Štev. 15. Posaiiiefisiia števillca stane žš&O vinarjev. Leto 1. EsssssHaaaaaM Cene inseratorn: enostopna petitvrsta ali nje prostor 40 vinarjev. Uradni razglasi po 2 K. Pri naročilu nad 10 objav popust. Uredništvo in upravništvo v Velikovcu. List izhaja vsako sredo na štirih in vsako soboto na dveli straneh. Naročnina znaša: celoletno 12 K, polletno 6 K, Četrtletno 3 K. """•""TUiMIHliil"«-»-^-"CC• «»»MM«»;.r■> Velikovec, 20. septembrai919. Rešimo svoje brate avstrijskih rabeljnov! Ljudje, ki prihajajo iz Avstrije, pripovedujejo, koliko trpijo Slovenci in pametni Nemci onkraj demarkacijske črte. Koroška vlada ne preganja le naših ljudi, ampak tudi tiste Nemce, ki iz gospodarskih ozirov želijo, da bi prišli pod Jugoslavijo. Najbolj žalostno Pa je, da se dajo celo ženske za denar zapeljevati k taki lumpariji. V celovški okolici je pred kratkim slovenska deklica pasla živino. Mimo pride podivjana nemška baba, začne pretepati ubogega otroka in vpiti: „Ti prokleta Slovenka, — tvoj oče jih je še premalo dobil, Pa jih bo še! Mi vam bomo že poka-za,i> prekleti Slovenci!" Dne 2. avgusta s9 folksverovci s kamenjem napadli njenega očeta in ga pobili na tla. Slovencem onkraj demarkacijske črte pošiljajo Nemci zasramovalna in grozilna pisma; grozijo jim, da jim bodo požgali hiše itd. Že iz tega je razvidno, kaj bi moraio pretrpeti naše ljudstvo, ako bi prišli naši kraji še kdaj v avstrijsko oblast. Seveda se to ne bo nikdar zgodilo, ker se ne more in ne sme zgoditi. Ne samo Avstrija, -ampak tudi v Parizu vedo prav dobro, da ne da Jugoslavija naših krajev za nobeno ceno več iz svojih rok. Ti kraji so in ostanejo naši, pa če bi vse peklenske sile glasovale za Avstrijo. Ampak s tem še Ne smemo biti zadovoljni! Pošten človek ne misli samo nase! Rešiti moramo avstrijskih rabeljnov tudi svoje brate in Pa tiste uboge Nemce, ki še vedno t/Pijo in vzdihujejo onkraj demarkacijske frte. Najlažje pa jih bomo rešili, ako bo pri nas vsaj 90 procentov glasovalo za Jugoslavijo. Če se to zgodi, potem bo pamet srečala tudi zaslepljence in zapeljane onkraj demarkacijske črte, da bodo tudi ti glasovali z nami. Zato pa Naj vsak pošten človek pridno izpreo-biača zaslepljence in preganja od Av-strije podkupljene hujskače in agitatorje. čakovali g. predsednika g. general Maister s častniki, g. vladni svetnik dr. Ferjančič, občinski zastop, krajevni odbor narodnega sveta, učiteljstvo in uradništvo. Ko se je g. predsednik prepričal o potrebah in željah ljudstva, je nadaljeval svojo vožnjo v Rožno dolino. Pridružili so se mu g. general Maister, vladni svetnik dr. Ferjančič, g. tajnik Narodnega sveta za Koroško kapetan dr. Dolar in gdč. dr. Piskernik. Prebivalstvo je sicer šele v zadnjem trenutku izvedelo za prihod visokih obiskovalcev, vendar pa je še v zadnjem trenutku razobesilo slovenske zastave in celo slavoloke je postavilo. Dne 13. t. m. je dospel g. predsednik v Velikovec, kjer so ga sprejeli g. polkovnik Polak, uradništvo, duhovščina in učiteljstvo, zastopniki mesta in raznih krajevnih odborov ter precej domačinov. Gosp. predsednik se je hotel poučiti o željah in potrebah prebivalstva, zato se je pogovarjal z vsakim posameznikom, posebno pa še z zastopniki občin in krajevnih odborov. O uspehu tega potovanja bomo poročali prihodnjič. Nezadovoljnost Korošcev s koroško vlado. Celovške „Freie Stimmen" pišejo 12. t. m. dolg članek, kako je koroško 'ljudstvo 10. t. m. motilo sejo koroške deželne vlade v Št. Vidu. Nemško Koroško vladajo samo veliki posestniki, visoki uradniki in vojni dobičkarji. Ljudstvo je med sejo tako razgrajalo in vpilo, da so morali visoki gospodje zapustiti sejo in iti domčrv. Najbolj so preklinjali deželnega svet. Schumija. Ljudje so grozno razjarjeni, ker so ti gospodje spravili Koroško do propada. Zahtevali so živeža po ceni, ker je sedaj vse tako drago, da ubog človek ne more živeti. Neza-dovoljneži, le silite v Avstrijo, da vas bodo razni Schumiji in drugi vojni dobičkarji izmolzli do kosti! potovanje predsednika deželne vlade g. dr. Brejca po Koroškem. k Predsednik deželne vlade, g. dr. J. , rejc, je potoval te dni po Koroškem. Pne 11. t. m. je bil v Borovljah. Sprem-'jaia sta ga načelnik kmetijskega oddelka J- Pielat Kalan in ministerijalni tajnik dr. Druškovič. V Borovljah so pri- Gospodarske novice. Podpore. Od okrajne komisije za preživljanje v Velikovcu nakazane podpore se izplačujejo pri davčnem uradu v Velikovcu do preklica samo vsako prvo sredo v mesecu. Lanene tropine. Udje kmetijske družbe dobe lanene tropine 100 kg za 170 K v Ljubljani. Kdor hoče mnogo mleka in surovega masla, ali pa imeti debele svinje, naj si naroči lanene tropine pri Kmetijski družbi v Ljubljani. Nova trgovska pogodba med Avstrijo in našo državo. Naša država da avstrijski republiki 1300 vagonov moke za kruh, 900 vagonov moke za kuho, 8000 vagonov krompirja, 2800 pšenice, 2400 vagonov koruze in še 6000 vagonov fižola in drugih pridelkov. Avstrija nam mora dati v zameno soli, železa, strojev in drugih reči, ki jih mi nimamo zadosti. Ostanek pa mora plačati v zlatu in ne v avstrijskih papirnatih kronah. Nemci so zelo veseli, ker smo jih rešili stradanja. — Hujskači, ki govorijo, da ne bomo mogli prodajati svojih pridelkov, naj pogledajo malo zgornje številke. Dopisi. Terpece pri M. Št.Vidu. Vsi posestniki so naročeni na „Korošca", celo 2 posestnika iz Avstrijske. Korošci, posnemajte jih! Mali Št. Vid. V Gosinji vasi pri Malem Št. Vidu so ljudje, ki hodijo noč in dan v Avstrijo. Čudno se nam zdi, da vendar še jedo naš kruh. Nam bi bilo prav ljubo, če bi se spravili čez Krko, potem bi imeli zopet naši ljudje in delavci nekaj grunta več. Tolažijo se zopet, da bodo že v ponedeljek folksverovci v naših krajih. Mogoče bo pa naša vlada vendar le kmalu pognala te ljudi na onostran vode k folksverov-cem, da se jim bo želja izpolnila. wtm ur —ii»— Dnevne novice. Prevalje. Al. Rozman, zaveden Slovenec, je kupil hišo z gostilno. Gostilno toplo priporočamo. Tinje. Fr. Ks. Meško, župnik in priljubljeni pisatelj, je imenovan za upravitelja proštije v Tinjah. Prej je bil V Mariji na Žili, odkoder je moral bežati pred nemškimi boljševiki. Djekše. Amaliji Lesjak iz Črne je tu dne 7. t. m. zgorel skedenj. V -njem dobimo lahko okrog 1000 vagonov premoga na dan. Treba je samo naše premogovnike popraviti in preurediti ter pomnožiti število delavcev, ki se razumejo na kopanje premoga. V kratkem času pridejo domov naši slovenski delavci, ki delajo danes še v Nemčiji na Westfalskem in na Štajerskem v Leobnu in drugod. Ti delavci so izučeni v kopanju rud in premoga, zato jih rabimo doma, da nam pomagajo še bolj izkoristiti naše premogovnike. Naša država ima še veliko premoga in rud, ki še niso odkrite. Veliko še neodkritih rud in premoga se nahaja v Srbiji in Bosni. Zato pa so nam potrebni ljudje, ki se na to razumejo. V ta namen bo vlada ustanovila rudarske višje in nižje šole. Gospodarske novice. Trgovske iadjc se nam vrnejo. Amerika zahteva, naj Italija vrne vse trgovske ladje, ki jih ie bila vzela našim trgovcem. Avstrija prosi pomoči. Avstrijski državni kancelar dr. Renner je poročal v Pariz, da se nahaja Avstrija v groznem gospodarskem položaju. Prosil je Francijo pomoči. — Kdo laže: avstrijski prvi minister,, ali pa razni hujskači, ki pravijo, da je Avstrija obljubljena dežela, po kateri se cedi med in mleko. Zopet dobimo sladkor. Veliki transporti sladkorja za Jugoslavijo, katerega je naša vlada naročila iz Amerike, so dospeli v Dubrovnik in na Reko. Te dni se prične odpošiljanje sladkorja na pokrajinske oblasti, da ga razdele. Izvoz lesa. Vse prošnje za dovoljenje ^ izvoza lesa se morajo nasloviti na Šumsko centralo v Belgradu in vložiti pri podružnici Centralne uprave v Ljubljani. V prošnji mora biti natančno naveden naslov pošiljatelja, nakladalna in na- skem jeziku je vprašal vojvodo, hoče li biti pravičen sodnik in zaščitnik zvestobe, in ali mu je blagor ljudstva res pri srcu. Skozi stoletja se je ohranil vojvodski prestol in knežji kamen, kakor se je v slovenskih srcih ohranil jasen spomin na one zgodovinske čase. Toda danes je prišel čas, da postane spomin zopet živo dejstvo. „Tekom teh bridkih bojev," piše dr. Zupančič, „niso Slovenci nikdar izgubili srca. Verovali so v pravičnost svoje stvari, verovali so, da pride dan, ko zopet zavlada po svetu pravica." In, da bi po dolgih stoletjih danes izgubili vero, bi s tem oskrunili spomin svojih dedov in pradedov, bi s tem oskrunili svojo slavno zgodovino, bi s tem oskrunili celokupno Slovenstvo Gosposvetsko polje — naša narodna božja pot — ne sme nikdar in nikoli več pripadati Nemcem, to bi bilo menibna postaja, naslov prejemnika, i množina, vrsta, kakovost in vrednost j lesa in zadnja železniška postaja v ! Jugoslaviji. Za dva milijona papirnatega drobiža bo izdala zagrebška mestna občina. Kaj je s povrnitvijo škode? Vojni dogodki pretekle pomladi so napravili po naših krajih veliko škode. Ko je jugoslovanska armada rešila te kraje avstrijskih roparjev, je naša vlada zahtevala, naj Avstrija povrne vso to škodo. Avstrija je to obljubila. Ker pa naši ljudje ne morejo čakati, je predsednik deželne vlade v Ljubljani g. dr. Brejc obljubil, da bo naša vlada povrnila to škodo. — Če bi vlada v Bel-gradu ne bila trdno prepričana, da ostane vsa Slovenska Koroška naša, bi tega gotovo ne storila! Cene padajo. Listi poročajo, da padajo cene kavi, čaju, čokoladi in rozinam. Tudi liž bo cenejši; v kratkem pride namreč v Trst in na Reko veliko riža iz Indije. Draginjske doklade invalidom. Za draginjske doklade invalidom je dovolil naš ministrski svet 15 milijonov kron kredita. v Ce pišeš v Nemčijo ali Avstrijo, moraš prilepiti na dopisnico znamko za 30 vinarjev, na pismo znamko za 75 vinarjev. Rekvizicija drv in lesa v Avstriji. „Arbeiterwille" z dne 16. t. m. piše: Avstrijske oblasti so zaukazale, da morajo kmetje vsak mcsec naznanjati, koliko imajo drv za kurjavo in drugega lesa. Zakaj ? Ker nimajo v Avstriji dosti premoga, bodo morali na Dunaju in v drugih mestih kuriti z drvanii. Vsa ta drva bo moral seveda oddajati kmet, in sicer po cenah, ki jih bo določila mestna gospoda. Ko bi b;li avstrijski kmetje pametni, bi rekli vladi: „Rekvi- ! riraš nam poljske pridelke, živino in ! drva. Tu imaš naše otroke, rekviriraj ' še te!" Gozdarsko šolo dobimo. Na vseučilišču (univerzi) v Zagrebu se bo še to jesen začela šola za gozdarstvo in rudarstvo. Tudi mi Siovenci dobimo nižjo gozdarsko šolo. Prej smo morali pošiljati svoje sinove na Nemško Štajersko. Novi bankovci. Iz Belgrada poročajo: Nadzornik ministrstva za finance odide v spremstvu višjega uradnika Narodne banke v Pariz, da prepeljeta v domovino tretji transport novih državnih bankovcev. Tiskanje bankovcev v Parizu se živahno nadaljuje. Pospešujejo se tudi dela v Zagrebu in Pragi. Do sedaj je natiskanih 1,200.000 dinarjev. Dopisi. Atna vas pri Vobrah. Večkrat sem že slišala pritožbo, da smo v tem kraju prav zaspani Slovenci. Kdor pravi in trdi to, naj nas pride obiskat. Prepričal se bo, da to ni res. Kako? Tukajšnja mladina kliče vsakemu potniku, ki ga vidi korakati skozi vas, prav glasno nasproti: „Živio Slovenci, živela Jugoslavija!" Kdo jih je to naučil? Nihče drugi kot zavedni očetje in zavedne matere tega kraja. Bog jih živi! Globasnica. Dne 14. t. m. smo imeli Čast pozdraviti v svoji sredi predsednika deželne vlade g. dr. Brejca, g. prelata Kalana in druge, ki so prihiteli I med nas, da nas podkrepijo v dobri j veri in v zaupanju v našo novo državo Jugoslavijo. Pred župniščem se je zbralo lepo Število Globašanov, ki so z župnikom in učiteljstvom na čelu z zanimanjem sledili vsjem izvajanjem gosp. predsednika. Poudarjal je posebno gospodarske odnošaje v Jugoslavifi, ki so mnogo boljši kot pa v Avstriji. Pri nas se vse rekviriranje neha, vsakdo obdrži zase vse, kar pridela. V Avstriji bodo pa celo premoženje delili, da bodo mogli plačati ogromne vojne dolgove. Torej ni težko glasovati in vsak, ki ko- skrunjenje naših narodnih svetinj. In ti, slovenska koroška žena! Mar naj tudi oni nepozabni dnevi, ko so jugoslovanske žene in dekleta izročale sto in stotisoče podpisov za majsko deklaracijo dr. Korošcu, zapadejo pozabljenju?! Zdaj je prišel čas, da se udejstvuješ, da dejanski izvedeš, kar si takrat podpisala. Mar boš dopustila, da se bodo tvoji otroci še nadalje učili zaničevati tisti jezik, ki ki si jih ga učila ti, slovenska mati. Mar hočeš, slovenska Žena, ki si z mislijo, delom in ljubeznijo vedno sodelovala v borbi za osvobojenje svoje domovine, odpovedati v zadnjem hipu?! Ne — nasprotno! Podvojila in potrojila boš v tej zadnji borbi svoje sile in moči, da pomagaš rešiti rodno grudo pred nasilnim sovragom. Čitaj brošuro „Jugoslovanska žena za narodovo svobodo1', ki te bo navdu- I šila, ti dvignila tvojo zavest in ti po-j množila moči, da ne omagaš pod težo ; krivic in razočaranj, nego da krepko vztrajaš v boju za svojo sveto pravico zmagovito do konca. Pa tudi vsi ostali Slovenci in Jugoslovani bi morali poznati zanimivo vsebino teh knjig, ne samo Korošci. Če gre za nje, gre za nas; če gre za nas, gre tudi za nje. Jugoslovani smo in zato eden za vse in vsi za enega! Kdor še nima teh treh knjig, naj si jih nemudoma naroči. Dobe se v vseh knjigarnah in v podružnicah „Jugoslavije". „Koroška" stane 4 K. „Gosposvetsko polje" 2 K in „Jugoslovanska žena" 2 K. Naroča se jih lahko tudi pr upravništvu „Korošca*^ v Velikovcu. ličkaj misli, mora videti, da bodo v Jugoslaviji razmere ugodnejše za življenje. Obljubil je tudi na prošnjo občanov, da poskrbi vse potrebno za dobavo usnja «a Koroškem, ki je posebno zdaj potrebno, ko se bliža zima. Z glasnim odobravanjem smo končno sklenili, da hočemo vsi kot en mož glasovati za Jugoslavijo, da bo globaška občina med prvimi! ^t. janž. Danes smo bili veselo iznenadeni, ker so našo vas obiskali visoki gostje: gg. predsednik dr. Brejc, general Maister, prelat Kalan in gdčna. dr. Piskernik. Ko smo zvedeli, da nas gospodje obiščejo, smo hitro postavili mal slavolok z napisom: „Podravljeni, rešitelji!" Slavolok je bil okrašen z zelenjem in s slovenskimi zastavicami. Zbrana šolska mladina je došle pozdra-vpa in zapela: „Lepa naša domovina." üg. dr. Brejc in general Maister sta navdušeno pomagala. V imenu župnije je pozdravil gospode g. župnik Fuger ter jim zatrjeval, da so ljudje po mnogih mukah in preganjanjih še zvestejše vdani naši mili Jugoslaviji. Gg. dr. Brejc in general Maister sta nato govorila z domačini in jih izpraševaia po njih težnjah. Soglasno so vsL izjavili, da se čutijo srečne, ker so v Jugoslaviji. Pri odhodu je mladina zopet zapela: „Hej Slovenci". Gospoda se je burno pozdravljena odpeljala naprej po našem Rožu. Sv. Križ nad Dravogradom. Sv. Višarje imamo sedaj pri Sv. Križu nad Dravogradom. Že leta 1915, hitro ho je načela Italija vojsko proti stari Avstriji, ie morala čudodelna podoba Svetovi-Šarske Matere Božje bežati ter je našla pri očetih frančiškanih v Mariboru mirno in tiho zavetje. Verno slovensko ljudstvo je že dolgo povpraševalo, kje se nahaja sedaj ta podoba in zakaj se zlasti sedaj v žalostnih in negotovih časih ne izpostavi v javno češčenje kje drugje na Slovenskem Koroškem. Sv. Križ nad Dravogradom je za Višarji najbolj znana božja pot na ^•ovenskem Koroškem in je pač pripraven za njo. V petek dne 12. septem-jj[a t. 1. je več nego 10.000 vernih olovencev in Slovenk, 40 duhovnikov ]n nad 300 belo oblečenih deklet sprem-podobo k Sv. Križu. Gg. prošta Unspieler in Serajnik sta vodila sprevod. V petek in nedeljo je bilo tu nad f5.000 vernega slovenskega ljudstva. ,pseh sv. maš je bilo 48 in 8 pridig. O 11 Svetovišarska Mati Božja, ostani nied vernim slovenskim ljudstvom, brani ga »n vodi ga zlasti sedaj, da glasuje za niilo Jugoslavijo in sijajno zmaga! t Oh, kako sem bi! neumen! Uje-.mk Slovenec iz velikovškega okraja, ii°!T!a blizu Dobrlc vasi, je prišel iz aiije v Beljak. Tam mu Nemci začnejo I rtpovedovati, kako grdo se postopa s ^lovenci v velikovškem okraju, posebno ; "Jetniki, da jim trgaje obleko, da jih Pretepajo, da ni za živeti tam i. t d. na t-3 nU)^a'(ar se je 'n ie Sel a v Tirolsko, kjer je 3 tedne zastonj vev. P" nekem kmetu. Potem pa ni qC v^držal. Popihal jo je in prišel v je kftani- glej čuc,ež: Ljubeznivo je v ?Preiet naše straže, zastonj se *ast i*1 'Z GrabŠtanja v vas in Ko je zapazil, kakšen red vlada povsod, kako lepo se ravna z ljudstvom, koliko živeža je na razpolago, je doma, vzkliknil: „Oh kako sem bil neumen, da sem verjel Nemcem!" Čast, komur čast! V 13. štev. „Korošca" srno omenili, da govorijo ljudje v neki občini, da se celo neki orožnik ne zaveda svoje dolžnosti. Poizvedovali smo in se prepričali, da naši gg. orožniki dobro vedo, kaj da zahteva od njih domovina: kjer le morejo, mirijo ljudstvo, ga poučujejo ter skrbno pazijo, da bi kak falot ne agitiral zoper našo državo. Sele. Na našo šolo smo vendar enkrat dobili slovenskega učitelja in učiteljico. Otroci hodijo sedaj z veseljem v Šolo in se radi uče. Prej so se bali šole, kajti zagrizeni nemški učitelji so jih vedno mučili le z nemškim poukom in z nemškimi pesmimi. Od sedaj naprej se bo tudi v naši šoli vzgajala naša mladina v našem milem slovenskem jeziku. To nas vse najbolj veseli. G. učitelju in g. zdč. učiteljici pa želimo mnogo uspehov. Seljan. Braslovče. Pogreb Srečka Puncerja, urednika „Jugoslovanskega Korotana" se je vršil 10. t. m. dopoldan ob obili udeležbi občinstva, požarne brambe, Sokolov in Sokolic. Pokojnika je spremljala častna straža Sokola in vojaštva, h Koroške se je pripeljal k pogrebu g. general Maister z gospo soprogo in s častniki. K zadnjemu počitku so spremljale Srečka razne deputacije, duhovščina, g. general s spremstvom, častniki, učiteljstvo, vojaštvo in mnogoštevilno občinstvo. Pri odprtem grobu so mu govorili v slovo: g. kanonik, g. general Maister; starosta mariborskega Sokola g. Kreft, in gdčna. Ježovnikova. Vsi govori so segali pričujočim do srca in utrdili našo ljubezen do domovine, katero je tako goreče ljubil in branil pokojni Srečko. Bras-lovški pevci so mu v zadnji pozdrav zapeli „Prišla bo pomlad". Kako splošno priljubljen je bil rajni Puncer, so pričali številni venci in šopki, ki so pokrivali krsto. Da se je truplo pokojnikovo prepeljalo iz Koroške in da je tudi Korotan spremljal truplo branitelja domovine po svojih zastopnikih, je v prvi vrsti zasluga gospoda vojnega kurata Bogd. Lendovška. Hvala mu! Spomin na Srečka Puncerja pa bo živel v naših srcih, dokler bo stala koroška Slovenija. J iz Sinče vasi do Dobrle vasi. Dnevne novice, Sele. V našo občino je prišla 3. t. m. komisija za cenitev škode. Mislili smo že, da so pozabili na nas. Razveselili smo se komisije tembolj, ker sedaj vemo, da se nam povrne škoda, ki so jo napravili nemški divjaki. Seljan. Mežica. V noči 14. septembra je začela goreti streha hiše posestnika Jožefa Gerdej, podomače „Kajžar". Naj-brže je kdo nalašč zažgal. Zgorelo je le par metrov strehe, ker so ogenj pravočasno opazili. Gerdej je zavarovan. Tin je. Konj posestnika Tomaža Ovšana je te dni ušel s paše in dirjal po cesti domov. 701etna Marija Pole-šak, ki je bila takrat na cesti, se je hotela hitro umakniti in je pri tem tako nesrečno padla, da se je precej poškodovala na glavi. Toži tudi o notranjih bolečinah. Goriški Vrh. V hlevu posestnika Roka Pečnika pd. Jaža je 9. septembra okoli 4. ure izbruhnil ogenj. Zgorelo je vse orodje, živež, obleka in seno. V bližini stanujoči vojaki 45. pešpolka so rešili hišo, da ni zgorela. Pečnik ima škode 25.000 K, zavarovan pa je le za 3400 K. Kako je nastal ogenj, še ni znano. Krčanje pri Djekšah. Dne 2. avg. popoldan je udarila strela v skedenj posestnika Janeza Rapac pd. Vrhovnik. Skedenj je pogorel do tal. Škoda znaša okrog 20 000 K. Imenovani je zavarovan pri banki „Slaviji" za 3000 K. Na ljudski šoli v Velikovcu se zopet prične pouk v sredo dne 1. okt. 1.1. z običajno sv. mašo ob 9. uri. Po sv. maši bo vpisovanje učencev, ki so iz drugih občin, pa bi morebiti hoteli obiskovati ljudsko šolo v Velikovcu. novice. Naše čete zasedle Stari Segedin. Ker so se Francozi, ki so se doslej nahajali v Starem Segedinu, vrniii preko Rumunije v svojo domovino, je zasedlo to mesto naše vojaštvo. Poročila iz Avstrije. V Nemškem Št. Vidu je pribila avstrijska vlada lepak (plakat), v katerem se bere, da dobi vsakdo, ki naznani hudodelce, kateri režejo italijansko telefonsko žico, 500 do 5000 K. Prej so Nemci klicali Lahe na pomoč, sedaj so jih pa že siti. Nemške bande so pri kmetih gotovo že pokradle ves živež, sedaj pa že kradejo žico in delajo s tem „kšeft". Volilni zakon za Jugoslavijo. V Belgradu se posvetujejo o novem volilnem zakonu za našo državo. Vlada želi, da se ta zakon kmalu reši v parlamentu. Rešitev jadranskega vprašanja? Iz Rima poročajo, da dobi Italija Istro, Jugoslavija pa vso Dalmacijo. Reka bo svobodno mesto. (Potrjena ta vest še ni!) Bolgarska mirovna pogodba izročena. Dne 19. t. m. je mirovna konferenca izročila Bolgarom mirovno pogodbo. V kratkem bodo tudi Madžarom izročili mirovne pogoje. Dr. Tavčar poklican v Belgrad. Listi poročajo, da je načelnik Jugoslovanske Demokratske stranke dr. Tavčar poklican za te dni v Belgrad, ker bi tam radi vedeli, kako sodi on o sestavi n vega ministrstva. Koroški oče in koroška nati, sta že naročila svojim otrokom priljubljeni mladinski list „Mlado Jugoslavijo"? Shodi in veselice. Tabor v Locali. V nedeljo, 28. t. m., vsi v Loče ua labor. Povedati hočemo vsemu svetu, da nas vleče srce v Jugoslavijo, ki skrbi za nas kakor dobra mati. Ponosno nam kipi srce, ko opazujemo avstrijsko osabnost in onemoglost. Ura odločitve je že bila! Zbrati se hočemo v Ločah, da pod milim nebom pred vsem svatom in pred Pravičnim, ki kraljuje nad nami, slovesno prisežemo, da hočemo z ognjem v srcu in z mečem v roki braniti to zemljo, ki je že od nekdaj naša. Gorje vsakomur, ki bi iztegoval roke po nji! Galicija. Minula nedelja (14. t. m.) nam ostane vsem v lepem spominu. Počastil nas je ta ür.n s svojim obiskom naš priljubljeni general Maister. Po sv. maši smo imeli shod, na katerem nas je gosp. general v prisrčnem govoru navduševal za našo skupno maler Jugoslavijo. Na shodu je govorila tudi g. dr. Piskernikova, naša koroška rojakinja. Govornica nam je prav dobro opisala položaj Avstrije, o kateri priznavajo Nemci sami, da je uničena, če podpiše mirovno pogodbo. Podpisala jo je v sredo, 10. t. m., in s tem se je sama obsodila na smrt. Poprej nas Nemci niso hoteli nikdar poznati, kadar smo od njih kaj potrebovali. Radi bi nas" še imeli pod svojo komando, da bi jim pomagali plačevati listih 80 milijard (ali 80 tisoč milijonov) vojnega dolga, toda sedaj jim bomo pa mi obrnili hrbet. Tudi govor gospoda notarja Zevnika nam je zelo ugajal. Ker nočemo, da bi nas kleli kdaj naši potomci, hočemo vsi glasovati za Jugoslavijo, ki nam bo pripravila srečnejšo bodočnost kot je bila naša preteklost. - Isti dan popoldne se je vršila v gostilni pri Ogrinu veselica domačega gasilnega društva. PokrČc. Zborovanje, ki ga je 14. t. ni. priredil naš krajevni odbor Narodnega sveta, je vsestransko dobro uspel. Ljudstva se je zbralo toliko, da je bila dvorana premajhna. G. urednik Magerl nam je govoril o potrebi splošne izobrazbe potom časopisov, čitalnic (kar velja bolj za mesta) in ljudskih iger. Na kratko, a nazorno nam je narisal naš gospo-darsko-politični položaj na Koroškem in pobijal vse ugovore brezvestnih hujskačev, ki begajo naše ljudstvo. Nato so dekleta tuk. Marijine družbe uprizorila igro „Luržka pa-stirica". Nastopila so šele prvič, a reči moramo, da so igrala prav dobro. Poslušalci so bili zelo zadovoljni. Nabralo se je K 214-30, kar se porabi za ubožce. Na roženvensko nedeljo ste povabljeni še vsi, ki igre še niste videli. Na svidenje! št. Rupert pri Velikovcu. Dne 8. I. m. se je vršil v Št. Rupertu ženski shod. Prišlo je ženstvo od daleč iti blizu. Udeleženk je bilo okrog 200, ki so vse pazno poslušale govornice in govornike. Prvi je pozdravil g. župnik Treiber v imenu Narodnega sveta. Nato je izročila pozdrave domače Marijine družbe članica gdč. Anica Skrinar. Učiteljica gdč. Einspieler je navduševala zbrane, naj se še tesneje oklenejo naše dobre matere Jugoslavije, ki je mnogi še ne poznajo. Velik je bil učinek govora gdč. ravnateljice Stupca iz Maribora. Marsikatera poslušalka si jc obrisala solzo, ko je cula, kako zasramovan, zapeljan, teptan in bičan je bil slovenski rod do danes, ko je vstal iz groba sužnosti. Koroška je bila zibel slovenske zgodovine; dala in vzgojila nam je može: Antona Janežlča, Andreja Einspielerja, škofa Slomška in druge. Koroška Slovenka ne bo nikdar pustila, da to zemljo ugrabi sovražnik Slovencev in jo uniči, ampak bo z vsemi močmi delovala na to, da ji pridobi povsod prijateljev. G. Magerl, strokovni Jl« Sj? 11 r-16 S | M oziroma naj se osebno tam zglasijo. se kupi ali vzame v najem. Več pove upravništvo „Korošca". Kupim vsako množino suhih gob, čebelnega voska in brinjevih jagod po najvišji dnevni ceni. P. RuČigaj, Narodni dom, Grebinj. r'■šŽfez Prodajo in nakup posestev posreduje odvetniška pisarna v Velikovcu. Pran Kandare. ^ " ^.......i-p wUUOvuu. - IjPwUntU • 1. — 'Vi».v*.«» ju. Kmueuit, V«Ulcov»u.