek pripravljalnega odbora Društva privatnih nameščencev v Mariboru, ki se bo vršil v klubovi sobi hotela »Orel« ob 20. uri. Sprejemali se bodo tudi novi člani. Pridite vsi, ki se zanimate za stanovski pokTet in imate dobro voljo podpreti društvo. Čudna Igra narave. Na vrtu ob križišču Taborske ulice in Pobrežke ceste se je te dni že v pomladi odcvetela akacija znova razcvetela v vsej bohotnosti, kar je zelo redek primer. Drevo je predmet občudovanja mnogih. Nesreča pri delu. V delavnicah državne železnice nameščeni 451etni železničar Henrik Nipič iz Studencev se je med vršenjem svole službe tako ponesrečil na levem stesrnu. da so ga morali z reševalnim avtom prepeljati v splošno bolnico. Hud sin je L. Ivan, ki se je snoči sprl s svojim že priletnim očetom. V prepiru se je tako daleč spozabil, da je dejansko napade; svojega očeta in mu prizadejal več lažjih poškodb. Intervenirati je moral stražnik, ki je sina poučil, da se tako ne postopa s stariši. Aretacije. Zaradi tajne prostitucije je bila prijeta B. Marija, T. Anton pa zaradi suma tatvine dvokolesa in Koren Ivan zaradi tatvine dveh koles. Ob tej priliki je bilo ugotovljeno, da je bilo letos izvršenih V Mariboru že 104 tatvin koles. Planinci! Pretekla je že prva polovica poslovnega leta, več kot polovica podružničnih članov pa Še ni poravnala članarine za leto 1931. Zato prosimo, da poravnate člnarino neposredno pri podružnični blagajni ali pa v roke našega odposlanca, ki je že pričel pobirati na domu in se Izkaže z našim pooblastilom. Z ozirom na občekoristno in idealno delo, ki ga vrši Slov. planinsko društvo, zlasti pa na ogromne investicije, predvsem za zgradbo Ribniške koče, prosimo, da naše članstvo čimpreje poravna dolžno članarino. — Mariborska podružnica Slov. planinskega društva. Turistični klub »Triglav« v Maribor« j poziva svoje Članstvo, da prinese legitimacije v društvene prostore najkasneje do srede 29. t. m. Starešinam Triglava! Odbor starešinskega društva »Trigla* j va« poziva članstvo, torej vse Triglava-ne. Savane, Ilirijane in Slovenijane, da se udeleže Triglavanskega zbora v Ptuju dne 15. do 16. avgusta. Osebna vabila slede. Kdor želi na zboru predavati, nai pošlje do 1. avgusta spis na naslov: Matej Zajšek, Ptuj, Prešernova ulica 14, radi cenzure. Zbor naj pokaže naše delo in vzajemnost in pobudo aktivnemu članstvu, ki je doseglo do sedaj najvišjo stopnjo razvoja. — Odbor. Srečke za III. razred državne razredne loterije so prispele in jih igralci lahko zamenjaj« v upravi »Jutra« in »Večernika« v Mariboru. »Cirkus pod vodo«; Ta kolosalni igrokaz bo predvajal cirkus kapitana Schneiderja, ki prispe v kratkem v Maribor, tudi pri nas. Povsod vzbuja najživahnejše zanimanje radi svoje zabavnosti in radi načina, kako se z obsežnim tehničnim aparatom obvladajo velikanske množine vode. 500.000 litrov vode, katere se potrebuje za t0 produkcijo, je v petih velikih tankih, ^ stoje izven šotora in so zvezani s sesalno napravo na kolesih. Zraven je prevozni kotel za ogrevanje vode in štiri veliki prevozni stroii za električno razsvetljavo. Ti stroji proizvajajo dnevno skupno 1600 amperjev, poraba kuriva je dnevno 100 stotov. Cirkuška maneža se za to produkcijo popolnoma preuredi, zviša in obloži z nepremočljivo velikansko gumijasto preprogo. Sredi tega cirkuškega jezera se postavi prevozna fon-tena kakor se tudi ob robu maneže postavijo fontene z vodopadi. Vse te predelave trajajo samo par minut. Ako se torej spravi »cirkus pod vodo«, se vodne mase iz tankov s pomočjo električne sile v posebnih ceveh dvignejo 25 metrov visoko, se vlijejo v cirkusu v širokih kaskadnih napravah In padajo z grmenjem preko visokih skal v manežo. Ves prizor razsvetljuje dvanajst žarometov * najlepšimi barvami, cirkuška kupola se spremeni v zvezdnato nebo, razsvetljene fontene mečejo vodo 20 m visoko, z* dejanje pa skrb! vrsta odličnih umetni' kov in balet 50 girlov In je Isto kakof tehnični de! kar najbolje vigrano. Vs® skupaj pa je v. resnici režijsko velede’0. Poslano Svarilo! Svarim vsakogar, da naj Albinu Vodišku, tačasnemu nastavljencu in voditelji1 čolnarne pri »Treh ribnikih«, ne denar in vrednote ali sklepa kakršnekoli pogodbe z njim, ker temeljijo njegov® mahinacije samo na goljufivi podlagi* Oškodovani: Franc Jaroš, strojevodja ook- Maribor. Smoletova uL 1Q/J O psihologiji zločincev dva ZANIMIVA PRIMERA. — KAKO SE BORE ZA SVOJO GLAVO? Neki pariški list je otvoril anketo, da ugotovi, kako so znani zločinci, ki so bili obsojeni na smrt v dosmrtno ječo, prebili one tri dni, v katerih so imeli pravico vložiti priziv proti obsodbi. Anketa ie ugotovila, da imajo obsojenci dotične bi dni čustva, da so še vedno zmožni odločati o svoji usodi, pa najsi so bili še tako hudo obsojeni. Vse mogoče misli se jim podijo tedaj po glavi, vse pa Se gibljejo okrog njihove usode. Dva slučaja sta posebno zanimiva: inž. \vla Boppea in logarja Rebouffea.^ Inž. ®°Ppe je poročil bogato in lepo ženo, "ečakin.o slavnega francoskega književna Maurica Barresa. Zakon je bil srečen. Dobila sta 2 otroka in se je zdelo, da nobena stvar ne more porušiti njiju sreče. Lepega dne pa se je Boppe v vlaku seznanil z elegantno, lepo in mlado damo. Od tedaj se je popolnoma izpre-ir.enii napram svoji ženi. Zanemarjal jo ie popolnoma, dočim je vse storil za Svojo novo ljubezen. Ta pa je bila sl.no Potratna in ni nikdar pomislila, ali more Boppe sploh zadostiti vsem njcmm Zahtevam. Neprestano mu je prinašala račune. Tekom enega leta ga je finančno *ako uničila, da je zapravil vse s^oie Prihranke in se še zadolžil za lepe tiso* Sake. Končno se je odločil, da umori svojo ženo, da pride do njenega premoženja. Nekega jutra, ko je njegova žena še spa-’ stim vhodom. Koroščeva ulica št. 5, II. nadstropje levo. 2177 JESENSKI VELESEJEM od 30 2120 Sajam vzorcav v 40 siijmskiu iialoii.u » uo.ranjeni delu merta. Sejam za atavbjneke, hlina In pogonske potrabUine na odprtih hodnikih l, 2, 3, 4, ti, ]l. 12, 12 in JO na razstavnem prostoru. Obilna, pregledno razporejena ponudba! Zahtevajte pojasnili in podatka u ugodnostih tn potnih olajšavah pri W.ERKEN-U, ZAGREB StfttoeviČBT t*g QI Teltfon 70-91 lir*, uasl,; Krkanag Zagreb ali pa prit Oficljelnl pisarni tipskega sejma Beograd, Knez Mihajlova ulica 33 Vabilo na občni zbor Kmetske posojilnice pil Se. Dni na Kraleign kateri se bo vršil v sredo, dne 5. avgusta 1931 popoldne ob 17. url v uradnih prostorih pri Sv. Ani na Krembergu. Dnevni red je: 1./Čitanje revizijskega poročila. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za 1. 1930. j na^stva ^ nadzorstva v smislu zadružnih pravil. 217 2 KMETSKA POSOJILNICA PRI SV. ANI NA KREMBERGU. SOKLIČ Maribor dro laslopniki se sprejmejo Stanovanje, sobo in kuhinjo oddam. Delavska ulica 9. 2171 Oddani veliko sobo z vsem komfortom, na žeijo z zajutr-kom. Pismene ponudbe pod 1. avgust na upravo Večernika. 2167 Ne zamudite! Ovčja volna, kemično čiščena Din 17.-, inadrace iz ovčje volne Din 600.— afrik madrace močno blago Din 240.— posteljne vkvge bakrena Žica s križem Din 120— otomatia lepa močna, nova Din SCO.—, rolete, žimo, morsko travo, blago kupite najceneje pri tvrdki E? Jagodič, tapetništvo in trgovina pohištva, Vojašniški trg 1. 2154 Nabavljalna zadruga na Rotovškem trgu sprejme 2 vajenca za trgovino s potrebno šolsko predizobrazbo. 2128 Brusim škarje od 2 Din naprfej, britve od 5 Din naprej proti pismeni garanciji na Glavnem trgu pri avtočakalnici v Mariboru. Jurij Cimerman, stanovanje Pobreška cesta 13. 2169 Stavbišča Pri kopališču v Kamnici na prodaj. Ponudbe pod »Bodočnost 100« na upravo Večernika. 2170 K*sli bonboni v veliki izbiri, X kg Din 6. Trgovina s kanditi »Bonbon«, Vetrinjska ul. 12- 2176 Cirkus lehneider prvi evropski osemjairiborni cirkus s 600 živalmi iz vseh delov sveta, Jk S umetniki, prvorazrednimi moli#* IQ6 črni in svetovnoznanimi 100 „Quo- začetkom vadis" levi avgusta N (irkuspodvodo največji igrokaz sedanjosti v maneži* 500.000 litrov vode spremeni predelano manežo v začarano jezero] Igdaja KOMOBdl »Jutra« * Liubliaul; oredatavnlk IzdalateUa to urednik; FRAN BKOZoVIč v Mariboru, liska Mariborska tiskarna d. d, predstavnik 51ANK.U utUEl-A , Maribor«. ' ' — v - - "