Leto LX VIL, ŠL 215 )ubl]ana, sobota 22. septembra 1934 Cen Dfa L- Izhaja vsak dan popoldne, Izvzemat nedelje m praznike. — Inaerati do 80 petit vrst a Din 2.-, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrat a Din S.-, večji inserati petit vrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Slovenski Narod< velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-, sa inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPBAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ali ca št. 5 Telefon: 3122, 3123, 3124, 3125 in 3120 Podružnice: MARIBOR, Smetanova 44/1. — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon St. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon tt. 66, podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon St. 190. — JESENICE. Ob kolodvoru 101. Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani st. 10.851. MANJŠINSKA DEBATA V ŽENEVI Poljska delegacija je umaknila predlog, naj se razširijo obveznosti za zaščito manjšin na vse države Ženeva, 22. septembra, r. Na včerajšnji seji politične komisije Društva narodov je poljski delgat Raczvnski po debati o poljskem predlogu za posplošen je manjšinske zaščite zahteval, naj se ne glasuje o njem, ker je v debati »poznal, da bi ne prišlo do soglasja. Obenem je izrazil pridržek svoje vlade, da spravi to vprašanje ponovno na dnevni red, ko bodo razmere ugodnejše. Ta izjava je izzvala v ženevskih diplomatskih krogih, zlasti v francoskih, splošno zadovoljstvo, ker je ž njo odstranjena »Tožnost novih kočljivih zapleti jajev zlasti glede na stremljenja nekaterih držav, po splošni reviziji mirovnih pogodb. Francoski komentarji Pariz, 22. septembra. AA. Usti so zadovoljni z najnovejšim nastopom Poljake v Ženevi, ki je umaknila zahtevo, naj bi fe takoj sklepalo o posplošenju manjšinskih pogodb. Kaj je Poljsko privedlo c*3 tega, da je izpremenila svoje stališče, še niso popolnoma na jasnem in tudi ne soglašajo v tem, ali naj bo to sa-r.io taktična poteza ali pa se hoče Poljaka prilagoditi s tem svojim sklepom mednarodnemu položaju. »Petit Parisien« smatra kot pridobitev, da se razprava v politični komisiji hi raztegnila v nedoglednost. O sporazumu s Poljaki bo sedaj sklepal svet društva narodov. To bo po vsej priliki šele januarja prihodnjega leta. Kaj je torej z Beckovim ultimatom? Šlo je pač za to, da Poljska poudari svojo nacionalno veličino in da razsvetli v Varšavi ulice. Po prenaglenem nastopu sledi sedaj začetek modrosti. Francija, ki še vedno računa na poljsko prijateljstvo, se te izpremembe veseli v interesu zavezništva samega. >Matin< pravi, da je treba s francoskega stališča poudariti naslednje dejstvo: Poljska je hotela doseči popolno suverenost, vendar pa pri tem ni nastopila proti Franciji in se ni zvezala z nikomur. Narod", ki so ga stoletja tlačili, noče biti sedaj nikomur podložen. Vrlina ali napaka varšavske politike je v tem, da hoče biti izključno poljska. »Journal« piše, da so Poljaki storili nujno potreben korak. Spoznali so, da bi sedaj ne mogli aspeti. Zato so svoj predlog umaknili, ne da bi se pri tem odpovedali svoji zahtevi kot *aki ^z poljskega koraka je treba -k1 ena t i da se je Poljska umaknila, ker je spoznala, da bi bila v tem vprašanju popolnoma osamljena. »Echo de Pariš« misli, da so Angleži opozorili Poljake na dejstvo, da enostranska odpoved pogodb ni mogoča. Verjetno je, da so se Poljaki umaknili iz taktičnih ozdrov. Če bi prišlo do glasovanja, bi Poljaki morali izvajati zelo težke posledice. Madžarski napadi Nova blamaža madžarske delegacije v ženevi — Napa' dom proti češkoslovaški so sledili napadi proti Ru< masniji ženeva, 22. septembra, r. Madžarska delegacija je že pred dnevi prišla pred skupščino Društva narodov s predlogom, naj se oni del poročila glavnega tajništva skupščini, ki se tiče zaščite manjšin, izroči v razpravo šesti politični komisiji. V ostalih delegacijah so takoj razumeli, kaj naj madžarski predlog pomeni. Nastopi madžarskih delegatov poslednja leta v ženevi so povsem upravičili mnenje, da hoče glavni madžarski delegat Tibor Eckehardt nadaljevati vlogo svojega prednika v Ženevi grofa Ap-ponvja kot novi pobornik revizijonizma. In res se je madžarska revizionistična ofenziva takoj opazila na vseh straneh. Med delegacije in novinarje je bila razdeljena velika množina madžarskih publikacij o manjšinah. Po ženevi so brezplačno razdeljevali tudi budimpeštanske liste s članki v francoskem jeziku, ki pojasnjujejo >težaven položaj, ustvarjen s trianonsko pogodbo«, in položaj manjšin izven madžarskih meja. Razen tega so priprave za glavni napad, ki je bil izvršen včeraj, napovedovale, da madžarska delegacija ne stremi po ciljih, ki si jih je postavilo Društvo narodov, temveč po otežavanju mednarodnega položaja. Dan madžarskih priprav za včerajšnji napad je bil že v četrtek, ko je Titxr Eckehardt izzval spor s Osuskim z obtožbami proti državam Male antante. češ, da ovirajo razširjanje madžarske znanosti in književnosti ter tako onemogočajo mednarodno intelektualno sodelovanje. Ob koncu dneva so Madžari privedli pred brezposelne ženske in upokojence v ženevi tudi znanega slovaškega renegata duhovnika Frana Jehličko, samozvanega predsednika »slovaškega komiteja«, ki so ga 20. decembra 1. 1933 pravi predstavniki slovaškega naroda ne glede na stranke s skupno izjavo razkrinkali, češ, da kot plačanec Budimpešte ne more predstavljati Slovakov, niti njihovih pravih interesov. Duhovnik Jehlička je namreč moral zabavati ženevsko publiko z zahtevami Slovakov po odcepitvi od Češkoslovaške na posebnem sestanku, ki se ga je udeležila celotna madžarska delegacija Po teh pripravah, a katerimi so mislili, da so zbudili dovolj zanimanja drugih delegacij na 15. zasedanju Društva narodov, so včeraj razlili na seji šeste politične komisije ves svoj žolč proti Rumuniji. Taktika, da napadejo ob tej priliki samo Rumunijo Francija in Rusija Franeosko-rnski sporazum je omejen na Evropo in se ne more v nobenem primeru razširiti na Azijo Pariz, 22. septembra. AA. Predsednik senatnega odbora za zunanje zadeve Henrv Berenger piše v »Agence Economique Fi-nanciere« o zbližan ju med Francijo in Rusijo. Pisec se vprašuje, ali se je treba bati, da bi se mogla Francija na strani Rusije zaplesti v spor na Daljnem vzhodu, če bi se razmerje med Moskvo in Tokijem Še boLj poslabšalo. Proti tej možnosti, pravi senator Berenger, se je francoska vlada zavarovala s formalnimi pridržki. Francija, ki ima v Indokini svoje posebne interese, je v prijateljskih odnošajih z Japonsko. To razmerje bo po potrebi še okrepila. Sporazum z Rusijo je omejen na Evropo in se v nobenem primeru ne more razširiti na Azijo. Končno, sporazum med Rusijo in Francijo ne more vplivati na notranjo politiko obeh držav. S temi pridržki pomeni sporazum z Rusijo okrepitev francoske varnosti in važen uspeh francoske diplomacije. Glavnega vprašanja ki je podunavsko, v bistvu še ne rešuje, pač pa nudi Franciji nekaj jamstva glede ohranitve ravnotežja v Evropi pred pangermanističnimi naskoki. Ženeva. 22. septembra. A. Včeraj popoldne sta se sestala ruski ljudski komisar za zunanie zadeve Litvinov in češkoslovašk? zunanji minister dr. Beneš. ki sta razpravljala o vzhodnem paktu in o drugih vprašan rh s kater^rrv «t* v rvezi nitmi dr?jq-w-- Pogajanja Rusije z Ameriko VVashington. 22. septembra. AA. Ame. o&ka vlada je te dni ponovila poizkus, da stopi v stike z rusko vlado zaradi ureditve predvojnih ruskih dolgov. Po ureditvi tega vprašanja bi prišla na dnevni red živahnejša izmenjava blaga z Rusijo. Zatem bi se uredilo tudi vprašanje novih kreditov Rusiji. Poučeni krogi trdijo, da se bodo na pobudo ameriške vlade pogajanja v vseh teh vprašanjih uradno nadaljevala prihodnji teden. Žrtve tajfuna na Japonskem TokhJ^ 22. septembra, g. Po zadnjih vesteh je tajfun na Japonskem zahteval 1500 smrtnih žrtev, po nekaterih vesteh pa celo 2000. Ranjenih je bilo nad 10.000 Mesto Osaka, ki je bilo najbolj prizadeto od katastrofe, je podobno bojnemu polju. Po uradnih ugotovitvah je bik) tukaj 1067 smrtnih žrtev, ranjenih pa 3057. Iz K k) ta poročajo o 203 mrtvih in 858 ranjenih, iz Kobe pa o 143 mrtvih in 408 ranjenih. Tok jo, 22. septembra, g. Obseg tajfun -ske katastrofe je Po uradnih ugotovitvah mnogo večji, nego »o prvotno mislili. — števila mrtvih še vedno ni mogoče točno ugotoviti. Po uradnih poročilih imajo v Osaki 381 mrtvih, med njimi 221 o«trok In 16?4 ranjenih 70.000 stanovanjskih hiš je uničenih V Kobeju je nad 100 smrtnih žrtev. Boje se, da je pod razvalinami pri-bliino 500 hiš še večje število trupel in ne celotne Male antante, se jim je zdela ugodnejša tem bolj. ker so dan prej naperili vse svoje obtožbe proti Češkoslovaški. Ko je bila v- šesti komisiji včeraj opoldne končana debata o poljskem predlogu za posplošenje manjšinske zaščite, ki ga je končno poljski delegat umaknil, ne da bi zahteval glasovanje o njem, je predsednik .VLadariaga dal besedo madžarskemu delegatu Tiborju Eckhardtu, ki govori o zaščiti madžarskih manjšin. Madžarski delegat, ki hodi popolnoma po sledeh grofa Apponv'ja, je pričel najprej s pokloni Društvu narodov ter je utemeljeval svojo zahtevo, naj se razpravlja o madžarskih manjšinah glede na čl. 3 pakta DN Poudarjal je potrebo, da prouči skupščina DN. kako se izvajajo manj Šinske obveznost^ v posameznih državah, in da se naj ohrani tradicija, po kateri se vsako leto razpravlja o tej stvari v šesti komisiji Društva narodov Kljub vsem komplimentom tajništvu DN' je poudarjal, da je zaščita manjšin v dekadenci ter pozival skupščino, naj izpo-sluje učinkovitejšo uporabo pogodbe o zaščiti manjšin. Govoreč o poljskem predlogu glede razširjenja manjšinske zaščite, je izjavil, da se noče spuščati v njegovo oceno, izrazil pa je upanje, da se ne bo ukinila sedanja zaščita manjšine ne glede na usodo poljskega predloga. Zatem je predel na glavne obtožbe proti Rumuniji. Po njegovih trditvah je Ru-munija s svojo notranje zakonodajo ter političnimi ukrep" proti madžarskim manjšinam pogazila velik del svojih obveznosti na podlagi pariške pogodbe o zaščiti manjšin Kot dokaz je navajal zatvoritev madžarskih konfesijonaln h šol, preganjanje madžarske manjšine, zaplembo njihovega premoženja in celo množico drugih stvari Prisotne delegate je njegov govor vidno utrujal in so mno£i pričeli zapuščati dvorano Tudi prvi delegat Velike Britanije pravosodni minister Eden je odšel iz dvorane, kar je zbudilo splošno pozornost in kar so vsi tolmačili kot izraz nezadovoljstva, ker Je skušal madžarski delegat z neosnovani mi obtožbami še bolj zastrupiti atmosfero mednarodnega položaja. Vse to ni ov:ralo Tiborja Eckhardta, da ne bi nadaljeval svojih obtožb proti Rumuniji. v katerih se ie takoj spoznala prava namera Madžarov. Govoril je celo uro tako. da je popolnoma ubil zanimanje prisotnih delegatov Ko je ob koncu poudaril, da ie tudi sam za izvrševanje pogodb, seveda le o zaSčiti manjšin, so to izjavo sprejeli mnogi delegati s smehom* ker so v njej takoj spoznali enostransko zabte\>o po revizionizmu. Tudi sam predsednik šeste komisije je uvidel. koliko je Tibor Eckhardt Okoristil potrpežljivost delegatov, zaradi česar je predlagal, naj se njegov govor ne prevede v angleščino, kar je drugače obvezno zaradi velikega števila delegatov, ki ne razumejo francosko Proti predlogu Madariage ni protestiral noben delegat in ni nihče izrazil želje, naj bi se Eckhardtov govor ponovil še v angleščini. Ker ie bilo že pozno, je bil odgovor Tiborju Eckhardtu odgođen na danes, ko mu bo odgovoril stalni rumunski- delegat pri Društvu narodov, keT se prvi delegat Titulescu noče osebno vznemirjati. Zločinska roka požiga Žužemberk, 22. septembra. Ni še minil teden dni. ko je gore4o v Žužemberku in ko so komaj pogasili požar v bližnji vasi Klečet, že je snoči zapel rdeči petelin na strehi domačije, posestnika Josipa Hrovata v Dišeči vasi, ki je pr bližno pol ure oddaljena od Žužemberka. Posestnik Hrovat je že legel snoči okrog 22. k počitku, njegova žena j« pa še ličkala koruzo. Čudno prasketanje je vzbudilo njeno pozornost in ko je stopila iz hiše, je vsa prestrašena opazita, da ie kozolec v pflamenih, a ogenj je Kzal že streho domače hiše. Brž je poklicala moža ic sosede, ki so pričel nemudoma gasiti in reševati, kar se je dalo. Najprej so spravili na varno živino. Med tem so pri-speri na pomoč že gasilci iz Šmiihela z motorno br zgalno ter iz Zagradca z ročno. Izpraznili so sicer r*et bližnjih vodnjakov, vode je pa kljub temu zmanjkalo in je bilo gašenje zelo otežkočeno. Kljub temu so gasilci preprečili, da ogenj ni uničil vse domačii«. Zgorel j« kozolec uničen je bil tud: pod. a od hiše je zgorelo samo ostrešje. Skoda je kljub temu precejšnja in znaša kakift 20-000 Din. zavarovan pa je Horvat samo za 9000 Din pri zavarovalnic! »Slavijic Moža je nesreča hudo prizadela, saj je stoodstotni invalid in preživljat mora tudi pet nepreskrbljenih otrok. Kako je požar nastal, ni znano, domači, kakor frodi sosedje so pa prepričani, da je bila zopet na delu zločinska roka. Prebivalstvo živi v hudem straira, ker se boji novih požigov. Mariborsko gledališče in Mariborčani Iz zanimivega pogovora z upravnikom g. dr. Radovanom Brenčičem Maribor, 21. septembra Maribor gre svojo kulturno pot sporedno z Ljubljano. Ako upoštevamo težke razmere, s katerimi se mora marsikdaj boriti kljub temu, da ga že 15 let loči od prejšnje mentalitete, mu moramo v marsikaterem pogledu priznati celo večjo odpornost in žilavost, a marsikdaj tudi večje veselje do kulturnega dela in napredka. Posebno vlogo v mariborskem kulturnem življenju igra gledališče, ki se bori z velikimi težava-vami, a kljub temu izpolnjuje svojo misijo tako, kakor ta hram umetnosti tudi zahteva. Nedvomno največje zasluge za višino, na katera je danes mariborsko gledališče kljub izrednim dotacijam, ima njegov upravnik g. dr. Radovan Brenčič, ki nam je glede istega na nekatera naša vprašanja prav rad odgovoril. — Kakšen repertoar se sestavili za novo sezono bi avtorji katerih narodnosti so najštevilnejše zastopani? — Ker smo v opereti navezani najbolj na nemška in madžarska dela. smo se v drami toliko bolj držali slovanskega in zlasti domačega repertoarja. Od slovenskih del nameravamo uprizoriti »Cankarjeve »Hlapce« ter pet novitet: Golouhovo satiro «Od zore do mraka«, Kretfovo komedijo •Kreature«, Sorlijeve »Divje ognje«, Vom-bergarjevo »Zlato tele«, ter Quidamovo »Injekcijo«. Od srbohrvatskih del pride predvsem v poštev NTušičev »Mister Dolar«. Ko-sorjev »Požar strasti«, Feldmanov »Profesor 2dč* m morda še kaj. Ruse bo zastopal Tolstoj menda z dramatizirano »Ano Ka-renino«, Čehe pa Scheinpflugova s svojo novo komedijo >Gug.iInica«. Neslovanska dela. izmed katerih bomo črpali svoj repertoar, so ta-le: nesmrtni Shakespearjev »Hamlet«, VVildejev »Idealni soprog«. O' Neillova »Anna Christie«. Farrerejeva »Bitka«. Devalov »Tovariš«, Hofmennstalov »Slehernik«, Frankov »Vzrok« in Bus-Feketejeva »Trafika«. Opereta bo izbirala med temi deli: Leharjev »Carjevič«, Stolzov »Izgubljeni valček«, Benešev »Sv. Anton, vseh zaljubljenih patron«, Melockerjev »Gasperone«, Abrahamov »Ples v Savoyn«, Ipavčeva »Princeza Vrtoglavica« i dvemi slovenskimi novitetami. V kolikor bomo zmogli, bomo dali tudi nekaj oper, in sicer: Parmovega »Zlatoroga« ali »Urna. grofa celjskega« (ob desetletnici Parmove smrti). Smetanovega »Dali borja«, Offenhachove »Hoffmannove pripovedke« ter Verdijevega »Trubadurja«. — Kakšen finačni efekt pričakujete od nove sezone glede na sestavljeni repertoar in kakšni so sploh finančni izgledi mariborskega gledališča? — Delj ko je človek pri gledališču, manj si upa prerokovati: prevečkrat se zmoti v svojih pričakovanjih V splošnem finančne aspicije niso nič kaj ugodne, ker so 1. aprila zmanjšali draginjske doklade državnim uradnikom, ki žive v skupnem gospodinjstvu. S tem so zadeli predvsem učd-teljstvo .ki tvori glavni in najzvestejši kader našega občinstva. Kriza pa — vsaj v Mariboru — še prav nič ne popušča, za to pač ni pričakovati, da bi s: pridobili nadomestilo iz drugih slojev. Splošni finančni izgleda mariborskega gledališča pa so isti. kakor vsa zadnja leta: životarjenje! No, živi pa smo kljub vsemu še vedno m upamo, da to ostane Še tudi v bodoče, saj bodo vendar zopet enkrat nastopili normal-nejši časi. Dotlej pa je treba izdržati — Kakšen moralni efekt pričakujete od nove sezone glede na sestavljeni repertoar? Letošnji dramski repertoar je v splošnem resnejšega značaja, ko zadnja leta. K temu nas je napotil okus mariborskega občinstva, ki se je preusmeril (kar ie zelo razveseljivo. Menda je to zasluga gledališča samega) Finančni uspeh komedij je je-dv» bolnu, 1h> pri resnih igrah, burke pa naša publika po večini sploh odklanja. Z« zabavo bo torej z izjemo nekaj komedij skrbela v glavnem opereta. Pričakujemo torej dokaj lep moralni efekt, h kateremu bodo gotovo pripomogli tudi novi angažmani, zlasti gospe Severjeve in g. Kovica. — Kakšno vlogo in v kakšnem obsegu naj bi izpolnjevalo naše časopisje za gledališče in smatrate H za zadostno, da se objavlja le suhoparen program, a ne morda tudi pred vsako premi j ero kratek Izvleček dela? — Res bi b3o dobro, če bi časopisje pisalo o gledališču več, kakor to dela sedaj (dasi je itak že mnogo bolje, kakor nekoč). Moralo bi stalno širiti zanimanje za teater rudi s poročili iz gledališkega življenja, z noticami iz teaterskega zakriliš je, o igralcih, avtorjrih in njih delih itd. Vse to publika prav rada čita, pa bi bilo to indirektno tudi izvrstna reklama za gledališče. Da so pred vsako premi ero informativni članki izvrstna reklama za gledališče je stara izkušena resnica. Ali kaj koristi ves ta napor novinarjev, ves trud igralcev in pravične ocene naših kri tikov-«trokovn jakov (in. h vela bogu, rudi v Mariboru jih imamo že nekaj prav dobrih in serijoznih), ko pa delajo na drugi strani večkrat nepozvani m nekvalificirani recenzent škodo, ki ogroža i gledališče i obstoj igralcev. To posebno v današnjih težkfh časih. V pomanjJcanjn zadostnega strokovnega znanja, resnosti m čuta odgovornosti, ki ga težki poklic kritika zahtev«, •e vržejo taki tudi-krrtiki najraje ne trganje, ki široki publiki seveda najbolj imponira m jo odveze od vsake moralne dolžnosti obiskovati gledališče. Zaradi tega se marsikdaj mora teater mučiti še mnogo bolj, kot bi to bilo že zaradi male subvencije potrebno . Nihče ne zahteva v kritikah same hvale, toda poleg negativnih strani naših predstav naj omenjajo tudi pozitivne. Najbolje bi bilo seveda — in ta misel mkakor ni moja, mnogo starejša je že —, če bi strokovne kritike prinašale le literarne revije, do-Čim bi se dnevno časopisje omejilo le na simpatično pisana časnikarska poročile. Saj menda tudi pri filmu ni vse izvrstno, dasi so filmske kritike neverjetno dobrohotne Pa bodo i gledališča i igralci lažje dihali — Kako naj bi obiskovalci gledališča čini tesneje z istim sodelovali, da nastane &m večje prijateljstvo med občinstvom in gledališčem? Ničesar si gledališče ne želi bolj kot čim tesnejšega sodelovanja z občinstvom. Lani me je reden obiskovalec gledališča vprašal, zakaj tako redko uprizarjamo Ibsena. Odgovoril sem mu: Ker pri nas ni posebno uspeval. Ali vprašanje mi je delo misliti: morda pa je postal čas za Ibsena v Mariboru ugodnejši? In ko se nam je ponudilo gostovanje gg. Nučiča in Podgorske ter sta med drugim predlagala tudi »Noro«*, je bil sklep storjen. Tako smo z Ibsenom zelo lepo m efektno zaključili lansko sezono. Vsak nasvet iz vrst občinstva nam je dobrodošel — samo anonimen naj ne bo (in ta odvraten način ni redek), ker mu ne moremo niti odgovoriti. To pa je navadno potrebno, zakaj večina teh anonimnrih nasvetov je neizvedljiva. Treba je namreč upoštevati, da vsem željam ni mogoče ustreči: kolikor glav. toliko želja, kolikor ljudi, toliko okusov Zato se gledališče more ozirati le na večino izraženih želja. Mariborčani naj žive s svojim gledališčem tako, kakor živi njihovo gledališče z njimi in za njih, pa bo moralni uspeh gotovo odličen, a vzporedno z njim tudi ma terialni, ki pač najgloblje posega v gled> lisko življenje in njegovo napredovanje. Japonska pomorska politika Tokio. 22. eoptembni. d. Mornariški minister Osumi je govoril pred vphvnimi politiki o japonski pomorski politiki in je izrazil upanje, da bodo Zedinjene države in Anglija pristale na izpremembo pomor, skega dogovora brez odpovedi, ker bi dru-grače postal politični položaj glede na tekmovanje v oboroževanju na morju in grajenje novih utrdb na Tihem oceanu zelo resen. Mornariški minister se je bavil nato s svetovnim potovanjem bivšega poslanika Jošide ter je izjavil, da bo posetil vse zunanje zastopnike Japonske tako v Evropi kakor v Zedinjenih državah. To pot ova-nje trna namen pojasniti bodočo japonsko politiko. Jošida bo obiskal Moskvo, Varšavo, Berlin. Pariz, Rim, London in Ameriko. Obenem se bodo vršili v Toki ju razgovori s poslaniki tujih držav. Borzna poročila. INOZEMSKE BORZE. Curlh. 22 septembra. Pariz 20.2O6, London 15-125. Newyork 302.875. Bruselj 71.96. Milan 26.285, Madrid 41.875. Amsterdam 207.70 Berlin 122.30, Dunaj 57.15, Praga 12.76, Varšava 57.926, Bukarešta 3u05. strma z. Stev V I •S Naši zdravniki za kmetovalce Kmetu tagajmo do blagostanja — koristne zakone za kmetu Ljubljana, 22. septembra. Stanje kmeta se je tako poslabšalo, da je o njem razpravljal tudi zdravniški kongres na Bledu, ki so se ga udeležili najznamenitejši zdravniki vse Jugoslavije. Znani ljubljanski zdravnik, sanitetni inspektor dr. Živko Lapajne je imel na kongresu referat o higieni kmeiskega doma, kjer pa predvsem govori o obupnem stanju našega kmeta in o slabih higijenskih razmerah na deželi, končno pa daje razne nasvete, kako bi mogli kmetu z uspehom pomagati, da bi prišel spet do blagostanja in si lahko uredil vsem higienskim predpisom ustrezajoč dom. Ker je razprava dr. Zivka Lapajneta splošno zanimiva, jo bomo objavili vsaj v izvlečku, da tako spoznamo, kako živo so se zavzeli zdravniki iz vse države za našega kmeta. Nasveti dr. Zivka Lapajneta za pomoć kmetu so taki, da bi jih brez večjih težav oživotvorili n bi tudi v resnici pomagali. V drugem delu referata je pa predavareij razgr-rl načrt higijenskega kmečkega doma, ki naj bi bil tak, da bi sedanja kmečka hiša ne izpremenila svoje svojstvene zunanjosti, pri tem bi pa dob'la tudi kopalnico in centralno kurjavo, ki bi pa bila prav poceni, saj ima vsaka hiša svojo veliko peč, ki bi s pomočjo centralne kurjave ogrevala vso hišo. Dr. 2ivko Lapajne je predvsem izvajal naslednje: Kot sinovi našega kmetskega naroda smatramo za potrebno in koristno, da dvignemo svoj glas tudi zdravniki in poudarimo, da smo pripravljeni prispevati svoje znanje v prospeh in higijenski napredek našega seljaka. Kdor pozna kmečki dom v raznih krajih naše domovine, se mora čuditi tolikemu higijenskemu zastanku. Vprašamo se, dali mogoče naš seljak sam nima smisla za higiensk: napredek, nima morda čuta za lepo, koristno in zdravo, da i o naši kmetski domovi še dandanes tako borni, tesni in nezdravi? V resnici ima naj krnet zelo mnogo smisla za napredek v vsakem pogledu. Izguba svobode je bila istovetna z materialnim in kulturnim propadom. Gospodar - tujec je povsod gledal, da je tiščal k tlom svojega roba. Ce na primer vidimo v Bosni, Dalmaciji in drugod še veliko kulturno zaostalost, vemo, da je njen vzrok v stoletnem robovanju našega kmeta. Po svetovni vojni se je pa pojav la tudi materialna beda našega seljaka m s tem vsega naroda. Celo nekatera večja mesta nimajo vodovodov, a skrbeti je treba, da dobi vsako selišče svoj vodovod in zdravo pitno vodo. Kjer je dosti zdrave vode, bo takoj izginila nesnaga v obliki mrčesa, endemičnih garij itd., prav tako pa ni težka naloga, da ustvarimo našemu kmetu arhitektonsko, tehnično m higiensko brezhibno domovanje. Vsa težava obstoji v tem, da do danes nismo znali našemu kmetu za-sigurati materialnega blagostanja. Smernica naše zakonodaje bi morala biti obogatitev kmeta in ustvaritev pogojev za n jegovo material no bi agostan je. Iz tega jasno sledi potreba po novi zakonodaji v prid kmeta in sicer ne samo po taki, ki ga ščiti na dedni zemlji, nego tudi po taki, ki bi ga čim preje dvignila in stalno dvigala iz bede. Smatram, da je dandanes poklican vsak inteligent, da o tem premišljuje in predlaga primerne nasvete. Izhod se mora najti in se bo brez dvoma tudi našel! Ce malo pogledamo okrog sebe, vidimo, da rodi naša domov;na obilico najraz-novrstnejših produktov: raste les, pšenica, koruza in vse drugo zrnje, prospeva živina in drobnica, perutnina, ribe v rekah, jezerih in morjih prospeva razno sadje — in vendar je naš seljak ubožen, da komaj živi. Izgleda, da manjka dobre organizacije. Brez dvoma bi se dab nekateri produkti dvigniti kvalitativno, da bi bili sposobni za svetovno konkurenco, drugi pa spet kvalitativno in obenem kvantitativno, tako da bi jfh ne bilo treba uvažati. Nas \Hnogradnik spada med najubož-nejše dele naroda. Cesto ne more prodati vina aH pa ga mora prodati za ceno, ki mu z njo ni pomagano. Dvigniti je treba kvaliteto vina s tem, da bodo gojili samo najfinejše vrste trt ha samo v najboljših legah. Slabe lege naj se po načrtu izpre-mene v sadovnjake. Kletarjenje naj bi vinogradniki opravljali skupno, predvsem zato, da bo pravilno. Takisto naj bi vino prodajali skupno. pri tem pa poizkušali tudi izvažati. Mislimo, da je to težko izvedljivo, vendar je pa vse to mogoče doseči s peti let k o s pomočjo uredbe vinorej-skih zadrug. Marsikdo bo ugovarjal, da smo že imeli zadrugo, pa je propadla. Zato mora misliti na to zakon odaj ec. saj za vse to ne rabimo drugega, kakor kratek zakon z enim samim členom: vsak točilec vina »e mor* izkazati, da je dobavit najmanje polovico vse zaloge od vinorejske zadruge. Vse drugo bi šlo samo in prav hitro! higienski interes države obstoji tudi v tem. da bi se s tako zakonodajo na mah uničil alkoholizem na selu. Vlnogradnik-zadruž-nik bi namreč vse grozdje moral oddati zadrugi in bi doma ne ime! niti slabega vina. Zato pa bi imel denar, da si popravi domačijo. Nadalje potrebujemo nov zakon za pospeševanje sadjerefe. Le ponekod v naši državi pridelujemo vzorno sadje, večina pndeflca pa je manj vredna. In vendar ni higienika, ki ne bi stalno priporočal uživanji sadja, za deco pa je sadje sploh neobhodno potrebno. Za sadjerejo velja, da je treba dvigniti kakovost in količino, tako da bi bilo naše sadje sposobno za svetovno konkurenco, doma bi bilo pa zelo poceni m na ta način pristopno vsem slojem, da bi se dvignil tudi konzum. Dandanes imamo n* trgu po večini sadje slabe kvalitete in primeroma drago. Ce pogledaj spomlad' v Izložbena okna fine jim delikatesnih trgovin, vidiš krasna jabolka — iz Kalifornije. Dokaz, da je sadjereja pri nas ▼ povojih. Imamo pa obilico prvovrstnih leg za sadjerejo. Tudi ta bi potrebovali predvsem zadružne organizacije* Kakor ie rečeno, moramo slabe vinorejske lege i zp remeni ti v sadovnjake. Zadrugar bi dobil že cepljeno drevo, dobil bi vaa sredstva sa zatiranje Škodljivcev in tudi pridelek bi mu prodajala zadrug«, da bi seljak dobil denar na roko. Sedaj pridela slabo vino, ki ga mora slednjič popiti sam, v bodoče bi pa goji! najplemenitejše sadje na istem svetu. Gojil bi po načrtu tu hruške in breskve, tam spet zimska jabolka in tudi lešnike itd vse pa le v najboljši kakovosti, sposobno za izvoz. Po zakonu bi se pri vsakem obedu v hotelih nudilo gostom sadje. Vse to bo tem lažje vpeljati, ker ?e misel o sadjerej! dandanes med narodom že popularna K tem izvajanjem govornika pripominjamo v izpodudo drugim faktorjem: Idejo o obligatnem serviranju sadja po mestih in letoviščih ie sprožila že ljubljanska podružnica Sadiarskega 'n vrtnarskega društva in je bila tudi soglasno sprejeta resolucija o tem na občnem zboru SVD. Ljubljanska podružnica SVD skliče o tem vprašanju v kratkem veliko anketo vseh faktorjev, zlasti pa onih. ki od njih zavisi, kako naj pomnožimo konzum sadja. Se mnogo prej je pa idejo o oblgatnem serviranju sadja sprožil naš list. Ideja je tudi že tako popularna — It2r nam" posebno dokazuje zavzemanje zdravnikov, da lahko upamo na njeno realizacijo vsaj v našem mestu in naši banovini, seveda s pomočjo mestne občine in banske uprave. Tudi ovčjereja je pri nas precej razširjena, a volna je slabe kavovosti Tudi kakovost volne bi primeroma lahko dvignili, težko bi pa tudi ne bilo podesetoriti količino, to je množ:no volne Na$a domovina je močno gorata, sore pa so obraščene z lesom, ki je v višinah večkrat brez vrednosti in se uporablja za oglje, ki tudi nima nikake cene Ves ta drugače nekoristen svet bi brez večjih težav izpremenili v pašnike z najfinejšo planinsko krmo in tako uporabljali za ovčjerejo. Vse to bi se pa tudi najuspešnejše doseglo s pomočjo zadrug. Zadruga bi prav hitro odpomo- gla vsem: učila bi kmeta umne ovčjereje. dajala mu plemen jake in navodila za pravilne staje, za obdelovanje travnikov, končno bi pa odkupila tudi vso volno. To bi prodajala, v skrajnem prmeru pa bi sama ustanovil« lastne tovarne zrn sukno in druge volnene produkte. Vsak prebivalec bi bil lahko poceni in dobro oblečen, pa najsi nosi narodno nošo tli moderno obleko. Razen tega bi v obilici pridelovali najfinejši ovčji sir, ki je izvrstna hrana in tudi primeren za izvoz. Pri naa torej manjka predvsem organ -zaci je, in zato bi bilo najbolje, če se osnuje ministrstvo produktivnih zadrug, ki bi poizkušalo posnemati Rusijo z načrtnim gospodarstvom, da bi n. pr. uvedlo petiletko obenem za vino, sadje in ovčjerejo kot začetek. Za to so seveda potrebne investicije Naš seljak pojde rad v zadrugo, toda zadruga potrebuje dobrega vodstva. Ali nimamo na tisoče brezposelne inteligence? Danes inteligenca ne dobi službe niti zaslužka in obupuje, namesto da bi država racionalno izkoriščala veliko ugodnost mnoštva inteligence. Učitelj je šel za dimnikarja, jurist za šoferja itd. To je neracionalno! Najsi je inteligent te ali one stroke, se bo lahko udejstvoval pri načrtu petiletke kot zadružni funkcionar. Plačo bi mu zagotovili kakor državnim uradnikom z zagotovljenim napredovanjem in penzijo. Sposobnosti ima dovolj, ker pri načrtnem gospodarstvu ni eksperimentov, temveč se dela točno po določeni liniji in uslužbencu bo treba le točnosti in ljubezni do stvari da se s časom iz njega razvije strokovnjak. Kdo bo pa vse to plačal? Zadruga. Tega seveda zadruga ne bo zmogla takoj, kdo torej dotlej? Seveda država, ki bi zadružnemu uslužbencu jamčila stalnost in napredovanje. Ali ne bo vsak učitelj postal raje zadružni funkcionar z dobro plačo nego dimnikar? Z vnemo se bo lotil stvari, ki mu bo dala dobro in sigurno eksistenco. Ker smo — zaenkrat žal samo v teoriji — zagotovili našemu kmetu blagostanje, mu bo prav lahko zgraditi domovanje, ki bo ustrezalo prav vsem tudi najstrožj m higijenskim zahtevam. O tem pa prihodnjič. I* O R T Južna Ljubljana o t var j a novo športno igrišče V Koleziji otvori SK Jandran jutri s prvenstveno tekmo s SK Marsom lastno igrišče Ljubljana, 22. septembra. Sport ni več privilegij posameznih stanov ali razredov Po vsem svetu je prodrl med najširše plasti naroda, tako da danes tudi v Ljubljani lahko trdimo, da je postal vsesplošna narodna ia-st m potreba. To dokazuje zlasti dejstvo, da se je vkljub težkim gospodarskim stiskam obdržal na višini in se še vedno razišrja. Med starejšimi ljudmi je sicer še dovolj nerazumevanja in prezira, da celo sovraštvo za današnje športno udejstvovanje mladine, vendar bo prišel čas, ko bodo tudi naše starine morale razumeti Čas in svojo mladino. Današnja mladina je opustila stare navade solzave romantične tradicije in se posveča v svojem prostem času telesni vzgoji, športnem tekmovanju, odtujuje se od namišljenih idealov .odtujuje se pa tudi alkoholizmu in drugim razvadam. V plemenitem športnem tekmovanju se pripravlja nov, zdrav, značaj en človek, ki bo tudi v življenjski borbi usmerjal svoje energije za napredkom v tekmovanju za delom. To so uvidele vse države sveta, ki sport podpirajo, razumevanje pa je našel med najširšimi plastmi naroda, ki obiskuje in podpira to mlado zdravo in koristno športno gibanje. Je to nov čas, ki zamenjuje popoldanske ljudske veselice za športne prireditve. Čas, ki ima v sebi mnogo velikih dobrin, katerih pa stare generacije nočejo ali ne morejo razumeti. V Ljubljani je kazala pot k sportu agilna ^Ilirija«, za njo so se porajali razni klubi, ki pa niso imeli dovolj sile in vztrajnosti in zopet izginjali. Treba je mnogo žrtev, samozataje van ja, razumevanja, volje in sredstev, vzdržati klub in ga voditi k resničnemu športnemu udejstvovanju in uspehom. Po vojni šele je začel večji in pomembnejši razmah na športnem polju. Poleg Ilirije smo dobili Primorje, ki oba skupaj zastopata danes slovenski sport doma tn na tujem. Počasi se je začela buditi periferija mesta. Delavstvo, obrtna mladina, kmetski sinovi naše periferije, se zbirajo danes v športnih klubih. To je nedvomno velik napredek, železničarji so zgradili svoje igrišče za SK Hermes, na Viču je SK Reka in v Mostah SK Slovan letos o tvoril svoje igrišče. V južnem delu naše Ljubljane, za dvorski, šentjakobski, trnovsko-krakovski okraj deluje že 15 leto marljivi SK Jadran, ki se je kljub večni borbi za obstanek obdržal in dosegaj tudi na športnem polju lepe in zavidljive rezultate, tako v nogometu kakor v lahkoatletiki Pomanjkanje lastnega igrišča, ki je pogoj vseh uspehov, je bilo pa zelo občutno. Potreba in žilavost ter dobra volja so pa premagali tudi te težkoče in tako si je Jadran letos zgradil moderno športno igrišče. Za Hribarjevim gajem je mestna občina klubu odstopila primeren prostor. Bila je to velika gmajna z ogromnimi kotanjami in klub je bil pred težko nalogo, ustvariti iz vsega prostora primerno športno igrišče. Pa so mladi in stari ter številni prijatelji kluba zagrabili za lopate in krampe. Trnovčani in Krakovčani so posodili konje in kdor je na kakršenkoli način mogel, je rad pomagal. V kratkem je bilo zgrajeno lepo igrišče, ki bo do končne dogotovitve v okraju v okras, Jadranu pa v ponos, Iigrišce je ogradil tesarski mojster g. Steiner. Prostor leži med Gunduličevo ulico in Gradaščico. Nogometno igrišče je 102 m dolgo in 61 široko in ga bodo že zdaj posejali s travo. Obenem že urejajo prostor za lahkoatletiko, pozneje pa bodo zgradili tudi tribuno za gledalce. Klub si je pridobil za trenerje svojega moštva bivšega primorjaškega igrača Adolfa E rmana in nogometna sekcija že prav lepo napreduje. Stari Jadranaši se vračajo, pristopilo je mnogo novih moči, zlasti mladine. Klub ima tudi lepe načrte za bodočnost, skrbeti pa hoče tudi za umstveno moralno vzgojo članstva s primernimi predavanji, ureditvijo knjižnice itd. želeli bi, da bi na-5el mnogo dobrotnikov in članov, ki bi podpirali njegovo delo. Igrišče bo otvorjeno jutri ob 16., ko odigra Jadran svojo prvenstveno tekmo s SK Marsom, močnim klubom iz poljanskega okraja, V pred tekmi nastopita rezervi obeh klubov ob 14.30. Vstopnina je zelo nizka in vabi SK Jadran k čim večji udeležbi. Tako se SK Jadran temeljito pripravlja, da čim dostojneje proslavi 15-letnico svojega obstoja, ki bo prihodnje leto. Na tej poti mu želimo tudi mi mnogo uspehov! SK Sora : SK Korotan 2:1 (2:1. 1:1, 0:1) V Kranju teško pričakovana pokatna tekma £»e je k on čada e presenetljivim rezultatom 2:1 za Sovo. Gorenjski prvak SK Korotan je do temelja odpovedal m eo bili vsi deli moštva globoko pod običajno formo. Podcenjevanje nasprotnika rn zanemarjanje treningov se ie zopet kruto maščevalo. V splošnem isra obeh enajstoric ni zadovoljila, ker se Je preveč nabijalo tja v en dan in nrrak) brez vsakega sistema. V tem sta si bili eaaJEtoriei enakovredni. Domačini ee niso znašli vseh 1C0 miir.it m 80 čisto izgubljeno beeali po igrišču. Med kriteko in napadamo vrsto ni bilo nikakega sodelovanja. Napad sam pa je tudi takoj izgubil vsako žogo, ker se ni pravočasno oddajalo, ne iskalo praznih mest in ni igralo na prodore. V startu eo bili vsi slabši od nasprotnikov. Ni se startalo na žogo teinveč na moža kar je zopet ladi številnih foulov domačinom samo Škodovalo. Napad si je pred jzolom s svojo brezglavostjo vse pokvaril. Enajstorico S K Sore sestavljajo vojaki I. planinskega polka iz Škofje Loke. Igrajo zeko enostaven nogomet brez posebne tehnike. So pa ti planinci žilavi borci in israjo z neizmerno požrtvovalnostjo ter srcem ter kljub "jspehu ali neuspehu do zadnje minute ne popušča to. Tsrrajo zelo farr i" eo tudi kot celota napravili dober utie. Radi teh vrlin, ki jih diči k) so zmaso popolnoma zaslužili. Pričetek igTe te bil zelo hiter in živahen ter eo gostie takoj pričeli z c**trhni napadi. Korotan se samo obupno brani. Branilca pošiljata vse žoge v aut mesto v polje svojem j napadu. Sele v 10. minuti uspe Koro-tarra pobeg™ ti v nasprotno polovico in v 12. minuti lepo centrirati žogo in i© še lepše poslati v nasprotnikovo mrežo. To je bila edino lepa poteza rn smiselno zasnovan prodor tega dneva. Potem se te pa do konc* ijrralo samo enostransko brez veake kombinacije in povezanosti. Korotan je bil od časa do časa še v rahli terenski premoči, vendar si je radi brezplavosti m deloma tudi smole vse pokvaril. prom polovica krre je zopet pripadala Sori, ki je mnogokrat opa«y> oblegala Korotanovo svetišče. Imela pa je izrazito smolo in ker njen napad tudi nima strelcev ni mogla uspeti. V 38. minuti prinese proti Korptairj diktirani prosti strel Sori izenačenje radi nepazljivosti in nesigurnosti Čenje z vsemi eihtmi, ki pa mu jih že po par minutah zmanjka. Podaljška dvakrat po 15 minut Korotan, ki je v zelo slabi kondiciii, ni mogel vzdržati in je podlegel vrlim planincem, ki so bili požrtvovamejsi, vztrajneiSi in hladno-krvnetsi ter tudi mnogo boljši v startu in pokrivanju. Rekordno število pjblike do 600. od katerih je bila velika večina na strani planincev, -fe njihovo zmago navdušeno pozdravila. V finalni tekmi ta pokal LNP bo Sora trčila na nekoliko bolj žilavega in borbenega nasprotnika jeseniško Bratstvo. C© pa bodo planfncoi rudi v bodoče borili s toliko požrtvovalnostjo in srcem, sta jim zmaga in pokal zas i gurana. Kakor rečeno te domači Korotan razočaral na celi črti. Podcenjevanje nasprotnika, neposečanje treningov in poman vkanie samozavesti 00 krivi poraza. To je prav dobra lekcija za prvenstvo, ki prične že to nedeljo. Treba, bo prav resno in trdo prijeti za delo, da se doseže pozitiven rezultat proti SK Sora in SK Bratstvo, ki bosta že prihodnji dve nedelji nastopila v Kranj«, da odvzameta Korotanu Se naslov prvaka Gorenjske- Tekmovanje zasavskih nogometnih klubov Litija, 22. septembra. Jutri se prične prvenstveno tekmovanje nogometnih klubov v zagorski skurl-ni, kamor spada tudi SK Litija. Letos so prazmovaM član: naSe-ga kluba 51etnico o»t>->toja in organiziranega dela. Pokazali so prav vidne uspehe svojega smotrenega dela. Zelo časfeno pa so se odrezali zadnjo nedeljo, ko so nastopili člani naše enaj-storice proti SK Zagorje, ki je bil ta dan gost na našem igrišču v Sva r cevi bost. SK Litija je imel zelo srečen dan. V prvem polčasu so bffi naši Igralci popolni zmagovalci, sai je izpadel rezultat v njihovo korist s 3:0. Gostje so dosegli šele v drugem polčasu časten gol, SK Litija pa je zabil v nasprotnikova vrata tudi v drugem polčasu 3 gole. Končni rezultat s 7:1 za Litijo je prinesel našemu kraju lepo zmago. Občinstvo je naše zmagovalce prisrčno pozdravUjalo. Tekmo je sodil zadovoljivo naš domačin g. B&zenšeJc. V nedeljski tekmi je prestal svoj vratarski krst novi gohnan našega SK g. Prejnk, ki se je prav dobro :zkazai kot čuvar domačega svetišča. Za jutrišnjo tekmo vlada po krasni nedeljski zmagi splošno zanimanje. Ime-h bomo spet goste iz Zagorja. Na igrišču v Švarcevi hosti si bosta stopila nasproti SK Svoboda iz Zagorja in naš: domači fantje. Pričakujemo od naše enaistorJce, da se bo dobro držala in uspešno zastopala barve našega U uha. Tekma se prične ob 15. in jo bo sodil g. Deržaj iz Ljubljane. Vabimo našo športno ja-vnost, da podpre naše igralce v borbi za prvenstvo v litijsko-zagorski skupini. ZVOĆN1 KJDVO »SOKOLSKI DOM« V SISKI. — Telefon 33-87 Popularni komik Eddie Cantor v veseloigri KRALJ ARENE Smeh! Senzacije! Plesi v vodi! Smeh! V borbi z biki nastopa znani ameriški bikoborec Franklin. Predstave: v soboto ob 7. in 9., v nedeljo ob 3., 5., ?. in 9., v ponedeljek ob 7. in 9. uri zvečer V dopolnilo nov Paramountov zvočni tednik in barvana Silv Simfonija. I»ride! SIN INDIJE Pride! Žrtev dela Jesenice, 21. septembra. Pred dnevi smo poročali, da se je v nedeljo dopoldne pripetila v železarni KID na Javorniku težka nesreča Varilec Martin Valentar je pr! vlaganju železa v ža-rečo globoko peč po naključju padel na ploščad premikajočih se železnih vratic tako nesrečno, da je na razbeljeni ploščadi obležal in se do kosti obžgal po gornjem delu telesa, obrazu in rokah. Prepeljan je bil v bolnico bratovske skladnice na Ja-vornik in so tukajšnji zdravniki storili vse, da bi mu rešili življenje, a je nesrečnež po štirih dneh strašnega trpljenja umrl. Valentar je delal v tovarni KID polnih 28 let. Preživljati je moral 9 otrok, od katerih so trije še nepreskrbljeni. Bil je izredno marljiv delavec, dober soprog in oče. njegovo življenje je bil en sam dolg nepretrgan delavnik, ki ga je zaključila prezgodnja mučeniška smrt. Vsa okolica sočustvuje z nesrečno družino, ki je na tako tragičen način izgubila rednika. Bodi ubogemu trpinu ohranjen blag spomin, težko prizadetim preostalim naše iskreno sožalje. Naš« Gledališče Opera Začetek ob 30. uri. Sobota. 22.: Tosca. Gostuje gdčna Vera Majdičeva. Zaključna predstava tedna Rdečega križa. Izven. Znižane cene. Nedelja, 23.: Traviata. Izven. Znižane cene. Ponedeljek. 24.: zaprto. Četrtek. 27.: Hovanščina. Premiera. Otvoritev sezone 1934-35. ★ Opozarjamo na nocojšnjo Tosco v ljubljanski operi. Naslovno vlogo poje ga. Vera Majdičeva. slikarja Cavaradossija g. Franzl, barona Scarpio g. Robert Primožič, ki delo tudi režira. Pri pultu je kapelnik dr. Švara. Z ozirom na odlično zasedbo m na priljubljenost Puccinijeve opere, prav posebno pa se zato, ker zaključuje nocojšnja predstava oficijelni teden Rdečega križa, vabimo k obilni udeležbi. Predstava je izven, cene znižane, operne. Verdijeva Traviata spada med najpri-ljubljenejše pa tudi najuspelejše operne predstave poslednjih sezon. Odlična zasedba daje predstavi še poseben sijaj. V glavnih vlogah nastopijo ga. Gjungjenac, gg. Gostič, Janko, Marjan Rus in Tone Petrovčič kot gost. Opero dirigira kapelnik Stritof, režija je Kreftova Veljajo znižane operne cene od 30 Din navzdol. Predstava je v nedeljo 23. t. m. ob 20. uri. zvečer. Modest Musorgski: Hovanščina. Slavni ruski car Peter Veliki je bil slovit reformator vsega življenja in delovanja v Rusiji pred več kot 200 leti. Vsled reform, ki jih je uveljavljal v svoji državi, je naletel na velik odpor. Nastale so krute borbe med bojarji zapadnjaškimi novo stro-jarji in Staroverci — Razkolniki. Hovan-ska kneza, oče Ivan in mm Andrej sta ple-tla zaroto proti carju Petru, katero je odkril bojar Saploviti. Car Peter se je brezobzirno maščeval in staega Hovanskega so zavratno umorili W zarotniki, ki so pripadali večinoma Hovanskega strelcem, so bili obsojeni na smrt. polee tega pa je car Peter otvoril neusmiljeno preganjanje vseh Starovercev. Ti se odločijo, da raje umrje jo za načela in vero svojih očetov ter se v gozdu blizu Moskve pred starim samostanom jami sežpcjo na grmadi. To je kratka vsebina znamenite ruske opere. Prva vprizoritev Hovanščine na sioven akem odru bo v četrtek dne 27. t. m pod vodstvom ravnatelja Polica n v režiji g. Cirila Debev&a S Hovanšč^no se otvor' nova sezona 1934-35 Prva predstava nove dramske sezone bo Rostandova igra Orlic v režiji prof Osipa Šesta Prva slovenska vprizoritev tega dela bo v soboto dne 2->. t. m. kot iz ven predstava v ljubljanski drami. Druga letošnja premiera bo >.e v nedeljo 30 t. m in sicer Gugalnca, ki jo je spisala Olga Scheinpflugova. Prve dni meseca oktobri se vprizori Achard-ova komedija M|flo — Dekle z iMontparnasa in Cankarjevi Hlapci. Vse te premiere bodo tekom prvega tedna nove sezone 1034—35 Priglas k abonmaju za sezono 1934-AS je še vedno mogoč. Sprejemajo se abonenti za red A, B in C. Cene abonmaja so zelo ugodne in se plačujejo v desetih zaporednih mesečn h obrokih. KOLEDAR Danes: Sobota, 22. septerrtSra, katotV čani: Mavrici j. Jutri: Nedelja, 23. septembra, katoličani: Tekla. DANAŠNJE PRIREDITVE Kmo Matica: Zbogom, lepi dnevi (Bri-gitu Helm). Kmo Ideal: škandal v Budimpešti (Frančiška Ga al). Kino Dvor: Potujoči ptemno (Stamlv in 04*o). ZKD: F. P. 1 ne odgotvarip, 06 M. v kinu Matci. Kino Šiška: KrafJ areneL I .IREDITVE V NEDELJO Kino Matica: Zbogom, lepi doevi (Bri-*ita Hehn). Kino Ideal: Skandal v Budimpešti (Frančiška Gaal). Kino Dvor: Potujoč: pianino (Stanry in OHio). ZKD: F. P. 1 ne odgovarja, ob M. dop. s kinu Me tiči. Kuio Šiška: Kralj arene. Zmajev ste« skavtov: Redna tema skupščina ob 10. d op. v dvorani OUZD Hašk : IHrtia: Prijatenska nogometna tekma ob 16. na Stadionu. DEŽURNE LEKARNE Danes m Jutri: Mr. Kurait, G osno sve t->'k& cesta 10; Sušnik, Marijin trg 5. O revščini smo se naveličali govoriti in pisati, ker smo povedali o nji že vse, kar se sme povedati. Sicer pa revežu ni prav nič pomagano, če obešamo njegovo trdo življenje na veliki zvon. Le tu pa tam še slišimo o samomorilcih, ki jih je pognal.i beda v smrt. In tako naravno se nam zdi to, da zavijemo v najbližjo krčmo na polič vina, kakor da se nas nič ne tičejo pod te žo krivičnosti omagujoči trpini, izobčeni in obsojeni na prostovoljno smrt. Belo barvo najlepše vidimo, če jo po stavimo k črni. Slon je še večji, kakor jc že, če mtt sedi na hrbtu muha. Nekje na Gorenjskem preživlja počitnice bogata £<> spa iz Beograda. Prav tako lahko bi bVa tudi iz Zagreba. Ljubljane, Splita, Saraje va ali Niša. Kraj ne igra nobene vloge. Glavno so ljudje, igralci na odru našega prečudnega življenja. Je pa prav in v redu. da je iz Beograda. Bogata gospa na počitnicah ima s seboj psa čiste rase in ker g i ima zeio rada, gre tudi njena skrb zanj tako daleč, da dobiva posebno hrano. Gospa mu plačuje za hrano 35 dinarje\> dnevno. Za ta denar bi lahko imela dobro hrann dva delavca ali studenta, s tem denarjem bi se lahko skromno preživljali trije brc poselni alt trije lačni otročiči ubogih trbo veljkih rudarjev. Toda rekli smo že, da gre naša kultura v živalsko smer. Zato se ne smemo čuditi, da dobi pes za hrano dvakrat toliko, kakor dela\>ec. in trikrat toliko, kakor brezposelni ali rudarjev otrok. Čuditi se ne smemo, pač pa lahko to zabeležimo poznim rodovom v posnemanje. SOKOL — Prosvetna konferenca na Taboru. Ljubljansko prosvetno okrožje, ki mu načel ju^e znani prosvetni delavec Dr. Rcii Marinčič % Viča, sklicuje jutri v nedeljo 23. t. m. ob 9. dopoldne v žnpni pisarni na Taboru konferenco društvenih proevetar jev ljubljanskega prosvetnega okrožja. — Namen konference je, da se vsi drcšrtvcjii ln četni proevetarji temeljito seznanijo & smernicami za bodočo jesensko in zimsko sezono. Ker ae bodo na konferenc! r>b'-a\ navale važne zadeve za čim nspesnejM prosvetno delovanje med n&šimi edtnica-mi, je udeležba za vse društvene in četn. proevetar je strogo obvezna. V slnčaju upravičenega zadržka br. prosvetarja Daj se ndele&i konference njegov namestnik ali kdo drugI iz društvenega prosvetnega odbora. Vsi bratje proevetarji naj po možnosti pripravijo kratke referate o drest-ve nem prosvetnem delu. Zdravo! — Sokol VIČ ponovno va/bl vse brate !n sestre na društveni ptknlk, ki bo jutri v slučaju lerpega vremena v »Vrhovikem borStu«. Za vsestransko postrežbo je poskrbljeno Skupen odhod bo ob 11. hzpred Sokolskega doma. Na ptknlk pa je vabljeno tudi Sokolu naklonjeno občinstvo. Zdravo! Iz Kranja — Gledališki oder Narodne čitalnice v Kranju poziva vse cenjene dame tri gospode ki imajo veselje do odra, ia se blagovolijo do Ž*> t. m. pismeno prijaviti r navedbo polnega naslova na Narodno čitalnico v Kranju ali osebno pri tajnikn Lr&slču Franju v evrho sodelovanja na gledališkem odru. Potem naj pove. A: Poglej tole dražestno blondinko, kako krasne oči ima. Me je že očarala. Kaj misliš ali bom imel uspeh pri nji? B: V takih primerih je težko biti prorok. Prosim te pa. da mi potem pove«, ce bi imel uspeh. — Zakaj se pa tako zanimaš za to' — Ker sem njen mož. Velika tombola v Kranju Glavni dobitek, 62.000 Din vreden avtomobil; je zadela tovarniška delavka Francka JoSt iz Nakla Kranj. 21. septembra. Velika gasilska tombola je privabila v nedeljo v Kranj ljudi iz vse naše banovine. Prišli so celo iz Gornje Radgone in Zagreba. Prireditev je privabila nad 9000 i i ud:. Glavni dobitek — avtomobil je pač tolika privlačnost da se vsakemu vzbudi želja, priti tako poceni do njega. Kranjska tombola je največja prireditev te vrste v državi. 2e svoj čas je slovela, ko je bil glavni dobitek še jarec ali kolo. Stari Kranjci se gotovo še spominjajo, kakšna je bila tombola takrat. Pod tombolskim odrom je meke tala ovca, takratni glavni dobitek. Toda sčasoma smo napredovali. Naenkrat so dan za prvi dobitek konja, končno pa avtomobil in več si ne moremo želsri. Tako smo prišli od kolesa preko konja do avtomobila, najmodernejšega prometnega sredstva. dekle, toda ko je videla, da so na tablici pokrite vse številke, je postala nervozna. Ko pa je še izvedela na tombolskem odru. da je zadela avtomobil, je postala čisto bleda in ni mogla spregovoriti besede od same nepopisne sreče. Avtomobil se aaha-ja sedaj v garaži Narodnega doma. Gasilska četa ga bo v imenu Joštove prodala. Francka bi najraje dobila denar, kaj hoče z .avtom°bilom? Zanimivo je bilo, da so mislile njene tovarišice delavke ko je prišla v ponedeljek v tovarno, da bo pustila službo, sedaj ko ima avto Toda njena želja je skromnejša. Vesela je bila sicer vseh Čestitk; v tovarni so jo poklicali v pisarno in ji čestitali in celo iz Beograda je dobila čestitke. Za denar pa, ki ga bo dobila za avtomobil, si bo zgradila lasten dom na domačem vrtu. Baje ima že fanta, lepše dote za poroko si ne more mislita. Deiavfca Francka Jostova s svojim avtomobilom, ki ga, je zadela na tomboli v Kranju- Foto Rovsek LetoSnJi glavni dobftek je bil avtomobil znamke Citroen, najmodernejše obKke. vreden 62.500 Dm. Poleg tega pa ne smemo prezrer., da so bili tudi drugi dobitki res imenitni; moderna spalnica, delo mizarskega podjetja Karla Ažmana. več dvo-koles. več sežnjev drv, servisi, deli opreme, aparati za gospodinje itd. Vsak • dobi tek je H1, vreden, da si ga bil vesel, ako st ga /iče'. Omertit: moramo tudi, ca dobe giavn? dobitke vedno le potrebni ljudi* ki jim n-bče -e sreče ne zavida. Ze p,vi".. pred ieti, je x&de' avtomobil pismonoša g. Ostanek, ki ;e z denarjem, ki ga je dobil za avtomobil, poplačal svojo dograjeno hišo. Tudi letos je bila sreča tako pravična. Vsekakor ima to svojo dobro stran. Tudi vsi oni, ki avtomobila niso zadeli, ^vojo , nevoljo irpremenijo v veselje in zadovoljstvo, da je glavni dobitek v potrebnih rokah. Res* je, da je bil glavni dobitek že sam velika reklama za prireditev. Brez dvoma pa je k temu pripomogla zelo veliko tudi vzorna organ: zaci ja prireditve, ki je že leta in leta v rokah načelnika kranjske ga-:vfske župe g. Ricija Mavrja. Brez tolike-qa troFree Press*, ki izhaja v Detroitu, je nasedel nrevejanki in ie priobčil obširne članke o njenem žrvijenjj. objavil je pa tudi eViko ljubljanskega opernega gledališča ter poročal med d mirim: xKončno sem dospela (namreč, Tavčarjeva) v svoje rojstno mesto Ljubljano. Ob mojem prihodu so bile razobesene zastale na vseh poslopjih, zvon H i so po vseh cerkvah, a na cestah so ljudje igrali na harmonike in vse prebivalstvo je klicalo: Živela! Oh, kako srečni so bili Ljubljančani, ko se je izgubljena ovca vrnila domov. Priredili so mi sijajen sprejem v gledališča, nato pa eo prihajale ženitne ponudbe. Eden najvišjih uradnikov v Ljubi ia ni ©e je celo telefonično ženil z menoj. Odbila sem vse ponudbe, ker se nisem hotela družiti z aristokrati. Jugoslavija je prav majhna država, toda njeni podaniki eovore tri različne »ezike m posledica tega ie. da so na cesti vedno pretepi in da vlada splošna zmešnjava. Skušala bom iz treh jezikov narediti enega samega in ko se bo narod med seboj razamel, bom napravila zvočni film. Saj imam na razpolago milijone, ki so mi jih tisoči ženinov hoteli odnesti, a se jim ni posrečilo.< List ie bil še pom takih čenč in prismo-darij, kar ie dokaz, kako Američani lahko in hitro nasedejo vsakemu pustolovcu- Upamo, da bodo Tavčarjevi v Ameriki končno pristrigli peroti. V naselbini Walsenburg, država Colo-rado. si je končal življenje 56 letni Ignac Tomatič. V Ameriki je živel 29 let. Za njim žara je žena.. Srčni kapi je podlegla v Indianapolisu Ana Batičeva. ki za njo žalujejo mati. štirje brati in dve sestri. — V Franklina, država Kaneas. e»o pokopali 52 letno Ano Železnikov© iz Lomna pri Krškem V Ameriki je bivala 20 let in je zapustila moža. sina in hčerko. — Prav tam je umrl tudi 64 letni Anton Poznajelšek. ki je bival v Ameriki 32 let. — V NewTorku je podlegla srčni kapi Marija Lenaroičeva, ki za njo žaluje mož. — Po daljši bolezni ie v Clevelandu preminul Pavel Vidmar, p. d. Gričarjev, star 49 let Pokojni je bil doma iz vasi Velike Liplje, odkoder re prišel v Ameriko pred 30 leti- Zapjstil je ženo in tri hčerke-— Rodbini Mirtičevi v Clevelandu ie umrla 24 letna hčerka Pavla. — V Newyorku je umrla Margareta Seršen. stara 51 let in doma iz Moravč, Zapustila je moža in štiri otroke. — 31. avgusta je preminula v cveta svoje mladosti, stara 24 let, Ivanka Klausova v Clevelandu. Pokojna \e bila rojena v Ameriki, njena mati pa je doma iz Gorice vasi pri Ribnici. Po hudem trplfenju je na Posledicah raka umrl v Calametu Pavel šp-*har. Pokojni je bil rojen na Vrhu pri Vinici, star je bil 63 let. Stanko Preskar, 11 letni sinček Franca Preskarja, se je 24. avgusta igral e sestrico v opuščeni peščeni jami. Nenadoma se je usula večia plast peska in ga zasula. Bil je takoi mrtev. Deklica se ie v zadnjem bipj rešila- še nikdar se niste toliko smejali in zabavali kot pri današnjem filmu POTUJOČI PIANINO kjer igrata glavni vlogi slavna komika STANLY in OLLIO Smeha in grohota in Se marsikaj koristnega več kot dovolj ZVOČNI KINO DVOR, telef. 27-30 Predstave danes ob 4., 7. in 9. uri ter jutri ob 3-, 5., 7. in 9. uri Najvišje priznanje Akademskemu pevskemu zbora Ljuljana, 22. septembra. Vsa javnost gotovo pozna naš najboljši slovenski in morda tudi jagosiovenski moški zbor atadermkov Aleksandrov« univerze v Ljuolani. Njegovi odbeni pevski koncerti, ki jih redno vsako leto prireja, so glasbeni dogodki, kakršnih naša koncertna kronika ne beleži. Akademski pevski zbor si je nadel težko in trudapolno delo: proučevati glasbeno folkloro odkrit- njene nepoznane zaklade m pokazati javnosti našo narodno pesem, kakršna živi med narodom. Zato je začel s pomočjo svojega pevovodje g. Franceta Marolta in drugih avtorjev zbirati med narodom tipične primere narodne pesmi, jih harmonizirati ter na smotrno sestavljenih koncertih predvajati javnosti. Poleg tega zbor vse te harmonizacije izdaja v lastni založbi. Vsako udejstvovanje potrebuje oporo: idealno, pa pred vsem moralno. Zato se je zbor obrnil na Nj. Veličanstvo kraljico Marijo z vljudno prošnjo, da bi Njeno Veličanstvo sprejelo nad zborom pokroviteljstvo in dalo na ta način svoje najvišje priznanje za njegovo kulturno-politično delo ter mu dalo možnost nadaljnjega udejstvovanja v smernicah, ki si jih je začrtal Njeno Veličanstvo, ki z zanimanjem zaleduje vsak pokret omladine, je s polnim razumevanjem in priznanjem blagovolilo sprejeti na znanje prošnjo naših akademikov in izvolilo po maršalatn dvora sporočiti Akademskemu pevskemu zboru, da sprejema trajno pokroviteljstvo nad njim. Globoko vzradoščeni nad razumevanjem Njenega Veličanstva za njihova razumevanja, so člani akademskega pevskega zbora sprejeli to vest. Odločeni so izkazati se vredne naklonjenosti Njenega Veličanstvva ter s še večjim navdušenjem nadaljevati svojo kulturno misijo. Paberki iz kamniške kronike Lovska sezona namesto J eto v istarske — Španski pusto' lovec — Teden Rdečega križa in drago Kamnik. 21. septembra Včasih so Kamničani zabavljali na dolgčas, danes pa »koro ne moremo trditi, da je v Kamniku kdaj dolgočasno. Senzacij je vedno dovolj, kadar na jih zmanjka, jih takoj zopet napravimo, v skrajni sili pa kar stare oblečemo v novo obleko. Letoviščarji so že odšli in z njimi je izginila iz trga tista živahna razgibanost, ki ie vladala vse poletje. V nadomestilo za letoviščanako pa imamo zdaj lovsko sezono, ki so jo pričeli lovci s slovesnim pohodom na dolgoušce- V zajčjem kraljestvu ie zavladalo veliko vznemirjenje in ko so na poljih v kamniški okolici padle prve žrtve lovskega blagra, se je junaški zajčji rod iadrno umaknil v bližnje gozdove pred silno premočjo kamni-ših lovcev. Da je letoviški Kamnik visoko cenjen in upoštevan tudi daleč preko meja nase domovine. na«9 je jveril tudi španski pustolovec, o katerem ie poročal »Slovenski Narod«. Trije Kamničani so prejeli pisma s poštnim žigom slavne Barcelone, v katerih neznani puetolovec milo prosi za denarno pomoč in obljublja 600.000 frankov nagrade za izkazano usluso. Naslovi jenei, ki so bib' že po »Narodu« opozorjeni na takšen način izvabljanja denarja, so pisma z vabliivo nagrado izročili oblasti. Teden Rdečega križa smo pričeli zelo slovesno v soboto zvečer s promenadnim koncertom mestne godbe, v nedeljo zjutraj pa so vsa kamniška društva in zastopniki vojaških in civilnih oblasti v dolgem sprevod j odkorakali z godbo na Čelu k maši za padle vojake svetovne vojne. Po maši se ie sprevod vrnil v gasilski dom. kjer je predsednik krajevnega odbora društva Rdečega križa g. dr. Fran Vidic prebral nekai odlomkov iz poslanice glavnega odbora in nato z lepim nagovorom o pomenu in ciljih Rdečega križa pozval vse udeležence, naj vsak po svoji moči pripomore, da bo teden Rdečega križa dosegel rudi v Kamniku velik uspeh. Kino Kamnik je med tednom predvaial dva filma v korist Rdeeeca križa, teden pa bo zaključila akademija, ki bo v soboto zvečer v dvorani narodne Čitalnice. Prvi del programa bo izpolnil naš salonski orkester, v dr.igern delu pa ie na sporedu Ipavčeva pa n tom in a in dvoje za to slavnost primernih igrokazov g. dr-Igorja Vidica- Prireditev bo prav zanimiva in zasluži poln obisk. Sezono občnih zborov bodo v nedeljo dopoldne otvorili naši agi In i skavti, ki razvijajo v Kamniku živahno delavnost. Kamniški Gamsov steg šteje 50 pripadnikov skavtske ideie, ki ob vsaki priliki z veliko uslužnostio nudiio svojo dragoceno pomoč našim društvom. Niihov stegovodia je Franc Ulčar. namestnik Lojze Ceh, starešina kamniške skavtske družine pa je Lojze Peterlin-Batog. Kamniški skavti so se po svojih zastopnikih udeležili letošnjega žup-nega tabora v Mariboru, ekspedicije Higi-jenskega zavod* rta Dolenjsko, tečaja v Gameljah, v poletju pa eo taborili ob Tunj-ščici. Vse napore tabornega življenja je kljub svojim 6*2 letom vztrajno prenašal tudi starešina Ratog. ki se ie med našimi čvrstimi skavti kar vidno pomladil. Kamniški meščani z velikimi simpatijami spremljajo delovanje naših skavtov m jih radi podpirajo v njihovem stremljenja, veliko naklonjenost pa jim izkazuje zlasti uprava smodnišnice, ki jim je dala na razpolago lepe prostore za udejetvovanje v duhu skavtskih idej. V teb prostorih bodo imeli naši 6kavti v nedeljo ob 10 dopoldne redno letno skupščino, h kateri vabiio tudi svoje podporne člane in prijatelje V torek, 25. t- m. ob 19- bo francoski krožek po počitniškem odmora pričel z rednimi sestannki. Letos bodo trije tečaii m sicer oba lanska m začetniSki tečaj. Ref-lektanti za ta tečaj naj se prijaviio pri tajnici ge. Barici Ruso vi ali pa v pisarni g. dr. Žvoklja. K prvemu sestanku dne 25. t. m. naj pridejo vsi člani, da se dogovorijo o razvrstitvi tečajev. D Haški počitniški tečaj, ki ga je organiziral krožek, ie prav lepo uspel. Udeleževalo se ga je 30 dijakov, poučeval pa je g. Lesawicky. Dijaki in starši so bili krožku zelo hvaležni za dragoceno pomoč pri počitniškem studiti. Smrt se je oglasila d vek rat v Kamniku, in sicer obakrat na Sutni. V nedeljo eo pokopali trgovko in posestnico gdč. Jerico šinkovčevo. ki je umrla po daljši bolezni v 61 lato starosti. Vse svoje nepremično premoženje, ki obsega eno največjih kamniških posesti, je zapustila za oskrbo revežev. V četrtek na so pokopali na Žalah gdč. Metko VidiČevo, pisarniško uradnico pri odvetnilrj o>. Žvoklja. Da bo kronika popolna in zaključena s kakim veselim dogodkom, moramo še omeniti, da ie v tem mesecu skočilo v zakonski jarem kar 5 kamniških parov. Zakonsko zvezo so sklenili kamniški zdravnik g. dr. France Pucelj in gdč- Mara K romar jeva iz ugledne družine gostilničarke pri >Boben-čku* v Ljubljani ge- K roma rje ve, kamniški učitelj g. Ciril Rakovec in gdč. Minka Vrhovnikova, hčerka ugledne gostilničarke na Sutni ge. Vrhovnikove, železničar Jože Vidmar iz Podgorja in gdč. Marija Sovin-škova iz Duplice, brivec Danilo Klobučar in gdč. Milka Kalingerjeva z Jezice ter gdč. Minka Fleretova, hčerka kamniškega vrtnarja s. Flereta in Franc Skaza, posestnik iz Šmartnega ob Paki. Uspehi Pretnarjevega letala Kranj, 20 septembra Lani smo obširno poročali o razstavi jadralnega letala, ki ga je razstavil v gimnazijski telovadnici 20 letni mizar Franc Pretnar. Fant je doma z Bleda, kjer se je izjčil za mizarja in čolnaria. Že kot otrok je imel veliko veselje z letečimi zmaji, njegov zmaj ie vedno letel najvišje. Ko je l. 1927 gledal letalski miting v Mariboru, je začel sam delati modele letal najrazličnejše vrste, z gumijastim peresom, z raketo, z motorjem na stisnjen zrak in bencin. Izdelal je tudi padalo s premerom 2 in pol metra. Ko je prišel v Kranj, je 1- 1931 začel graditi jadralno letalo, za katero ni upošteval samo tujih vzorcev, mnogo stvari je popolnoma izvirnih. Delal je letalo cel: dve leti in vse to s prihranki svoje plače, v prostem času po 10 urnem delu v mizarski delavnici. Vse lesene in kovinske dele do zadnjega vijaka je napravil sam. Letalo meri z razpetimi krili 10 m, je 5 in pol m dolgo in 2 m visoko. Strokovnjaki so njegovo delo z občudovanjem pohvalili. Po nasvetu tovarišev p dogotovljeno letalo razstavil temi v grmnazijeki telovadnici v Kranju, potem pa na velesejma v Ljjbijani. da je mogla najširša javnost občudovati njegovo rjoŽTTvovaino in primanja vredno delo. Tudi letos je prodal na veje-se-tmu 15 modelov različnih JetaL V znak primanja m pobude mu je darovala os redni a uprava Aerokljjba v Beogradu 25 kg Čelon4aka in 50 m* ptetoa a njegovo jadralno letalo. Ta dar ie bil vreden 2000 Din. Člani ljubljanskega Aero-kluba so letalo prevlekri s pJatnom in ga krstili po krstnem imenu njegovega zgradi-telia >France<. Pretnar je dal na ranpolago letalo ljubljanskem'j klubtu ki pa mu >e nudil kot protruehigo brezplačno vse pravice svojih članov in pa obisk tečaja na Blokah ki se je pričel letos 1. julija. Brez vsake najmaniSe nezgode je napravil s svojim letalom oba izpita, izmed katerih zahteva prvi da ostane pol min rte v zraku, drugi pa, da vztraja v zraku petkrat Pp eno minuto- Tečaja sta se udeležila tudi kranh ska akademika Bolan Talnflc m Boso Ja- ^Tečaj na Btokah bo ob koncu septembra končan. Pretnar bo dobil letalo v K rani- Ker je v Kraofj veliko zanimanje za letalski sport, bi bilo nujno potrebno, da se čimprej ustanovi v Kranju podružnica Aerokluba. Sedaj imamo izvežbenega pilota z lastnkn. odličnim letalom, kar je že veliko. Saj se že otroci igrajo na trgj s Pretnarjevimi letali, zato nai se zganejo tudi starejši in pokažejo, da imajo smisla za ta krasni sport. Pretoar ima več ponudb in bo sicer letalo prodal. Kranjčani ne smemo dovoli ti. da gre letalo, plod dveletnega dela požrtvovalnega in nadarjenega Pretnarja, kam drugam. Vera Majdičeva — Tosca Ljubljana. 22. s^tarahra. 2e smo se bali, da nam veliki svet vzame radi to taJen-c-rano pevko najih^p-še^a giasn, ko je pred dvema letoma od~ Sa z nase opere. Večkrat smo se spomi-njali na njo pri raznih predstavah, kaloo izvrstna bi rjfla oca v tej a Ji ooi viogm vendar smo pa vedno spet pomislili, da se bo z njo morda z$rodik> prav tako, kakor skoraj z vsemi našimi talent:, ki jnh je inozemstvo obstHo s prizanaoiem m joto ni bik) več nazaj- Mnogo je tam zanaj velikih naših umetnikov, a izgnMjena *o za nas, da se nas le komaj še spon-mrja-jVv Tudi Vera Majdičeva se je Sla izpopolnjevat v inozemstvo. lR53a se Jc pri naj-boijšrh gte-sbenA pedagogih in zriamenotii režiserjih, da se je vrnila s celo vrsto giarv-r>ih sopransfcfa v*og svetovne jrtasbene ft-tera ture. Tuda vel ke nspehe je dosegla-, zJasti pa pred silno kritično pmbđiko v Bad-rm pred vra*ti muzikalnega Dunaja. Mamljivi so baB uspehi in pomidbe, vendar se je vrnila in se nam d revi pokaže v čudoviti v4ogi Tosce«. ko bomo rmell prrHko občmtovafi vse odlike te Mfnpatičae domaČe oinelnfcoe. Iz Trbovelj — Uroptje**ea najdena. Zadnje 14 zavarovancev za 12L721. v primeri z ftmijem lanskega leta je pa poskoč;k> za 34*743- V primeri z Jurijem lanskega lefea kaže največja absohrt-nC porast zaporsfltve okrožni urad v Beogradu, ki sicer za 7441, OUZD v Lpoto-ajani za 4403, v Zasrrefao za 4378, v C*si-iekn za 3425. Večje nazadovanje zaposlitve kzka-zujeta okrožna urada v Skop-!vu za 1097 m v Dubrovnikn za 1084. Privatno društvena hofciiSka blagajna »Merkur« v Zagrebu i-zkatzuje na^adovarpje za 299. ostali dve jari vato' bokrrSki bk^gajni pa Jzđcaznjeta pora-s L FV>vprecna zarva revama mezda je znašata 22-27 Din in se e v primeri z lanskim letom znižaia za 80 par. Celokupna na varovalna mezda je znašala 309,001.000 Din, rani pa 300,000.000 crmarjev. V slučajih za^rtrupljenja povzročenega po zastrupljenju pokvarjenih jedil, kakor tudi po alkoholu, nikotinu, morfiju, opi-ju. kokainu je uporaba naravne »Franz Josefove« gretičlce bistven pripomoček. Zdravniška strokovna dela navajajo, da pri zastrupljenju s svincem staropreiz-kušena »Frani Jbaefovacc voda ne odpravi samo trdovratno zapeko, temveč, da učinkuje tuđi kot specifično protisred-stvo. »Frana Josefova*x grenclca se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. — Palača Rdečega križa v Zagreba, V Zagreb« zaAio v kradcem graditi krasno palačo Rdečega krila. Zgrajena bo v De-renčinovj oftci, ki sicer tatoo, da s« bo date. preurediti v botoca — Moslimani zahtevalo praznik v potok. Profesorji sarajevtske šerljatske gimnazije so posla* prosvetnemu ministru spomenico, v kateri prosijo naj tn se na gšnnazip praznoval petek namesto nedela. Nov domač izum. fcz Broda poročala, da je murofl Jos>"jp KHčtao žeJeznišbo rampo, ki se zapira sama, ko prispe viak bii-zn rtje- — Krasna revija »Na« vr*«^ tel jo v Za- greibu izdaja v lukstnsni opremi to r. naj-bodjBo, bogato fhieti i ratno vsebino »florti-kultimio drudtvo*, je tod! že pri nas precej snana, toer se pač sauna prrporoca z vedno večjimi ta bogatejšimi številkami. Meri se Ia&ko x najslovitejštmi inozemskimi strokovnhnl revijami, zato pa tudi žerimo, da bi se razširila tudi po našUh domovih in kavarnah V najnovejši števG- "fc3 opisuje P. r>eutech arnltelvtoiisfre elemente vrta, prekvan5e ali nimfeje. O »v-rtrFfh mestih« govori Vladimir Jovančevič, po-?elmo zanimiva je pa St. Plrn&ta razprava o vzgojnih domovih ln o pouku v prirodi, k^r spoznamo Sole v gozdovLh to druge lobne zavode ki tudi v Lju/bljani raspravljamo o njih. Hessleln Josip nae seznanja s carstvom rož ki sadnega drev. ja v BednarzovLh nasadih v Stari Kanjiži, ki pravkar slave oOletnioo. Poleg navodil za opravke na vrtu v septembru in oktobra je v listu se toliko zanimivega drobiža, da ga lahko v resnici najtopleje priporočilno, saj ta lirksu zna revija stane le SO r>in na leto to se naroča v Botaničnem vrtu v Zagrebu Štedljiva "r""^~> Lutz peč JTJGOL.UTZ, d. z o. z., Ljubljana 7, tel. 3252 — Za »Doto slepih«. Narodni poslanec, generalni tajntk ZTOI g. Ivan Mohorlč ln njegova soproga ga Alba »ta namestu venca na krsto g. Jurja Verovska v njero-vo počastitev poklonila 200 Drn društvu Dom slepih«. Kakor znano, je to društvo kupilo Strahlov grad v Stari Loki ori Skofji Loki za zavod za slepe, ki bo otvor-jen v najkrajšem času, da bodo slepci imeli v njem vso preskrbo ln dobfli tudi za nadaljnje preživljanje potretmo izobrazbe v ra-anih strokah. — Savezna Strelska družina v Kostanjevici na Krki je priredila v nedeljo 16. t. m. tekmo, katere se je udeleži1 o znatno število tekmovalcev in strelcev-netakmo-valcev. Tekmovalci so streljali iz poljudnega stava brez naslona. Rezultati tekme so sledeči: I. tarča »Kostanjevica«: 1 Trena Janko 89 odst.. 2. Kotar Jožef 79 odsL. 3. Likar Josip 79 odst n. tarča »DoJenj- tiko*: L Troha Janko 77 odst, 2. Kotar Ivan 76 odst, 3. Globevrrfk Ivan 75 odet. m. tarča ^tndena«: 1. Likar Josip »4 odstotkov 2. Kotar Jožef 80 odat-, 3. gutar Blaž 8 "odst. T««di ostali strelci so dobro streljali, vendar zaradi preobsežnosti navajamo od veafce serije samo prve tri. Deževno vreme je udeležbo na tekmi znatno omejilo. — Zahvala občinskega odbora Rderejra kriia na Jezici. Podpisani občinski odbor RK kraljevine Jucjoaiavrje na Jezici smatra xa svojo pnjietno dolžnost, da se najiskre-neie zahvali divizrjrftemu pesnera4n g. L Cukavcu, konrandantn dravske drviziiske oblasti v Lpnbljanu ki je blagovolil orrpo&lati k naši nedeljski spommeki proslavi tjkai-kn^h janakov-borcev za našo narodno osvo-bojenie in k akademija Rdeoeera križa g. sanitetnega, podpolkovnika dr. F. Debelaka kot svojega zastopnika, kar je zek> pov»di-snilo veličastnost obeh prireditev, obenem pa vzbjdDo v najširših rjudekih piasteh polno najlepših simpatij za našo junaško vojsko. Nadalje naša iskrena zahvala ere-skemu naeemiku g. J. Znidarsižu, ki se je tako ljjbeznivo odzval na naše povabilo to pofilal k naši prireditvi okrajnega priMa-va g. J. Lifkoviča- Topki zahvala domačemu g- župnike in g. županu, ^olrfjemu npra-viteljj g. I. Stupicu, gg. rezervnim častni-kom-domaiinom, g. komandiTJu orožnišlce postaje na Crnncah. gafrilskrm oetnm na Ježki, v StoBcah, na Črnučah in v Nadgo-rici. Cerkvenemu pevskemu zboru na Jezici m drugim. ter wem rrmogošteviV-nvm rmrodrrim nošam in končno prav vsem. kri so kakorkoli sodeloval* oziroma pripo-modi k slovesnosti »Dneva Rdečega križa na Jezici.< Prav posebna zahvata raz. fast-nfkni g. pTofeeorfj Ant. Modru, ki je daroval sv. mašo za naše junake, gospodu katehetu bivšemu vojnemu kuratj Pr. Bonacu, za tako rnogočno besedo pred spomenikom, iu podpresedniku dravskega benovin«kega odbora RK prosvetnemu inšpektorju g. J. Westr,i za slavnostni crovor r>r.i akademiji Rdečega križa. Hvala! Občinski odbor RK kraljevi ne Jugoslavije na Ježka. Ml OTROCI DOBRO VEMO, kako izvrstna je Mirim čokolada — osobito Mlekita, mlečna . . . Mama je rekla: Samo Mirta! Takoj k> spoamam, ker je Mirim kraljica čokolade — Iz »Službenega lista«. »StožbetH list kr. banske uprave dravske banovine« 5L 76 z dme 22. septembra objavlja uredbo o obročnem plačevanju kupnine iz pogodb o prodaji lesa ta državnih gozdov, piredp&6 dovolitve za promet-provoz. trvotz ki kxvoex kemičnih tvarfei. odločbo o prepovedi uvoza strelnih kapic, raprememahe r pravilniku o dokladl za terensko delo ueru3benoev ministrstva za finance, oddelka, za ka-ta-stre in dri. posestva, tapremembe v členu 7 pravilnika o ureditvi prometa z devizami in valutam:, imena raitiflkacijsklh instrumentov za dopolnilni sporazum k pogodbi o trgovini in pkivitvi med Jugoslavijo Id Italijo, ratifikacijo kooveocije o fiakalnem režimu tujih avtomobilskih vozil po Poljski, ratifikacijo mednarodne konvencije o pobijanja ponarejevanja *e- narjs. po Pol j« k: L, objave bcm«ke oporavi© o pobiranju občinskih trošarin v letu m rasne objave iz »Sluftbenih Novin*. — Za mrtve proglaieni. Okrožno sodišče v Mariboru je uvedlo postopanje, da se proglase za m rtv«: Jože PUfii, vimioar v GačaiLkn, Alojz La&ič, žel&r v PerŠetinoIh, Ivan Žitnik, posestnik v ivanjkovciJi, Ciril Zoreč, vtaičar na Kogu, Franc Loncaric m Janec L»omčarič, poljedelca pri Sv. Marjeti na Dravskem polju. Peter Za^radee, posestnik na Kogu. Jožef Horvat, posestnik v Mali Polani Mirko Petek, posestnik v Vodraccih, Janez Mikolam, posestnik v TMIind. Albin Vertič, pek v Podhlednikn, Ludvik Košič, trgovec v Spod. Krarpjab, Ferdinand Verbnjak, posestnik v Rado-alavcih, Štefan Veren, posestnik v Bodon-cih, Jožef Gasparic, posestnikov stn v Kobilju. Ivan Oepe hlapec pri Sv. Krftn nad Mariborom. Blaž Kameža, posestnikov sin pri Sv. Votfenku, Jožef Bencig, posestnik v Martjancih, Jožef Horvat, poljedelec v Dobrovniku, Jožef Topo lovec, posestnikov sin v Sftežu in Aleksander Vajda iz Sela. Vse pogrešajo že iz svetovne vojne. — Nov tolmač francoskega, italijanskega in nemškega jezika. Apelacijsko sodišče v Ljubljani je imenovalo odvetniškega pripravnika v Ljubljani dr. Leona Pretnarja -za stalno zapriseženega tolmača francoskega, italijanskega in nemškega jezika na sedežu okrožnega sodišča v Ljmbljani. — Nov grob. Danes dopoldne je umrl v Ljubljani tTgov*ec g. JosJp Pollak-Pokojni je brl v mestu splošno znan m prftHrrj^en. Poteg te^ko prizadetih svojcev zapušča mnogo prijateijev m znancev, ki ga bodo obranih v najlepšem spominu. Pogreb bo v ponedeljek ob 14-30 z Slomškove ofece 23. Bodi mu lahka zemlja, žaro-jnćrrn svojcem naše Iskreno sožalje! — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo megleno, deloma oblačno spremeo-Ifivo vreme. Včeraj je deževalo v Zagreba, Beogradu, Sarajeva in Spi itn. Včeraj >e znašala narvišja temperatura v Splita in Skopimi 22, v Ljubljani ZlA, v Zagreba, BeogTadu m Sarajevu 20, v Maribora 19. Davi je kazal barometer v LfribHa-ni 7f>4-8, teniperarara je anašaAa M. — T>ve nesreči. V bolnico so prepeljefi delavca Janeza Basarja, zaposlenega v tovarni »Jugobrum* v Kranju. Pri delu je vdihaval barv« m naetajo je zsastn»pljenje, b je pa lažjega značaja. — Tonček Samo torčan, 121ctrr posestnikov smček rz Ma4e Ltgojne, je doma naiel sarnokres in se tako neprevidno igral z njim, da se je sprožil. Krogla mu je obtičala v levem stegnu. Todi Tonček je moral v bolnico. — Z nogjo slika. V Vmfcovcih je raz-stavfjai te dni s#fkar Aleksander KleSn svo-ra de4a rn razstava je dosegla veffk ušpefi. Klein s£ka z desno nogo, ker je vojrri m-vaBd, poškodovani ima obe roki. Z nogo se je uči- strkati 7 let in zxte«j >e pravi mojster. — Zločin ljubosumnega kmeta. V vasi Stari grad b#zu Koprivnice je živel 4ft!etmi kmet Ivan Skurin s svojo 501 etno priležnico Mar'oo Britvic v težkih gmotnih rerzmerah. Mož je bil Irnbosumen in S pri.režnico sta se večkrat crepi.rada. Včeraj zjutraj je pa našel h+apec gospodinjo na postelji v mlak^ krvi. V po^terj je ležala okrvaviijena sekira, na steni je pa visel obešeni Sfcut.n. Pod njegovim truplom so nas>i posflovftno pismo, ki v nrjem Škaitrn pravi, da je ubil svoie prfležnico, ker ga je spravila v nesrečo. — Na nož se Je nabodel, v vasi Kl-afce pri Samoboru se je pripetiia včeraij težka nesreča. ICrletni Tomaškovic je obiral v očetovem vinogradu grozdje, pa mu ie ^podTSfTTjJo in nasadil se je na nož, ki se mn je zarirtfl v srce. da je bi! tak on mrtev. Samomor znanega z3>gr©b$kega šahista. ,rčeraj popoldne si je končal v Zagrebu žMfjenje znani šafrist Tomo Biter-sfci. Bil je rubenkulozen, nedavno mm ie pa inrrria mati, bar ga ie tako potrto, da ss je prereza! žSe na rokah in je izkrvavel. Kdor se misli nasmejati in zabavati naj ne pozabi na to, da Frančiška Gaal igra v filmu Škandal v Budimpešti ZVOČNI KINO IDEAL Predstave danes ob 4^ 7. ha 9l15 ari Jutri v nedeljo ob 3^ 5-, 7. tn 9JL5 uri Iz Ljubljane —Ij Pogreb Jurta Verovska m Vasilija Uljaniščeva. Ob veliki udeležbi prebi-^ai-srva vaeh slojev so včeraj pokopali uglednega vele trgovca g. Jnrje Verovska. Pred hišo žalosti so zapeLi pevci »Ljubljanskega Zvona« žaJostmfco :i prometnega stražmika, kot naj se v bodoče okoli prometnega otoka. Ker tramvajsko i-ostaja-li&fce ne bo na otoku, je tudi odpadla naprava asfaltnega, pločnika na njem. Danee dopoldne bo vozniki v ogromni veemi Že Upoštevali naeznačetno prometwto črto m redkimi pregrešnfkf je bilo največ ta- Hh, ki ao se zagledali v tlakarje, ki imajo posla na otokn. Voral T>romet na Marijinem trgu je sedaj urejen čim Vrlo a&fal- tirani še v*ri bodniki. bo treba TrreTtti -todi promet pežcev. ki preveč uporabljajo baš sredino trga. —Ij Volitve glavnega odbora za obdelovanje Barja. Mestno nače'stvo v Ljubljani opozarja intereesnte, da je razglas o volitvah v stavni odibor za obdelovanje Barja nabit na nradni deski mestnega na-čelatva- Reklamacije oroti volilnim ime-ttTk«m se vlagajo tekom S dot, pr^engl s 15. oktobrom 1934. Ne pozabite, da imamo še vedno sveža cenena štajerska jajca. Podružnica Ldwy, Kolodvorska ulica 35. H Danes hi jutu predvaja ZKD v BNtnem kjnu Matici svoj velefirni »F. P. 1 ne odgovarja«. Ta fTfem je znan kot eno največjih tehničnih del na polju zrakoplovstva. Film se od+ikuje po zredno napetem deiandn in mogočni tehnični opremi. Kdor hoče videti borbo z naravo in tovarištvo med zrakoplove!, nad nikar ne zamudi tega filma. V njem borno videtf v^se, kar rx>ver-'čnje človeka. Pokaže se nam pa tudi ona tmičnjoča sila, napvečoa sovražnica čJove§tva •— zioba. Današnja predstava se prične radi dolžine filma točno ob M., »tri, v nedeljo točno ob 11. — Že danes ono-zariamo. da ie na prihodnjem programu ZKD semzacijonalno rrrn-sfco delo iz kraljestva drvrjih zveri izde- bano po zac skih >kavnega raziskovalca in ovxa zvari Fraok Bučka. Fitaau je naa*ow »Dove di ?lh žive!« —Ij Okrajna organizacija JTiS za kcio- dvorski okraj v Lijuhrjani vabi svoje članstvo na članak i sestanek, ki bo v torek 23. t. m. ob 20. uri v hotern Štrukelj. Na dnevnem redu ho med drugim ranpovor o ofcčinskih volitvah v Ljubijaji i. "BnmotmM bodo tudi delegati sreskaga odSbora. —Ij SJovanski plesi v zvočnem firma. V Elitnem kinu MwOci je pravkar stetsel kratek predprogramaki zvočni film, ki nam prikazuje par prizorov is novega domačegca zvočnega filma »-STovanski pleei«, katerega bomo v kratkem videli v n«S1h kinematografih. FTten je snemala druSha *Svet3o-ton« ki je v tehničnem tn umetniškem pogledu brezhiben. —Ij V! še niste vfetefi Rhna pesmi lepot«, ijunezni m soknea. Ogle rte si 5e danes Brigito HeVm v filmu »Zbogom, !epi dnevi«. Ftim nam predstavlja lepo, mlado dekle, ki je za§k> na kriva pota. Hoče se vrniti v pošteno ž>vrjerr}e. Ko se pa od-loč4 za ta kora*, scoznr:, da >j ie pot nazaj zaprta. —Ij Pevsko društvo »Danica« na Vičti •m* svoj 3. redni občni zbor v nedeljo 23. i m ob 10 Prt g. Robetoiku na Viču. — Vljudno se vabijo us^anovurl, podporni in redni člani. Odbor. —tj Esperanto. Otvoritev tečaja aa *a-cetntke bo v sredo 26- septembra ob 19.30 v prostorih Dopisne trgovske Sole — Kongresni trg 2-K. Kdor se zanima »a med-narodn' jezik, naj se Tega dne zglasi v šoli. Učnina mesečno 15 Din. — Klub es perantistov v Ljubljani. —Ij Plesni zavod »Jenko« v Ksrzmi otvori letošnjo sezono 1- oktobra. Poek vaeh družabnih plesov in novosti za no-vknee iu uvežfbane. Prijave — 1urf-»rmac*je od 1. oktobra dalje v Kazini. I&PA DELAtfOVfc ŠOLA ZA R1THIČHO CIMHASTIKC 2iti UH6TWIŠICI PtBS. VPIS DNEVNO OĐ K)-14- Tečaji so se te pričeli. —Ij Zna««, najstarejai, najbolje obiskovani Chrhrtofov trgovski tečaj, Ljubljana, vpisuje »adnji mesec september vsak dan, Domohraneka 16. — Najboljše učne moči. Trgovski predmeti, nauk o reklami, slovenska, nemška stenografija stro^epis, jeziki — Vstopnina 30 Din, lastna hiša, zato mesečna sornina samo 120 Din Pouk prične 1. oktobra. Zahtevajte prospekt«, nevni, večerni tečaji. —I] Odojki na ražnju danes v vinarni Kaifež v methoričniku, _lj v nedeljo vsi k »TIČku na gričku« na domače koline, krvavice, jetrnice. pečenice. —Ij Tragična smrt železniškega premi-kača. Snoči okrog 1. se je na železniškem tiru pred glavno carmarnico smrtno pone-sreča 451etrki r*emikač Jakob Jeraj, rojen v Dvoru pri St V5du. Ko je tam skVaprjal vagone in hotel izpod nagona na prosto, mm je na tr»ČTMcri r*ajbrž irpodrsrriJo. Nesrečnež je paded in ker je vkk prav v tem hipu potedntl, so mu ški kolesa čez prsi. Jeraj je obrežal mrtev na kreni nesreče. Za pokojnikom žalujejo žena in dva sinova v starosti 17 m 5 let za katera je vzorno skrbel. Tragična smrt priljubljenega premi-kača je vzbudila med žekznič*rjS in njegovimi znanci splošno sočutje. I? Celici —c O 9o66 brezposelnih moških in 27 žensk) nasproti *60 (230 moškim in 30 ženskam) dne 10. t. m. Delo dobijo po 2 Šoferja, čevljarja tn hlapca, po 1 mrzar in pek, po 2 služkinji in kmečki dekli ter po 1 kuharica, natakarica, podinatakarica, hotelska sobarica in pletilja. —c Celjski sport. V nedeljo 23. t. m. ob 9. dopoldne se bo pričel na OPlaziji v Celju ob sodelovanju vseh celjskih športnih klubov lahkoatletski mitinsr za prvenstvo poedincev in i/^bimi mitinsr za dvo-mateh z Mariborom Ob 14.30 se bo pričela na snortnem is-ni&ču SiTC Olimna v Gaherju pri Celju noerometna tekma med celjskimi in srabrskimi e^silci, ki bo trajala do 16.30 0*> 1*5 pa bo na Claziji zanimiva podsa-vezna rvrvenslverna n-osrometna tekma mod SK Celjem in SK Rapidom \i, Maribora. Tekmo bo sodil ir. Pevalok iz Ljubljane. Za tekmo med Celjem in Ranidom vlada v Celju in okolici veliko zan:manje. Olimp bo ierral v nedeljo v č^štanju dru-erora'zredun prvenstven^ tekmo s SK Šoštanjem —c Nočr»»? lekarniške službo ima do vštetesra petka 28 t. m. lekarna Pri orlu* na Olavnem treu. — f^otjskt pnrtiMi»o<»taiuc v Mariboru. V četrtek Je prteped v Maribor odličen &cat is Poljake, parlamentarec g. dr Tadej Dytoos*1 fer Krakova. Na kolodvoru so ca sprejeli predstavniki mariborskih afelasl narodni poslanec g. dr. Prvko in mne prtj»tatjev potjskepa naroda. Odličml par lamenrta*ec se Je -aelo laskavo -zražal o na^em lepem obdravskem mestu m zatr Jeval, da b*i odnesel s severne maje Ju | slavlje kar naP«pše vtlae. Ker J« s;, dr Dyt>oski *e odpotoval iz Maribora, petek svečer najavljeni pactaaek v Orajsk4 kapeflol odpade1. — Avtobusni promet. Mesta i avtobusni promet je s 15. t. m aklnil se^onskn vož njo na pro^i Maribor — Hrn% — RoVr«, katere so se posluževali zlast; izletniki. nameiijen: na žele,- Pohorje. Ker pa se nam obeta lepa jesen m bodo se mno^i pohiteli k pohorskim po«tojankam, naj se pravočasno prijavijo vsi, ki bi se h<- ■ peljati 2 avtobusom na Reko. — Mariborski trgovci o carinskih ra-devati. Ker So nastale pri ocarinjevanju blajra razne tež koče in so se ,poja vil« ■ erporaOTBrtJenja, ao sklicali marR>orski tr govci sa sredo 19. t. m. sestanek v lovsk. so*>i hotela »Orel«. Kako pereče je carin sko vpraftanje Je pokazala steviUm ude ledfba. saj so btli na sestanku voMnom« vsi trgovci Maribora. Združen Je trsov cev naprosilo upravitelja marfborske carin ar niče g. inspektoja Žlv^a Mahajlovica. đa obraaložt zabranim trgovcem zadevne ca rtnske predpise. Carimarrtfenl upravitelj s. Je povarbiha ra«d o«lzval In odgovarjal v po lju-duth besedah na razna vraftanja Beata nek Je bil izredno potreben, saj in hilt kasni zaradi carinskih predpisov na Hb aem redu tn je biki temu čest,, k rivo l< i>eaporazum4jonje. Sp!on bi "0110 potrebn«--tesnejše sededovanje med carinsktmi obln strni ki tangovd. — PomnOžerH ansambl mariborskega gledališča. Vodstvo Narodiie^ra e:Iodali^č:, v Mariboru Je upoMevslo upravičemo li rjo mariborske Javnosti, da so ^ioiaM^^i potretone ispremembe. Zato se je letos po mnoSfl ansambl % otiličnimi i-pralsk in močmi. >fa marrborskih trledalfcikih -ieskn! bo nastopate Sava Sevorjeva, ki Je rtoslo z uspehom sodelovala v skopskom tn os' jeskem giedalidču. Mnoeo »drave umetno sti bo Kotove doprinesel Milan Koš<č. ah sorvent P^soa^orjeve režijske šole v Rw rmn. Znan Je rudi po svojem plodonosne m d»*ovanJn v celjskem gtodfclttta. \n^a4i rana sta tnrfl hlvfti član maritv^rskeea bi 9ot){Janskesra gledališča J ust Kofrutii In Bdo Verdonik — Pod vaz je prišla. V četrtek popol dne Je doteteJ* Cr,letno delavko An«. 2n\ daričevo hi Ormševe huria nesreča Delal« Je na norjn, kjer so kopati kromnir. K< so nalomi vefflk vnz z pol j« krmi pride tki ao se <*etav«n i voMtm odeljan domov Med vožnjo Ps je Žnfdari^eva padla t to •sa, m kolo JI Je »Irobflo desn. > roko. Po Skodovarrfta se zdravi v tuJtajžnji bolnic .Verfe/ja. 2X septembra. 736. PloAče. 7.45: Telovadna. 8.15: ročila. S.3: P1(»šče. 9J20: Verako prod n nje tp, Rcgalat Ccbulj). 9 20; Prenos trnovske cerkve. 10.00: I>cnarm' in financ ne težkoče (dr. J. MdhelakV 10.20. V reproduc. glasba. 10.40: Radijski orki vmes pojeta duete ga. Neratova n Mišičeva. 11.40: Mladinska ura (ga. ( Medvedova). 12.00: Cas, Radijski ork< USOO: Trgatev grozdja m vrenje mosl (Ing. Goriop). 16.30: Pevski zbor iz St. Ju rtja pr; Grosupljem, vmes hnrmonika !»ol g. Jenko. 17J0: Plošče. 00: Franje S pilo in njegovo dek>. 20^1): Vokalni cert g. I>rago Burgerja, vnies K < orkester. 21J0: Kitara soio, g. Antonev 22.00: Cas. poročiin iedftm R«t. 23.15: R efejski orkester. Ponedeljek, 2tf. stsptenrhra. 12.15: Pk>šce. 1230; Poročila. 13 Čias, plošče. 18.00: Ljubljanski otroci n. počitnicah (J)n\go Kosem). 18 20 Radtjsi orkester, vmes plošče. 1930: Telesna vzgj i« naroda. 1930: Gas. jedilni list. 3T).00 Prenos opere »\Vertber« (Mossenet) v/ Zagreba. V odmoru: Gas in poročila. Torek, 25. septembra. 12.rS: Plošče. 12-50: Poročila. 134» Čas, pfcsče. 18.00: Gundulić in njegi»\ Osman (Hubert Marjanovi 6). 1S3>: M dinske pesmi poje gdč. Vanda Ziherlovi 19.00: Otroški kotiček: Sa^ka Kovačičeva m Janez Brdajs. 10.30; Plošče za dec«. 1930: Cas. jedilni list. 20.00: T u venska umetnost. 2T>.2D: Samospev £dč. Mire Gnus, vmes mandolinisticni kvartet »hr k a«. 213): Radijski orkester, vmes čas in poročala. 22J30: Ant*le*ke plošče. Sreda, 2o. srut). 19.0O; Pk>šče. 1O.30: Jtigoslov. ženska udruženja. r9.W Čas. jedilni list. 2000: Dalmacija v pesnv 1. Radijski orkester. 2. Hatzejeve pesmi poje Jože Gostič. 3. rXrbrovniške narodne poje «a. Rn jh en; ć-R a h a, v odmoru: Čas in poročila. četrtek, 27. septembra. 12.15: Plošče. 1230: Poročila. IJuOft Čas, plošče. 18.00: Literarna ura: Knjiinji pregled (Ludvik Mrzel). 1R.20: Poaovor l poslušalci. 1830: Plodče po željah. 10.30: Ljubomir Nenadovič in Simon Matavuli 1OJ50: Čas. jedilni list. 20.00: Prenos tr Beograda. 22.00: Čas. poročila, lahka glas ba fR. o.) Petek, 28. septembra. 1230: Plošče. 1Z50: Poročila. 13.00: Čas, plošče. 18.00: Po škofjeloškem gospodstvu fAnte Gaber). 18.20: Radijski ork^ I 19.00: Fran Levstik. 19.20: Zgodovina slovenske glasbe (Zorko Prelovec). 1°j0: Čas, jedilni list. 20.00: Pevski dueti, poje ta ga. Popova in g. Golovin, vmes mandolinisticni kvartet. 21.00: Schumann: Car-nevalska suita (plošče). 21.30: Cas, poročila 2130: Mandolinisticni kvartet. ^2.15: Plošče. Sobota, 29. septembra. 1Z15: Plošče. 1230: Poročila. 13.00: Cas, plošče 18.00: Radijski orkester. 1&30: Zabavno predavanje: Emil Kralj. 1830: Plošče. 19.00: Stepan Mokranjac. 19.20: Zunanji politični pregled (dr. Jug). 1°30: Cas, jedilni list. 20.00: Slovenske narodne s spremijevanjem orkestra, vmes Radijski orkester. 22.00: Čas, poročna, harmonika solo, g. Kokalj. 9twr. 215 »SLOVENSKI NAHOD« dne 22. septembra 1934 Gospodarji v Londonu Na jrazkošne jši londonski okra] Ima samo pet lastnikov — Najdražja zemlja sveta Palača sov} eto v V Moskvi, na kraju, kjer je staj hram Kristusa OdreSenika, grade ogromno palačo aovjetov, ki bo imela na vrhu velik Leninov kip »Otroške ulice" v Angliji Naraščaje število težkih in smrtnih nesreč otrok do 10 let v angieških. mestih, ki so jih večinama zakrivili avtomobili, je prisilo angleško javnost, da je začela razmišljati, kako hi se dale te nesreče preprečiti. V mnogih mestih, kjer je malo javnih nasadov in otroških igrišč in kjer so igrišča daleč od najbolj obljudenih okrajev, je dober svet zlata vreden. Otrok se med igro presneto malo zmeni, da drve po ulici avtomobili če mu odleti žoga ali kolo pred avtomobil, skoči brez pomisleka za njim. Angleži imajo mnogo smisla za čim večjo svobodo tudi pri otrocih, ker stoje na stališču, da se mora že v otroku razviti individualnost brez vsakih ovir in omejitev. Zato so našli tudi iz te zagate pameten izhod. Začeli so propagirati zaporo nekaterih stranskih ulic za promet. Največ so dosegli v tej smeri v Salfordu, kjer so zaprli za promet 115 ulic in v teh ulicah se lahko otroci po mili vcdji igrajo od jutra do večera. Občinska uprava je bila tako ponosna na ta ukrep, da si ga je dala potrditi po parlamentu v posebnem zakonu tako, da so zdaj ti predpisi veljavni za vse. Nekatere ulice so zaprte samo popoldne. Odkar so zaprli ulice za promet, ni bil v Salfordu povožen noben otrok in tudi nobene kazni ni bflo zaradi prestopka prepovedi vožnje po »otroških ulicah«. V drugih mestih si hočejo pomagati z opozorilom za šoferja ob vhodu v ulice, da je tam dovoljeno otrokom igrati se in da morajo avtomobili voziti počasi. Tate je v Pbddtogtona. Bo zgledu so zaprfi ndaj totfl v Manohestru 22 otic za, promet. O podobnih uvkrerpih razmdSljajo tudi v MBOgfcl kmdonski}i okrajih. Ni izključeno, da bo angleško prometno mmastjsžvo samo določilo smernice, po katerih se bodo ravnala vsa večja angjfjftka Najstarejši parnik sveta V Avstrabi se pripravbajo na proslave stoletnice države Victoria, na kateri bo zastopal angleškega kralja njegov sin vojvoda Gk>ueestrs(kL Vojvoda je že odpotoval v Avstralijo in ko pripmje pamrk z visokira gostom v vode države Victorfia, bo priključen njegovi eskorti tudi najstarejši parnik sveta »Edina«. Ta panrik, ki je bil sptrščen na morje pred 81 leti, še vedno vozi na progi G e elonsg-M efcbonrne. V svoja mladosti se je udeležil krinrske vojne in prevažal je sanitetne potrebščine za ranjence. Deset let pozneje, med državljansko vojno v Ameriki, so ga zasledovali, ker se je prebil skozi blokado. Pozneje, ko je bil že prodao v Melbourn, je zaslovel s tem, da je prevažal tminožice zilatokopoM, rriteč2i v Otago na Novi Zelandiji. Afi manjka še kaj? Po vlomu v stanovanje preiskuje detektiv, kaj je biho ukradeno, vmes pa neprestano vprašuje: »A)i manjka še kaj? Kaj še manjka?« »•Manjka še, da bi vlomilca ujeli,« odgovori končno razjarjeni gospodar. Brezposelnost sili ljudi v rokovnjaštvo Pokojni vlomilec Tone Anžnr se je skrival doma v gnojnici — Kako so ga orožniki izsledili in aretirali Mesto London ima sicer nad 8 milijonov prebivalcev, toda v primeri s tem ogromnim številom ima zelo malo gospodarjev. Samo 40.000 Londončanov ima lastna zemljišča, vsi drugi so pa najemniki. In vendar stanuje v Londonu skoraj vsaka družina pod svojo streho, v tako zvani družinski hiši. Za naše razmere je londonski sistem stanovanja skoraj nerazumljiv. Mi smo vajeni, da pripadata hiša in zemljišče istemu gospodarju, pa naj bo to zasebnik, mesto, banka ali kdorkoli že. V Londonu pa stanuje samo pol milijona ljudi na mestnih zemljiščih in Še ti samo na periferiji mesta. Elegantni zapadni del Londona >We-stend«, kjer so najlepša in tudi najdražja stanovanja, pa tudi najelegantnejše trgovine, ima samo pet lastnikov. Med temi moramo na prvem mestu omeniti vojvodo West mina trškega, čigar zemljišča leže okrog Hayde-Parka. Njemu sledita kot lastnika zapadnega londonskega okraja lord Portman in lord Ho-ward de VValden, Lastnik dela Londona je bil tudi lani umrli sir John Erlemann. Zadnji med srečnimi petimi lastniki naj-razkošnejšega londonskega okraja je Cadogam Na zemljiščih teh petih lastnikov so zgrajene palače skoraj vseh poslaništev in drugih zastopstev sveta. Zgodovina teh zemljišč, zdaj najdražje zemlje sveta, sega daleč v preteklost. Tam, kjer so zdaj krasne ulice, so stala nekoč skromna gospodarska poslopja in polja. Za časa kraljice Elizabete se je oženil predsednik sedanjega vojvode Westminstrškega s hčerko kmeta, ki je imel blizu Westminstra mlečno farmo. Prednik vojvode West-minstrškega pa ni bil vojvoda in njegova poroka s kmečkim dekletom iz finančnega vidika ni bila baš pomembna. Dohodki njegovega tasta so bili skromni, znašali so komaj toliko, da bi lahko zdaj lord najel sobico tam, kjer je stala prej kmetija tasta njegovega prednika. mične izdaje zbranih Puškinovih spisov, ki bo obsegal vse, kar je Puškin napisal njegova končana in nekonča-na de'a ter njegovo korespondenco. To delo bo obsegalo 18 zvezkov in končano bo leta 1937. Državno založništvo izda zbrane Puškinove spise v šestih zvezkih, založništvo »Akademija« pa v devetih zvezkih žepnega formata za široke vrste čitatelje v z realno historičnim komentarjem. Marljivo se dela na ureditvi iu popisu Puškinovih rokopisov, hranjenih v raznih arhivih. Še letos izide zvezek, posvečen Tudi na kraju ekskluzivne ga okraja lorda Portmana je stala nekoč farma. Lordov prednik je kupil pred stoletji kmetijo, ker mu je bil zdravnik predpisal sveže osličino mleko. Zato je kupil tudi nekaj sveta okrog kmetije, da bi napravil pašnike za svoje osle. Zdaj je to zemljišče najdražji del Londona. Ko se je London začel razvijati v svetovno mesto, ko so prihajali tujci in Angleži iz kolonij v velikih množicah v mesto, je nastala v Londonu huda stanovanjska kriza. Anglež je bil vedno vajen bivati pod lastno streho. Vojvoda Westminstrski je prišel prvi na misel, da bi se dala obširna zemljišča izkoriščati. Graditi .je začel družinske hišice in velike stanovanjske palače. Na jugu Hayde-Parka so zrasle iz tal razkošne hiše za bogate družine, na severu pa za manj premožne. Zgledu lorda Westminstrskega so sledili tudi drugi štirje lastniki zapadnega londonskega okraja in tako so tudi na njihovih zemljiščih kmalu pognale iz tal stanovanjske hiše, razkošnejše in skromnejše, dokler ni nastal ves zapadni okraj We-stend. Zdaj so prejšnji lastniki zemljišč lastniki najelegantnejšega londonskega okraja in srečni gospodarji, ki jim morajo seveda najemniki plačevati težke milijone. Včasih odpade neznaten del tega imetja. Ce umre kateri izmed lastnikov in je treba plačati davke od dedščine, odpade neznaten del za davke, kar pa lastnik lahko prenese, saj imajo zemljišča milijonsko vrednost. Pred leti je prodal vojvoda VVestminstrski 11 oralov svojega zemljišča ob Temzi angleškemu kemičnemu trustu in je dobil v našem denarju blizu 300,000.000. če pride ta ali oni lastnik zapadnega okraja v odlično londonsko družbo na svečanost, vidi okrog sebe same svoje najemnike, bankirje, diplomate, kneze, grofe, barone itd. Kdo je prvi opazil solnčne pege Ce se Evropa pobaha z novim izumom aLi odkritjem, se takoj oglasijo Kitajci, ki skromno in nekako mimogrede omenijo, da je bila dotična stvar znana pri njih že pred mnogimi tisočletji. Tako je bilo s smodnikom, knja-gotiskom, porcelanom in kompasom. In tako se je zgodilo v zadnjem času tudi s solnonimi pegami in sušo. Evropski in ameriški učenjaki se še vedno prepirajo, ali so solnčne pege, ki se bližajo zdaj maximu, zakrivile tako čudno vTeme. na eni strani strašno sušo, na drugi pa silne nalive in poplave. Kitajci so pa imeli odgovor na to vprašanje že pred 2000 leti. Nad zapadno zaostalostjo majejo kitajski uče-njaki z glavami in zatrjujejo, da so Kitajci skrbno opazovali in proučevali solnčne pege že v 28. letu pred Kristusom. Tako namreč pravi Tuši ših čeaig, eden najstarejših zgodovinskih virov. V letih 18S do 300 so znova temeljito opazovali solnčne pege. v letih 300 do 618 so jih opazovali 56 krat, solnčni mrk pa osemkrat. V tem pogledu so Kitajci prekosili zapadne učenjake, ki solnčnih peg ne poznajo. Iz starih virov je razvidno, da so poznali Kitajci tudi zvezo med sokičnimi pe- j gami in sušo. Dokaze za to navajajo že iz prvih let krščanstva. Ljubljana, 22. septembra. V vseh vojnah pade morala in zrase kriminalistika, kar zlasti občutimo po svetovni vojni. Tako je bilo tudi v neprestanih vojnah XVIII. stoletja, ko so se v naših krajih vojaška begunci in kmetje organizirali v veliko razbojniško tovarišijo, ki so jo kmetje imenovali rokovnjaško, ker so verovali, da se rokOvnjaci znajo napraviti nevidne z roko nerojenega deteta. Ta velika po vsej deželi, zlasti pa po Gorenjskem okrog Kamnika in po Sorskem polju do škofje Loke razpredena razbojniška tolpa, je imela tudi svoj roko-mavharski jezik, kakor imajo še tudi dandanes velemestne razbojniške in apaške tolpe svoj jezik in svoje tajne znake, ki z njimi opozarjajo na plen in na nevarnost. V Jurčic^Kersnikovih >iiokovnjačih« nam je ohranjeno rokovnjaško življenje in njih navade v francoski dobi, prav tako pa tudi najstrožji ukrepi vlade Ilirskih provinc proti rokovnjačem. Francoske oblasti so rokovnjace preganjale z največjim uspehom, vendar so se pa tatvine in vlomi ter umori in ropi po odhodu Francozov iz naših krajev spet pomnožili, ker v vojnah oslabela Avstrija ni imela dosti moči, da bi roparsko organizacijo zatrla. Sele, ko so vojne prenehale in so spet nastopile urejene razmere, so se umirili tudi rokov-njači, ki se pa pojavijo spet med vojnami Avstrije z Italijo. Vse Sorsko polje in njega robove visoko gori v hribe je tedaj strahova! slavni Dimež, ki je imel pomočnike po vseh vaseh od Ljubljane do Kamnika ter Tržiča in škofje Loke. Potomci nekdanjih rokovnjačev so ropali blagajne in morili zlasti ob času, ko so zidali železnico na Gorenjsko, a za zadnji rokovnjaški zločin so naši kriminalisti smatrali roparski umor sodnika Krausa na samem škofjeloškem gradu ob koncu osemdesetih let minulega stoletja. Tudi udeleženci pri tem umoru so bili iz kamniškega sodnega okraja, namreč iz okolice Trzina, ki so bili najbrž v zvezi tudi s potomci starih rokovnjače v iz škofje Loke. Med velikimi vojnami se je rokovnja-Stvo rodilo med vojaštvom iz hrepenenja po *vob°dnem življenju. Kmet nikdar ni vojaštva smatral za svojega prijatelja, ker so ga izmozgavale rekvizicije, prisilno prehranjevanje in preskrba vojaštva, v splošnem pa tudi stroge omejitve svobodnega gibanja Zato je kmet vedno simpatizira! z begunci in jim pomagal, saj je bflo med begunci največ kmečkih sinov in tako tudi sorodnikov. Razbojniška romantika se je razvila z vso bohotnostjo ln fantasrticnostjo, saj je razbojnl&tvo pomenilo evobodo brez discipline in zakonov. Razbojniške poglavarje je narod smatral za junake, ki se bore sa pravice ubogega zatiranega ljudstva. Tako se je med svetovno vojno po hrvatskih, slavonskih in srremskfh ter bosanskih šum ah in poljih pojavil »zeleni kader« z vsemi karakteristikami rokovnjaške, za svobodo hrepeneče romantike, pri nas pa manjše tolpe najdrznejših tatov in vlomilcev. Se sedaj jih nismo zatrli, ker so tolpe sijajno organizirane, venđar pa današnji tatovi in vlomilci niso več borci za svobodno življenje kmečkega ljudstva, pač je pa današnje rokovnjaštvo pred vsem posledica brezposelnosti in obupnih razmer delavskega in kmečkega stanu, skratka — borba za kruh brez dela. Ko bo vsakdo imel svoj kos kruha, ne bo več treba krasti. Porabiti pa tudi ne smemo na rokovnjaško tradicijo, ki se je spet prerodila v vojni in v današnjih razmerah, zlasti ▼ onih krajih, kjer so se pred več kot 100 leti u dejstvo vali rokovn jači. Tipične zglede še žive rokovnjaške tradicije imamo še tam za Savo. Tako nam je pripovedoval nekdanji črnuški orožnik prav zanimive stvari o pokojnem Tonetu Anžnrja in njegovem bratu Lojzetu iz Za-dobrove. Ze v svetovni vojni je imelo orož-ništvo mnogo posla z Anžurji. ki so živeli pri svojih starših na kmetiji. Tedaj ob pomanjkanju živil so se po vsem vojnem ozemlju pojavile posebno pogoste .atvine živil, vlomi v skladišča, zlasti pa v vagone transportnih vlakov na tedanjem kolodvoru v Zalogu, prav tako pa tudi tatvine žive goveje živine in prašičev po kmetih. Po vaseh okrog št. Jakoba tja do Vevč in Zaloga so bile tatvine in vlomi na dnevnem redu. Orožniki so večkrat dobili verjetna sumničenja. da kradejo Aažurji, ki so bili oproščeni vojaščine zaradi epilepsije, ki so jo znali nad vse spretno in rafinirano simulirati. Tako je bii Tonetov brat Lojze celo dragonec, a tudi oproščen zaradi epilepsiie, Tone je bil pa prej vojak, vendar pa nikdar na fronti, temv?e je bil su-perarbitriran že iz aktivne služ'je zaradi simuliranja epilepsije. Božjastne krče so Anžurji posnemali tako spretno, da so prevarili vse zdravnike. Navzlic kopičenju suma z vseh strani in jasnim indicijam, da so vlomilci Anžurji, jim pa ni bilo mcgoče do živega. Orožniki so na njihovem domu našli v sh mi in senu, zakopane v tleh ali skrite v posteljah in plevnicah cele skladovnice šunk, lonce masti in drugih živil, da so rekoč orožniki odpeljali kar dva voza zaplenjenih živil in polne zaboje vojaških čevljev ter drugih predmetov. Vse je stradalo v tistih težkih vojnih časih splošne lakote, edini Anžurjevi so živeli vprav razkošno in zapravljiv«. Orožniki so prišli v hišo, ko je stala na mizi skleda z žganci, ki so bili tako zabeljeni. da se žganci niso videli izpod ocvirkov, v postelji so pa našli pol oglodano šunko, a ostanek je že smrdel, ker se tatu ni zdelo, da bi jedel ostanke. Kravo, ki so jo okradli v št. Jakobu, so v gozdu pri Zadoorovi ubili, vzeli so pa samo stegna s seboj, a ostalo meso so zavrgli. BOŽJAST JTH JE METALA Zaradi te krave sta dva orožnika šla k Anžurjevim zgodaj zjutraj in našla v hiši Jožeta in Toneta pri obuvanju ter ju takoj oba aretirala in uklenila. Med zasliševanjem se je pa Lojze naenkrat zgrudil na tla z vsemi simptomi božjasti. Iz ust so mu vrele pene in vili so ga krči. Mati je pričela viti roke in prositi za božjo voljo, kakšne neusmiljene zveri so orožniki, da ne odkleneta takega reveža, čeprav je bil orožnik opozorjen na simulanta, češ da pene povzroča z nekim milem v ustih, vendar je zarad jokajoče matere na videz onesveščenemu odpel verižico. Tone je dejal, da gre onesveščenemu Lojzetu po vodo. a skočil je kakor zajec na podstrešje, se pognal skozi lino na cesto in pobegnil tudi orožnikovemu strelu. Ker je Lojzeta še tresla božjast, sta orožnika poslala k županu po voz, kamor so ga naložili, nato pa odpeljali. Na samoti je orožnik k sreči opazil, da je »ko iz rahlo pritegnjene verižice in hotel pobegniti, vendar ie bil pa njegov poizkus zaman. Zaradi spretnega zagovora tudi že pokojnega odvetnika dr. Pire a je bil Lojze navzlic ogromni množini nakradenih živil in drugih eorpora delikti oproščen. ITALIJANSKI TJJETNTK. Vlomi so se nadaljevali, kar je dalo spet povod za hišno preiskavo pri Anžur-jevih. Iznajdljiv orožnik je hotel tatova presenetiti, se preoblekel in maskira! v italijanskega ujetnika ter šel k Anžurjevim prosit krompirja. Maskirani zasledovalec Je seveda govoril italijansko in hlinil lakoto tako dobro, da ga Tonetovi starši in sestra niso spoznali, pač pa najmlajši bratec, k? *• našemljenega orožnika pričel gledati o spodaj ter prav od blizu od vseh strani, končno pa pozdravil z veselim vzklikom: »O, gospod orožnik, saj onih ni doma!*, kar je bila tudi resnica. V GNOJNICI. Malo kasneje se je okrog 3. zjutraj priplazilo 10 Črnuških, vevških ha ljubljanskih orožnikov okrog Anžnr je ve hiše, da je bila popolnoma obkoljena. Orožniki so pričeli metati seno s svisli, kjer sta spala brata Lojze in Tone s svojim pomagačem. Ta je bil izredno majčken in napol bebast tepček. Lojze se Je s podstrešja spustil po trdi, ki j« bila v ta namen že prislonjena pri rahlo obešenem opažu skednja, na tla in pobegnil mimo orožnika, ki si Je baš prižigal cigareto, v temo. Tone in njegov mali pomagač sta pa skočila po tako imenovanem »trahterju« v hlev in se skrila. Tega malega in bebastega Človečka so vlomilci rabili, ker je lahko zlezel skozi najmanjša okence v vsako shrambo, ko so prej z žrd-jo odstranili železen križ in okno, za pričo pa ni bil, ker je bil bebast. Iz shrambe jim je pomagač podajal blago, ki so ga večkrat kar s parom konj peljali domov. Orožnik je hitel v hlev, a pobeglih tatov ni bilo nikjer. Sele po dolgem iskanju je zapazil pod jasli nekaj belega, Misleč, da je zajec, je vrgel proti beli lisi pesek, vendar se pa > za j ček < nI premaknil. Sele, ko je na rahlo podrezal z bajonetom. Je zatulil mah pomagač, ki je pa spet zatrjeval, da Toneta ni nikjer. Ves jezen je orožnik udaril s karabin-ko ob tla. Nekam čudno je zabobnelo! Po sredini hleva so bila po tleh naložena bruna, da se niso vdirali vozovi, ko so nakladali gnoj, a pod njrmi je bila jama, potna gnojnice. Ko so dvignili prvi hlod, nd bOo videti ničesar v globoki gnojnici, a ko so odmaknili še nekaj hlodov, se je pokazala rama sedaj pokojnega Toneta, ki je komaj za spoznanje gledala iz goste gnojnice, obraz je pa tiščal ob tram nad seboj, da je imel le usta in nOs Jz gnojnice. V gnojnici je bflo polno gonilnih Jermen, razrezanih na konce za podplate ^rl so se tedaj prav dobro prodajali. 'Bajno dehteče ga Toneta so w*rWrfTf tn odpeljali skozi vas, kjer so vso pot curljale dišave od njega. Privezati so ga, k vozu, kjer je bilo polno zaplenjenih stvari, tn odpeljali v Ljubljano. AKTI SO BBDM x5e bd pripovedoval de ostale spomine na Anžurja,« je zaključil orožnik svoje pripovedovanje, >kako je n. pr. streljal na mene ponoči iz grmovja, aH pa, kako rrd je s pomagačem skupaj vklenjeni Lojze ušel pri županu v Purgarci, da niti verige nismo več našli, bi imeli v Mstu ves mesec same rokovnjaške storije. Zato pa le še eno o Tonetu in njegovih pajdaših, ki so bili organizirani popolnoma po vzoru starih rokovnjačev, vendar pa gotovo Se bolj pretkani in rafinirano zvitlc Ze po povratku je bfi Tone pri Devici Mariji v Polju obstreljen iz samokresa od kmeta, ker mu je hotel ukrasti svinjo iz svinjaka. Ce bi tedaj ne bd bil izvedel, da so pri sodišču na Čudežen način izginfrl spisi o Anžurjih, bd bil celo kmet kaznovan zaradi prekoračenja sOobrana. Ze sem omenil, da nfkdo ne ve, kako so akti izginili, a orožništvo v Črnučah je moralo za sodišče spet prepisovati svoje koncepte, ki pa tudi že niso bili več popolni, kar mi je še danes zagonetka. Upajmo, da je rokovnjačev vedno manj, njih delovanje bo pa gotovo prenehalo, ko se spet vrnejo boljši časi za delavca tn kmeta. Z Jesenic — Vodstvo Gorenjskega zlmskospcrt-nega pod saveza poživlja vse člane ožje uprave da se sigurno udeleže seje, ki bo v soboto 29. t_ va. ob 16. uri v lokalu tovarniške restavracije (kabine) na Jesenicah. Na dnevnem redu so telo važne zadeve, predvsem se b<> razpravljalo o dosedanjem delu podsaveza ter o predpripravah za zimo in to o organizaciji mladinskih odsekov, tečajev, te&em itd. Obenem se poživljajo vsa v pod savezu včlanjena društva in klubi, da najkasneje do 8. oktobra pošljejo podsaveznemu tajniku g. Jožetu .Sinkovicu poročila o svojem delu in o predpripravah za ibližajočo se zimsko sezono. Predvsem naj vse edinice poročajo o organizaciji mladinskih odsekov in o nameravanih smuških tečajih ter naj pošljejo predloge za podsavezno glavno skupščino, ki bo dne 81. oktobra na Jesenicah. Pozivajo se obenem vse edinice, da poravnajo zaostali porez, ker le v vestnem izvrševanju vseh nalog s strani edinic ln posameznikov bo mogoč lepši razvoj in napredek belega sporta. Težko življenje. — No, kot novopečena gospa doktor] eva imaš gotovo lepo življenje. — Kaf še, ko pa rnorarn ves dan sedeti v čakaknei iti igrati pacijentko Roboti na londonskih ulicah a a k>ado&skšfc križiščih nameravajo postaviti zvočne avtomate, ki bodo opozarjali avtomobiliste, da morajo na ovinkih voziti počasi- Ti stroji, oziroma roboti reagirajo z občutljivo celico na sliko bližajočega se avtomobila in avtomatično poženo zvočno aparaturo, ki jasno izgovori registrirani zvok: »Vozite počasi!« ali »Vozite levo !« itd. Robote, ki bodo nadomesto-vali prometne stražnike, so že preizkusih v Parizu, kjer so jih rabili najprej v reklamne zvočne svrhe. Uredništvo nekega dnevnika je uredilo na živahnih prometnih križiščih ogromno reklamo, plakat, 'prikazujoč čitatelja, zatopljenega v čitanje dnevnika, s stereotipno ponavljajočim se izrekom: >C:;am dnevnik___« itd. Podobne avtomate, ki reagirajo s svetlobno celico na prihajajoče ljudi, imajo že davno v velikan 'k*ttdonskUi kavarnah pri vhodih za osobje, kjer bližajočim se natakarjem avtomatično odpirajo vrata. Mnogi policijski aparati. ziery je pomežiknil, se nasmehnil m spravil denar v žep. — Ellery Oueen. Nobene napitnine, pravite? Vaše ime? Haron? Mož se je delal nevednega. — Ne, gospod. Izak Cobb. gospod Poseben zavodov detektiv. — Pri tem je pokazal n? ntkljast znak na suknjiču in od-hlačal naprej. El!ery je stopil v čakalnico in sedel. Soba je bila prazna. Ne da bi pomislil na to, je razširil nozdrvi. Slab vonj po desinfekcijskih sredstvih mu je dražil občutljive sluznice v nosu. S palico je nervozno tolkel po tleh. Kar je vstopid belo oblečen mož stoke, krepke postave. — Gromska strela! Ellerv Oueen! Ellery je brž vstal. Krepko sta si stisnila roke. — Tristo vragov! Kaj ie je pa prineslo sem? Ali si že zopet kaj zavohal? — Kakor navadno, Johne. Kriminalna zadeva, — je zamrmral Elierv v odgovor. Špitalov nimam baš rad. V njih mi postane tesno pri srcu. Toda potrebne so mi informacije... — Rade voiie ti bom postregel z njimi. — Doktor Minchen je govoril jasno in rezko. Imel je zelo srepe modre oči in nagel smehljaj. Prijel je Ellervja za komolec in ga potisnil skozi vrata. — Tu vendar ne moreva kramloati, prijatelj. Stopiva v mojo sobo. Zate bom našel vedno čas, da bova lahko po-kramljala. Saj se že dolgo nisva videla. Stopila sta skozi steklena vrata in krenila na levo. Prišla sta na dolg, svetel hodnik, kjer je bila na obeh straneh vrsta zaprtih vrat. Tu je še bolj dišalo po desinfekciijskih sredstvih. — Pri Eskulapu! — je zagodrnjal EMerv. — Kaj tebi prav nič ne smrdi? Človek bi dejal, da se moraš tu do jutra zadušiti. Radi velike zaloge angleškega blaga za damske plašče in kostume ter moške suknje in obleke — samo kvalitetno blago — kupite po globoko znižanih cenah v manufakturni trgovini Jos. RAVNIKAR, Ljubljana« Pogača rje v trg 3, ,Pri Jurju' (v Kresiji) MALINOVEC pristen, naraven, s čistim sladkorjem v k uhan — se dobi na malo ln veliko v LEKARNI DR. G. PICCOL1, LJUBLJANA. Dunajska o. fi KURJE PERJE mau oglasi NEČOHANO KILOGRAM PO DIN 4.— IZ SKLADIŠČA MARIBOR RAZPOŠILJA PO POVZETJU Viljem Abt, Eksport, Maribor Najmanjši odjem 15 kg Preo nan upora si oglejte veliko razstavo otrosKra in igračniD vozičkov, stolic, holenderjev, malih dvokoles, tricikljev, šivalnih strojev, motorjev in dvokoles v prostorih domače tovarne »TRIBUNA« F. BATJEL, LJUBLJANA, &ARLOVSKA CESTA ST. 4. — Najnižje cene! Ceniki franko! r*UstL za volane v različnih gubah. SPECLELN1 ENTEL oblek, volan, šalov Ud. AŽURIRANJE, entel vložkov ln čipk. PREDTISRANJE, VEZENJE MONOGRAMOV, zaves. perila. Hitro. Gno ln poceni izvrši Matek & POZOR! , Ljubljanr poleg hotela Štrukelj POZOR! Novi mošt pravkar prispel vlaki vugava in črni kuč, kakor tudi prvovrstna dalmatinska in domača vina; točijo se od Din 10.— naprej, kakor tudi opolo, viško belo in viski črni kuč, rizling, cviček, prašek stari ln vse vrste žganja. — Postrežba spremenjena. — Se priporoča »VINOTOC« POLJANSKA CESTA ŠTEV. 17 in GOSTILNA »JADRAN«, FLORJANSKA ULICA STE V. 83 lastnik Vladimir Miloš. Naznanjamo žalostno vest, da je nas srčno ljubljeni in dobri soprog, oziroma oče, brat in stric, gospod Jo*t> (pollak trgovec v soboto, dne 22. t. m. po dolgi in muke-polni bolezni, previden s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v ponedeljek, dne 24. septembra ob 1'28. uri popoldne iz hiše žalosti, Slomškova ulica dt. 23, na pokopališče k Sv. Krita. V Ljubljani, dne 22. septembra 1934. IVANA, soproga — MIRA, JOfiKO, otroka Venci se hvaležno odklanjajo. ObčSo* Ljubljana MesjBJ pogrebni ta vod V vseh malih oglasih velja beseda 50 para, davek Din Najmanjši znesek za mali oglas Din 5.—, davek Din 2.—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu, lahko tudi v znamkah. — Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložit) znamko — Popustov za male oglase ne priznamo. PRODAM GATER-ŽAGO (žago polnojarmenico), krožno cirkularko in stroj za rezanje remeljnov — v dobrem stanju — proda vsled opustitve Franc Majdič, mlin, Vir, p. Dob pri Domžalah. 2883 VEC UMIVALNIKOV (rabljenih) proda hote* >Balkan«, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 25. 2877 TRGOVINA špecerijska in delikatesna v centrumu Ljubljane — se radi družinskih razmer takoj odda. — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod >Dobro vpeljana«. KUPIM ŠIVALNI STROJ otroški voziček, otomano in sobno peč kupim. — Ponudbe pod »Rabljeno 2886« na upravo »Slov. Naroda«. KUPUJEM LN PRODAJAM vsakovrstno staro pohištvo, postelje, omare, modroce, slike, divane, ure L t. d. ter tudi antične predmete. — Golob Marija, Ljubljana, Gallusovo nabrežje 29. — (Plačam takoj!). 2880 SLUŽBE ČEVLJAR. POMOČNIKA sprejme Oermlec, Strahmj 46, Naklo. DOBREGA PRODAJALCA sprejme takoj Mastek, Maribor. GOSPODIČNE ki imajo lep glas, sprejme kavarniška godba v Zemunu. — Pagaro, Zemun, DVA VAJENCA sprejme Dolžan, kleparstvo, Celje. MLAD ŠOFER se sprejme k tovornemu avtomobilu. — Suppanz, Pristava, DOPIŠEM »PROKLETSTVO LJUBEZNI« pretresljivi roman v dveh. delih imamo na zalogi še nekaj vezanih izvodov po anflhMM* ceni 40 Din. Naroča se pri upravi »Slov. Naroda« Ljubljana, Knafljeva ulica št. 5. Z naročilom je poslati znesek. URADNIK upokojenec, neodvisen, vdovec, najboljših let, želi znanja s premožno damo. — Dopise na upravo >Slov. Naroda« pod >Miroljuben 2882«. Velikanska zaloga vseh glasbenih inštrumentov in st Klavirji! Planini na obroke od Din 400.— prve svetovne fabrikate: B6-sendorfer, Steinway, Pbrster, Petrof, Hotel, Stingl original, ki so nesporno najboljši! (Lahka, precizna mehanika.) Prodaja jm izključno le sodni Izvedenec in bivši učitelj Glasbene Matice Alfonz Breznik Aleksandrova fiterv. T. Najnovejši Milil ierni vzorci za moške, damske obleke in pfctfee po znižanm cenah. — Postrežba sofidna Salon GENTLEMAN, Tavčarjeva mL 2-1 Telefon 36-66. Pr»ovrmten itajerskl VINSKI MOST im DOLENJSKA PORTUGALKA po Din IX.— ftter HOTELA »METROPOL*4 in ZA UGLA SEVANJE prenavljanje klavirjev in pianin se priporoča — Tram te Anton, Medvode. »MUZIKA < prodaja prvovrstne inozemske klavirje in pianine tudi proigrane ter popravlja in ugla-šuje strokovnjaško najceneje. — Knafljeva ulice 4. STANOVAlflV VEČJO PRAZNO SOBO s štedilnikom in posebnim vhodom v bližnji okolici Ljubljane iščem. — Ponudbe z navedbo cene na upravo »Slov. Naroda« pod »Takoj«. PAZNO PREMOG DRVA Telefon štev. 3934 SLOVSA LJUBLJANA, fvoiezijska 19 52/T ZAVESE vam najlepše napravi po izbir olaga specijalni oddelek za zavese — BUD. SEVER, Ljublja na, Marijin trg Z. — Kdor fru pi blage pr* meni. mu Jih iz eotoviro brezplačno! ¥6/^ PUMPARCE modne hlače, najboljši nakup A. PRESKER, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta štev. 14. 6/1 SPALNICE moderne, iz orehove korenine, pleskane, in kuhinjske oprave ter drugo pohištvo dobite najceneje pri Andlovic, Komenske-g-a ulica št. 34. 64/T PRODAJTE LN KUPITE najugodneje vsakovrstne dobro ohranjene predmete pri — »PROMET«, nasproti krizevni-ške cerkve. 2885 NUDIMO VAM po najnižjih cenah lepo pleska-no pohištvo — naročilo in popravilo. — Mizarstvo Velkavrh, Ljubljana, Krakovska ulica 7. 2879 VINO nudi po zmerni ceni Ogrin, La-vrca pri Ljubljani. P ce e CB oj •o Z Q H* š a Mm «f-i « 3 Z H « o g X a > « 55 ■ 2 B a £ 3 3 NAROČAJTE 0OV NAROČNINA DIN 12.- JC1 • v t sef e vseh vrst enobarvne in večbarvne izdeluje klišarna Vejnje: Josip gnpanctO. — £a »Narodno uakarno«: Pran — Vel t