Edizione per Testero — Inozemska Izdaja Leto LXXI štev. 68 a Bpedlrlooa tn ibbonamrnto postal« Poštnina plačana f gotovini Naročnina mesečno 18 Lir, za inozemstvo 31.50 Lir • nedeljska izdaja celoletno 34 Lir, ca Inozemstvo 65 Lir. Cek. rač. Ljubljana 10.650 za naročnino In 10.349 ca inserat«. SLOVENEC Abbonamenti: Mesa ta Lin. Eatero me-M XJI Ue Bdl- ■ioo« ie«. SO- do >4 Lit« E«tero 65 l>«. C. C. P.l L«bi*M 10 650 per gli »bbonaincntl, 10 344 p«r la in-aoilooi. Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka ta dneva po praznika. Filial«! Nov« me.to. Podrnžnical Novo mesto. t ti- * » r .i , „ . , ,, § Uredalltvo In apravai Kopitarjeva i. LJubljana. m Izključna pooblaščen ka *s oglaSevanje Italijanskega In lujega h Redazione, Amministrazlonet Kopitarjeva t, Lnbiana. I Coneerdonarfa eteluslva p« »■ pnbbTleUa ai pnrr*nteac« Italiana izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A, Milano. g Telefon 4001—4005. g ed e«tera: Uaione Pubblidti Italiana S. A, Milana Bollettino No 1033 Oontinuano gli aspri combattimenti in Tunisia II successo dsl contrattacco dell'Asse 40 carri armati nemici distrutti 170 prigionieri — M velivoli nemici abbattuti II Quarlicr Generale delle Forze Armate coni u niru: In T ii n i s i a conlintiano aspri rombntli-menli nei settori centralo c mcridionale. Nel corso di mi contrattacco slerrato dallo forze deH'Asso sono stati distrutti 40 carri armati nemiri c presj 17(1 prigionieri. Nostri cacciatori nbhattevnno due »Spitlire«, altri 8 apparerrhi avversari venivano ahbattuti dalla rareia germanica. I portj di It o n a e di P h i 1 i p p e v i 11 c sono stati bombardati da nostri aerei. Uii rareia nemieo distrutto. Su Messina una formazione di trenta bombardieri amerirani ha lanciato numerose bombe e spezzoni; nccertati finora dieci morti e 32 feriti tra la popolazione, gravi danni ad etlilici puhhlici ed a fahhrirati privati. Azioni di mitragliamento compiuti su treni e localita della Sirilia causavano tlue morti c tre leriti tra i civili. Un velivolo nemieo e precipitato al stiolo nella loralita di M o n c a , presso G e I a (Cal-tanissetta). Vojno poročilo št. 1033 Ostri boji v Tunisu sc nadaljujejo Uspeh osiščnih protinapadov 40 sovražnih tankov uničenih 170 ujetnikov — II sovražnih letal sestreljenih V T u n i s u se nadaljujejo srditi boji na srednjem in južnem odseku. V protinapadu osnih sil je bilo uničenih 40 sovražnih tankov ter prijetih 170 ujetnikov. Naša lovska le*ala so zbila 2 letali vrste »Spitfire«; nemški lovci so zbili nadaljnih osem nasprotnih strojev. Naša letala so bombardirala pristanišči Bona in Philippeville; eno sovražno lovsko letalo je bilo sestreljeno. Skupina 30 ameriških bombnikov je metala na M e s s i n o številne bombe in izstrelke; doslej je bilo med prebivalstvom ugotovljenih 10 mrtvih in 32 ranjenih. Težka škoda je na javnih zgradbah in zasebnih stanovanjih. Pri strojničnem obstreljevanju vlakov in krajev na Siciliji sta bila med civilnim prebivalstvom 2 mrtva, 3 pa ranjeni. Eno sovražno letalo je treščilo na tla v kraju M a n c a pri G e 1 i (Caltanis-setta). Slovesne proslave po vsej Italiji Vsa Kraljevina je proslavila 24. obletnico ustanovitve borbenih fašijev - Velike slovesnosti v Rimu in Milanu Rim, 24. marca AS. 24 letnico ustanovitve boinili fašiiev so po vsej Italiji prav slovesno obhajali. Slovesnosti so sc razvijale z resnostjo vojnega časa. V vseh središčih so pomembni zgodovinski dan prikazali tovariši, ki so iih za to določili zvezni tainiki. Od 8 zjutraj pa do 8 zvečer so GILovi mladci imeli častno stražo pred spomeniki. Proslav so se udeležili runienci in družinski člani padlih in bojevnikov. Povsod ie prišlo -do navdušenih manifestacij. ki so potrdile neomajno voljo italijan- Hskega naroda, da se l>o boril do končne smol«. V Rimu so imeli slovesno proslavo v Gledališču Adrinnti, kier so se zbrali vladni in strankini vel i,-tki ter miličniki. Prišli so tudi španski poslanik pri Kvlrliiulu in številni za-stonniki narodnega socializma, nadalje ministri, poillaitiiki. senatorji, državni svetniki, akademiki. poveljnik armadnega zbora, ki ie zastopal načelnika generalnega štaba, vrhovni poveljnik kr. karabinierjev, vrhovni poveljnik prostovoljske milice, namestnik vrhovnega povclinika GILa. guverner, prefekt. zvezni tajnik in mno- gi drugi oblastniki in uradniki raznih ministrstev. Spredaj so slnlc razporejene vrste (ilLovili mladcev. GUFa in vojaških zastopnikov. Visoko ob stenah so visele zastavice, posvečene mučenikom. nad odrom pa se ie v treznem rimskem duhu odražala podoba ponosnega voditelja. V ozadiu so stali v vrstah snnscpol-crisli, ki se mudiio v Rimu. Po častnem pozdravu škrlalni zastavi zveze in društva pohabljencev in raniencev revolucije so v gledališču zapeli Giovinezzo. na kar ie uradni govornik s:m-sepolcrist Dante Dini. ki sta mu stala ob strani podlainika stranke Farnesi in Seorza. no pozdravu Duccju govoril o ustanovitvi bojnih faši icv. Naglo In umno |e razčlenil zgodovinsko pomembnost proslave ter povzdignil veljavo junaških manjšin, ki flh je navdihnil Mussolir.ijev piamen, da »o preže!« ves italijanski narod z ognjem v^re in zvestobe. Dati lo Dini je nato govoril o bistvu revolucije in njenem zgodovinskem pomenu in po pojasnltvi Ducejevega nauk« omenil še važnost nastanka Hitlerjevega pokieta. Po- Udarec sovražnemu dovozu za Afriko Potopljenih je bilo 15 ladij s 73.000 tonami - Ruski napadi pri Ladoškem jezeru krvavo zavrnjeni - Na ostalih vzhodnih bojiščih krajevno delovanje Hitlerjev glavni stan, 24. marca. Nemško vrhovno poveljstvo je objavilo naslednje izredno poročilo: Nemške podmornice so prizadele sovražnemu dovozu za fronto v A I r i k i nove izgube. Potopile so iz konvoja, ki je bil določen iz Amerike v Gibraltar iu iz konvojev po Sredozemskem morju v zadnjih dnevih 15 ladij s skupno 73.01111 tonami. Dve nadaljnji ladji sla bili torpedirani. nillerjev glavni stan. 24. marca. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja: Obrambna bitka južno od Ladoškega Jezera traja z nespremenjeno silovitostjo dalje. Naval Sovjetov, ki so ga podpirali številni bojni letalci in močan topniški ogenj, je bil v ogorčenih borbah od moža do moža krvavo zavrnjen. Z vse ostale vzhodne fronto poročajo samo o krajevnem bojnem delovanju. Kazni krajevni nastopi. ki so bili izvedeni za izboljšanje bojne črte in za očiščenje novo osvojenega terena, so potekli uspešno. Učinkoviti letalski napadi so bili usmerjeni na dovozne kolone in železniški promet sovražnika. V južnem in srednjem T u n i s n so tudi včeraj trajali hudi boji dalje. Ob odporu nemških in italijanskih divizij se jc izjalovilo več poskiisoT za prodor. Energični protinapadi so prinesli uspehe. Uničenih jc bilo 44 oklepnih voz ter pripeljani ujetniki in vojni plen. Nemška bojna letala so potopila v noči na 23. marca na morju okrog Alžira 8000-tonsko Novi načrti za hegemonijo nad Evropo Evropa hoče ostati Evropa z vsemi svojimi posebnostmi Rim, 24. marca AS. Da bi nn nek način opravičili tiho soglasje angleške politike z zahtevami boljševiške Rusije do Poljske, Jugoslavije, Bolgarije, Baltskih držav, Karelije, obširnih 'pokrajin Romunije in drugih ozemelj v vzhodni Evropi, so angleški listi s »Timesom« na čelu začeli slc|w> zatrjevati, tla spadajo sistemi samostojne vlade in neodvisnosti v preteklost in da jih je treba nadomestiti z modernim sistemom »sožitja narodov« v določenem političnem in gospodarskem prostoru. Anglija se je torej nagnila k ideji velikih prostorov, ki po londonskem mnenju ne bodo urejeni po zemljepisnih in zgodovinskih vidikih, marveč po finančnih in političnih koristih Londona, AVashingtona ter Moskve. Da bi vodil en tak prostor, je London pripravljen prepustiti vodstvo drugih dveh prostorov boljševizmu in dolarju. To zadnje stališče angleškega tiska dokazuje, da ustanavljanje velikih prostorov, ki ga je zagovarjala os, odgovarja potrebam modernega ži Vljenia ter pomeni propad načela neodvisnosti, za katero je Anglija pod lažno pretvezo sprožila vojno. V resnici v Angliji nič ne pomeni ne načelo neodvisnosti in ne takozvano Zločin nad tuniškim prebivalstvom Tunis, 24. marca. AS. Novi teroristični bombni napadi ameriškega in angleškega letastva na Tunis so povzročili znatno škodo na civilnih hišah, zlasti v središču mesta. Uničenih je bilo 250 hiš." V Ruski ulici so angleška letala bombardirala francosko šolo in pobila mnogo otrok ler enega učitelja. Amerikanci s tem še niso bili zadovoljni, ampak so s strojnicami streljali na civilno prebivalstvo, ki je zbežalo na obalo. Narodna fašistična stranka je prispevala 10(1 (MK) frankov italijanskemu listu »Unione«, ki je organiziral pomoč za italijanske žrtve bombardiranja. Ameriška podmornica potopila sovjetsko ladjo Stockholm. 24. marca. AS. Iz uradnega sovjetskega vira se je potrdilo, da je bila zadnje dni med Vladivostokoin in polotokom Kamčatka potopljena ruska ladja -»Kolo*, kakor ie že poročala agencija Dotnei. Potopila jo je neka ameriška jtodmornica. Od 72 članov posadke je izgubilo življenje 09 mož. načelo medsebojne neodvisnosti ali sožitja. London bi ratl dosegel le krivično politično hegemonijo in gospodarsko prednost in zalo jc Anglija pripravljena za kakršnokoli kombinacijo. »Timesove« teori je ^ koordinaciji med narodi ter o »evropskem svetu« povzročajo smeli med evropskimi narodi, ki ne marajo postati zadruga anglosaških bank ter jim je dovolj hranilnica zmage, ustanovljena v Ženevi. Evropa hoče ostati z vsemi svojimi rasnimi razlikami in narodnostnimi individualnostmi, dobro urejenimi v okviru nove Evrope, pa svobodnimi in svojskimi, toda v popolni harmoniji. Plima in oseka sta življenje morja. Evropa ne mara postati jezero z mrtvo vodo, marveč kot vedno v tisočletjih ostati morje, ki ga gibljejo valovi s svojimi mirnimi in burnimi dobami. trgovsko ladjo ter poškodovala v pristanišču v (Iranu drugo veliko ladjo s torpedi iz zraka. Pri dniMnih in nočnih poletih posameznih sovražnih letal nad nemškim ozemljem in nad zapadno francosko obalo je bilo sestreljenih 7 sovražnih bombnikov. Hitra nemška bojna letala so napadla včeraj za vojno važne rilje na angleški južni obali. Podmorniški lovci so uničili preti norveško obalo sovražno podmornico. Berlin, 24. marca AS. Z vojaškega vira se le izvedelo, dn so od 20. novembra lani pa do 20. marca letos nemške sile izločile iz boja. razbile ali zajele 10.558 sovjetskih oklepnih vozil. V istem času ie nemško letalstvo skupni s protiletalskim topništvom uničilo okrog 1400 oklepnih vozil na vzhodnem boiišču. tem je našteval Mussolinijeve nesmrtne ustvaritve na vseh poljih. »Na« rojaki.« }«• govornik poudaril, >se pod f .vil »ti črni n i navdihom bojujejo proti vsemu zlatu na uvetn In proti žele-zti vseh rudnikov na svetu ter bodo zmagali.« Govor jo zaključil s pozivom mladini, ki hrani bodočnost domovine. >Hog naj polaga na usta Italijanom pesem zorel« je vzkliknil ob koncu. Po vzklika-nju Duceju so (»onovno za|>e!| Giovinezzo. V Milanu ao pr*d »pomonlkom padlih dvigniti zastavo prvrya fašija ob navzočnosti skvrtdri-stov. črnih »raje In zastopnikov vojske ter Gila. Pred zgodovinskim »Covotn« co Imeli častno stra-lo In ve« dnn so Ijudla romali k hiši fašijev. — Odll^niki In oblastniki »o izkazali fant junaškim Irtrani revolucije, ki s« Jim Je pridružil še podlajnik ministrskega irveta. V sprem«tvu pretekla in tajnika |e obiskal »Givo«. Popoldne so imeli slovesno proslavo v gledališču Odeon. Tu so bili prefekt. tajnik, poveljniki obrambe vojaško cono in mnogi drugi odličnlkl. nemški zastopniki ter sansepolcristl. I'o pozdravu Duceju je Amilcaro Ifossi govoril o zgodovinski, socialni in človečan-ski važnosti fašistične revolucije. Poudaril je globoki človečan»kl čut MussolinijeT. ki je v globokem nasprotju s hladno napadalno voljo Stalinovo. Dejal je, da so bogataške države zmeraj nasprotovalo italijanski rodovitni mladini ter tako zavirale njen razvoj. Potent je še naglasil tesno prijateljstvo med italijanskim In nemškim narodom. Ob koncu je dejal, da l>o končni uspeh vojne odvisen od volje, >če hotno torej hoteli, bomo zmagali I« Govorniku «o živahno ploskali in po pozdravu Duceiu so zapeli Giovinezzo, ki je zaključila lepo proslavo. Berlin, 24. marca. AS. Rimski dopisnik »Vol-kiseher Bcobschtcr--ja se v današnjem uvodniku na tretji strani r. naslovom »En sam cilj: zmaga! spominja 24. obletnice ustanovitve borbenih fašijev. List na kratko našteva zgodovinske dogodke pred in po prihodu fašizma na oblast. Člankar popisuje včernjšnic slovesne proslave v Rimu ter po drugih italijanskih mestih, nato p« navaja nekaj najznačilnejših odlomkov iz Mus«olinijcvcga govora v Milanu dne 23. marca 1919. Takrat je Mussolini ustanovil osnove ra razširitev in utrditev fašistov-ske ideje v Evropi in svetu. Prizadeven in bojevniški duh tistega dasa navdaja tudi danes fašiste ter italijansko ljudstvo, zapleteno v Irdo borbo, toda odločeno vztrajati in boriti sc do neizbežne zmage. Položaj na vzhodnem bojišču Berlin, 24. marca. V Berlinu poudarjajo postonno Dojemanje druge zimske bitke na vzhodnem bojišču ler takole označujejo položaj na tem bojišču. 1. ()d Tagnnrogn do Bjelgorodn so nn južnem odseku bitke samo nn nekaterih odsekih in to z oslabljenimi silami, ki nimajo kakega večjega cilja. 1 rotita leče od Azovskcga morja, zahodno od Rostova, nato pa proti severu ob reki Miusu, kjer doseže Doneč in gre več sto kilomeirov ob Doncu, kjer teče tudi vzhodno od Harkova. Skoro v celoti je ta nova črta posledica nemške protiofenzive, ki je uničila velik del sovražnikovih prednosti, ki jih jc dosegel, predno je zavzel Kursk. 2. Na odseku, ki teče severno od Bjelgorodu do Orla so nemške čete v napadu v smeri proti Kursku. Boji so elastični in bojišče se premika proti vzhodu. Naravno se ne more točno predvideti, k je in kdaj se bo črta ustalila, kajti po-vodnji so že začele oVirati nemško ofenzivo. 3. Na srednjem odseku vzhodnega bojišča ■med Orlom in Ladoškim jezerom s() potekale velike bilke, ki so dovedle nemško vrhovno poveljstvo do skrajšanja bojne črte. Tukaj sta bili izločeni dve poglavitni nevarnosti: ena proti zahodu s skrajno točko pri Velikih Lukih in druga proti vzhodu s komolccm v Vjazmi. V celoti se položaj ni mnogo spremenil od prejšnjega pred začetkom sovjetske ofenzive. Važnejše postojanke ter izhodišča za bodoče napade so v nemških rokah. Nova skrajšana črta je trdna in tudi v primeru pouovuih sovjetskih napadov ne bi delala skrbi. Uradne sovjetske ozemeljske zahteve Ameriška javnost proti prepustitvi malih evropskih narodov Sovjetom Ziirich, 24. marca. »Le Ultime Notizie« objavljajo članek o sovjetskih ozemeljskih zahtevah, iz katerega posnemamo naslednje: Iz dobro poučenega vira so je izvedelo, da je sovjetski poslanik na zadnjem sestanku z Roosevellom natančno določil uradne ruske zahteve. Te zahteve kažejo, da bi komunizem rad razširil svoje meje na bivši imperij ruskih carjev. Karelija, baltske države, poljska Ukrajina, vzhodna Galicija, Pod-karputska Rusija, romunska Besarahija in Bukovimi so ozemlja, ki jih je Lilvinov^ na podlagi »zgodovinskega prava« zahteval za Sovjete. Kre-melj z eno samo besedo odklanja slovesna zagotovila »atlantske karte«. Dočim se \Vashington še upira boljševiškim zahtevam, pa je London že popustil. \Vashington in London se ne razumeta več. — Ugledni >Washington Post« k temu pripominja, da je ameriško zunanje ministrstvo maja leta 1040 v Moskvi formalno protestiralo zaradi priključitve baltskih držav k Sovjetski Rusiji. Tudi begunska poljska vlada se noče ukloniti, marveč vztraja na svojem stališču, češ da je Anglija slovesno zagotovila obnovitev Poljske iz leta 1039 in se sklicuje na atlantsko karto. Dočim Roosevelta ni na spregled, pa Eden skuša pridobiti za svoje mnenje najvplivnejše severnoameriške kroge, se sestaja s senatorji, industrijci, poslanci, zastopniki aristokracije in dolarja. Po drugi strani pa izvršuje propagando tudi Lilvi-nov. Severnoameriškim komunistom je zapovedal, naj bodo previdni pri svojem delovanju med delavstvom vsaj za nekaj časa, da ne bi po nepotrebnem razburjali meščanskih razredov. Rim, 24. marca AS. Imenovanje novega Mo-lotovliega namestnika v sovjetskem zunanjem ministrstvu jasno kaže Stalinove namene glede zamotanega vprašanja o bodočih poljskih mejah. Dočitn anglosaksonske sile skuša io na vsak način pripraviti polisko begunsko vlado v Londonu do tega. da bi molčala in da v sedanjem trenutku ne bi vztrajala pri svojih zahtevah, spričo katerih se Sovieli razburili io. ie Stalin, da bi dal svojim tovarišem razumeli, da ie zanj to vprašanje v.se prci ko pokopano, imenoval za podtajnika v sovielskem zunanjem ministrstvu vprav Korncjčuka. ukrajinskega boliševika. pisca slovitega članka v »Pravdi«, ki ga smatrajo za uradni sovjetski odgovor na poljske zahteve. V tem članku ie Korneičuk zapisal med drugim tudi, da bi bil norcc tisti, ki bi si upal žc samo mislili, da bi Lwow in Zahodna Ukrajina mogla kdaj tvorili sestavni del Poliske. 4. Na severnem krilu ncm-kc razvrstitve od Ilmenskega do Ladoškega jezera je sovražnik poskušal tn si še poskuša odpreti pot. Toda pri večmesečnih borbah ni prišlo do n.kakih nisi veni Ii sprememb. Nemci s.j nekoliko skrajšali svojo ra/postnvitev It- nn južni obali Ladoškega jezera. Pridobitev tega je/ika Rusom nc koristi mnogo. Tmli za preskrbo jim nc more služiti, ker je močvirnato in ker ga obvlada nem-ko te/ko topništvo. S kopenske strani je torej Leningrad še vedno obkoljen. Če se npošlcva, da jc bil eden velikih ciljev sovjetske ofenzive ravno osvoboditev tega velikega mesta, je zaključek ta, d« ie sovražni neuspeli te m hujši, ker je tukaj padlo tisoče in tisoče vojakov, ne da bi dosegli svoj cilj. Optimizem v Moskvi, Londonu in VVnshingtonu med veliko sovjetsko zimsko ofenzivo jc bil torej pretiran. Nihče ne trdi, da boljševiki prve mesece niso do-egii vidnih uspehov. V primeri s tem, kar je bilo nameravano, pa so ti uspehi neznalni. Sovjeti so morali drago plačali vsak meter pridobljenega ozemlja. Zdaj pričakujemo novih dogodkov, od kuteriii nas iloči le šc malo časa. Rešili so se iz ujetništva Lorenzo Mart] u cz, 24. marca. AS. Sporočajo, da so ušli iz angleškega ujetniškega taborišča v Keniji z angleškim avtomobilom knez Giovanni Corsini, Franco Tonelli, zdravnik Antadeo Mar-siglia. inženir Mario Bognoli in Gerolamo Muzi. Vsi ujetniki so prispeli na portugalsko ozemlje. Prednosti torpednih letal Stockholm. 24. marca. AS. »Svenska Daghla-dek piše: Italijanski pomorski krogi so mne/nja, da ho razvoj taktike torpednih letal v kratkem občutno spremenil dosedanje razmerje med letalstvom in mornarico v prid letalstva. Najprej naglasa list zelo velike uspehe italijanskih torpednih letal v tej vojni ter izredno spretnost, s katero se italijanski piloti poslužujejo tega smrtonosnega orožja, nato pa nadaljuje, da bo treba izvesti totalno revizijo pri gradnji novih vojnih ladij, če IkhIo hoteli v bodočnosti premagati premoč, ki si jo je letalstvo kot napadalno sredstvo priborilo nad mornarico. Torpednih letal v bodoče ne bo treba znatno izpopolnjevati, marveč bodo kvečjemu lahko nosila še en torpedo več, vojne ladje pa bodo morale poslali hitrejše, spretnejše za manevriranje in bolj zaščitene pred torpedi. Druge rešitve ni - nadaljuje list — kakor braniti se pred nevarnostjo torpednih letal. 26.000 Kitajcev položilo orožje Tokio, 24. marca. AS. Japonski glavni slan objavlja, da so bili nastopi proti čungkinškim silam v provincah Kupoli in Kjangsi 15. marca končani, 20.500 Kitajcev je Japoncem prostovoljno izročilo orožie. Kitajske čete so imele 10.500 mrtvih, uietnikov je 25.400. vojni plen znaša 180 topov. 503 strojnice, številno drugo orožje, mnogo streliva iu 827 konj. Japonci so imeli 192 mrtvili. Stran Q »SLOTOTEC«, četrtek. 35. naroa 194VZXX. fttar. 68. Velske besede Ekscelence Ermanna Amkuccija Poročali smo že o veličastni proslavi ob priliki 24 letnice ustanovitve bojevniških fašijev v Ljubljani. Ob tej priliki je imel Eksc. Amicucci, Državni Podtajnik za korporacije, naslednji govor: Tovarišil Posebna čast mi ie spominjati se ustanovitve italijanskih borbenih fašiiev in proslaviti začetni dan naše Revolucije v tem odličnem mestu Ljubljani, ki je vstopila v sklop italijanske fašistične države po sili dogodkov, ki so med najbolj omembe vrednimi teh let; po vojni in političnih dogodkih, ki imajo ravno v zborovanju 23. marca 1919 eno izmed osnovnih točk svoje zgodovinske oovezanosti. Rim in Slovenija Ta absolutna gotovost konstruktivne vrednosti veličastnih stvari, pri katerih smo danes obenem igralci in gledalci, to globoko prepričanje. da bo iz lako ogromnega sunka omike in narodov ostala ona slika Evrope oprta na načela moralnega reda in socialne pravičnosti, ki jih ie Duce kot prvi na svetu potrdil na zgodovinskem zborovanju na trgu Sv. groba, mi daje možnost, da ob tej 24. obletnici prožim pozdrav ljubljanskemu ljudstvu, ki danes s svojo vrlino vere in delavno žilavostio tvori del italijanske državne skupnosti. Mi smo dokazali, kako draga nam ie ta pokrajina, ki sla jo voina sreča in usodni razpad iz onega pestrega kupa. ki ga ie predstavljala bivša jugoslovanska država, poverila Rimu, s katerim jo vežejo od vedno poreklo in najvišie vezi katoliške vere. gospodarski razlogi potrebnega stika s triestsko luko in z našim morjem. Te duhovne zveze z Rimom in z njegovim morjem so osnova starodavne omike in kulture te slovenske zemlje, kulture in omike, ki iih italijanski narod v sili svojega velikega več-tisočletnega duhovnega poslanstva z radostjo ceni in priznava. V vedri zavesti lastnega sijajnega imperialnega izročila je hotela italijanska država po spontani pobudi in po volji Duceia dati tej pokrajini posebno ureditev, ki zagotavlja njenim državljanom spoštovanje ter izživljanje njihove iuridične. gospodarske in kulturne osebnosti, one osebnosti, ki ie bila toliko let zatajevana in zatirana pod brutalnim režimom Srbov, s katerimi ljubljanskega prebivalstva v nobenem oziru ni vezala niti zgodovina nili vera niti kri niti iezik niti interesi. Italijanski narod, dedič velikih rimskih političnih izročil, zna zagotoviti zaščito narodnostno različnim individualnostim, ki iih obsega njegova lastna državna skupnost. Toda pravico do te zaščite veže z dolžnostjo absolutnega spoštovanja višje in nedotakljive suverenosti države s strani vseh. Država se ne more odpovedali, da nalaga z neomajno odločnostjo vsem to spoštovanje in, kadar je treba, tudi z najtršimi sredstvi, pokoreč se najvišjemu zakonu javne blaginje. Prebivalstvo Ljubljane ve, da ie njegova usoda zvezana z usodo Italije in z zmago osi. Ono dobro ve, da mimo tega ni izhoda, dobro ve, da ako se da zavesti od propagande in uporniških pretenj proti vsakemu redu, od pre-vratnikov. ki delujejo za račun sovražnih plu-tokratskih. židovskih ali boliševiških sil. bi to zani pomenilo zopelni padec pod peto srbskega zatiralca, ker ne more pozabiti zatiranja, muk in trpljenja, ali pod grozote sovjetskega jarma, kjer bi niti vera niti domovina niti družina niti imetje niti življenje ne mogli biti varni. Ljubljansko prebivalstvo ve. da ako vojne potrebe danes državi nalagajo na mejah železne ukrepe varnosti, bo po Zmagi v državi našlo red in rimsko pravico, kakor tudi rešitev vseh svojih duhovnih in gmotnih, kulturnih in gospodarskih vprašani in da bodo ti problemi obravnavani na enak način ravno na temelju onih načel, ki tvorijo osnovo politične akcije Fašizma, ki ie vstal ravno iz božanske pobude Duceia na milanskem zborovanju 23. marca 1919. leta. Ta načela, ki se niso sama proglasila za »nesmrtna« kakor glasovita načela francoske revolucije iz leta 1789, marveč imajo in bodo imela za življenje naroda nedvomno višjo in splošneišo vrednost, so načela omike 20. veka. so načela, ki bodo dala evropskim narodom varnost njihovega življenja in njihove usode. Italijanski tovariši, fašisti, vojaki naših slavnih Oboroženih Sil! Vam ie podeljena čast. da širite ta načela med ljubljansko prebivalstvo, da z dejstvi izpričate v tej novi pokrajini Kraljevine, da prinaša fašistična Italija red in pravičnost. da ie stvariteliica dela. učiteljica omike ter trda čuvarica osnovnih in večnih vrednot človeškega obstoja. V tem skrajnem kotu Domovine ste vi apostoli ideje in pristaši vere, ki kuje novi red. Hodile ponosni! Vesel sem. da vam lahko izrečem najbolj živo pohvalo za vaše goreče neutrudno delo. o katerem sijajno priča ves ponosni obseg zavodov in del. ki sem jih imel srečo ravnokar po-etiti in otvoriti. Služili ste in služite z vdanostjo in požrtvovalnostjo Duceju, Vladi in Domovini. Vi zaslužite hvaležnost Slovencev in občudovanje Italijanov. S svojim vsakdanjim delom ste znali, znate in boste znali tudi za ceno življenja, kakor so to izpričali s krvjo vaši za stvar padli junaki, ki jim gre naš spomin in ponosno žalovanje, držati vero v kategorične imperative, ki izvirato iz zgodovinskega zborovanja na trgu Božjega groba. Napoved novega reda Kakšen je bil v bistvu značaj -onega sestanka predhodnikov, ki se jih danes spominjamo in jih slavimo? Predvsem je bila zavest velike današnje krize, njene usodnosti sil, ki so se tam sprostile, problemov, ki čakajo od nje neizbežne rešitve ter nujnosti priprave za to. Zborovanje je bilo prerokovanje onega novega reda, ki ga uresničujejo nepremagljive sile osi s smelimi podjetji, ki obsevajo zemljo, morje in nebo vsega sveta z bleščečo lučjo požrtvovanja in slave. V daljnjem marcu 1919 je Italija kot prva na vsem svetu začutila globoko krivičnost ter predvsem nestalnost one oblike Evrope, ki so jo ustvarile vodilne sile, dasi niso neposredno zmagale v vojni, pa jim je uspelo, da so v svojo korist monopolitizirale vse ugodnosti zmage. Trije osnovni činitelji so, kakor znano, izzvali postopne krize preteklih dveh desetletij med prvo in drugo svetovno vojno: režim suženjskega podaništva, ki ga je Versailles naložil nemškemu ljudstvu, absurdna izumetniče-nost politične in teritorialne ureditve v srednji in južni Evropi od C.danska do Soluna ter pre-ziranje pravic, ki si jih je italijanski narod pridobil s krvjo svojih 600.000 mrtvih ter z enim milijonom pohabljencev in ranjencev, dasi je izšel iz boja neposredno in popolnoma kot zmagovalec najstarejšega cesarstva na celini. Ti trije činitelji so potrdili licemersko to-post vodilnih kapitalističnih sil, ki so si na ta način z lastnimi rokami izkopale jamo. Odrekanje upravičenosti posvečenim piavi-cam Italije je bila izhodna točka upora, in ko je Duce 23. marca 1919 dvignil prapor Fašizma, je italijanski narod razumel, je Evropa začutila in je svet spoznal, da se je začel obračun, tako nn narodnem kakor na mednarodnem polju. Takrat nam je velika zveza masonov, demokratov, plutokrntov, Židov in hotjševikov napovedala vojno, ki se danes odločuje z orožjem in v kateri smo vsi železno odločeni, da io vzdržimo četrt ure dalje nego sovražnik, ker hočemo zmagati za ceno kakršne koli žrtve. Sovražniki pravičnosti Kakšne so bile in so še sile, ki jih je Duce na zborovanju na trgu Sv. groba označil kot sovražnice socialnega reda mednarodne pravičnosti in miru narodov? To so sile starokopitnosii in uničevanja, ki so bile do takrat združene, da so zapirale pot mladim, močnim, hrabrim in plodovitim narodom, ki niso stremeli po ničemer drugim kakor po delu in poštenem življenju v miru in v življenjskem prostoru, do katerega so imeli pravico zaradi svoje plodovite sile, svoje delovne sposobnosti, svoje sijajne omike, ki se je ve-kove in tisočletja uveljavljala v svetu z jmet-nostjo, znanostjo in nesmrtnimi deli. To so bile sile »beati possidentes«. ki so si s ceno krvi in truda drugih zagotovile gospostvo med svetom ter so v Versaillesu obnovile verige, v katerih so držale mlade proletarske narode, bogate samo na delovnih rokah, na iznajdljivosti in na veri. , To so bile sile uničevanja, ki so hrepenele po tem, da bi potopile v kaosu, kakor so to Že napravile v Rusiji, vsako idejo o domovini, o družini in o veri, ter da bi prinesle v Evropo preko ogromne krvave kopeli divjaštvo sovjetskega režima. , S popolno odločitvijo in z žrtvami neštetih življenj mladih junakov, katerih imena so z zlatimi črkami zapisana na žrtvenikih naših mučenikov, je Fašizem stopil nasproti uničevalnim silam, da reši Italijo in Evropo pred strahotami boljševizma. Z neskončno potrpežljivostjo, ne opuščajoč nikakršnega poskusa za rešitev spopada s pogajanji ter za mirno dosego nove, enake in trajne Evrope ter njenih življenjskih prostorov je Mussolini stopil na pot vodilnim in plutokrat-skim silam reakcije in starokopitnosti. Pohod na Rim je prvi med vsemi zmagovito otvoril borbo proti uničevalnim silam na notranji fronti ter odkazal pot vsem drugim po-kretom odpora, revolucija narodnih_ socialistov pa je dovolila Nemčiji pod Hitlerjevim vodstvom, da si je strgala s telesa oklepniočo sraj-co, v katdro so jo bile posilile, ponižale in pa oblekle nesrečne mirovne pogodbe. Pogodba štirih, Stresa in Monakovo so utrudljive zaporedne stopnje, po katerih je fašistična Italija skušala do zadnjega trenutka z mirnimi sredstvi rešiti problem nove ureditve Evrope. Na te plemenite, lojalne in pogumne poizkuse za nekrvavo ureditev svetu so slepe in zaslepljene plutokracije odgovorile s činom, ki že sam po sebi točno obeležuje njihov značaj, njihovo miselnost, njih divjo sebičnost ter njihovo brezobzirno zanikanje vsakega Človeškega spoznanja. Odgovorile so z gospodarskim obleganjem, z onimi nepozabnimi in nepozabljeni-mi sankcijami, ki pa so vendar dale svetu prvič sijajen dokaz granitne enotnosti italijanskega naroda, zgrnjenega popolnoma pod liktorskimi znaki. Fašistični Italiji, ki je zahtevala svoje mesto na soncu, katerega je osvojila s krvjo svojih sinov v daljnih deželah Afrike, in svojo osnovno pravico do dela, so sile mednarodnega kapitalizma odgovorile z belo vojno izstradanja. Toda zmotilj so se takrat v svojih računih, kajti mi smo v sedmih mesecih s smelimi čudeži osvojili obširno afriško cesarstvo ter ga osvobodili tisočletnega barbarstva. Motijo se danes, ako mislijo, da so nas za vedno odstranili iz Afrike, kajti Duce je 1. februarja rekel legio-narjem MVSN: »Neukrotljiv kakor zakon tež- tlsolfo družin je bilo ie uničenih, razbitih ali razpršenih po kratkotrajni sovjetski nadvladi. Vsi se še spominjamo, kakšne so bile grozote španske državljanske vojne zaradi delovanja komunističnih celic in moskovskih agentov. Cerkve in samostani so bili opustošeni in požgani, nune in duhovniki razmesarjeni, na tisoče in tisočo oseb mučenih in umorjenih v kleteh ječ od krvnikov rdeče strahovlade. Ker ee globoko zavedamo usode, ki bi doletela vso Evropo, ako bi se Stalinove in Churchillove sanje uresničile, se danes z vsemi svojimi 6ilami, do meje skrajnih žrtev, borimo v zavesti, da bijemo odločilni boj za življenje in smrt našega in bodočih pokolenj. Ducejeva intuicija V tej gigantski borbi mednarodna pluto-kracija ščiti boljševizem, kar je temeljna resnica. Ta trditev se zdi, da je od danes in zares nas preseneča, ko pomislimo, da jo je Duce zapisal v kolonah lista »Popolo d Italia« dne 4. aprila 1919, komaj tri mesece po ustanovitvi borbenih fašijev. m^Mmi. Pogled na okrašeni oder v opernem gledališču na proslavi 24 letnice ustanovit?« Borbenih fašijev pred slavnostnim govorom Eksc. Amicuccija. Eksc. Ainicucci jc v spremstvu Eksc. Oraziolija oliSel postrojeno četo avanguardistov pred Poveljstvom GILL-a. nosti gmote je zakon politične težnosti narodov. Petdeset milijonov Italijanov je težilo in bo težilo proti Afriki, knjti oni imajo enako ali morda še večjo pravico kakor kateri koli drugi narod do življenja.« Danes so sile starokopitnosti in uničevanja povezane e plutokracijo in boljševizmom že tri leta jasno in otvorjeno v vojni z nami. Bojevali smo se z njimi s pohodom na Rim. Odbili smo njihov napad t železnim odporom našega čudovitega naroda proti nečloveškim sankcijam. Zdaj smo na potu k zmagi in jih bomo pobdi dokončno na bojnem polju ne samo zaradi naše rešitve, marveč zaradi rešitve vsega sveta. Kategorični imperativ Zastavo »protiboljševizma«, ki so jo dvignili na trgu Sv. groba 23 marca 1919, so povzeli na bojnem polju junaški planinci »Julie«, »Tridentine«, »Cunea«, vrle Črne srajce, legionarske skupine »Tagliamentot, vse junaške divizije italijanske armade v Rusiji, ki so kot prve v veliki sovjetski zimski' ofenzivi vzdržale sunek boljševiškega plazu ter napisale vzvišene strani nadčloveškega poguma v slavni vojaški zgodovini fašistične Italije. Konec je še v daljni prihodnosti: treba je z ognjem in mečem streti boljševizem, če hočemo ohraniti večne vrednote Domovine, družbe in družine. Ta kategorični imperativ nam je bil zastavljen na zborovanju na trgu Božjega groba. Danes je bolj živ in sodobnejši nego kdaj koli: isti sovražniki občutijo v svoji notranjosti njegovo tragično usodnost. Naj si nihče ne dela utvar niti za trenutek o pravem obrazu boljševizmal Dovolj je. ako opOzorimo,, da ne zapademo v zmoto, na strateška in taktična Leninova navodila Sovjetom, navodila, ki naj jih ima zlasti pred očmi ljubljansko prebivalstvo, pri katerem se zalezovanje morda nadeja lažjega uspeha: »Ako hočemo pospešiti razpad meščanskih narodov,« je izjavil Lenin, »se moramo posluževati zvijače, ee pretvarjati, sklepati sporazume in zveze z njimi, podpirati v raznih državah upore tudi v nacionalnem smislu, toda vedno z naprej določenim ciljem, da dosežemo uničenje vseh režimov in vseh obstoječih narodnosti, ter tako dospemo do enega samega režima, ene same vlade in ene same narodnosti, da dospemo povsod do Sovjetov.i To uničenje je boljševizem dosegel v Rusiji s pokolji, v spominu na katere se zgrozimo. Evo nekaj številk o zločinih Ceke: od leta 1917. do leta 1923. je Ceka usmrtila: 1240 duhovnikov, med njimi 25 škofov (in iz teh številk jasno izhaja, kolikšno sovraštvo do vere preveva komunizem), 13.260 in telektualcev (med njimi 6875 profesorjev ali učiteljev in 8800 zdravnikov), 54.850 častnikov. 260.000 vojakov, 10.500 policijskih agentov. 48.000 orožnikov, 19.850 uradnikov, 192.000 delavcev. 815.000 kmetov. To so številke, ki bi jih nihče no smel pozabiti. Kot primer in svarilo za to našo starodavno, veliko in slavno Evropo, ki jo hočejo Angleži celo zaupati sovjetski nadvladi, samo da bi zmagali c rusko krvjo, naj služijo pričevanja (istih, ki so v novejšem času spoznali strahote boljševiškega jarma. Ukrajina, Finska, baltiške države in Romunija so, žal. videle v tej vojni pregažene svoje dežele pO| sovjetskih tolpah. Samo v Litvi je bilo od 14. do 27. junija 1941, kakor nam izkazuje tragični obračun neizpodbitnih dokumentov Nansenove komisije, usmrčenih 1100 duhovnikov. 15.000 pa jih je umrlo zaradi mučenja. 50.000 jih je bilo poklanlh. 80.000 odpeljanih; 7000 katoliških duhovnikov v baltiških državah jo bilo odpeljanih na sovjetske kazenske otoke v Bolem morju. Ko so Nemci pregnali Sovjete iz Ukrajine in baltiških držav so Ukrajinci. Letonci. Estonci in Litovci skozi mesere in mesece objavljali v svojih listih dolge strani objav staršev, ki so goreče iskali svoje sinove, ali sinov, ki so prosili za poročila o svojih starših, ali zakoncev, ki so izgubili zakonskega druga. .Vsa ta obvestila so ostala mrtva črka; na sto olitično so 2e tedaj je Duce s svojo čudovito političi intuicijo po najneznatnejših znamenjih, ki_ ušla slehernemu smrtnemu očesu, povsem jasno sfioznal stvarnost položaja, ki danes v celoti obvladuje politično in vojno prizorišče vsega sveta. Kakor tedaj, tako so te daljnovidne Ducejeve besede tudi danes zanesljivo vodilo, geslo naše vere. Toda mednarodna anglo-židovsko-ameriška plutokracija se moti in si sama koplje grob, ako misli, da se bo rešila s Stalinovimi vojskami. Tudi zanjo veljajo, kakor so obveljala kot neizbrisen dokument Leninova navodila: Stalinov-} sporazumi in zavezništva z buržujskimi narodi imajo vselej isti namen, da namreč dosežejo uničenje vseb obstoječih režimov in so-vjetizacijo sveta. Otročje je, ako Wallace razlikuje med doktrinami Trockega in doktrinami Stalina. Stalin je Leninov dedič in sicer dedič, ki mu hoče biti nele enak, temveč hoče svojega učitelja tudi prekositi. Angleži in Američani že vidijo pred svojimi očmi, prestrašeni od groze, rdeče strašilo boljševizma, ki ga noben sestanek med Rooseveltom in Edenom in noben sestanek v Casablanci ne more odstraniti. Samo zmaga osi bo lahko tudi sovražnikom zagotovila socialni red in mednarodno pravičnost. Ohranitev civilizacije, ki sta jo Rim in Evropa dala v stoletjih svetu in brez katere ne morejo preživeti v življenju narodov velike božje in človeške vrednote vere, domovine in družine, je zaupana samo nam, o tovariši! In zares ni paradoksno, ako trdimo, da bosta tudi ameriški in angleški narod dosegla samo po naši zmagi svoj pravični mir in se bosta morala samo zmagi osi zahvaliti za možnost mirnega obstoja v urejenem in pomirjenem svetu ter v mejah, ki jih postavljajo svete pravice vseh narodov. Bilo je že bistroumno opaženo, da se nam ta vojna, ki nam morda šele danes v celoti odkriva svoje dramatično bistvo, kaže kot veliko trenje med Američani, Angleži in Rusi za razdelitev kože totalitarnega italijansko-nem-ško-.japonskega medveda. Toda ne glede na to, da je tako imenovani »totalitarni medved« še zelo živ in trdno odločen, da zelo drago proda svojo kožo, ki je sicer kot bogastvo kaj skromna, saj je last treh proletarskih držav, in ne glede na to, da hoče krepko zgrabiti za vrat tri utvarjajoče si pluto-holjševiške botre, je jasno, da so sile osi doslej naletele na oviro ne pri anglosaških, temveč pri ruskih oboroženih silah. Ako torej le iz ciste, dasi nesmiselne domneve, dopustimo zn trenutek, da ne bi bilo mogoče ustanoviti v Evropi novi red osi, bi nujno prevladal Stalinov program in to s posledicami, ki si jih je kaj lahko predstavljati.' Povsem jasno nam je odslej tudi dejstvo, ki ga priznavajo sami sovražniki, da anglosaške sile ne morejo zmagati, v kolikor ne zmaga Rusija. Taka zmaga, pa naj gospod Eden reče kar koli (toda tega gotovo ne misli), bi bila za anglosaške sile neprimerno bolj katastrofalna od kakršnega koli poraza. Rusija ne bo zmagala Vendar je ta domneva popolnoma odveč iu fantastična. Rusija ne bo zmagala. 2e jasna zmnga pri Harkovu pomeni zaustavitev prodora proti evropski ravnini, ki so o njem sanjale s tolikšno ponosno gotovostjo sovjetske lolpe. Nekega dne bo neizbežna in mogočna protiofen-ziva osi dokončno zaustavila Stalinove vojske na prostoru stoletne usode Rusije, ki je moralno in materialno izven Evrope. Nastopila jc pomlad; general Zima se ni izkazal zn onega mogočnega zaveznika, kakor so si ga Rusi, Angleži in Američani ustvarjali. Besedna bahavost preteklih mesecev je že ugasnila na ustnicah naših sovražnikov. Tudi ta (Nadaljevanje nn 3. strani) Rusija ne bo zmagala (Nadaljevanje z 2. strani) zima je minila, ne da bi prinesla Stulinu, Churchillu in Rooseveltu toliko zaželene in pričakovane odločitve, pač pu je okrepila nas in naše zaveznike v železnem odporu. Na pragu te nove vojne pomladi lahko s ponosom gledamo na pretekle mesece, ki so pomenili za nas naj-ostrejše razdobje bitke, v katerem smo sc naučili ljubiti odpovedi, žrtve in najhujše preizkušnje. Junaška dejanja naših bojevnikov, goreča in delovna discipliniranost našega naroda, resno in možato zadržanje naših mest, ki jih je tako preizkusil barbarski teror sovražnih bomb, ter vedro zaupanje in strnjenost vsega naroda nasproti vsem trdim udarcem, oholim grožnjam in reklamnim pozivom sovražnika na predajo, so nudili svetu nov čudovit in vzvišen dokaz granitne strnjenosti fašistične Italije. Domovini, ki ima tak narod, se ni treba ničesar bati. Tovariši, ako bi nam čas in okoliščine dopn-ščole, bi se izplačalo pregledati kakor v očarljivi panorami vse, kar je Fašizem storil od 23. marca 1919 do danes; dotaknili bi se krvavih in zmagovitih let. predvečera, ponosne dvajsetletnice Režima, čudovite politične, pravne, gospodarske in moralne zgradbe, ki ji jc Duce iz dneva v dan dajal svojega duha po svoji vztrajni volji. To delo je ogromno in je po vsem spremenilo našo državo ter bo še stoletja izpričevalo moč in slavo Fašizma. Ono zajema »ljudsko državo«, ustvarjeno v okviru stroge hierarhične ustave, ki ureja, a ne inraviči, temveč nasprotno bodri k delu, vzpodbuja vso žive sile naroda in se razširja na korporacijsko ureditev, ki povečuje proizvodnjo in se bliža narodu s sociulno politiko, ki je najnaprednejša na s-vetu in nasproti kateri je znameniti Bcveridgcjev načrt, o katerem so v zadnjem času toliko trobili onkraj Rokuvskcga preliva samo bleda in grdu kopija, ki je komaj načrt in ki ne bo nikdar postal zakon, skrbstvo in ustanova v državi, kjer so po priznanju samih voditeljev delavske razmere najbolj žalostne in bedne na svetu. Naše delo pa gre od moralnega in socialnega reda. ki jo dosecel svoj višek v sporazumu med državo in cerkvijo, do temeljne borbe za avtarkijo, ki jo najprej jamstvo naše gospodarsko, potem pa še politično neodvisnosti, borbo za avtarkijo. brez katero hi Italija v vojnem času nikdar no bi bila mngla dati vsakdanjega kruha svojim sinovom ter opremo, orožja in streliva svojim vojakom. To naše delo zajema ogromna melioracijska dela. ki so spremenila 1'ontinsko močvirje, siril-sko posestvo in zemljo v pokrajini Piiglie. pa nešteta javna dela. ki so vznikla v vseh količkih polotoka in nn otokih, da bi svetu izpričevala nov. čudoviti obraz fašistično Italijo. To našo delo se razširja od okrepitve naše vojske, naše mornarice in našega letalstva, ki so od vročega afriškega peska do zamrznjenih step Rusijo, od Španije in Grčije zapisali večne strani junaštva in slave, do razširjenja fašistično ideje v svetu, ki jo vtisnila svoj pečat življenju in ureditvam bližnjih in daljnih držav ter sili danes celo naše sovražnike, da prevzamejo sisteme, skrbstvo in metodo fašizma, kar najltolj zgovorno dokazujo svetovni pomen Mussolinijove Resolucije. Vsega tega pa se še predobro sjjominjamo, saj je globoko vkoreninjeno v naši zavesti in nam je dan na dan in vsako uro pred očmi. Tudi zato in da bi branili tako dragoceno in nenadomestljivo materialno in moralno premoženje Revolucije ln naše Domovine, se danes borimo. Vzvišen prizor In prav zaradi tega je italijanski narod, ko so je vsa teža sovražnih sil pognala proti Italiji, o kateri 60 si nevednost, nerazumevanje in predsodki Londona utvarjali. da jo bodo z lahkoto uklonili, dal oni čudoviti dokaz 6voje vere. svoje moči in svoje odporne sile, ki je tako razočaral sovražnike, ki so morali trpko ugotoviti, da niti krvave žrtve na bojiščih na kopnem, v zraku in na morju, nitt barbarski napadi sovražnih bomb na naša prekrasna mesta, kjer so bili uničeni spomeniki in zakladi umetnosti, delo italijanskega genija in duhovno bogastvo vsega civiliziranega sveta, niti pobijanje našega prebivalstva, naših žena in naših otrok, ki je bilo premišljeno ukazano iz zgolj teoretičnih nagibov, ni moglo niti za hip spraviti iz ravnotežja srca in vere italijanskega naroda. , Tovarišil --- Vi veste, da je vojna od vseh" zahtevala najtrše žrtve: od Kraljevskega doma do Ducejeve hiše, od palače do koče, povsod je 6inrt našla vrata. Od vzvišene dinastije slavnega Savojskega doma, ki mu je v ujetništvu umrla velika oseha abesinskega podkralja Amadea Savojskega, vojvode D'Aosta, čigar povelja o našem nujnem po-vratku na afriška tla, namočena z našo krvjo in jioplemenilena z našim delom ne bomo nikdar pozabili, pa do Duceja, ki je dal domovini svojega ljubljenega sina Bruna, zglednega vojaka in nadvse drznega letalca, ki Je padel v izvrševanju 6voje težke naloge; od plemstva, ki je žrtvovalo celo četo borcev z bleščečimi imeni najstarejših in najslavnejših italijanskih rodov, do najponiž-nejšega naroda, ki je ponovno oplemenitil svoja ponosna izročila, ko je brez varčevanja dal domovini kri svojih Številnih sinov: vsa Italija je prispevala in prispeva v čudovitem zaletu in neizčrpni veri h krčeviti obrambi naše pravice do življenja. Za kaj gre v tej vojni Ni potrebno, da bi razpisali glasovanje ali da bi vzbudili polemike, da bi dali ime tej vojni. Tudi bi bilo odveč, da bi se vpraševali, kakor se včasih sprašujejo naši sovražniki: »Zakaj so borimo?« Imo tej vojni in odgovor na to vprašanje smo žo davno dali v svojem italijanskem in fašističnem srcu. Ta vojna je vojna za obrambo naše civilizacijo. Dne 24. oktobra 1919 jo Gabrielo d'Annnzio opozoril prebivalstvo Fiumo na zgodbo iz svojega vojnega življenja, ki jo lahko dobesedno prenesemo na današnjo dogajanje. »Zakaj so borimo?« jo neki večer vprašal Gabrielo d'Anunzio na zboru novincev letnika 1899. ob rolm Piave: »Morda zato, da bi osvojili kak alpski greben, kos zaliva, kos zemljo v morju ali biserno skalovje latinske obale? Da. gotovo tudi za to sc borimo. Toda velika stvar ni stvar zemljo, jo stvar duha, je stvar nesmrtnosti.« Kakor tedaj, tako so tudi danes borimo za tole: Naša velika stvar jo stvar duha, stvar ne-smrtnosti, stvar rimsko in krščansko civilizacije. Obenem z našimi zmagovitimi četami koraka tudi nova Evropa in po končani zmagi bo po trdni volji Italije in Nemčije naslal, kakor ugotavlja svečana izjava z dne I. marca po Du-cejevem sestanku s Hitlerjevim zastopnikom, »novi red, ki naj vsem evropskim narodom za- jamči varen obstoj, ozračje pravice in sodelovanja, prosto sleherne odvisnosti od plutokrat-sko-židovskega sveta in podpirana v razvoju svojega dela in čuvanju medsebojnih interesov v varnih mejah velikega evropskega prostora«. Z zmagovitimi četami sil trojnega pakta pa je na pohodu tudi novi red sveta. In ponosni japonski vojaki, ob strani katerih je za vsakogar čast biti, že uresničujejo pogokrajine, o katerem so obširno po svojem področju poročali civilni komisarji, so bila posebej proučevana razna vprašanj« tičoča se poslovanja civilnih uradov, prehrane, nadzorstvo nad cenn-naini, delavnost občinskih podpornih skladov ter zdravstvenega položaja. Eksc. Grazioli je dal navodila glede raznih Z Gorenjskega Predavanje za delavce v Medvodah. Pred nedavnim je bilo prirejeno delavstvu obratov celuloze in taninske tovarne v Goričanah predavanje z naslovom »Večna Nemčija«. V imenu velikega števila udeležencev se je predavatelju zahvalil obratni vodja J. Maliler. Ogenj na Zirovskem vrhu. Te dni je začela ponoči goreti bajta delavca Franca Kunca na Zirovskem vrhu št. 12. Ogenj se je tako hitro razširil, da je delavec mogel rešiti le svojo številno družino. Sedemčlanska družina jc zaradi jiožara prišla ob vse in so ji najprej priskočili na pomoč občina, Stranka in sosedje. S Spodnjega štajerskega Lep pogreb uglednega kmetovalca. V Sv. Juriju ob Taboru so pokopali z vsemi častmi kmeta Maksa Požebala. 67-letnega kmetovalca so ubili banditi vpričo njegove družine na njegovi kmetiji pri gv. Nikolaju. Na pogrebu je govoril tudi namestnik okrožnega vodje. Pogreba se je udeležilo prav veliko ljudi iz bližnje in daljnje okolice. Poroke. V Mariboru sta se poročila tamkajšnji zdravnik in znani športnik dr. Christian Vol-ler, sin kmečkega vodje in okrožnega načelnika gasilcev ter Eva llutter, hčerka znanega mariborskega veleinduslrialca Jožefa Hutterja. V Ptuju so se poročili: Albin Panič in Marija Viher, Martine Ajlec in Marjeta Horvat; na Pragerskem Anton Petrovič in Jožefa Rajh, Mihael Stanislav Kostevc in Štefanija Vršič, Ivan Zafošnik in Antonija Miklošič. V Brežicah Alfred Ernst Lichten-steiner in Frančiška Račič, Franc Jaklič in Albina Ilerbst, Jožef Samide in Ana Jaklič, Friderik Predanič in Marija Katarina Urankar, Bernard Honigmann in Amalija Pospišil, Ivan Ho-gler in Marija Pogorec, Jožef Kikelj in Frieda Wurhte. V Zagorju sla. so poročila Štefan Zore in Mihaela Nolimal. m Znano je, da se je kaplan Metod Mikuž S prostovoljno pridružil partizanskim oboroženim S oddelkom ter vstupil v službo komunistične ■ Osvobodilne fronte. Sedaj že poznamo toliko 9 podrobnosti, du je vsako dvouinjc izključeno. ■ Nesmiselno bi bilo, če bi hoteli to dejstvo prl- ■ krivnti. Komunistična propaganda je že od zn-S četku zatrjevala, da ima v svojih vrstah tudi ■ nekaj duhovnikov. Toda to so bile le besede. ■ Treba je bilo dejansko koga privabiti med last- ■ no vrste, kajti s tem bi partizanstvo dobilo ■ močan propagandni činilec in sc vsaj kolikor ■ toliko otreslo protikrščauskega očitka. Takole J| je Kocbek pisal p. Norbertu, bivšemu metliškc- ■ mu kaplanu: »Vodstvo krščansko-socialistične ■ skupine v OF je spričo te nevarnosti prišlo nn 2 misel, dn bi skušalo istovetenja belognrdističnih ■ duhovnikov z vsemi duhovniki in istovetenje * kleriknlizma in belogardizma s krščanstvom J najlepše preprečiti tako, da bi prinravilo nekaj ■ duhovnikov za vstop v partizansko vojsko... ■ Gre za to, da prideš Ti in še nekateri tovariši, J katere imamo v evidenci in na katere se isto- ■ časno obračamo ko na Tebe, med partizane, Jj bodisi, dn boste stopili med vojsko kot nekaki J kurati, bodisi v kaki drugi obliki.« K Po dolgem trudu in prizadevanju se je , , ., . . .. ... , , . . . .S komunistom nato vendarle posrečilo, dn so iz bolniki so sprejeli \ isokega komisarja z izrazi ■ kom|iaktnnsti slovenske duhovščine iztrgali Mc-Živega priznanja in z gorečimi pozdravi Duce- - (m|n' Mikl|>(1 in pa zvnbm „„.,, svoje vrste, ju, kakor tudi s prepričanjem v gotovo zmago. ■ Hrp/ (1>omn j(1 to mpd knto|jfnni vzbudilo zelo Več daril je bilo razdeljenih tudi vsem ■ ve,jko po|luj;anje. Ko po cnl slrnni ik„f kot B zakoniti čuvar verskega in moralnega zaklada J obsoja Osvobodilno fronto in njeno partizan-H stvo kot gibanje, ki jc katolicizmu sovražno, ■ sc najde njegov duhovnik, ki gre prostovoljno JJ med komuniste in tam vrši poverjeno mu služIl bo. S tem korakom jc Metod Miku/, očividno ■ hotel razbiti enotnost katoliške duhovščine v J njenem nasprotujočem stališču do Osvobodilne , , .i.. ■ i i . S fronte in obenem rešiti partizanstvo protiknto- vprasonj ter glede nadaljnjega dela, ki se mora * |i;kp„a /llafnja v ofch Javnegn mnenja. Toda , . i • i . i i B vsak, kdor pozna podrobneje tragično življenje Raport se je začel in končal s pozdravom ■ MHo(in Mik'u;ai b'0 popolnoma pravilno rnzu- Uuceju. ^_^a mel njegov korak. Pohujšanje, ki je nastalo, ■ se bo brž poleglo, čim bodo ljudje vedeli, kakš-J[ na je življenjska zgodovina tega izgubljenega ■ Človeka. H Metod Mikuž se je že davno pred izbruhom j| vojske i/.ločil iz kro^a poštenih duhovnikov iu ■ zabredel v n a jne verjetnejše ekscese. Ze kot ■ hogoslovec jc očitoval neko nenormalno du-5 še\no stanje, ki ga jc večkrat pritiralo do dejanj, zaradi katerih so že takrat dvomili v pristnost njegovega duhovniškega poklica. Na in umetnikov ing. Pirkmajerja, strokovnjaka ■ svojo novo mašo je povabil svoje sošolce ko-Zvcze Nicotero in tajnika Prunka, ki so nui a muniste. Bili so to sami znani komunisti, tako predložili pravila Novinarskega sindikata ter ■ dn se je vsa okolica nad tem zcražala. Ti so ■mu poročali o raznih vprašanjih, tičočih se nr- 5 tvorili pri njegovi prvi daritvi njegov najožji gonizncije. V teh zadevah je I ksc. Gra/ioli dal g prijateljski krog in imeli pri slovesnosti glavno primerna navodila ter odobril doslej v korist ■ besedo. Pozneje je kaplanoval v Mengšu ter kategorije izvršeno delo. S v Kočevju. Ko je imel tam nn Telovo procesijo ^__■ s sv. Rcšnjini Telesom, je fnrnnoin prepovedal ■ okrasiti okna in pota. Oseba, ki je imela priliko življenje Metoda Miku/a od bliže opazovati, je o njem izjavila: »Čuden je tn naš gospod kaplan! Zdi se, da nima mirne vesti. Če je kdaj sam, vedno na glas govori s seboj ali pa odjire radio. Sam v tilioti nc inore ostati.« Zborovanje mladine letnika 1929. Zadnjo ne- J Zaradi svojega pohujšljivega obnašanja jc deljo popoldne je bil v Gotzovi dvorani v Meri- ■ bil Metod Mikuž že pred vojno kaznovan s boru obvezen zbor mladine letnika 1929. Na zbo- ■ hujšimi cerkvenimi kaznimi. Ker je vernikom rovanje so prišli dečki in deklice, pa tudi mnogo H »lajal na deželi preveliko pohujšanje, je bil staršev. ■ odpoklican v Ljubljano, kjer pn se je nopoluo- B ma predal komunistični druščini. Odtod je me- Smrtna kosa. V Mariboru so umrli: 60-letni 5 '^decembra lanskega leta odšel zopet na = deželo, najbrž ze s sklepom, da pobegne k |>nrtizanom. _ V svojem domačem kraju je nagovarjal legionnrje, naj se združijo s komunisti. Voditelji Pokrajinske zveze profesionistov in umetnikov na sprejemu pri Vis. komisarju Ljubljana, 24. marca. Visoki komisar je v vladni palači sprejel predsednika pokrajinske zveze profcisionislov Iz dela in življenja - od iu in ia m j dninar Franc Roškar, ki je stanoval za Tremi ■ ribniki; 76-letna zasebnica Zofija Vogrinec, 77- p letna zasebnica Kristina Paul, 75-letna preužit- ■ karica Marija Rušovjak, 22-letna cand. med. Dana ■ Košak roj. Tomše je umrla v Berlinu. Prepeljali J so jo v Ptuj in tam pokopali. Pri Sv. Nikolaju B nad Sv. Jurijem ob Taboru je umrl G7-letni kmet « Maks Požebal. V Slov. Konjicah so pokopali Fr. Trnovška, slarega 93 let. Trnovšek je bil prvi ■ delavec konjiške usnjarne, v kateri je delal nad J 40 let. V Konjicah so pokopali tudi 51-lelnega b ključavničarja in jiosestnika Henrika Dobnika, ki BBBBBBBBB si je pridobil mnogo zaslug kot načelnik gasilcev. Rajni je umrl na Dunaju. V Selnici ob Dravi je umrla Rozalija Kojšek. V Ptuju Franc Gabro-vec; v Slovenji vasi Ivan Zumer in Franc Bezjak; v Teharjih Jožef Ojsteršek, Matija Metličar, Nikolaj Korbar in Jožef Hrastnik. V Rogaški Slatini Jožef Šorn in Jožef Šket. V Brežicah Marija Ja-volec, Wal!er Konig, Anton Horšer, Knut Honigmann. V Zagorju Jožefina Kukovica, Otmar Br-var, Rozalija Vozel, Emil Vincenc Flere, Alojzija Petrič, Viktor Suhar, Zofija Karlovšek, Franc Obreza, Frančiška Robavs, Ignac Mesori, Frančiška Režun, Marija Razboršek, Frančiška Ludovaj, Kari Gotz, Ivan Flere, Franc Klobčič, Ana Juvan. Na vzhodnem bojišču je padel desetar v polku gorskih lovcev Johann Szkottniczky, doma iz Maribora. V vojaški bolnišnici na vzhodnem bojišču je umrl kaplar v jiolku gorskih lovcev Arnold Ledenik iz Trestrnice. Na bojišču ob llmenskem jezeru je 25. februarja padel vojni dobrovoljec v polku oklopnjakov slrelec Aleksander Triller iz Maribora. Fantje so seveda to ogorčeno odklonili, toliko bolj, ker so Mikuža predobro poznali. Kmalu nato jc izginil k partizanm, kjer mu jc partizansko vodstvo poverilo kulturiio-verski referat v glavnem partizanskem štabu. Taka je žalostna zgodovina kaplana Metoda Mikuža. Kdor jo pozna, nc bo iz njegovega j>o-stopanja izvajal napačnih posledic. Pogreb bizoviškiii in dobrunjskih žrtev Franc Jakoš Janez Pavčič Na kratko smo že poročali, da so v soboto, 20. sušca, člani poljske in bizoviške vaške straže našli trupla bizoviškiii in dobrunjskih partizanskih žrtev v Krčmarjevi hosti med Trošči-natni in Blisko vasjo. V strmini sredi bukovja so našli dva grobova, ki sta bila izkopana pičel meter globoko. V enem so našli tri, v drugem dve žrtvi. Po zunanjih znakih, zobeh in laseh so lahko točno ugotovili identiteto zakopanih. V grobu, v katerem so ležali trije, so najprej na vrhu našli 19 letnega jnkoša Franca ml., pleskarja. Pod njim pa je bil njegov oče Jakoš Franc st., iz Dobrunj, čevljar in cerkovnik pri Sv. Urliu. Oče je imel prerezan vrat, sin pa razbito in prcklano čeljust. Pod tema dvema jo ležnl tretji 22 letni Cankar Milko, bivši telovadni učitelj Zveze FO. V drugem grobu so našli nečaka, odnosno bratranca obeh Jakošev iz Jakoš star. Milko Cankar prvega groba, 22 letnega pleskarja Franca Jnkoša iz Bizovika, ki je bil vzoren član delavske Katoliške akcije. Pod temi pa so odkopali še Pavšiča Ivana iz Bizovika, učitel jiščnika 5. letnika in člana di jaške Katoliške akcije. Težka in grenka je bila pot, ko so člani straže nesli zemske ostanke rajnih v dotunee vasi. Kako zelo so bili rajni priljubljeni, kako je bližnja in daljna okolico cenila njihovo žrtev, smo videli te dni, ko so prihajali premnoui po zadnje slovo. Na praznik pa bo pocrreb, ki bo ponovno zbral jiremnoge ob grobovih žrtev. Na pokopališču pri Sv. Urim bodo ob 13.30 pokopali Jakoša Franca st.. Jnkosa Francn ml. in Cankarja Milka, ki so bili dnmn vsi iz Dobrunj. Bizoviški žrtvi Pnvčie Ivan in jakoš Frane pa bosta pokopana ob 15.30 na novem pokopališču t Bizoviku, Izredni komisar v občini Gradac Redna občinska uprava v Grodacu (Bela krajina) je razpuščena. Postavljen jc izredni komisar občine g. Janez Malen.šck. Uvedba odprtih tramvajskih voz Kadar se pojavijo odprti tramvajski vozovi no naših ccstali in ulicah, je to tudi eden izmed dobrih znakov, da smo pretolkli zimo in du z razpetimi jadri hitimo v pomlad. Prvi dan so ti vozovi deležni številnega obiska, kajti vsakdo bi bil rad prvi. Sicer je nekaterim malo nerodno, ker se jim zdi, kakor bi se vozili jx> Ljubljani v okviru kakšne razstave, a tn zadrega kmalu preide. Naslednji so že zelo samozavestni in vedo, da je pač treba iti tudi ua tako vozove, čc so zaprti zasedeni. Upamo, da leto« teh vozov ne bo spravilo v shram!x> za nekaj dni slabo vreme. V dežju kar lunaško kljubujejo, čeprav so bolj prazni, a kakšnega snega se nam pa ni več bati. Tako se je zanje sezona začela pod zelo ugodnimi vremenskimi razmerami; mi želimo, da bi le tako ostalo. Kondenzirano mleko Pokrajinski prehranjevalni zavod sporoča, da bodo od 25. marca t. 1. naprej do nadaljnjega prejemali upravičenci v starosti 60—65 ilot namesto svežega mleka kondenzirano, in sicer mesečno 1 kg na osebo. Kondenzirano mleko morajo upravičenci dvigniti vsak mesec od 23. do konca meseca v pristojnih mlekarnah, kjer so na vpogled seznami vseh prizadetih. Izpred vojaškega sodišča Vojaško vojno sodišče pri Višjem poveljstvu Oboroženih sil za Slovenijo-Dalmazio, odsek v Ljubljani jc izreklo naslednjo sodbo v razpravi proti K o š a n c u Antonu, sinu Antona in Češnovar Marije, rojenemu dne 4. januarja 1916 na Dobravi, tam bivajočerau v Ko-zarjah št. 10, na begu, ki je obtožen, da je v Ljubljani v nedoločenem času do 4. januarja 1943 sodeloval pri združbi, naperjeni za nasilno preureditev politične in socialne sestave države: b) v istem času je v istih krajevnih okoliščinah članom oborožene tolpe priskrboval orožje in strelivo za izvajanje zločinov proti državnim osebnostim; c) v že omenjenih okoliščinah jo pri sebi imel orožje in strelivo in to brez dovoljenja. Sodišče proglaša Kosmiča Antonu za krivega pripisanih mu zločinov in ga obsoja na kazen dosmrtne ro b i j e z vsemi zakonitimi posledicami, vštcv.ši trajno prepoved do javnih služb in ga proglaša izven zakona, nn plačilo stroškov razprave in na plačilo stroškov vzdrževanja v ječi. Odreja objavo obsodbe v izvlečku in enkrat v dnevniku »Slovenec« v Ljubljani. — Ljubljana, 16. marca 1943-XXI. $\O£lne novice Koledar četrtek, 25. sušca: Oznanjenje Marijino; Dula, mučenica; Irenej, škof in mučenec. Petek, 20. sušca: Emanuel, mučenec; Lud-gar, škof; Tekla, mučenica; Didak, epoznavalec. Sohota, 27. sušca: Jan. Damaščan, epoznavalec in cerkveni učenik; Rupert, škof; Lidija, mučenica. Zgodovinski paberki 25. sušca: 1. 1326. je sklenil srbski kralj Uroš III. i M i 1 u t i n v Danju mir s pomorsko r e p u b 1 i - " ko Dubrovnikom, ki je uživala beneško varslvo in pomoč. Odslej je živel Dubrovnik v dobrem sosedstvu s svojim vahodnim sosedom. 1. 1802. so sklenili Angleži v Amiensu mir z Napoleonom. To ni bil mir, ampak le kratko premirje, oddih v nad 20 let trajajoči vojni med Anglijo in Francijo za premoč v Evropi in s tem tudi v svetu. Ko je namreč Napoleon premagal Avstrijce pri Marengu, potem ko je tretji zaveznik — Rusi že davno zapustil koalicijo in so morali ti sprejeti francoske pogoje v Lunevilleu (1801), so Re tudi osamljeni Angleži pogodili s Francozi. Naraščajoča francoska moč je pognala Angleže znova v vojno. Napoleon je z močnim brodovjem hotel vdreti na Angleško, a angleški admiral Nelson je porazil francosko-špansko mornarico pri rtiču Trafalgarju. Angleški vladi pa se je posrečilo osnovati na celini novo koalicijo, ki je obrnila Napoleonovo pozornost drugam — 1. 1831. je prišlo do spopada med avstrijskimi četami, ki so prihitele zatirat »kugo revolucije«, kot je rekel Metternich, in italijanskimi rodoljubi pod poveljstvom generala Zucchija pri R i mini j u. Uporniki, ki so bili dosti 6labše oboroženi, so se morali umakniti. Isti dan je kapitulirala tudi Ancona. vstajo je bilo konec. Ciro Menotti, trgovec iz Modene, ki je bil duša vsega gibanja, jo žalostno končal na vislicah' — 1. 1867. 6e je rodil v Veržeju Franc Ko-vačič, teolog in zgodovinar, papežev hišni pre-lat, konzistorialni svetnik in profesor liogoslovja v Mariboru. Gimnazijo je študiral v Varaždinu in Zagrebu, univerzo v Zagrebu in v Rimu. V začetku svojega literarnega in znanstvenega udej-stvovanja je priobčeval članke iz literarno zgodovinskega in filozofskega področja. Po letu 1909. pa, ko se je v Mariboru na njegovo pobudo osnovalo Zgodovinsko društvo, je prehajal bolj in bolj na čisto zgodovinsko popriščo, zlasti ko je leta 1921. prevzel uredništvo »Časopisa za zgodovino in narodopisje«. Njegova zgodovinska raziskava-nia so namenjena v prvi vrsti Štajerski in Prek-murju. Novi grobovi stihi na nagrobnem kamnu v spomin ženi in sinu Petra Simonettija na Navju, ki se glase, prevedeni v slovenščino, takole: Mater in sina, ki ga je povila, je ta gomila v svoj nar6čaj skrila; še nas, ki zdaj za njima solze vroče pretakamo, naj sprejme kdaj v naročje, da bomo združeni iz njega vstali in se v očetov večni dom podali. A. P. Prihodnja številka »SLOVENCA« bo sobotna in bo izšla v potok zvečer. — Tretja pasta* pridiga previvlie-nega gospoda škofa dr. Gregorija R o i m a n a bo v petek, 26. marca, ob pol 8 »večer v stolnici st. Nikolaja. Pred pridigo je ob 7 sv. križeT pot s petjem. Pridite, da t videnjih st. Janeza, razsvetljenih i lučjo Gospodovega trpljenja, sprejmemo vodilo našega življenja, ki ga nam naš ljubljeni nadpastir s toliko ljubeznijo podaja. — Nočne častilce presr. Zakramenta kakor tudi oslalo ljubljansko moštvo vabimo, da se na praznik Marijinega oznanenja, v četrtek 25. marca, udeleže skupne molitvene ure v stolnici od 7 do 8 zvečer. — Skupna adoracija za šentjakobske može in fante bo danes, na praznik Marijinega ozna-nenju, po litanijuh ob pol 7 zvečer. — Nalivna peresa piopravlja hitro, strokovno in poceni Evercst servis, Prešernova 44. — Umetniška razstava akademskega slikarja Francetu Klemenčiča v salonu g Antona v preboc.n nebotičnika bo trajai.i je še nekaj rini. Visoko kvalitetne umet t ne so vzbudile tako med občinstvom kakor pri strokovni kritiki polno priznanje. Nn to razMavo oj»o-zarjamo vse ljubitelje slovenske likovne umetnosti. — Žalni venci, aranžmaji, izbira lončnic in cvetja — »ROZA«, cvetličarna. — Strokovno popravilo vašega gramofona bo izvršeno v krajšem času in za manj denarja le v specialni delavnici Everest servis, Prešernova ulica 44. — Nesreče na deželi. V črni vasi na Barju je hud pes ugriznil v desno roko 5 letno posest-nikovo hčerko Julko Permetovo. — Janezu Prim-cu. 18letnemu posestnikovemu sinu v Bičju, je padel železen drog na desno roko in mu jo hudo poškodoval. — Opozorilo. Specialna delavnica za precizna [»opravila pisalnih in računskih strojev je Everest servis, Prešernova 44. Popravila izvršuje hitro in po zmerni cenL Dolgočasni so veteri brez prijetne glasbe! Veliko izbiro lepih gramo fonskih plošč, drobrih gramo fonov, prvovrstnih klavirskih in diatoničnih hatmonik vseh vodilnih lovarn, dobite v veliki izbiri samo pri Prešernova ulica 44 Oglejte si jih neobvezno — Družba sv. Mohorja prosi vse poverjenike, naj ji čim prej sporočijo dokončno število udov. V Ljubljani nabirajo ude vsi žuupni uradi, razen tega pa tudi Mohorjeva knjigarna na Miklošičevi cesti 19. Prihodnje leto bodo izšle štiri knjige, udnina za broširane knjigo pa je samo 20 lir, zato pričakujemo, da se bo vsaka družina naročila nanje. — Hladna jutra, topli dnevi. Že 19. dan traja lepo, sončno in pravo jioniladansko vreme. Jutra so navadno hladna, zmerno mrzla, tako da stoječe vode, zlasti vode po barjanskih jarkih zmrznejo in se napravi do nekaj centimetrov debel led, ki pa se čez dan stopi. Podnevi pa pritiska s svojo gorkoto pomladno sonce, ki dobiva od dne do dne na svoji moči. Lepo vreme je privabilo v deželo prve lastavice, ki so jih nekateri opazili na Barju, saj pravijo: »Pomladanska Marija pripelje lastavice v deželo, jesenska jih pa odpelje.« V torek popioldnc je bilo kaj toplo, saj je bila v tem mesecu dosežena najvišja dnevna temperatura +15.2° C. V sredo jutranji temperaturni minimum —3.6° C. Barometer, ki je v sredo dosegel 768.2, je nekoliko padel napram stanju prejšnjega dne. Na Barju je zjutraj valovila tenka, zelo nizka megla. Bila je tudi slana. t Dr. Fran lominšek + Jožef Prochazka. Zemfel v Pfinu včerfi o M tO v noci pan Jožef Prochazka, četnickv straž-mistr vevyslužbč. Pohreb Zesnnleho bude zftra ve čtvrtek o 3 odpoledne z kaple Sv. Jožefa na Zalach. -f- Mr. Janko Koritzky. Po dolgotrajni in hudi bolezni je umrl v Ljubljani mag. pharma-cije gospod Janko Koritz.ky. Blagega rajnega bodo pokopali v petek, 26. sušca, ob 4 popol- dne iz kapele sv. Nikolaja na Žalah. Naj rajnima sveti večna luči Vsem, ki ialojejo za njima, naše iskreno sožalje! Vse številne ljubitelje slovenskih planin, člane »Slovenskega planinskega društva«, zlasti pa starejše planinske prvoboritelje je pretresla danes žalostna vest, da je umrl v Ljubljani 75 letni odvetnik dr. Fran Tominšek, dolgoletni predsednik ^ * s V dveh mesecih se lahko nančlte sami doma tujih jezikov, če se boste poslužili metode slovitih profesorjev. Jezikovni tečaji teh profesorjev eo posneti na gramofonskih ploščah „Lln<$U<1- ptione" m sicer za italijanščino, nemščino, angleščino, francoščino, španščino itd. Ogled je neobvezen, dobite jih le, dokler zaloga traja pri Prešernova 44 Mariji Furlanovi v slovo Dne 21. marca popoldne je nastopila poslednjo pot gospa Marija Furlan, soproga gospoda Jakoba Furlana, obče znanega šolskega upravitelja in ljubljanskega meščana. Rajnico je moral vzljubiti pač vsakdo, kdor koli jo je poznal, ni to zaradi njenega blagega srca in zelo prikuplji-vega značaja. Vsakomur je privoščila rada prijazno besedo. Neizmerno hudo je prizadelo njeno materino srce. ko je preminul 1. 1915 njen ljubljeni edinec Adolf, ki je legel še mlad v mnogo prezgodnji grob. Od tedaj srce blage gospe ni imelo več pravega miru, dokler niso tudi nje same položili poleg sina v rodbinsko grobnico. Tudi glede nje veljajo prav laliko Prešernovi Slovenskega planinskega društva ter eden najbolj zaslužnih organizatorjev vsega našega planinstva. Zaslužni rajni, ki je z njim povezanih prvih 30 let Slovenskega planinskega društva in vsega našega planinskega udejstvovanja, se je rodil 26. novembra 1868 v gornjegrajski okolici. Ze kot dijak je vzljubil planine in je že leta 1884 splezal z Okrešlja na Kamniško sedlo. Štiri leta kasneje pa se je z bratom Jožetom povzpel že na Ojstrico. Po maturi leta 1888 se je posvetil rajni pravnemu študiju. Leta 1898 je položil odvetniški izpit, potem ko je bil že od spomladi leta 1892 v pravni službi pri odvetniku Filipiču v Celju. Leta 1897 je vstopil v pisarno dr. Valentina Krisperja v Ljubljani, kjer je 1899 pridružil svojo odvetniško pisarno dr. Krisperjevi, s katerim je delal skupaj do 1. 1913. Junija istega leta je dr. Fran Tominšek sam prevzel pisarno. Kot odvetnik je že leta 1911 postal član disciplinskega sveta odvetniške zbornice, za predsednika tega sveta pa je bil izvoljen leta 1921. Ljubezen do gora je dr. Franu Tominšku postala vodnica za vse življenje in ne samo za mlada dijaška leta. Ker je bii pa že zgodaj znan kot navdušen planinec, so ga že leta 1901 na občnem zboru izvolili v osrednji odbor SPD, prihodnje leto pa že za načelnikovega namestnika. Leta 1908 je bil dr. Fran Tominšek izvoljen že za načelnika Osrednjega planinskega društva in je na tem mestu uspešno deloval v našem matičnem planinskem društvu vse do leta 1931, ko je bil izvoljen za častnega predsednika SPD. Dolgo 30 letno razdobje njegovega dela v Slovenskem planinskem društvu si je postavilo odlične mejnike. Z govorjeno in pisano besedo je v mladih letih pridobival prijatelje naiim planinam, najvažnejše pa je njegovo delo na organizatornem in gospodarskem polju. Takoj ob začetku sedanjega stoletja je posvetil vso svojo skrb postaviti planinskih postojank na planinsko važnih in znamenitih mestih. Vzporedno s tem najvažnejšim delom je prav tako neumorno skrbel za to, da so se urejevala nova pota in se tako odpirale planine obiskovalcem. Največ veselja in uspeha so mu prinesle prav naprave v Trenti, ob Triglavu, Razorju in Jalovcu. Nemogoče je našteti vsa gradbena dela, ki so bila izvedena po njegovi zamisli in največkrat tudi po njem slovesno izročena svojemu namenu. Posebne zasluge si je pridobil v dobi prve svetovne vojne, ko je varoval imovino planinskega društva in ko je po končani svetovni vojni, ker je SPD zgubilo toliko premoženja, znal kljub temu ozdraviti to bolečo gospodarsko rano. Lahko rečemo, da ni moža v slovenskem planinstvu, ki bi si stekel enakih zaslug kakor rajni dr. Fran Tominšek, ki je po 30 letnem delu postavil s svojim delom organizacijo in gospodarstvo Slovenskega planinskega društva na tako odlično mesto, da mu bo prav ta organizacija sama vedno najlepši spomenik, njeni člani pa hvaležni častilci. Ko je končal svojo dolgo uspešno 75 letno živ-ljensko turo in ga čaka le še kratka pot na zadnjo postojanko, na katero ga bodo pospremili ne le žaluioča gosoa soproga Eliza, hčere in sinovi, Pav-• la, Stanko, Vida, Zdenka, Gojmir, Zora, Vlasta ter ' brata dr. Josip in Lojze ter sestra Franica Znidar-šič, ampak prav gotovo tudi vsi tisti, ki so dolga desetletja z navdušenjem sodelovali ob njegovem delu in tisoči tistih, ki so v lepih planinah uživali sadove njegovega dela, žaluje za njim SPD, pa tudi vsa naša javnost, ki ve pravilno ceniti njegove silne zasluge. Naj blagi rajni v Bogu uživa zasluženi mir in pokojl Vse njegove drage, ki žalujejo po niem, naj tolaži dobri Rog, mi pa izrekamo naše globoko sožalje. Slava dr. Franu Tominšku! Odmev s polja Pomlad je dahnila v deželo. Deviška zemlja, tisočkrat prepojena z mučeniško krvjo, strta in poteptunu zarudi hudobije časa, se prebuja, vstaja ili poganja. Žarko sonce ogrevu brda: dišeče vijolice dehtijo pod grmi in beli zvončki pozvanjajo po bregovih. V novem letnem času se nam zopet razneži otopelo srce. Hvaležno trgamo prve znanil-ke Vesne in jih vežemo v šopek za praznik slovenskih mater. — Hudo nam je, dvakrat težko, ko jim ne moremo pokazati vdanosti, ljubezni in hvaležnosti, ki jo danes še toliko bolj dolgujemo. V teh dneh, ko se tako kruto borita resnica in laž, tu na deželi vsaj nekoliko doumevumo materinsko srce. — V znamenju ljubezni in žrtve jim minevajo težke ure. Tiho in neopazno je sicer njihovo življenje, a vediio polno vere, ljubezni iu trpljenja. Vsi trpimo, a najbolj naše matere. Jasno vidimo, kako garajo brez počitka in dobro čutimo, dn trpe. — S ponosom se oziramo nanje, v njih je naša moč, brez mater ob strani bi omagali. Edino matere nnm znajo obrisati solze in potolažiti obupano srce, samo one morejo vlivati v najtežjih urah preizkušnje otrokom volje in junaštva. Dan zn dnem, od zore do mraka, vedno trpe in se velikodušno žrtvujejo za Boga, za narod, za nas — sinove. V naših srcih se poraja čut hvaležnosti; te vrstice naj vsaj skromno pokažejo čustva, ki nnm prevevajo dušo ob materinskem prazniku! Slava ti, slovenska katoliška mati! Slovensko sonce je zagrnil krvavordeč oblak, ko se jc preko poljan razgrnil val komunizma. Utihnila jc vesela pesem prešernih fantov, razblinil se je zvonki smeh rdečeličnih deklet. Tedaj se je pričel tvoj križev pot, mali! Danes, ko je tvoja bolečina vsaj nekoliko tudi naša, spoznavamo tvoje srce. Ognjišče ljubezni si, simbol požrtvovalnosti je tvoja prekipevajoča duša. Izmerili so sinje višave in neizmerne planjave, izračunali glohočine morja, zaslutili celo tajne vsemirju, globine tvojega srcu pa niso doumeli! Mi, ki se dnn zn dnem oziramo v tvoj izmučeni obraz, slutimo tvoje bistvo. S strahom in spoštovanjem hkrati opazujemo sveže izklesane gube in vdrtine, tvoje počrnele oči, zgovorne priče prečutih noči in prelitih solza. Vsa shujšana si: upognjena in strta si od teže brc-, mena, ki ga oh dnevih stiske nosiš z nami in med vsemi najbolj čutiš ti, vsa rahla, čuteča in ljubeča. Kakor svetišče si; tvoje srce se nnm zdi kakor neprestan žrtvenik in tvoje roke knkor dragocena daritvenn čnša. Iztrgali so ti iz objema najljubšega sina, ker je bil pravičen: prvi meč je presunil tvojo dušo. Zastokala s>, n ne odnehala. S satansko naslado so ti umorili najlepši cvet — edino hčer. Znšibiln so se I i kolena, a nisi omagala. Polnn vere si celo molila za grešnike. In spet: val časa ti je v hipu spremenil dragi dom v kup prahu in pepelu. Potoeila si solzo, n nisi godrnjala. Še tesneje si stisnila med prsti edino bogastvo — oguljeni rožni venec, še bolj goreče si vzdihnila: »Zgodi se Tvoja volja!« — In še in še! Sedemkrnt sedmeri meč ti je presnnil srce, ta čudoviti hram nnjnežnejših čustev vere, upanja in ljubezni. In nisi omagala, slovenska maknbcjka! Kakor svetilnik optimizma stopaš pred nami, svojimi sinovi in kažeš najsvetlejšo pot Resnice. Znrndi tebe so naše vrste enotne kljub vsem strahotam, zaradi tebe smo pogumni in močni vsako uro. Veliko si nns naučila s svojim zgledom: vse znamo in vsega se spominjamo. Hvala ti, slovenska katoliška mati! Ko nas z veliko žrtvijo pošiljaš na branik vere in ljudstva, ko nns odhajajoče v boj z izsušeno roko blagoslavljaš, ti obljubljamo troje: ljubezen, pokorščino in zvestobo. Janez. J Globoko umetniško in relfgijozno čtivo za postni čas je krasna pesniška zbirka Vide lauferjeve: Hkrati pa je knjiga opremljena še s fotoposnetki postaj križevega pota našega znamenitega baročnega mojstra rorlanota Derganta Elegantno izdana zbirka stane samo L 13 - Zololba Llndshe Knjigarne v Llnbironl Pied Škofijo 5. — Miklošičeva e. B. r Drobna Ifubljanska kronika Članice Dekliškega krožka v Trnovem imamo na nai praznik Marijinega oznanjenja ob d »v. mašo ln nato skupno sv. obhajilo v farni cerkvi v Trnovem. Pridite vse, da se »kupno priporočimo naši Materi. Podporncmn društvu z* gluhonemo mladino »ta darovali v počastitev spomina bla-gopokojne gospo Marije Furlanove, soproge šolskega upravitelja v Ljubljani, družina liaile Jovanovičeve 100 lir, ga. Franja Lu-kunova pa 50 lir. Prisrčna hvala! Običajna proslava v nedeljo, 28. marca ob 5 popoldne v frančiškanski dvorani, ka-lero priredi frančiškanska prosveta. Spored proslave: govor, deklamocijo in mladinska igra »Triglavska roža". Vabimo starše, da pripeljejo na to proslavo tudi svoje otroko. Vstopnice dobite v predprodaji v trgovini Sfiligoj in na dan proslave pri dnevni blagajni. Dirigent Samo Tlubad ho začel XI. simfonični koncert letošnje sezone z Beethovnovo klasično uverturo k Egmontu. Nesmrtni moisler Beethoven ie napisal to predigro leta 1810 in jo lahko smatramo kot njegov poklon največjemu takratnemu pesniku Goe-llieju, saj je tesno povezana z njegovo dramo Predigro Egmont srečamo zelo pogo-sloitrnt na koncertnih »porodih, je izredno barvila ter jo smatrajo za eno najboljših uvertur, kar jih je nnpisal najslavnejši skladatelj. Poleg Egmonta bomo sliSali tudi Beethovnov Koncert za klavir in orkester, katerega bo izvajal naš odlični pianist Ma-l-iian Lipovšck. Ti dve skladbi tvorila prvi del koncertnega sporeda, v drugem delu pa bo prva izvedba dveh Preuirluvlh paslora-lov, dal ie se izvajata dva Mascngnljcva Intermezza iz opere Willinm Ratcliff ln Cavalleria rusticana. Koncert zaključi simfonična pesnitev ViScgrad. ki jo je nnpisal B. Smetana. Koncert bo v ponedeljek 29. t. m. v veliki unionskl dvorani. Predprodaja vatopnio v knjigarni Glasbene Matico. Na koncertu Glasbene Matice, na katerem se bodo izvajala dela skladatelja Saše Santla. bodo sodelovali šo: violinist Albert Dermelj, violinist Ivan Zižmond ter Ljubljanski komorni trio. Violinist Dermelj jo našemu koncertnemu občinstvu znan, saj so ie sijajno predstavil ln uveljavil kot solist naših simfoničnih koncertov, pa tudi kot član Komornega tria in Ljubljanskega kvarteta. Violinist Ivan Zižmond je absolvent, naše Glasbene akademije, prvi violinist radijskega orkestra, v simfoničnem orkestru pa igrn violo. Je izredno nadarjen muzik, ki obvlada svol instrument do vseh potankosti ln preko vseh tehničnih težkoč. Poleg omenjenih dveh bo sodeloval Se Komorni trio, katerega tvorijo gg. Albert Dermelj, Cenda Šodlbaucr in Marijan Lipovšck. Sodelovanje vseh umetnikov nam dokazuje pestrost sporeda in vsestransko delo skladatelja Saše Santla. Koncertno občinstvo vnbitno na ta koncert, da počasti življenjsko obletnico slovenskega umetnika. Uvodno besedo bo govoril docent Marijan Lipovšck. Koncert ho v petek 2fi. t,, m. ob pol 7 zvečer v veliki filharmonlčni dvorani. Predprodaja v knjigarni Glasbene Matice. KnllžnlcA Pokrajinske delavske »veze (prej Delavske zbornice) nn Miklošičevi cc-h 1 i 22 v LJubljani je od 29. marca 104.1 dni ie odprta za stranke vsnk delavnik od 13—111. V knjižnico sc lahko vpiše vsakdo, ki se zadostno legitimira. Veličastna drama »Praznik cvetočih fe- 5enj* v uprizoritvi Rokodelskega odra jo dosioj do dna prevzela že številne gledalce. Mnogo njih si je delo drugič ogledalo in «o obljubljajo svoj obisk. Miselno veličino in nežno lepoto tega izrednegn dela je možno primerjati lo z omamno melodijo. Opozar- jamo na nedeljsko predstavo ob pol 6 popoldne Vstopnice bodo v predprodnji v nedeljo dopoldne od 10—12 in dve uri pred pričetkom v društveni pisarni, Petrarkova 12, I. nadstropje, desno. Prvi pomladanski tržni dan. V »Ado 24. t. m., pred praznikom Marijinega oznanenja, je bil prvi pomladanski tržni dan, običajen ob sredah v tednu. Tržna zimska sezona je po koledarju končana. Splošno lahko rečemo, da je bil ljubljanski trg čez zimo letos razmeroma bolje preskrbljen z razno zelenjavo in vrtnino knkor pn lani, ko jo bila hujša zima in ,1e polja pokrival visok sneg. Trg je bil preskrbljen in založen z razno uvoženo zelenjavo. Nad 25 vagonov evetače je prišlo pozimi na ljubljanski trg. Ker je bila letos zima milejša, je bil trg boljše založen 7. motovilcem, ki ga je sedaj vedno več in posla.ia cenejši. V sredo je bil trg založen 7, uvoženo solato, tako 7. endivijo. knkor deloma tudi z mehko, glav-nato solato. Bilo je precej cvetoče. Malo Je bilo domačega rdečega rndiča, po katerem gospodinje ne segajo tako rade. kakor je bilo to druga leta. Čeprav so lepi pomladanski dnevi, vendar ni opažati na trgu večje množine dobrega regrata. Letos ga boli redko nabirajo. Na trgu se je pojavila žo prva herivka. Mnogo je bilo na trgi) pese, sladko repo in rumene kolerabe, ludi hrena je bilo obilo. Ponesrečenci v Ljubljani. Viktor Pogač nik. m letni dijnk, si je pri nogometu zlomil desno nogo. - Frnnco Topolšck, 2.> letni železniški uslužbenec, .ie prišel ined va gonske odbijače, ki so ga stisnili v prsih. Dobil jo hude notranje poškodbe. Gledališče O p e r a i Četrtek. 25. marca oh 17 : »Evgcnll Onje-gln.< Izven. Gostovanje Zlate Gjiinffje-nac, članico beograjsko Opero. Ceno od 35 lir navzdol. Petek, 21. inarca, ob 17: »Sestra Angellca«. — Balet iz »Fausta«. Izven. Cene od 28 lir navzdol. , Sobota, 25. marca, ob 17: »Thals«. Gostovanje Zlate Gjungjenac, članice belgrajsko Opere. Cene od 35 lir navzdol. Drugo gostovanje članice lielgrajske Opere Zlate Gjungjenac bo v Čajkovskega operi »EvgcnIJ Onjegln«. Pela bo glavno žensko partijo. Tatjano, s katero je žela ze pred leti velik usneh. Ostala zasedba parlu ho običajna: Onjegina bo nel Janko, Olgo Oolobova, Lenskcga — Sladoljev, Gremi-na — Lupša, Larino — Poličevn. Filipjevuo — B. Stritarjeva, Trlnuita — B. Sancin 1. dr. Dirigent N. Stritof. D r a m a i Četrtek. 25. marca, ob 17.30: »V Ljubljano Jo dajino«. lted Četrtek. Petek, 21. marca: Zaprto. Sobota, 25. marca, ob 17.HO: »Veliki mož«. izven Znižane cene od 15 lir navzdol. Nedelja. 26. marca, ob 17.30: »Plava ljubezen«. Izven. Cene od 20 lir navzdol. Naznanila ROKODELSKI ODER. Nedelja, !8. marca, ob pol H pop.: Klabundova igra »Praznik cvetočih češenj«. Opozarjamo občinstvo, da si vstopnice preskrbi v predprodaji, ki ho dopoldne od 10—12 in dve uri pred pričetkom v društveni pisarni, Petrarkova 12, I nadstropje, desno. FRANČIŠKANSKI ODER. Nedelja. 28. marca, ob 5 popoldne: Mnterlnska proslava. Vstopnice v predprodaji v trgovini Sfiligoj in na dan predstave pri blagajni frančiškanske dvorane. RADIO, Četrtek. 25. marca: 7.30 Operet na glasba — 8 Napoved časa, poročila i italijanščini — 12.20 Plošče — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Operna glasba — 13 Napoved časa. poročila v italijanščini -13.10 Poročilo vrhovnega poveljstva Oboro žeuih sil v slovenščini — 13.25 Prenos za Nemčijo, orkester vodi dirigent Angelini — 14 Poročila v italijanščini — 14.10 Koncert radijskega orkestra vodi dirigent D. M, Sijanec, pisana glasba — 15 Poročila v slovenščini — 17 Napoved časa, poročila v ita-lijunščiui — 17.10 Pet minut gospoda X — 17.15 Nove plošče Cotra — 19.311 Poročila v slovenščini — 19.45 Lahka glasba — 20 Napoved časa, poročila v italijanščini — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.30 Koncert orkestra CORA — 21 Opo-retno glasbo vodi dirigent Gnllino — 21.35 Klasični orkester vodi dirigent Atanno — 22 Glasba otroške doho — 22.15 Komorna glasba — 22 45 Poročila v italijanščini. Petek, 211. inarca: 7.30 Napevi ln romance — 8 Napoved časa, poročila v italijanščini — 12.20 Plošče — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Komorna glasba — 13 Napoved časa, poročila v italijanščini — 13.10 Poročilo vrhovnega poveljstva Oboroženih sil v slovenščini — 13.25 Koncert s sodelovanjem pianistko Marte Do Concillis vodi Giuseppe Seala — 14 Poročila v italijanščini — 14.10 Koncert radijskega orkestra vodi dirigent D. M. Sijanec, glasba za godalni orkester — 14.40 Pisana glasba — 15 Poročila v slovenščini — 17 Napoved časi, poročila v italijanščini — 17.15 Prenos iz dvorane Boramini: Arcangelo Corelli in njegovi učenci — 19 »Govorimo Italijansko« poučuje prof. dr. Stanko Leben — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Lnhka glasba — 20 Napoved čnsa, poročila v italijanščini — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.30 Klasični orkester vodi dirigent Manilo — 21.15 Veselo glasbo vodi dirigent Petralia — 21.50 Predavanje v slovenščini — 22 30 Radio za družino — 22.45 Poročila v italijanščini. LEKARNE. Nočno službo Imajo lekarne: na praznik: mr. Leustek, Kesljeva cesta i; mr. Babovec, Kongresni trg 12; mr. Koinolnr, Vič Tržaška cesta 48; v petek: dr. 1'lceoll, Bleivveisova cesta 6: mr. Hočevar. Celovška ccsta 112, iu mr. Gartu«, ete, Zaloška cesta 47. ŠPORT Mars : Tobačna tovarna Pred približajočim se ljubljanskim nogometnim prvenstvom so postalo moštva spet agilna. V nedeljo 28. t. m. bomo videli na igrišču za Kolinsko tovarno srečanje med Marsom in Tobačno tovorno. Za slednja bo to glavna skušnja pred kvalifikacijsko tekmo, ki bo dne 4. aprila med Tobakarji in Mladikarji za vstop v I. razred. Prijatelji nogometa si bodo seveda ogledali tudi nedeljsko tekmo, zakaj srečenje med Marsom, ki obvlada solidno igro, in med nadebudnimi Tobakarji bo brez dvoma zanimivo. Začeli bodo ob pol 4, pred tem pa bo prcdtekma med SK Vičem in bK Žabjekcm. »Ljubljana« bo gostovala v Šiški Za nedeljo, 28. t. m. si je povabil Hermes v goste tovarišijo najboljših — Ljubljano. Po uspelem nastopu Hermežanov na Jožefovo proti Marsu, kjer so morali Marsovci položiti orožje ter pretrpeti hud poraz v obliki 6:2 so zdaj povabili Ljubljančane, ki so tudi marljivo trenirali ter na trening tekmi premagali vojaško moštvo XI armade, in to nič manj kakor 6:1. Obe moštvi sta, sodeč po rezultatih, imeli kaj plodna napada, ki sta zabila svojim nasprotnikom nič manj ko po šest golov. Ljubitelji nogometa so torej prišli na svoi račun Kako bo končalo nedeljsko srečanje? Bo uspelo Ljubljani dokazati svojo dosedanjo superiornost v slovenskem nogometu? Ce pogledamo zadnje rezultate tekem med Ljubljano in Hermesom, vidimo, da se je Hermes proti Ljubljani v vsem zadnjem času dobro držal. V jeseni 1941. ie pri pokalnem tekmovanju prišel v finale z Ljubljano ler izgubil prvo Igro na igrišču Ljubljane pičlo 1:2. Revanžo je igral na svojem igrišču neodločeno 3:3, pozneje pa je v prijateljski tekmi porazil s 4:1 na Ljubljanskem igrišču Ljubljano. Tako ima torej Ljubljana še en neporavnan račun s Hermesom ter se mu bo vsekakor skušala tokrat pošteno oddolžiti. Vprašanje je le, v koliki meri ji bo to uspelo. Nedeljska tekma bo pokazala že precej jasno sliko o trenutni moči obeh moštev, Predigro bosta odigrali dve mladinski moštvi in to mladina Hermesa in Zabjcka, s pričetkom ob 14. uri, prvi moštvi pa ob 15. uri. Ranjenei so tekmovali na državnem športnem polju v Berlinu in sc potegovali za telovadni ir športni znak Četrt leta je od tega, ko je iz.dal von Tscham-mer tekmovalni pravilnik za športni znak za ranjence. Na državnem športnem polju so priredili za ranjence prvi športni tečaj, nedavno pa so že tekmovali za športni znak, ki pomeni tudi za zdrave športnike posebno odlikovanje Razlika je same v tem. da upoštevajo pri ranjencih gotovo fizično pomanjkljivost in so zaradi tega mere nekoliko nižje in tudi tekmovalne skupine so drugače sestavljene. Tekmovali so v naslednjih panogah: suvanje krogle, suvanje kamna, metanje kija, dviganje ročk, telovadba na drogu, skok v višino in daljino, talna telovadba, skakljanje na 50 m, tek na 100 m, tek na 400 m, tek na 10.000 m ter hitra hoja na 1 km. 5 km in 10 km. Pri tem so dosegli mestoma prav dobre izide Pri skakanju na 50 metrov, to je pri panogi, ki je predvidena za one, ki so bili ranjeni v nogo. je več tekmovalcev doseglo boljšo zmago od predpisanih 12 sek. Pri skoku v višino so zahtevali od tekmovalcev s poškodovano nogo samo 1.15 m, marsikdo pa je skočil boljše, eden pa je Acomsfale aisctil C. E. I. R. A. - Kiipuite plo šfe C. C. T. R. /V II piu completo ripertorio Le piu perfette incisioni I piu sicuri successi Produttrice S. A. C.E.T.U.A. Produkcija S. A. C. E. T. R. A. Najpopolnejši spored Najpopolnejši posnetki na ploščah Najbolj zagotovljeni uspehi Viale Poggio Imperiale, 54- FIRENZE telelono 22-860 Planincem naznanjamo prežalostno vest, da je umrl dr. Fran Tominšek naš velezasluini večdesetletni voditelj in prvi častni predsednik. Slovensko planinsko društvo ; -v.;.,.. Za vedno nas je zapustil v 75. letu svojega delavnega življenja naš nad vse ljubljeni, predobri soprog, oče, stari oče, brat in stric, gospod odvetnik Nesebičnemu in požrtvovalnemu ateju, ustanovitelju našega doma, bomo ohranili v srcih trajen spomin. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v petek, dne 26. marca 1943, ob 3 popoldne z Žal, kapelice svetega Nikolaja, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 24. marca 1943. ELIZA, soproga. - PAVLA, STANKO, VIDA, ZDENKA, GOJMIR, ZORA, VLASTA, hčere in sinovi. - Dr. JOSIP TOMINŠEK, LOJZE TOMINŠEK, brata. • FRANICA 2NI-DARšIČ, sestra — in ostalo sorodstvo celo dosegel znamko 1.36 m, kar je več od predpisane mere za zdrave tekmovalce V hitri hoji na 1 km so skoraj vsi prispeli na cilj prej ko v 10 minutah, kar pomeni pozitivno oceno Pri dviganju ročk jih je bilo pet, kl so enoročno dvignili 50 funtov. Nekateri vojaki, ki imajo poškodovano roko, so dosegli tudi lepe uspehe v plavanju. Nekdo je preplaval 300 m v 6 min 11 sek., kar bi tudi zadostovalo za običajni državni telovadni in športni znak. Listi hvalijo tudi nekega drugega plavalca, ki je zmogel preplavati 1000 m v 23 min 58 sek. Pri teh merah je treba upoštevati, da je bilo precej starejših ranjcncev med tekmovalci, najstarejšemu je bilo 56 let. S. K. Mladika poziva vse svoje aktivne igralce, naj se sigurno udeleže sestanka, ki bo v četrtek, 25. t. m. ob 7 15 zvečer v prostorih Mladinskega doma. ,KL KINO UNION Odlična komedija — ženske so no ubraniš »Barbablii« V glav vlogah . Lllla Silvi, Nino Besozzi In Uinberto Melnatl . . . Predstavo: ob delavnikih ob 1« In 1880: ob nedoljuh In praznikih ob 10 30, 14 30 IS 30 In IS SO i el. KINO SLOGA Prekanjenost. hlnnvsčlne, intrige. simpatijo, ljubezen, trpljenje, ljutiosunmobt vse v enem filmu »Omama« — (Adescatrice) V Blavnl vlogi: Marla Mezey, Erzsl Slmor, I.aszlo Szllassy PREDSTAVE ob 14.30. 16.30 tn ob 18 30 Vstopnice so zabeležene a sede*I IEL KINO MATICA Zaradi ogromnega zanimanja predvajamo samo nekaj dni ob 15. ln IS. url velefilm »Rebcka — Prva žena« Pretresljiva drama ljubezni z najboljšimi Igralci: Laurence Olivler. Joan Fontalne KINO KODEUEVO Jčfc Eden najlepših filmov o materi J*- »Mati« ^ E. Gramatlca, Genlamlno C.lgll, Car. HShn. Krasna filmska mojstrovina po Istoimenski noveli Selmo Lu«erloft 3*"" »Voznik smrti« >1. Bell, Pierre Fresnay, režija J. Puvlvlcr. Predstavo: praznik 14.30, 17: delavnik 17.30 OGLJA R JE SPAL, 2ENA PA JE LEŽALA V OMEDLEVICI, POLEG DETETA SO PA STALE TRI STARE 2ENICE, BELO OBLEČENE. VSAKA JE IMELA V ROKI GOREČO SVEČO. MRNOL II migllor lassativo najboljše odvajalno sredstvo PRVA RECE: >JAZ MU POKLANJAM TO, DA BO PRIŠLO TO DETE SE V VELIKE NEVARNOSTI. »DRUGA PA NATO: »JAZ PA, DA JIII PREMAGA IN SE DOLGO 2IVI.< Dotrpel je naš ljubljeni JANKO KORITZKY mag. pharmacijc Pogreb nepozabnega pokojnika bo v petek, dne 26. marca 1943, ob 4. uri popoldne z Žal - kapelice sv. Nikolaja - na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 24. marca 1943. Globoko žalujoče rodbine: Kortzky - Bohinc S. S. VAN DINR: Mišice na mladeničevem obrazu so se skrčile, vendar ni odprl ust. »Še sreča, da ste bili tako previdni, da ste se zakleniti od znotraj!« |e nadaljeval Vance. »Kaj bi se bilo zgodilo, če bi mu bilo uspelo odpreti omaro...? brrr.. .Kaj pa potem...?« Nasmehnil se je, a njegov nasmeh je bil hujši od vsakega napada. »Ste imeli zanj prapravljeno svoje dleto? Mor-tla pa je oni bil preveč močan in spreten in morda bi tudi vaš vrat stisnili dve roki, preden bi mogli uporabiti dleto... Ali ste mislili na vse lo v svojem temnem skrivališču...? Ne, nikakor ni bil prijeten položaj...! Skoraj bi rekel, da je bil 6trašen!« ' »Kaj vendar čvekate?« se je nenadoma predrzno oglasil Skeel. »Sle morda ob pamet?« Njegova krinka je padla samo za hip. Takoj se je zopet" pomiril in pomilovalno zmajal z glavo. Vance se je vrnil k svojemu naslanjaču in se udobno zleknil vanj s toliko brezbrižnostjo, kakor da ga nič na svetu več ne zanima. .Markham je z vso pozornoSt|o zaslwlov.il dogodek, lleath pa je sedel ob strani in z zdolgočasenim obrazom kadil svojo cigaro. Nastopil je precej dolgotrajen molk, ki ga je končno pretrgal Skeel. »Vidim, da me hočete obdržati v pasti. Z važe strani je vse pripravljeno... Storite, kar hočete...!« Pri teli besedah se je zasmejal. >Mo| odvetnik |e Abe Rubin. Sporočite mu, da želim govoriti z njim.« Markham je pomignil stražniku, da lahko odvede jetnika. »Kaj si hotel doseči?« je Markham vprašal Vanceja, ko so se za jetnikom zaprla vtata. »Trenutna domislica!« je malomarno odvrnil Vance in mirno kadiL Cez neka| trenutkov pa je dejal: »Upal sem, da bo gospod Skeel izpraznil svojo vrečo, zato sein ga nekoliko izkuša!.« »Lepa šala!« je zagodrnjal lleath. »Čakal sem, da ga boste vprašali še o kaki igri ali pa kako se počuti njegova babica!« »Dragi gospod narednik!« je ljubeznivo dejal Vance. »Nikar ne bodite nevljudni... Tega nikakor ne bi mogel prenesti... Povejte mi raje, če vam moj razgovor s Skeelotn nt prinesel nobene nove misli?« »Iz vaših vprašanj sklepam, da je bil Skeel zaprt v omari, medtem ko je nekdo drugi zadavil plesalko. A kam nas prisede vse to? Skeel se bo izmuznil, čeprav je rop izvršil pravi izvedenec v tem poslu in smo pri njem našli del plena.« Po teh besedah 6e je z nezadovoljnim obrazom okrenil k načelniku in vprašal: »Kaj pa zdaj?« »Razvoj zadeve mi nikakor ni všeč,« je odvrnil Markham. »Ce bo Skeel vzel kot zagovornika Abeja Rubina, bo naša obtožba propadla. Prepričan sem, da je ta zlikovec zapleten v zadevo, noben sodnik pa ne bo sprejel kot zadosten dokaz moje osebno prepričanje.« Jsssiaška smrt italijanskega vojaka v Rusiji Ganljiva pisma, ki jih je pisal svojcem v domovino Na čelu Črnih srajc »M« je padel na ruskem bojišču skvudrist Sacchero, prostovoljec v treh vojnah, ki je bil večkrat odlikovan s kolajno za hrabrost. lako je ta junaški legionar doprinesel najvišjo žrtev na oltar domovine. S temi besedam j se začenja ganljivo poročilo, ki ga je turinskemu listu »l^a Stampa« poslal njegov dnpi«nik iz H:ma iu ki v njem nato piše še naslednje: Goreča vera, ki ne pozna nobene ovire in navdušenje brez oddiha sta jasno izražena v pismih, ki jih je ta skvadrist ob različnih prilikah rn^lal -vojitn domačim in znancem. Dne 5. avgusta 1941 je na primer pisal svojemu mladoletnemu sinu tole: »Moj predragi sinko, to je že tretje ieto tvojega mladega življenja, odkar sem daleč proč od tebe. na vojski. Danes domovina bije orjaški in sveti boj, da vam pripravi lw>ljšo bodočnost. Vsi dobri Italijani so na svojih mestih v tem spopadu. Tudi ja/ sem ined njimi. Borimo se za nu-o omiko, za naše mesto na svetu. /fl naš vzor, borimo se, da uničimo stoletnega sovražnika, ki pravi, da ni Boga.« V nekem pi«=mti. ki ga je pisal svoji materi in bratn, pa je napisal: «... če se nc hi udeže-val tega orjaškega boja med lučjo iu temo, med omiko in divjnštvom, bi se smatral nevrednega življenja.« | Za božič je Sacchero pisal svoji ženi: »... Spet je prišel božič, ki ga preživljam daleč od vas in v vojaški suknji. Ti veš, kako sem srečen, da lahko z orožjem služim svoji domovini, in prav gotovo ne zavidam tistih, ki so raje lepo dotna v copatah...« V nekem drugem pismu pa piše svojemu bratu: »Življenje ni nič. kadar se fxirimo za velike vzore. V nekaj dneh človek doživi iepe, nepričakovane in velike stvari. Pregnati sovražnika s te ali one višine ali vasi, ostati živ po silovitem bombardiranju, slišati /vi/g bomb, ki dežujejo z neba, videti jih, kako se s peklensko silo razlete na tleh, slišati reglanje strojnic s tal in letal ter žvižganje krogel — vse to so doživetja, ki jih ni mogoče popisati, veselj trenutki v človekovem življenju, čeprav človeku postaja ob takšnih prilikah tesno okrog srca in mu začne žila hitreje utripati. Bije «e boj za idejo, zmaguje se za idejo, za našega živega Boga. Bodite veseli in nikar naj vas ne skrbi: Tudi če bi moral pasti. sp svet zaradi tega še ne bo podrl'. Če bi se zgodilo, da me več ne bo domov, te prosim, da skrbiš z« moje male in za njihovo vzgojo. Naj zrastejo v veri v domovino. Vanjo in v Boga morajo verovati, in v Duccja ...« Usodno zdehanje Zares edinstvena nesreča je zadela zadnjič neko gos^o v trenutku, ko je odhajala s kolodvora v Zietlicnu v Nemčiji. Gospa je imela za seboj dolgo vožnjo in je bila silno utrujena, ko se je pripel jala v Ziethen. To se je videlo na njej tudi po tem, ker je neprenehoma zehala. Nenadno pa so ji pri tem zehanju usta ostala odprta in ni jih inogla več zapreti. Neko poro-ročilo iz Berlina pravi, da so gospo morali nemudoma odpeljati v bližnjo bolnišnico, kjer so jo takoj operirali. Operacija se je posrečila in žena je spet lahko zaprla usta. »Morda bi bilo prav, da ga spustimo na svobodo in zalezujemo,« je svetoval Heath, »lahko 6e nam bo posrečilo, da odkrijemo kaj, kar ga bo izdalo.« Markham 6e je za hip zamislil. »To ni 6laba misel,« je nato izjavil. »Dokler bo v ječi, ne bomo našli nobenega dokaza zoper njega.« »Zdi 6e mi, da je to edina rešitev.« »Prav!« je privolil Markham. »Pustimo ga na svobodo, da bo mislil, da ne računamo več z njim. Alorda zdaj ne bo več tako previden. To zadevo zaupam popolnoma vam. gospod narednik. Naj ga dva najbolj sposobna policista zasledujeta noč in dan.« Heath je vstal ves pobit. »Bodite brez skrbi. Storil bom vse, kakor želite.« »Poskrbite mi tudi še podrobnosti o Cleaver-ju,« je naročil Markham. Poizvedite natančno o njegovih odnosih do plesalke. Poizvedite tudi o doktorju Lindquistu. Kdo je? Kako živi.. .? Poizvejte vse, kar bi nas moglo zanimati. Zdravil je namreč gospodično Odeli. Zdi se mi. da nekaj skriva. Vendar pa se mu za zdaj ni treba osebne približati.« lleath si je brez navdušenja zabeležil doktor-jevo ime in naslov. »Preden izpustite vašeca jetnika.« se je leno oglasil Va nce. »poalejte, če morda nima pri sebi ključa, s katerim bi mogel odpreti stanovanje gospodične Odeli.« lleath ca je pocledal in se zasmejal. »Ta misel pa ni slaba I... Čudno, da se na lo že sam nisem spomnil.« Podal nam je roko in odšel. Amerikanci so doslej izgubili nad 70.000 mož Vojni poročevalski urad Združenih držav je sporočil — pravi neko obvestilo iz argentinske prestolnice Buenos Airesa —, da so ameriške otioro/ene sjle od začetka vojne do danes izgubile 70.0V) mož. Od teh je mrtvih 11.003, ranjenih 12.442, pogrešanih 38.129. ujetnikov pa 8456. Iz številk, ki jih je objavilo ameriško XIII . Nekdanji zaljubljenec. Sreda, 12. septembra, ob pol enajstih. Svvacker je bržkone že komaj čakal, da bi se smel zglasiti, kajti vstopil je, kakor hitro je narednik odšel. »Časnikarji so prišli,« je naznanil. »Rekli ste, da jih boste sprejeli ob pol enajstih...« Markham je prikimal in čez hip je že vdrlo šest ali sedem časnikarjev v sobo. »Nikar ne stavljajte kakih vprašanj,« je dejal na pol v Šali. »Premalo časa je še preteklo od zločina. Povedal vam bom vse. kar vem... Domnevam da je zločin izvršil izvežban zlikovec; inorda isti, ki Je lansko poletje vlomil v Park Avenue.« V kratkih besedah jim je povedal vse, kar je izvedenec odkril na skrinjici. »Do zdaj še nismo aretirali nikogar, vendar pa se bo zelo verjetno to kaj kmalu zgodilo. Policija je pridno na delu Vendar pa mora ravnati previdno, da bi se zlikovec na sodišču ne izmuznil. Našli smo tudi že del ukradenih draguljev .. .c Skoraj celo uro je govoril s časnikarji v kratkih in odrezanih stavkih. Zamolčal jim je pričevanje sobarice in obeh telefonistov ter se je tudi skrbno izogibal, da bi povedal kako ime. Ko smo zopet ostali sami. se ie Vance zasmejal in deja! z glasom polnim občudovanja: »Sijajno si jih potegnil. Markhaml... Našli smo tudi že del ukradenih draguljevl ...« vojno ministrstvo, se vidi. da znašajo izgube, ki jih je pretrpela severnoameriška kopenska vojska, 41.553 mož, od katerih je 425T mrtvih, 7SI3 ranjenih, 25.02') pogrešanih in 8456 ujetih. Po podatkih, ki jih je dal ameriški mornariški odsek, pa znašajo izgube, ki jih je pretrpela vojna mornarica in zbor mornariških strelcev in vojaštvo, ki varuje severno-ameriške obale, 24.477 mož, od katerih je 6750 mrtvih, 4627 ranjenih in 13.100 pogrešanih. A Zahvala Za vse izraze in premnoge dokaze sočutja ob smrti naše ljubljene mame, sestre in tete, gospe Marije Kovačič soproge po pokojnem mlinarju, iagarju in posestniku v Novem mestu se tem potom najiskrenejše zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo še dolžni preč. duhovščini za spremstvo pri pogrebu, dalje g. dr. Marjanu Polenšku za vso skrb in ves trud za časa pokojnične bolezni, pevskemu zboru, ki je pod vodstvom g. Venccslava Skcbeta zapel pred hišo in ob odprtem grobu ganljive žalostinke, vsem darovalcem cvetja in vencev, ter vsem, ki so blago pokojnico spremili na njeni zadnji poti. — Bog plačaj vsemi Novo mesto, dne 22. marca 1943. Žalujoči otroci Čitajte in širite »Slovenca« 1 t Undici erbe per curere inleslino, slomaco, legalo e reni Ensjjt relisc za zdravljenje črevesja. želod«, jeler in obisti t. «40 11 5CAT01A • t. 0 75 t« BUSTA CON 4 OOSI 1. 6 60 ŠKATLA • L 0.73 ZAVOIČEK S 4 DOZAMI Lah. O. MANZONI S C. - MILANO via Vela J Dotrpel je in se preselil v boljše življenje naš srčno ljubljeni, dobri soprog in najboljši oče, gospod Josip Prochazka orožniški narednik v pokoju. Pogreb našega nepozabnega pokojnika bo v četrtek, 25. t. m. ob 3. uri popoldne z Žal, kapele sv. Jožefa, k Sv. Križu. Ljubljana-Luckenvvald, dne 24. marca 1943. Globoko žalujoči: Marija, soproga, Minka in Jože, otroka. Zahvala Vsem, ki ste ob smrti našega nepozabnega soproga, očeta, gospoda Franca Dolenca na kateri koli način izkazali poslednjo čast pokojniku, izrekamo najtoplejšo zahvalo. Vrhnika, dne 24. marca 1943. Družina Dolenc. Ljubezen Kristine Homanove Kako j! je že povedal zdravnik dan poprej, preden se je vrnil Bergen? »Takšno življenje, kot je hilo nekdaj, se ne bo nikoli povrnilo. Svojo notranjost morate ozdraviti tako ali tako.« Tudi o dolžnostih ji je govoril takrat precej obširno. O lepih dolžnostih in o drugih, katere mora sprejeti. Kristina ni bila človek, ki bi rasel samo iz sebe. Teh besedi starega, ostro mislečega zdravnika se je spomnila v usodnem trenutku. Bilo ji Je, kakor da bi gledala v glohočino Erikove duše. Toliko hrepenenja in toliko trpljenja je bilo v njej! Gledala ga je s svojimi duhovnimi očmi in občutek neznanega usmiljenja je splaval na površino. Tako ali tako. Saj je končno vse eno. Usmiljenje je rodilo odločitev, srčno, nenadno odločitev. Ostro in resno je pogledala Bergena in izgovorila besedo, ki Je pomenila njegovemu srcu prvi sončni vzhod vse od onega časa, ko jo je zagledal na trgu. Dvoje duš se je našlo. Nazaj ni več mogla. »Ljuba, — najdražja, — ti si moja!« llotel je ostati pravičen napram njeni resni in ganljivi zadržanosti; hotel se je krotiti. Razumel je, kako je mislila, zavedal se je, da mu Je Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože KramariS dala besedo oklevajoče, zaradi dolžnosti, zaradi dobrote. Vedel jo, da je dobil žensko z globoko rano v prsih; žensko, ki jo je premagalo njegovo hrepenenje; drzno in hkrati zelo resno žensko. Vse to je vedel, vendar je bil nedopovedljivo srečen. Da, z rano, prav s sveto rano jo je hotel priklenili na svoje srce. Dan za dnem ji bo prinašal toliko cvetja, da se bo rana zacelila. Izpiral ji bo rano v veselju in soncu; vse, kar je lepega na svetu, ji bo prinašal v zdravilo. Marsikdaj je mislil, da ne bo doživel sreče, da bi jo mogel vsaj enkrat objeti. Sedaj se je razgrnila pred njim zavesa tako težko pričakovanega trenutka. Smel jo je objeti in jo poljubiti na lepe ustne. »Samo danes, draga — samo danes!« Goreče jo je poljulioval še enkrat in še enkrat na njene tanke, resne in trpeče ustnice. V noči potem, ko se je zaročila s srečnim človekom, se je prebudila in sedla na posteljo kakor omotična. Zdelo so ji je, kakor da ne more bistro misliti. Val se je umaknil — in val se je spet približal; hotela se je oklenili umikajočega se, da bi se ubranila novega pljuska; vai trpljenja, v katerem se je skoraj ulopila, je odplaval... Mrzlično jo je spreletavala misel: drugi zakon ... >)d vseh ironij na svetu je pomenil zanjo drugi zakon najostrejšo. Ze iz dekliških let je imela svojo jasno sodbo o drugem zakonu. Zjutraj so bile njene misli spel vedrejše; počutila se je holje. Ko je vstala, se je počutila pomirjeno in od- ločno. Zavest, da je poslala nevesla. ji je povzročala samo še lahko bolečino, vlivala pa ji je tudi poguma. Svojemu zaročencu bo danes povedala, da so bili včerajšnji poljubi ob misli na nekoga, ki ne more več branili svojih pravic, prevroči. Kljub svoji blaženosti si je najbrž tudi Bergen sam tako mislil. Ko je spet prišel, je nosil svojo ljubezen bolj v očeh kot na svojih strastnih moških ustnicah. V bistvu je bil dober, vesel in srečen. Kakor pesnik je pripovedoval o veseli bodočnosti, polni lepote in svobode; o potovanjih, o uživanju in o ustvarjanju. S svojim pripovedovanjem jo je zazibal v sanje. Ko je zvečer odhajal, je bila Kristina kakor omotična; in zjutraj, ko je prihajal s svojo ljubeznijo v srcu, je bila spet srčna in nežna. Za Bergena je bil to najveselejši teden Teden prave sreče, ki se mu je zdela nekoč Se tako daleč. In ko mu je p»rišlo na uho, kaj govorijo v ženskem krožku o Kristini in o njem. s» je odločil, da bo objavil zaroko v treh velikih dnevnikih. Tako je tudi storil. Drugi zakon? Bazkošna vila na Poljanah, Ilomanova vila z velikim vrlom je bila naprodaj. Ko sta prihiteli prvi članici ženskega krožka na Poljano, da bi si ogledali nepremičnino polnega Ilomana, je bilo slišali samo »sijajno — o, sijajno«! Bergen se je o vsem pogovoril s Kristino. V tej hiši preži stara bolečina, in nikdo je ne more pregnati. Ločiti so je treba od vsega, kar naj bo zapisano pozabi. Preteklost je nekaj, s čimer je treba odločno prekiniti. Odpotovala bosta daleč v svet in ustvarila si bosta ognjišče nekje daleč. Ne, Kristina ne sme ostati tukaj, z njim mora v novo življenje. Ne ve še točno, kje se bosta zaustavila. Morda za leto dni v velikem, na umetnosti bogatem alpskem mestu. Tam ne bosta živela kot dva samotarja. Vedro družbo si bosta poiskala in živela med dobrimi, duhovitimi ljudmi. Kristina je uvidela, da pomeni drugi zakon veliko odločitev; prelom s preteklostjo, prelom, ki ne trpi polovičarstva. Ali — alil Ah, kako je trpela! Dolgo je oklevala, Potem pa je začela pospravljati stare predmete, na katere jo je vezalo toliko spominov. Dejansko jih je skrivala, zakaj ni mogla dopustiti, da hi te predmete, ki jih je uporabljala v dobi nekdanje sreče, videli ljudje, ki si bodo ogledovali hišo. Ni ji hilo lahko pospravljati predmete, ne katere je bila tako navezana. Zdelo se ji je, kakor da bi govorili in kričali. Prizadevala si je, da jih ne bi slišala Pri tem opravku se ji je zdelo, kakor da hodi po ozki stezi med življenjem in smrtjo. V vseh sobah je hilo polno duhtečega cvetja in drugih ljubkih darov, katere ji je nanosil Erik Bergen. Ah. bil je tako iskren oboževalec! Nekoč ji je omenil, da je v zadnjih letih lepo zaslužil. Po njegovih delih =o založniki radi segali in ga pošteno plačevali. Zlato, ki je pomenilo kri njegove dn'e. se ie spremenilo v darila, katera ie nosil kraljici svojega srca. Kaj vse ji je nanosill Da jo bo razvadil, se je branila! Urednik: Viktor Centi! Izdajatelj: Inž. Jože Sodja