PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini postale I gruppo
Cena 70 lir
Leto XXVI. Št. 41 (7535)
TRST, sreda, 18. februarja 1970
OB OSTRIH POLEMIKAH O LOČITVI ZAKONA
Danes
se pncno pogajanja o programu štiristranske vlade levega centra
Splošno pričakovanje: razgovori bodo dolgotrajni in zapleteni Resolucija treh sindikalnih organizacij o kmetijski politiki
RIM, 17. _ Razgovori med kandi-
*je
za sestavo vlade Rumorjem, 0 Pooblaščen, da se razgovarja j*stavi vlade levega centra, se j^° ^Pričeli jutri ob 17. uri v pa-
, Razgovori o novi vladi, katerim .Predsedoval poslanec Rumor, se Zv*3 vrteli okrog vprašanj programa nove vlade. Uradno pa je bilo
Mariano Rumor
Amaldo Forlani
^rancesco De Martino
I *
Mauro Ferri
sporočeno, da bodo sodelovali na razgovorih:
Za KD predsednik vsedržavnega sveta Zaccagnini, tajnik Fonlani, namestnika tajnika Giulotti in De Mita, predsednika obeh parlamentarnih skupin Andreotti in Spagnolli ter senator Morlino, ki odgovarja za urad za programiranje pri KD.
Za PSI bodo prisotni tajnik De Martino, namestnik tajnika Mancini, predsednika obeh parlamentarnih skupin Giolitti in Pieraccini.
Za PSU predsednik vsedržavnega sveta Tanassi, tajnik stranke Ferri, namestnik tajnika Cariglia, za obe parlamentarni skupini senator Schie-troma in poslanec Orlandi.
Za PRI tajnik stranke La Malfa in namestnika tajnika Salmoni ter senator Cifarelli.
Sestanki bodo v tretjem nadstrop-;u palače Chigi, kjer je že postavljena velika okrogla miza z 22 se-
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 17. — Odbori za zunanjo politiko narodov in družbeno političnega sveta zvezne skupščine so sprejeli danes na skupni seji predlog zakona o ratifikaciji pogodbe proti širjenju jedrskega o-rožja. Pričakuje se, da bo ta predlog v kratkem na dnevnem redu skupščinskih svetov. Odbori so prav tako pozitivno ocenili rezultate pogajanj Jugoslavije in skupnega evropskega tržišča.
Namestnik državnega tajnika za zunanje zadeve Vratuša je v razpravi opozoril na pozitivne strani pogodbe proti širjenju jedrskega o-rožja in na potrebo rafitikacije. I-stočasno so prikazani tudi znani pridržki Jugoslavije na to pogodbo. Rečeno je bilo med drugim, da bo Jugoslavija z ratifikacijo dala svoj prispevek k izvajanju te pogodbe, ki kljub vsem raznim pomanjkljivostim, vendarle pomeni korak naprej v smeri razorožitve in mednarodne varnosti. Z druge strani je bilo v razpravi poudarjeno, da ta ugovor postavlja v privilegiran po-
Ugo La Malfa
deži. Vsi pričakujejo, da bodo ti štristranska vlada.
razgovori dolgotrajni in dokaj zapleteni, saj so stališča štirih strank ostro nasprotna.
V to razpravo pa se je vpletla polemika o ločitvi zakona, katere predhodno nihče ni pričakoval in ki je zavzela, poleg vprašanj omejitve večine in amnestije, ključno mesto.
Med daičnimi* skupinami prevladuje mnenje, da gre za poskus obnovitve vprašanja, ki so ga potegnili <dz ropotarnice* zato, da bi demokristjanske skupine dosegle določen manevrski prostor in da gre pri tem za tiste demokristjan-ske skupine, ki nočejo doseči učinkovit zaključek pogajanj o štiri-stranski vladi in ki si žele predhodne volitve. Z drugimi besedami gre za eno izmed klasičnih vprašanj krščanske demokracije, ki ga izkoriščajo kot sredstvo, da se prepreči
iiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiuiiiia
SFRJ bo ratificirala pogodbo proti širjenju jedrskega orožja
2. maja bo stopila v veljavo pogodba med Jugoslavijo in EGS
ložaj države, ki imajo jedrsko o-rožje. Z njim prav tako ni rešeno vprašanje kolektivne mednarodne varnosti in se ne predvidevajo konkretni ukrepi jedrske razorožitve.
V uvodnem poročilu o pogajanjih z EGS je član zveznega izvršnega sveta Toma Gramfil prikazal rezultate razgovorov, ki so bili nedavno v Bruslju. Rekel je, da je bilo doseženo soglasje o splošnih pogojih trgovine Jugoslavije z EGS in da so Jugoslaviji omogočene o-lajšave za izvoz mesa. Prav tako je bil dosežen sporazum o olajšavah in hitrejšo uporabo Kennedyje-ve runde. Pogodba med Jugoslavijo in SET bo stopila v veljavo 2. maja.
Na seji odbora so poslanci ostro obsodili najnovejše izraelske napade na arabske države, posebno bombardiranje tovarne v kairskem predmestju. Izrazili so mišljenje, da bi miroljubne sile na svetu morale sprožiti akcije, da bi se preprečili v bodoče podobni napadi Izraela.
B. B.
Levica je danes izrekla mnogo mnenj. Socialisti trde, da so brez teže stališča liberalcev in desničarskega tiska, da naj bi se ločitev zakona vpletla med pogajanja kot blago za izmenjavo. Socialisti pravijo, da je vprašanje ločitve zakona načeloma že rešeno, da gre za vprašanje, ki se nanaša na parlament, da je bilo z glasovanjem že rešeno v poslanski zbornici in da bo v isti sestavi rešeno tudi v senatu. Kolikor pa bi o tem govorili med pogajanji, bodo ostali socialisti zvesti svojim stališčem in bodo vztrajali v svoji bitki za dosego ločitve.
Pomembno je tudi stališče komunistov, ki ga je izrazil Terracini in ki je odločno zavrnil vse poskuse, češ da bi bili komunisti pripravljeni napraviti z demokristjani določen kompromis. Komunisti skratka vztrajajo na ločitvi zakona ta ne dopuščajo v tej zvezd nobenih drugačnih možnosti.
Med uradnimi izjavami se danes lahko zabeleži samo stališče PSU, kjer je rečeno v tiskovnem poročilu tajništva, da imajo stranke leve koalicije svobodo akcije in odločanja, medtem ko vlada ne more sprejeti glede tega vprašanja svojega stališča. Dogovorjeno je že bilo, da se to stališče nanaša na strogo omejeno vprašanje ločitve zakona in da je med glasovanjem v parlamentu večina svobodna in da glasuje v skladu z navedenim kriterijem. Gre za sporazum iz novembra 1968, ki ne more odločilno vplivati na nadaljevanje vladne koalicije. če gre tudi za vatikansko pobudo in za diplomatsko noto, se mora vlada nujno podrediti stališčem parlamenta.
Vsedržavna tajništva CGIL, CISL in UIL so izdelala skupno resolucijo glede kmetijske politike, ki predstavlja prvo skupno stališče vseh treh sindikalnih organizacij glede načel Evropske gospodarskf skupnosti o kmetijstvu, ki so znane kot memorandum «kmetijstva 80» ali pa kot načrt Mansholt.
V resoluciji je rečeno, da v tem načrtu ne upoštevajo zahtev glede modeme preobrazbe pridelkov, glede nabave tehničnih sredstev in glede osnovnih cen. Treba je odstraniti obstoječe stanje, ko se določeni pridelki ne uporabljajo v do-voljni meri ta je treba doseči, da pride proizvodnja na raven zahtev s strani potrošnikov. V ospredju je vprašanje italijanske kmetijske politike glede česar vse tri sindikalne organizacije zahtevajo sestavo dejanskega načrtovanja, ki naj upošteva okoliščine dežel in še zlasti zahteve neposredno zainteresi-
mniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuliiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiimiiiiiiliiiiiiiiiiiHiiiiiiiiMuiiiiiiiiiiiHiiiiiiiHimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiHiiiiiiii
UTRJEVANJE ŽE OBSTOJEČIH VEZI
Trgovinska zbornica iz Pordenona na uradnem obisku v Sloveniji
Seja odbora o postavitvi spomenika Ivanu Cankarju v Ljubljani - 25. obletnica osvoboditve v Murski Soboti
(Od našega dopisnika)
LJUBLJANA, 17. — Danes je prispela na obisk v Slovenijo šestčlanska delegacija novoustanovljene zbornice za trgovino, industrijo, obrt in kmetijstvo pokrajine Pordenone. Delegacijo, ki jo vodi predsednik Glauco Moro, je dopoldne sprejel predsednik slovenske republiške gospodarske zbornice Leopold Krese s sodelavci. Predstavniki pordenon-ske in slovenske zbornice so izrazili prepričanje, da bodo ti neposredni stiki prispevali k sodelovanju obeh zbornic. Prek njih naj bi se okrepilo sodelovanje na pr. v turizmu, trgovini in še zlasti v industrijski menjavi. Pordenonska zbornica, ki je to pot prvič na obisku v tujini, bo poskušala dobre sosedske odnose še izboljšati in že tradicionalne vezi, ki jih ima Slovenija s Trstom in z Vidmom, razširiti tudi na Pordenon. Prvi korak je storjen in upajo, da se bo predvsem z novim cestnim odsekom Benetke-Pordenone gospodarsko sodelovanje med Slovenijo in Furla-nijo-Julijsko krajino še okrepilo.
Te dni se je v Ljubljani sestal iniciativni odbor za postavitev spo menika Ivanu Cankarju v Ljubljani Na seji so vnovič preučili poročiio žirije, ki je pregledala osnutke in ternega natečaja za spomenik in sklenila, da ne sprejme dokončne rešitve. Žirija tudi ni podelila prve nagrade, temveč je podelila tri enakovredne nagrade. Ob tem pe so postavili vprašanje, ali je bilo upravičeno razpisati zgolj interni natečaj, ki je zajel samo ozek krog slovenskih kiparjev. Po mnenju iniciativnega odbora in žirije naj bi
dobila Ljubljana takšen spomenik pisatelja Ivana Cankarja, ki bi bil dovolj razumljiv, pa naj gre pri ten: za podobnost z osebo pisatelja, ali pa za izraznost njegovih idej. Ker nobeden od izbranih osnutkov ne ustreza za dokončno odločitev, so sklenili, da bo iniciativni odbor razpisal nov natečaj h kateremu bodo povabili, poleg kiparjev, še druge oblikovalce in tudi arhitekte.
• * *
V Murski Soboti se vneto pripravljajo ma proslavo 25-lettnice o* svobodiitve. Prva proslava bo 25. aprila, ki jo bodo povezali z obletnico delovanja tovarne «Mura». Na tej slovensnosti bo govoril predsednik republiškega izvršnega sveta Stane Kavčič, mladina pa bo imela veliko zborovanje za praznik dela 1. maj v vasi Tešanovci. Tam bo govoril predsednik zveze mladine Jugoslavije Janez Kocjančič. Med številnimi drugimi prireditvami bo posebej slovesna proslava 50-letndce murskosoboške gimnazije, na kateri bo govoril namestnik državnega tajnika za zunanje zadeve dr. Antona Bratuša.
« • •
Na Kozjanskem pri Celju se je mudila dvanajstčlanska skupina poslancev zveznega kulturno prosvetnega zbora ta doma narodov, ki preučuje položaj šolstva v zaostalih območjih Jugoslavije. V skupini sta bila tudi Boris Lipu-žič, direktor zavoda za šolstvo Slovenije in Tine Lah. Poslanci so obiskali med drugim občinsko skupščino v Šentjurju ta se pogovarjali s predstavniki občine o kulturno prosvetnih razmerah v tej občini. Hkrati pa so obiskali tudi
razne šole v šentjurski občini, med drugim tudi Kozje, Podčetrtek, Planino ta druge. V Zdraviliškem domu v Rogaški Slatini pa so se poslanci udeležili pogovora s predstavita občine Šmarje pri Jelšah ta Šentjur ter obravnavali vrsto perečih problemov v zvezi s položajem in razvojem šolstva ta gospodarstva na zaostalem območju, kot ga pomeni Kozjansko.
D. K.
Sestanek Rogers-Mobutu
KINSHASA, 17. - Ameriški državni sekretar William Rogers se je danes v Kinshasi sestal s kon-goškim zunanjim ministrom Adou-lom in nato s predsednikom Mo-butujem.
ranih proizvajalcev.
Na Sardiniji je novoizvoljeni predsednik deželne uprave Lucio Abis obrazložil program levega centra
Razorožitvena konferenca v Ženevi
ŽENEVA, 17. - V Ženevi se je začelo 18. zasedanje konference za razorožitev, katere se bo jutri udeležil tudi generalni tajnik OZN U Tant. Zaradi U Tantove prisotnosti politični opazovalci menijo, da bi utegnilo biti to zasedanje izredne važnosti ter da bo na njem prišlo do okvirnega sporazuma glede nekaterih manj bistvenih, vsekakor pa pomembnih točk.
TISKOVNA KONFERENCA GENERALNEGA TAJNIKA OZN
U Tant: Položaj na Srednjem vzhodu je izredno nevaren, toda ne brezupen
Izraelska letala napadla egiptovske raketne baze blizu Kaira - Pričakovanje v Jordaniji za sestanek med kraljem Huseinom in palestinskimi predstavniki
NEW YORK, 17. — «Položaj na Srednjem vzhodu se ponovno na izredno nevaren način zaostruje, tako da bodo lahko samo zelo močni ukrepi preprečili novo katastrofo*. Tako se je danes izrazil na svoji tiskovni konferenci generalni tajnik OZN U Tant, ki je tudi poudaril, da je ostala ustavitev sovražnosti, ki jo je ukazal varnostni svet junija 1967, samo mrtva črka.
U Tant je izrazil zaskrbljenost predvsem zaradi položaja ob Sueš-
kem prekopu, kjer prihaja do vsakodnevnih kršitev premirja, ki jih vojskujoče se strani niti ne skušajo tajiti. Tajnik OZN ni povedal, na kakšne «zelo močne ukrepe» misli, češ da morajo o tem sklepati štiri velesile ali varnostni svet.
Po drugi strani pa je U Tant
obstaja v stališčih velesil nekaj skupnih imenovalcev o številnih temeljnih problemih srednjevzhodne-ga konflikta. Napovedal je tudi, da se bo jutri sestal z veleposlanikom Jarringom, s katerim se bo posvetoval o možnosti ponovnega začetka njegove mirovne misije, kar pa bo v glavnem odvisno od direktiv, ki
dejal, da še vedno verjame v mož- jA ^bodo izranle velesile., U Tant nost politične rešitve spora ter da ne soglaša s splošnim pesimizmom glede rezultatov posvetovanj med velesilami. V tej zvezi je omenil, da predstavniki velesil trenutno razpravljajo o možnosti pošiljanja mirovnih sil OZN na Srednji vzhod, kar bi lahko po njegovem pripomoglo k trajni rešitvi na tem področju. U Tant je tudi dejal, da
je tudi omenil, da je imel v nedeljo in včeraj zelo plodne razgovore z načelnikom opazovalcev O ZN Oddom Bullom; o vsebini tega razgovora pa ni hotel ničesar povedati, če* da bi to v sedanjem trenutku ne bilo koristno.
Skoraj istočasno z U Tantovo tiskovno konferenco so danes popoldne izraelska letala izvedla nov
IliliiinilltlilllliiiiiiiiiiiMliillliiiillllliiillillllinliiniiiiiiiiiliilllillliiliiiiiiiiliiiiiiiiiiilillillliiiiiiiiiillilllliiiillliillliilllilllilliiiiiiiniiuMiliiilliiuoliiiiiiiillliiiiiill
PO UGOTOVITVAH ODBORA OZN ZA ČLOVEČANSKE PRAVICE
Izraelske oblasti na zasedenih ozemljih stalno kršijo določbe ženevske konvencije
Poročilo odbora govori o mučenju, pustošenju in kraji ter o nasilnem izseljevanju Arabcev in nezakonitih razlastitvah
NEW YORK, 17. - V New Yorku so danes objavili poročilo o ravna nju izraelskih okupacijskih oblasti do civilnega prebivalstva arabskih zasedenih ozemelj, ki ga je pripra vil odbor izvedencev, imenovan cd komisije za človečanske pravice pri OZN. Poročilo vsebuje zahtevo, naj izraelska vlada nemudoma in po polnoma izvede, za prebivalce teh ozemelj, določila ženevske konference iz leta 1949 o zaščiti civilistov v vojnem času.
Odbor priporoča v poročilu, ki ga je izročil včeraj komisiji za človečanske pravice, naj okupacijske o-blasti izvedejo takojšnjo preiskavo o primerih mučenja, pustošenja in kraje, do katerih je prišlo po šestdnevni vojni, ter naj na primeren način kaznuje krivce. Odbor poudarja, da bi morala biti vsem osebam, ki so jih deportirah ali s silo izselili, dana možnost, da se vrnejo v svojo domove, ter da bi bilo treba ukiniti vse določbe, ki to vrnitev sedaj praktično onemogočajo. Povratek deportirancev bi moral po predlogih odbora potekati pod nadzorstvom organov OZN. Poročilo obsoja dalje rušenje domov A-rabcev, ker je to v nasprotstvu z ženevsko konvencijo. Lastnikom porušenih hiš bi morali izplačati odškodnino, prav tako bi morali vrniti lastnikom imetja, ki so iil) protizakonito zasegli.
Odbor je pripravil svoje poročilo na podlagi zasliševanj 103 oseb v številnih arabskih prestolnicah ter na podlagi pismenih poročil. Pač pa ni mogel odbor obiskati Izraela in zasedenih ozemelj, ker je telavivska vlada to s pretvezo preprečila. Tako ni mogel odbor zbrati dokončnih dokazov o kršenju določb ženevske konvencije. Sicer pa je iz poročila razvidno, da je do teh kršitev v zelo številnih primerih zares prišlo.
Poročilo vsebuje konkretne primere kršenja pravic arabskega civilnega prebivalstva na zasedenem ozemlju. Tako ugotavlja, da so po sklenitvi premirja izraelske okupacijske čete popolnoma uničile naselja Yalu, Emaus in Beit Nuba ter delno porušile vas Kalkilyah. Poročilo navaja, da so mnoge ugledne ljudi s silo izselili, ker niso hoteii sodelovati z zasedbenimi oblastmi, dalje, da je vsaj v zaporih v Na-blusu in Gazi prišlo do primerov mučenja, da bi izsilili informacije ali priznanja krivde.
lito nadaljuje obisk v Keniji
NAIROBI, 17. — Predsednik Tito je prispel danes dopoldne v Safari
club na planini Keniji, kjer je predsednika Tita in njegovo soprogo in sodelavce pričakal in pozdravil kenijski zunanji minister. Po kratkem ogledu prirodnih lepot planine Kenije je bil predsednik gost na kosilu v Safari klubu. Na poti iz Nje-rija do planine ki jo Kenijci imajo za sveto planino, so prebivali tega področja toplo pozdravili pred sednika Tita-
Po kosilu so jugoslovanski gostje odpotovali v Nairobi, kjer jim ,ie predsednik Kenije Jomo Kenjata priredil nocoj slovesen sprejem v parlamentu.
Zasedanje kmetijskih ministrov EGS
BRUSELJ, 17. — Danes so se ponovno sestali kmetijski ministri
Evropske gospodarske skupnosti, ki so obravnavali vprašanja ravnotežja ce nna tržiščih s kmetijskimi pridelki. Italija je zagovarjala gle de žitaric, da je treba v določeni meri znižati intervencijske cene, pri čemer pa se ne sme spremeniti cen za koruzo. Glede sladkorja je Italija mnenja, da se ne sme prizadeti kvote «A», ne bo se pa uprla do ločenim intervencijam glede kvote «B». Glede mleka in njegovih derivatov Italija zagovarja, da je možno podpisati sporazum, ki bo zniža' raven zadnje intervencije, seveda ce bodo istočasno sprejeli podobne ukrepe glede drugih kmetijskih sektorjev.
Danes dopoldne so ministri obravnavali mleko in mlečne izdelke. Po poldne so prekinili sejo. Pogajanja so se ustaviia, ker je Italija odločno vztrajala glede osnovnih cen sladkorja, ko EGS zahteva, da se zviša za 5 odst.
K zaostritvi položaja na Srednjem vzhodu je v zadnjih dneh prispeval tudi spor, ki je izbruhnil med jordansko vlado in palestinskimi organizacijami. Slika, ki kaže palestinskega voditelja Arafata (z brzostrelko v roki) in jordanskega ministrskega predsednika Rifaia, je bila posneta pred nekaj meseci na neki uradni svečanosti
■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiniuui, ii„„n iintiiiiMiliililiilllinii,iiii„„iiii„i„„i„„ll„iu"itiiii......
HUDA ŽELEZNIŠKA NESREČA V NIGERIJI
Vlak zgrmel v prepad: 80 mrtvih
LAGOS, 17. — Danes je prišlo v Nigeriji do železniške nesreče, ki je zahtevala osemdeset smrtnih žrtev. Vlak, ki je odpotoval iz Ka-dune proti kraju Otukpo, ki leži na jugu države in je prevažal predvsem romarje, ki so prihajali od islamskega praznovanja »Aid El Ke-bir», je nenadoma zdrknil s tira in zgrmel v prepad, poraščen z rastlinjem in globok kakih 50 metrov. Nesreča se je pripetila pri kraju
Langalanga, ki leži kakih 1000 kilometrov stran od Lagosa in je oddaljen 300 kilometrov od Kadune. Najbližje mesto je Kafankan, železniško križišče, ki leži 130 kilometrov proč od Langalange. Zaradi i-zoliranosti kraja, kjer se je pripetila nesreča je reševalcem težko nuditi pomoč ranjencem in prevažati mrtvece.
Nekateri pravijo, da je bilo na vlaku približno 1000 potnikov. Od
teh je 80 oseb umrlo, vendar domnevajo, da podatki niso točni in da bo število smrtnih žrtev še naraslo.
Vlak je bil sestavljen iz lokomotive, štirih potniških vagonov in štirih vagonov za prtljago. Pri nesreči je mnogo potnikov vrglo iz vagonov, druge pa je uklenila pločevina na dnu prepada. Doslej še ni znano, koliko potnikov je ranjenih,. reševalne skupine hitijo z de-
lom, da bi ranjene potnike čimprej odpeljale v tri bolnišnice, ki so v bližini, kjer bi jim zdravniki mogli nuditi pomoč.
V Nigeriji že dolgo ni bilo tako hude železniške nesreče. Zadnja huda železniška nesreča se je pripetila leta 1958, ko je vlak, ki se je iztiril, zahteval 200 smrtnih žrtev, večji del študentov, v kraju Alupon, 55 kilometrov v zahodni smeri od Lagosa.
vdor v osrčje egiptovskega ozemlja ter bombardirala dve egiptovski raketni bazi kakih 30 kilometrov južno od Kaira. Gre za prvi globlji vdor izraelskega letalstva na ozemlje ZAR po preteklem četrtku, ko je bila bombardirana tovarna v A-bu Zaabalu. Egiptovski vojaški glasnik je sporočil, da je današnji letalski napad povzročil med egiptovskimi vojaki tri mrtve in sedem ranjenih. Nastopilo je egiptovsko protiletalsko topništvo, ki je izraelska letala prisililo k umiku.
Isti glasnik je sporočil, da so izraelska letela izvedla danes tudi drugi napad, tokrat v bližini Ismai-lije na osrednjem predelu Sueškega prekopa. Malo pozneje je eskadrilja egiptovskih lovskih bombnikov bombardirala izraelska vojaška skladišča v El Tini na severnem predelu kanala. Vest o egiptovskem napadu so potrdili tudi v Tel Avivu, kjer so sporočili, da Izraelci niso imeli žrtev.
Proti večeru pa so izraelska letala še enkrat preletela Sueški prekop ter eno uro in pol obstreljevala položaje ZAR na severnem predelu kanala. Telavivski glasnik je povedal, da se je napad začel ob 18.30 in da so se vsa letala vrnila v svoja oporišča.
Do silovitega streljanja, ki je trajalo približno uro, je prišlo včeraj zvečer med izraelskimi in jordanskimi oddelki na južnem predelu doline Jordana. Po poročilih iz Ammana niso imeli Jordanci nikakršnih izgub, medtem ko je bilo precej izraelskih vojakov ranjenih.
Glasnik «poveljstva palestinske o-borožene vstaje* je poročal o štirih napadih palestinskih organizacij proti izraelskim oddelkom v dolini Jordana. Komandosi naj bi prizadejali Izraelcem hude človeške in materialne izgube, vendar pa je izraelski vojaški glasnik to zanikal.
V	zvezi s četrtkovim napadom na tovarno Abu Zaabal egiptovska agencija MEN poroča, da je število žrtev narastlo na 80 mrtvih. V zadnjih dneh je namreč umrlo še deset egiptovskih delavcev, ki so bili med napadom hudo ranjeni.
Izraelska ministrska predsednica Golda Meir je danes v Knessetu (izraelskem parlamentu) zagovarjala izraelsko vojaško strategijo zadajanja hudih udarcev v osrčje E-gipta. Namen te strategije je prepričati egiptovske voditelje, da bo Izrael ostro reagiral na vsakršno kršitev premirja, ter onemogočiti vojne načrte ZAR proti Izraelu. Golda Meir je obsodila napad palestinskih komandosov proti izraelskemu letalu v Miinchnu, medtem ko ni omenila bombardiranja tovarne v Abu Zaabalu.
Ta napad pa je omenil izraelski zunanji minister Aba Eban, ki je na tridnevnem uradnem obisku v Belgiji. Edini način — je dejal E-ban — da bi ne prišlo več do incidentov, je napraviti konec vojni. Minister je tudi izjavil, da se Izrael ne bo umaknil s črt premirja, preden ne bi sporazumno dosegli miru. Po drugi strani pa je zanikal, da bi imele štiri velesile pravico odločati o rešitvi spora, ker imajo velesile lastne in nasprotujoče si interese. Sicer pa je Aba Eban priznal, da lahko velesile u-stvarijo tako vzdušje, v katerem bi bila pogajanja mogoča.
V	Jordaniji je bil tudi danes položaj miren. Kralj Husein je v preteklih dneh obiskal vojaške položaje na meji z Izraelom z namenom, da pomiri 60 tisoč jordanskih vojakov, ki se tam bojujejo in ki so zaskrbljeni zaradi položaja, ki se je ustvaril v državi zaradi spora s Palestinci. Vsekakor pa vlada v Jordaniji veliko pričakovanje za sestanek, ki ga bo Husein imel s predstavniki palestinskega »združenega poveljstva». Datum sestanka še ni bil določen: mogoče bo do njega prišlo šele po povratku palestinskega voditelja Ja-serja Arafata iz Moskve.
Bahr ponovno pri Gromiku
MOSKVA, 17. — Predstavnik za-hodnonemške vlade Egon Bahr se je danes v Moskvi ponovno sestal s sovjetskim zunanjim ministrom Andrejem Gromikom. Gre za peti tevrstnd sestanek, ta je posvečen, kot je znano, proučitvi možnosti sklenitve pogodbe med SZ in ZRN o prepovedi uporabe sile v medsebojnih odnosih. Današnji sestanek je trajal približno eno uro: Bahr in Gromi1!«) sta se dogovorila, da se prihodnji teden zopet srečata.
Bahr je po sestanku izjavil, da so bili že vsi problemi, ki zadevajo prepoved uporabe sile, izčrpno pre-ddskutirani. Jutri se bo Bahr vrnil v Bonn, kjer bo prisostvoval vladni seji, na kateri bodo razpravljali o pismu, s katerim je vzhodnonemški ministrski predsednik Stoph povabil kanclerja Brandta na raz-gevor v vzhodni Berlin. Kot je zna. no, bo morala zvezna vlada jutri izdelati odgovor Stophovemu pismu. Skoraj gotovo pa je, da bo Brandt povabilo sprejel, čeprav ni še znano, kdaj bo lahko do sestanka prišlo.

'šSSFT*.

L .	•
■
j
J
MM
STRUPEN MRAZ IN SNEG V JUGOSLAVIJI IN ITALIJI
Izredno stanje v Bosanskem Šamcu zaradi naglega naraščanja Save
Več tisoč hiš pod vodo - Snežni meteži v Črni gori in na Siciliji - Temperature do 27 stopinj pod ničlo
BEOGRAD, 17. — Zaradi naglega naraščanja Save na področju Bosanskega Šamca je bilo danes uvedeno izredno stanje na tem področju. Na tem področju je pod vodo 50 odst. občinskih površin in nad tisoč hiš in številni gospodarski objekti. Najbolj kritičen je položaj v vaseh Domaljevci, Grebina, Tišina in Bazik, iz katerih so pričeli evakuirati prebivalstvo in ži vino. Tudi v mestu Šamac je pod vodo več hiš. Podoben je položaj v občini Orašjak, kjer je poplav ljeno več sto hiš in okrog 8000 ha njiv. Na cesti Brčko - Biljana je promet prekinjen, ker je Savo poplavila cestišče v dolžini 200 m
Sneg in voda ogrožata promet na več cestnih odsekih v Bosni in Hercegovini, posebno okrog Gliv-na, kjer je sneg visok en meter. Burja ovira čiščenje snega. Promet je na tem področju prekinjen na šestih cestnih odsekih. Na nekaterih krajih so ceste neprevozne zaradi poplav. Med drugimi je zaradi izliva Save prekinjena zveza .ned Brčkom in Bijelino. Reka Bosna je poplavila del ceste Dobo j ■ Mokriča. Zaradi zemeljskih usadov sta že delj časa neprevozna odseka Foča-Gačko in Gračanica-Srnice.
Danes je bil v Sloveniji najhlad nejši dan. Na Kredarici in na le tališču Brnik se je živo srebro spustilo na — 23 stopinj, v Planici je bilo — 22, Slovenj Gradcu — 20, v Novem mestu in Postojni —18, v Mariboru —12, v Ljubljani —14. Vremenoslovci predvidevajo, da bo še nadalje zelo hladno, v kolikor ne nastopi oblačnost.
Slabo vreme razsaja tudi na dalmatinski obali. Snežilo je v mnogih krajih, kot na primer v Šibeniku in Splitu. Skoraj povsod je temperatura padla pod ničlo. Piha močna burja.
Razmere so zelo težke v Črni gori, kjer je na sedlu čakorskega pogorja zapadla debela plast snega. V snegu je obtičal avtobus s 40 osebami (največ otroci). Šele po dveh dneh se je posrečilo reševalnim ekipam, da so prišle do njih, jim nudile prvo pomoč ter jih odpeljale na varno.
RIM, 17. — Na italijanskem polotoku se je stanje delno izboljšalo. Skoraj povsod na severu in v sredini polotoka je zasijalo sonce, toda temperature so pod poprečno februarsko ravnijo. Le na jugu so zabeležili še nadaljnje snežne padavine. To velja tudi za Sicilijo,
millllllllllkllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHlIIIIItllHflllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltnillllllllllll
IZ TRŽAŠKE KRONIKE
BANJALUŠKI PREDSTAVNIK V NAŠEM UREDNIŠTVU
Razgovori s SPZ za nastop
umetniškega društva «Veselina Masi eše»
Mladi Banjalučani bodo nastopili v Trstu in v Gorici Z izboljšanjem vremena raste zaupanje v bodočnost
Včeraj se je v našem uredništvu zglasil član sekretariata za informacije mestne skupščine Banjaluka Džorže Milikič, s katerim sta imela predstavnika našega uredništva opravka, ko sta izročila predsedniku banjaluške občine tov. Babiču prispevek, ki so ga zbrali našli čitatelji za pomoč žrtvam strahotnega potresa. Tov. Milikič se je ponovno zahvalU za naš prispevek in u-gotovil, da gre za pomembno pomoč Slovencev v Italiji.
Vprašali smo ga, kako so preživeli zelo težko zimo, ki je bila letos na področju Bosanke krajine že izredno ostra. OdgovorO nam je, da je bil položaj v resnici težaven, vendar da so premostili te težave celo bolje, kot so predvidevali. Predvsem jim je uspelo preprečiti epidemije, ki so že grozile z izjemo seveda azijske gripe, ki je pri njih zelo razsajala in v zvezi s katero so imeli tudi več smrtnih primerov.
Nekatere stavbe so se pod težo snega porušile same, sedaj so na delu minerci Jugoslovanske ljudske armade. Izdelali so že prve načrte za gradnjo stanovanjskih hiš in družbenih poslopij in bodo pomladi, brž ko izgine zadnji sneg, pričeli graditi 2 000 stanovanj in 600 javnih objektov, med katerimi je najpomembnejših štirinajst šolskih zgradb. V tej zvezi računajo, da bodo jeseni lahko doma že vsi šolarji, ki so jih morali evakuirati.
V	mestu in na področju celotne pokrajine, ki jo je zajel potres, sedaj že redno delujejo vse gospodarske organizacije, čeprav ne vse s polno zmogljivostjo.
V	zadnjem razdobju so preživeli nekaj zelo težkih trenutkov. Naj težje je bilo 31. decembra lanskega leta, ko je mesto zajel nov potresni sunek 6,5 stopnje, ki je povzročil depresijo med ljudmi in vzbudil nekako apatijo, ki so jo nato s težavo premagali. Celo predsednik Babič, je prvikrat pokazal znake utrujenosti. Vendar je tudi to težavno razdobje prešlo in ~edaj, ko se bližajo toplejši dnevi, ponovno zro z zaupanjem v prihodnost.
Tovariš Milikič nam je tudi povedal, da se je s Slovensko prosvetno zvezo pričel razgovarjati o nastopu njih umetniškega društva mladih cVeselin Mas!eša» in da so sprejeli prvi dogovor, ki predvideva dva nastopa na našem področju
1.0	predvidoma v Trstu in v Gorici. Tudi kultura ne sme izostati: lahko ta dejavnost le zamre za nekaj časa ob sili težavnih okoliščin. Postopoma pa jo je treba obnoviti pri čemer bomo z velikim veseljem letos spomladi ali poleti sprejeli v naši sredi zanimivo kulturno - umetniško skupino iz tako težko prizadete Banjeluke.
Za izboljšanje higienskih naprav
Natečaj Deželne turistične ustanove
Tudi za leto 1970 je Deželna turistična ustanova razpisala natečaj za lastnike ali upravitelje javnih lokalov (kavarn, barov, sladoledarn, «pizzerij», restavracij, gostišč in gostiln), s skupno nagradno vsote
2.500.000	lir. Nagrade bodo podelili tistim, ki bodo v rokih, ki jih določuje natečaj, skrbeli za vzdrževanje in čistočo sanitarnih naprav ali jih znatno izboljšali. Vsem lastnikom ali upraviteljem javnih lokalov, ki bodo med 25. marcem in 15. novembrom 1970 izboljšali higienske n? prave v svojih lokalih, tako da
kjer so zaradi snežnih zametov odrezane od 06talega sveta nekatere pokrajine. Tudi pomorski promet je zelo težaven, če ne skoraj nemogoč. Isto velja tudi za letalski promet. Danes je bilo na letalski palermsko letališče Punta Raisi popolnoma ohromljeno. Morje je zelo razburkano in pihajo močni vetrom
Strupen mraz pa je zavladal na vseh alpskih področjih. Ponoči so v S. Stefano di Cadore zabeležili 16 stopinj pod ničlo, —13 v Auron-zu, —11 v Cortini, —10 v Pieve dl Cadore. Na dolomitskih sedlih je še bolj mrzlo: —19 stopinj na sedlu Pordoi, —16 Falzarego, —14 Misu-rina, —12 Tre Croci. Najnižjo temperaturo so zabeležili v višini skoraj 3.000 m pri zgornji postaji žičnice Lagazuoi s 26 stopinjami pod ničlo.
Po poročilu tiskovne agencije An-sa pa je bilo danes najbolj hladno na obmejnem bloku Fužine-Rateče na italjansko-jugoslovanski meji, kjer je temperatura padla na 27 stopinj pod ničlo. Na splošno vlada v vsej deželi Furlaniji-Julijski krajini zelo hud mraz.
Iz Abrucov sporočajo, da je plaz, ki se je usul z gore Pratello terjal tri človeške žrtve. Davi so odkopali iz snežne gmote 40-letnega smučar-
skega učitelja Achilla Ne Capite. Ostali žrtvi sta 37-letni Nicola Na-micone in 15-Jetni Giampaolo Gian-none. Prva dva sta upravljala «snež-nega mačka«, tretji pa je bil mlad dijak iz Salerna.
Iz Abrucov sporočajo nadalje, da je na turističnem področju Čampo Imperatore ponoči zmrznil neki 16-letni pastir.
Aleksander Tihomirov je zapustil ZDA
NEW YORK, 17. — Sovjetski žavljan Aleksander Tihomirov, ki je bil prevajalec pri Organizaciji združenih narodov in ki so ga ameriške oblasti aretirale 7. februarja letos v Seattlu pod obtožbo vohunstva, je danes zapustil ZDA z letalom sovjetske letalske družbe «Aer-flot».
Tihomirov je star 37 let. Ameriške oblasti so ga izpustile na začasno svobodo, toda sovjetske oblasti so morale plačati za jamstvo okoli 45 milijonov lir. Pozneje so ameriške oblasti izjavile, da ga ne bodo sodnijsko preganjale, če zapusti o-zemlje ZDA.
Umrla dva Nobelova nagrajenca v I. 1966
NEW YORK, 17. — Danes sta preminila dva Nobelova nagrajenca iz
1.	1966. Gre za 91-letnega Peytona Rousa in 82-letnega židovskega pisatelja Samuela Yosefa Agnona (njegov pravi priimek je Czaczkes).
Peyton Rous se je rodil v Baltimoru Diplomiral je 1. 1905 ter se je specializiral v patologiji. Nato je služboval pri raznih vseučiliških ustanovah, med drugim tudi v Mehiki. Svoje raziskave o rakastih obolenjih je začel v New Yorku. Bil je član raznih vseučilišč ter je prejel veliko častnih doktoratov. Prva ga je s tem nazivom počastila univerza v Cambridgu. L. 1962 je za svoje zasluge pri proučevanju rakastih obolenj prejel nagrado OZN, a končno leta 1966 še Nobelovo nagrado.
Pisatelj Agnon je morda najbolj tipičen predstavnik židovske književnosti. Rodil se je v Galiciji, ki je bila tedaj pod avstro-ogrsko oblastjo. Pozneje se je preselil v Nemčijo, toda kaj kmalu se je v njem oglasilo domotožje po stari domovini praočetov. Odšel je v Palestino, kjer je potem živel skoraj neprekinjeno do svoje smrti. Napisal jo veliko del, ki zadevajo v glavnem zgodovino židovskega ljudstva v XVI. in XVH. stoletju. Judje ga smatrajo kot enega svojih največjih književnikov od Mojzesa naprej. L. 1966 je prejel Nobelovo nagrado za književnost «ex aequo» z nemško pesnico Nelly Sachs.
PO ZGLEDU POKOLA V BEL AIRU
V Fort Braggu pobita družina kapetana «zelenih baretk
Trije moški in ena ženska so umorili častnikovo ženo in dve hčerki - Spet se je pojavil napis: «Pig»
RIM, 17. — Zdravstvene stanje socialističnega poslanca Riccarda Lombardija, ki so ga včeraj prepeljali v bolnišnico, se ni poslabšalo. Socialistični prvak boleha že dalj časa zaradi rane na dvanajsterniku.
NEW YORK, 17. — Trije neznani moški in neka ženska so davi v zgodnjih jutranjih urah pobili družino kapetana «zelenih baretk« Jeffreya Mac Donalda. Policija domneva, da so bili morilci pod vplivom znanega halucinogena LDS.
Neznanci so vdrli v kapetanovo stanovanje v kraju Fort Bragg (Severna Karolina), kjer je veliko vojaško središče s poveljstvom «ze-lenih baretk«. Domnevajo, da so morilci prišli v stanovanja skozi vrata na zadnja strani hiše, ki verjetno niso bila zaklenjena. Kapetan MacDonald se je sicer skušal upreti napadalcem, toda brez uspeha. Podivjani moški in ženska so pobili njegovo ženo in dva otroka z noži in palicami za baseball. Hčerki sta bili stari 6 oziroma dve leti.
Morilci so pobili na tla tudi kapetana, toda ne do mrtvega. Moškemu se je kmalu nato posrečilo, da je prišel do telefona ter je poklical vojaško potiedjo. V bolnišni-■ ci so ga potem zaslišali. Povedal je, da je bil med moškimi en črnec. Med pobijanjem so vsi (tudi ženska) vpili: «Živio LSD, pobijmo vse svinje«. Preden so zapustili kapetanovo stanovanje, so napisali s krvjo na končnico zakonske po-
stelje besedo: «Pdg» (svinje).	|
Nekaj podobnega se je zgodilo, kot je znano, tudi pri lanskem pokolu v vili Polanski. Tudi tam so morilci zapustili svoj podpis «Pig».
Policija meni, da gre tudi pri tem umoru za nekakšno ((obredno« ubijanje. Kapetan je povedal, da so bili moški zelo mladi, a eden od njih je imel na sebi vojaško suknjo, kot je v navadi pri hippyjih. ženska, ki je plavolasa, je imela v roki svečo, na glavi je nosila ohlapno pokrivalo, a obuta je bila v blatne škornje. Neznanci so povzročili v stanovanju strahovito razdejanje.
Aretiran v Angliji morilec čuvaja in policista
LONDON, 17. — Številnim policijskim agentom (več kot 500) se je posrečilo, da so aretirali 31-letnega težaka Neila Adamsona, ki je obtožen, da je preteklo nedeljo ubil nekega tovarniškega čuvaja in policijskega inšpektorja Taylorja.
Danes so moškega formalno obto žili za ta dva umora pred sodiščem v Pudseyu (Yorkshire).
Adamsona obtožujejo, da je tovarniškega čuvaja in kmaiu na inšpektorja, ki je prišel v tovarn na poziv avtomatske alarmne naprave. Ko ga je inšpektor, ki j” bil neoborožen, skušal aretirati. s je Adamson ustrelil z lovsko P® ko, ki je imela odžagano cev. N dila je gonja stotin policistov, kraju ga je aretiral neki inšpekto.
ki je bil prav tako neoborožen.
Ta primer je vzbudil v Angkj1 že staro polemiko o smrtni kaž®. Vedno več je zahtev, naj se ta P” novno uvede, kadar gre za prime umora neoboroženih policistov.
KATHMANDU, 17. - Neka jap^ ska ekspedicija se namerava Pjf vzpeti v prihodnjih dneh na y. Everesta ter se spustiti s srnu® v dolino. Član odprave Jošito k* je že prispel v Kathmandu v h ^ palu. Smučanje članov odprav® vrha Everesta v dolino bodo *n mali, a film bodo predvajali na 7 soljski razstavi v Tokiu «Expo ‘‘
Neka druga japonska odprava P bo skušala v prihodnje spleza" . vrh Everesta po jugovzhodni sffl®'1'
bodo te odgovarjale modernim sanitarnim zahtevam, bodo podelili sledeče nagrade:	1. nagrada —
600.000	lir, 2. nagrada — 500.000 iir, 3. nagrada — 400.000 lir, 4. nagra da — 300.000 lir, 5. nagrada —
200.000	lir.
Vsem lastnikom ali upraviteljem javnih lokalov, ki bodo od 1. maja do 30. septembra 1970 dokazali, da posebno skrbijo za redno vzdrževanje in čistočo higienskih naprav, bodo podelili sledeče nagrade: 1. nagrada — 150.000 lir, 2. nagrada — 125.000 lir, 3. nagrada - 100.000 lir, 4. nagrada — 75.000 lir, 5. nagrada —■ 50.000 lir.
Za natečaj se morajo interesenti prijaviti na Deželni turistični ustanovi s priporočenim pismom najkasneje do 25. marca 1970, prijavo pa morajo napisati na poseben obrazec, ki ga daje ustanova interesentom s pravilnikom natečaja.
Pravilnik natečaja lahko interesenti dobijo na sedežu Državne tu ristične ustanove v Ulici Rossini C ali pri Združenju trgovcev in na jemnikov javnih lokalov na Trgu S. Benco 4 in na Borznem trgu 3.
SINOČI PRI PROSEKU Avtomobilist silovito treščil v
ustavljen tovornjak
Trbišika cesta, ki je včeraj zahtevala že dve žrtvi, je bila sinoči ponovno prizorišče hude prometne nesreče. Okoli 21. ure je 48 letni Vittorio Buttiner z Božjega polja št. 8 pri Proseku vozil s svojim fiatom 1100 po trbiški cesti proti Proseku. Ko pa je privozil do hotela «Week-end» je iz še nepojasnjenih vzrokov izgubil nadzorstvo nad vozilom in silovito treščil v prikolico tovornjaka z goriško registracijo, ki je bil ustavljen z vžganimi žaro meti na skrajnem desnem robu cestišča. Tovornjak je vozil 42-letni Salvatore Aiesi iz Gorice, ki je ustavil vozilo zaradi okvare.
Silovit sunek je šoferju fiata izbil čeljust, resno pa si je poškodoval lobanjo. Neki videmski avtomobilist je ranjenca odpeljal v bolnišnico, kjer so ga s prognozo okrevanja v dveh mesecih, če ne bodo nastopile komplikacije, sprejeli na nevrokirurškem oddelku.
9e ena žrtev na «trbliki» Avtomobilist zdrvel po ikarpi
Niso se še razširile prve vesti o smrtni prometni nesreči na trbiški cesti, ko je bila včeraj ista cesta nekaj ur kasneje ponovno umazana s krvjo: avtomobilist je dobesedno zletel s ceste in se po 40 metrih dramatičnega padca v globalno raztreščil ob spodnji vrt nad ka-tinarskim pobočjem.
Žrtev nesreče je 48-letni Marino Davi iz Ul. dei Pellegrini 18. ki je okoli 1. ure ponoči vozil s svojim avtom simca iz Katlnare proti Zavijam. Ko pa je privozil do smod-nišnice in hotel pri tamkajšnjem blagem ovinku obrniti vozilo, je nenadoma izgubil nadzorstvo nad krmilom, delno zaokrenil na desno, potem pa, kot je izjavila edina priča, neki stražnik smodniSnioe. izginil v praznino.
Zdi se. da je avtomobilist, potem ko je izgubil nadzorstvo nad vozilom, zavozil na skrajni desni rob ceste in s kolesi zadel ob tenko kovinsko ploščo, potem pa je avto nanjo zdrvel po izbrušeni škar-, pi izpulil kovinsko varstveno mrežo, Id obdaja spodaj ležeči vrt. Strahovit sunek je šoferja vrgel iz ; avta. Truplo nesrečneža se je po tridesetih metrih leta končno ustavilo ob HcL
vedro življenje, bogastvo družine
Kdor je vedro razpoložen, še bolj uživa to, kar mu nudi prijetnega življenje in svoje vedro razpoloženje prenaša na tiste, ki živijo z njim.
Bodite tudi vi vedro razpoloženi in nosilci vedrosti.
Da bi bil nekdo vedro razpoložen, potrebuje nekaj harmonije v družini, ščepec blagostanja in zelo veliko zaupanja v bodočnost.
Bodočnost, ki jo napravi varno polica INA.
Seveda, pravilna polira!
Naša polica, ki je napravljena kot po meri za družinskega očeta: «Mešana» polica.
Gre za življenjsko zavarovanje enostavno in jasno, (kakršne so sicer vse naše police! . . .)
Primerjajte jo ključu:
ključu blagajne, v kateri je vsota v bankovcih, ki je tam, vedno na razpolago za vas in za vaše svojce.
Vi sami boste odprli to blagajno, ko boste tisto vsoto potrebovali za bolij vedro življenje v žreli dobi.
Toda odpreti jo bodo mogli tudi vaši svojci,
ki jim bo ta vsota mogla služiti za premagovanje nepredvidenih težav.
Za vas In zanje je, torej, bodočnost brez negotovosti.
Zavarovale s to polico ni le dejanje modre previdnosti, ni le dejanje inteligentnega načrtovanja, pač pa predvsem dokaz ljubezni do družine.
Zavarujte se in živite mirno življenje. Za vašim vedrim življenjem smo mi, IN;

A
.»•V
»•Sef - '



V#

V> A*
ISTITUTO NAZIONALE DELLE ASSICURAZlONI
A
■^4 KONFERENCI, KI JO JE SKLICALA DOLINSKA OBČINSKA UPRAVA
Poročilo dr. Vladimira Turine o slovenskem šolstvu v Italiji
šola pri nas ni stara le 25 let - Zgodovina naše šole za časa ZVU in po prehodu oblasti - Počasnost v ukrepanju - Potreba po strokovni šoli
o slovenski šoli v
je rekel
Kakor
% srno včeraj poročali, je [*deljo dopoldne v sejni danske občine na pobudo občinske uprave konfe-ViJL *em'i “Težnje in pravice v Furlanija-Juldijsiki kra-njLS, P°P°lne, modeme in de-»juv ®o(e*-5’- Referat o State "»venski šoli je imel rav-^»govske akademije dr. Vla-%:^Urina' ki je dal naslednjo sliko
fteij**** v obdobje
l3 .— ko slovenska šola v k k ,slav,i svoj 25-letnd obstoj.
stoletja, za nas Slovence pa ni nič manj % S*10, če bi slavili stoji	nasploh imamo mno-
tradicijo, kot je ho 13 25 let, saj smo že pred ‘%iv-VTI0 vojno bili brez anal-m uvrščeni med najna-ve®ce narode, kjer je Habjč*6*11 za®e'l šele izginjati.* Nu rji P^of- Tunina v svojem *	hicgovo poro-
^ unelo ob koncu še »kafer ?. vrsto še nerešenih vpra-^ b u-6 • šolstva kot ta-CrJri ® še vedno čakajo na u-
^ nadaljeval: šole so v teh 25 letih šle razne faze, če jih lahko ta-
Sal^e™0 “J polagoma spre-Htev	Ppa'VI10 *n organsko
^ ha''t 2eii!mo biti nepristranski M takoj dodamo, da smo že ita ^todnoosvobodalno vojno tftjj ekaJ slovenskih šol, ki so se ^UJ^navljate, brž ko se je kos za kosom slovenske hčjč ^ km se je našim ljudem til^ . pravica do slovenskega ^ j®1 slovenskega šolstva, pira-tftj. rj?am je bila nasilno od-1 bii0 p'lzna-'mo odkrito to, da tdu ta.k°' pa naj bo to komu <07 aa ne.
H o/aeetka šolskega leta 1945/46 Jj 0|.| pohodi ‘.ve pa do prevze-M) asti s strani bivše ZVU je tanavljala in upravljala . šole brez neke svoje e’ 1)3 e pa le z admirai-'VK4 “krepi. Pri ZVU je po-!*«j u^tecation Office, ki mu je V C^rjeno šolstvo. Vsa šol-^T^aja je bila takratna 1 to. ‘tal. šolska zakonodaja, ter^j m ZVU ni vnašala spre-
& ^o4 je italijanska država • obe Jlena oprava, po prevze-■ asti od ZVU, podedovala
slovenske šole, fci jih je snu. “bonski sporazum. Po s° Smc.iaaumu ^ slovenske šote ’ »i' ? ukinjati ali spreminja-
n: ''cm., ■ ®° je maralo ostati « u, njano, tako glede stopate šole. Z londonskim vrinite"? smo izgubili triletno Jl' krn;° ,So*° na Plavjah, ker je Anki ^f>beljen Jugoslaviji.
šole, ne da bi zanjo »i	enake šole, je bila
bpfcfta .ve^ka napaka in iz-Je šol priložnost za pridobitev' otešejj ® izrednega pomena za ' Se o “el našega prebivalstva, (f^ Var.ia s kmetijstvom. kL Ufrrj**1 ^U kot pod italijan-?®levaij so Slovenci nenehno jo rt.i ’ da se slovensko šol-
am z italijanskim uč-
Aii^te^no uredi ustrezno isto-
5?
»i j , kjer pa je potrebno, s,te^e nrilagodijo značilno-vAtta enskega prebivalstva.
X Vprašanja, kot so na As, Poznanje šol, njihov or
in
ji
neučno osebje, za profesorske itne izpite, problem
y'hraV’ .“eil, knjižni c itd. vsa * « anla so se začela reše-P°lženo počasnostjo. In
fraj*
H 5*
jjh, ^ niso reševala glo-tHtl .‘ s’1 bila postavljena, pač t,S>) blenaa do problema in P°“as* ’n vedno le pod k/0 jej. kar vsekakor ne mo-/! v čast pristojnim dr-CVa^pn<>m.
kTto .a zahteve so šolski voz :■	. "Jrtv^a **.-
bil izdan temelj-
V	lOlo &OVe,nsWh šolah, zakon
prepričani smo bili, ki? ia£piUrojanje slovenskega šol-tovii VSe hitreje, ker je sam * i?'<lfc2ueval, da bodo v še-h sledili nadaljnji ukre-kga 2e deveto leto od V* tega Zakona, nerešen p>a je nerešena pa je wVtninTa vprašanj, ii ti. ^ mo ^e k že omenjeni odpiranje ali ustanav-"*U ni izdala nota-nih - ki okov, pač pa le o-<i , IVarij'1 m so vse izšle v nje-,??em hstu, in ukaze, ki
V	ki ^kMjeni v Uradnem li-
“"‘S0 imeli prave zakon-aC®-. Tako je 6. 10. 1945 ih’ slo,,jteca štev. 7 o ustano-^ske nižje srednje šole, >a liceja in trgovskega v zavoda v rrrsitiu, ter slo-t “• Ifid^jovnah šol v Gorici;
izšla okrožnica št. 8 rahTfa siov. osnovnih in lj 7. ]gA°l. v Trstu in Gorici; \ brvi, te izšla okrožnica štev. t 'h-.u n določbah o izpitih na nfrc*nji šoli; 11. 7. 1946 C I Junica št. 13 C-AMG-1. cufidencial o priznanju Uuote za Trst in Gorico; V;3 0^b okrožnica VG-AMG-Itlte S|, začasnem imenovan.ju Ai hacb^^kih šol in o navo-O1 irrT^^korn za slov. šole v CkiL^ci; 8. 11. 1947 pa V^kih' 18 ZVU o ustanovitvi «1ki ,*®1 v Trstu in o eko-" Aloam tw osebja na njih. O bovška vojaška uprava j jr vezati glede šolstva %ll teanjšine, zato ga tudi Ol®ansko uredila in tudi
ni določila 06ebju pravnega položaja. Takšno stanje je trajalo skozi vso dobo vojaške upraive in za nekatera vprašanja traja še danes, kljub prej imenovanemu temeljnemu zakonu štev. 1012 od 19. 7. 1961.
cOsnovne šole so dosegle po letu 1954 tisto ureditev in razvoj, ki nam je znan. Storjen je bil otipljiv korak naprej z razpisom natečaja za učiteljska mesta, da se izpolni stalež 100 mest za osnovne šole na Tržaškem in 43 mest na Goriškem. S tem natečajem, ki je bil razpisan 16. 11. 1964, je dolga vrsta čakajočih učiteljev vendarle uredila svoj položaj. Odprlo je ostalo vprašanje didaktičnih ravnateljstev in mesta šolskih nadzornikov (5 didaktičnih ravnateljev za Trst in 2 za Gorico).
«Srednje šole, razen ene, so nastale reforme z zakonom štev. 1859 od 31. 12. 1962. Dobili smo enotno srednjo šolo. S to reformo pa smo pariš j, ne samo mi, ob dotedanje nižje srednje strokovne šole industrijske in trgovske smeri. V tržaški pokrajini smo imeli industrijsko strokovno šolo v Rojanu, trgovsko strokovno šolo pri Sv. Ivanu, dvoletni industrijski tečaj na Opčinah, dvoletni industrijski tečaj v Nabrežini in v Dolini, v Sv. Križu p« so delovali vzporedni razredi nabrežinske industrijske šole; smo imeli dvoletni trgovski strokovni tečaj na Ka-tinari in na Proseku. Gorica je imela triletno trgovsko strokovno šolo. Reforma z odpravo nižjih strokovnih šol je močno prizadela našo skupnost ker ukinjene šole niso našle nadomestila v drugih ustreznih šalah, kar je bilo omogočeno sodržavljanom italijanske narodnosti.
«Za mladino, ki je na prejšnjih strokovnih šolah dobila ustrezno izobrazbo, da se je mogla po končani šoli zaposliti na delovnih mestih, ki ne zahtevajo višje strokovne kvalifikacije, se je poskrbelo s strokovnimi ali poklicnimi zavodi, na katerih traja šolanje tri leta, za nekatere eno samo leto. S tem je bila dana mladini možnost, da vsaj še eno leto podaljša šolanje in dočaka tako 15. leto starosti, da se lahko zaposli. To ugodnost ima mladina italijanske narodnosti, ni pa te možnosti nismo imeli in je nimamo in to predstavlja veliko šk<xk> za našo etnično skupnost. Po končani obvezna. enotni srednji šoli je naš 14-letni absolvent primoran čakali leto dni preden se zaposli, seveda če ne nadaljuje šolanja add če se ne vpiše na njemu ustrezno italijansko poklicno šolo.
«Rre<ten podrobneje spregovorim o poklicnih zavodih, še nekaj besed o naših višjih srednjih šolah.
«Razen učiteljišča, ki je začelo s šolskim letom 1947—48, so v Trstu delovale višje srednje šole, ki smo jih že omenili, v Gorici pa klasična gimnazija in učiteljišče. Z izidom temeljnega zakona štev. 1012 so te šole začele dobivati tudi formalno priznanje z objavo dekreta predsednika republike v Uradnem listu. Tako je izšel 6. 6. 1962 dekret o ustanovitvi trgovskega tehničnega zavoda, 15. mar-oa 1964 dekret štev. 478 o ustanovitvi 38 osnovnih šol na Tržaškem in 18 šol na Goriškem, 30. 9. 1962 dekret o ustanovitvi znanstvenega liceja s klasičnimi vzporednicami v Trstu, 30. 9. 1962 dekret o ustanovitvi uči,e! i'šča v Trstu im Gorici ter dekret o ustanovitvi klasične gimnazije s klasičnim licejem v Gorici. Pozneje pa še za ostale osnovne šole v Trstu in na Goriškem.
Nato se je dr. Vladimir Turina povrnil k posledicam reforme, ki je uvedla enotno srednjo šolo. V zvezi s tem je nadaljeval:
«Potreba p« poklicni kvalifikaciji je za našo mladino postajala vedno bolj piereča. Nekoliko pozno, vendar se je tudi to vprašanje na-
Auglcška igralka Kesscl Igra eno glavnih vlog v filmu «Devica in Cigan«, v katerem igra gluvno moško vlogo Franco Nero
četo in poitdčni ter drugi krogi slovenske skupnosti v Italiji so postavili zahtevo po ustanovitvi poklicnih zavodov s slovenskim učnim jezikom. Uradno se je postavila zahteva, naj se v Trstu ustanovi zavod industrijske in obrtne smeri, v Gorici pa zavod trgovske smeri. Gorica že ima triletni trgovski poklicni zavod, ki deluje že drugo šolsko leto in bo s prihodnjim šolskim letom imel vse tri predvidene razrede. Drugače je s tem v Trstu. Pred leti je bila vložena ustrezna prošnja, da naj se odpre zavod industrijske in obrtne smeri. To bi želel podčrtati, ker so se s tem pred.cgom strinjali vsi pristojna čimitelji, ki vodijo našo skupnost. Zahteva je ubrala svoj iter od državnih do mednarodnih organov — mešane komisije — ker so zadevo {»vezali s pogojem otvoritve gimnazije za italijansko etnično skupnost v Bujah. In prišlo je do dokončnega sklepa, da bi obe šoli morali začeti s poukom z letošnjim šolskim letom. Nekaj pa se je zataknilo in danes smo brez indu-strijsko-obrtne p»klicne šole.»
Dr. Vladimir Turina se je dalj časa zadržal pri tem vprašanju in pioudaril, da izraža povsem o-sebno mnenje. S tem v zvezi je rekel:
»Zahtevo pio odprtju takega zavoda so podprli vsi zainteresirani gospodarski in politični dejavniki. Toda še preden je bil znan sklep, da bomo tak zavod dobili, so se začeli ugovori im protesti proti takemu zavodu in postavlja se zahteva po pietletnem tehničnem zavodu po zgledu »Volta«. Danes, ob 25-letnici slovenske šole, smo se znašli v stanju, Id nas lahko privede do neljubih in škodljivih posledic. Vse kaže. da bomo s prihodnjim letom dobili zahtevani poklicni zavod. Če pa ne bomo enotni im ne bomo pokazal skupne volje, je možno, da si bomo zapravili, kar nam je obljubljeno in za vrsto let ne bomo imeli ne ene ne druge vrste šole. Zagovarjam enotno zahtevo, naj se prihodnje leto odpre že odobrena poklicna šola industrijsko-obrtne smeri, ki bo začela s prvim razredom in bi v treh letih, kolikor bi tako ostalo, kar pa ne bo, imeli vse tri razrede. Prednosti bi bile naslednje:
1.	v treh letih bi si ustvarili nekaj kvalificiranega kadra, ki bi ga mogli zaposliti v obstoječi in nastajajoči industriji prav v dolinski občini:
2.	letno bi obdržali v svojih vrstah vsaj 40 do SO absolventov enotne srednje šole, ki bi nadaljevali šolanje vsaj za tri leta, kar sedaj ni in niti ne vemo, kam ti absolventi odhajajo, kako se zaposlujejo v nižje kvalificiranem položaju in koliko še ostane v njih nacionalne zavesti.*
Nato je dr. Turina obširno govoril o reformi, ki jo načrtujejo v zvezi s poklicnimi zavodi in izrazil mnenje, da bi bilo nesmiselno trmasto vztrajati pri zahtevi po petletnem tehničnem zavodu vrste »Volta*, medtem ko bi tudi za slovensko poklicno šolo, nova reforma prinesla dva nadaljnja razreda z vsemi ustreznimi posledicami, to se pravi z višjo kvalifikacijo absolventov in z možnostjo, da se ti vpišejo tudi na univerzo.
V nadaljnjem svojem poročilu se je dr. Turina vrnil k problemom slovenskega šolstva na sploh in navedel nekaj pozitivnih ukrepov v korist učnega osebja. S tem v zvezi je navedel zakon štev. 1523 od 30.12.1965, s katerim je bilo o-mogočeno profesorjem, da iz prehodnega ali posebnega staieža preidejo v redni stalež. Omenil je nato poimenovanje slovenskih šol po zaslužnih Slovencih, razpis natečaja za prosta mesta v učiteljskem staležu itd. itd.
Nato se je dr. Turina lotil problemov, kako izboljšati slovenske višje šole v Trstu, kjer naletimo na skupne in posamezne probleme. Ukrepi, ki bi bili potrebni rešitve, so po njegovem naslednji: predvsem gre za rešitev vprašanja preureditve stolic, da bi bila možna večja izpopolnitev in specializacija. Pri tem se že več let vztraja na tem, da naj bi bila slovenščina predmet zase. To velja posebej za liceje in prvi razred učiteljišča, posebno pa bi to bilo koristno za klasično gimnazijo. Učiteljišče potrebuje splošno reformo vsega predmetnika in učnega načrta in šolanje bi se moralo podaljšati od sedanjih štirih na pet let. Pouk petih let bi moral biti deljen na bienij in trienij, kjer bi v prvem obdobju dijaki utrdili znanje jezikov, matematike in pri-rodopisnih ved, na višji stopnji pa bi se morala posvetiti vsa pozornost književnosti in zgodovini ter državljanski vzgoji, tako da bi iz teh šol prišli res učitelji v najširšem pomenu besede.
Trgov slu tehn.cni zavod bi moral doživeti najprej bistvene spremembe in bi ga bilo treba približati aktivnemu gospodarskemu življenju, da bi se dijaki še pred odhodom z zavoda spoznali s praktičnim delom. »Velike koristi — je rekel dobesedno — bi bila dvo ali triletna vzporednica na zavodu, kjer bi bila obvezna srbohrvaščina*.
Nato je dr. Vladimir Turina prešel na vprašanje stalnosti profesorske službe, brez katere ne more biti šolsko delo uspešno. Nestalnost vpliva na reden začetek šolskega leta in ima negativne posledice na dijake, ki so prisiljeni menjavati profesorje in učne
metode. Stalnost bi imela ugodne posledice za profesorje, ker oi se laže posvetili svojemu poklicu, ki zahteva veliko truda, časa in požrtvovalnosti. Iz tega je izvajal sklep, «da se ne more več odlagati z razpisom profesorskih izpitov za vse predmete, ki se poučujejo na šolah s slovenskim učnim jezikomo.*
Dr. Vladimir Turina je nato poudaril željo, da bi se na vseh šolah vpeljale modernejše učne metode, ker da je šola še vedno preveč konservativna in ne dohiteva modernega življenja. Med šolo in med stvarnim življenjem ter poklicnim delom zija praznina, ki postaja vedno večja in zato takšna šola postaja mladini tuja. Manj teorije in več praktičnega dela, več modemih strojev in učnih pripomočkov, vse to so pogoji, da bi šolo napravili bolj življenjsko in sodobno.
(Nadaljevanje na 6. strani)
Francoski pevec Antoine, ki gre počasi v zaton, je prišel v Cortino d Ampezzo na oddih. Tu se je srečal z Mileno Milani, ki je za nekaj časa opustila pisanje in slikanje, da bi se odpočila
SOVJETSKA ZVEZA SE ODPIRA SVETU
Razvoj turizma in tuji gostje
Sovjetski turizem v nekaj številkah - Pomen in delo «Intourista» - Ob stoletnici Leninovega rojstva pričakujejo v SZ izreden obisk tujcev
Pred nedavnim je bala v Moskvi seja ustreznega vladnega organa za inozemski turizem. Ta seja je bila posvečena proučitvi izredno naglega razvoja turizma v Sovjetska zvezi. Dinamičnost njegove evolucije je razvidna že iz naslednjih podatkov: leta 1956 je Sovjetsko zvezo obiskalo manj kot pol milijona tujih turistov, deset let kasneje, leta 1966, je njihovo število naraslo na okrog poldrugi milijon.
V	zadnjih petih letih je Sovjetsko zvezo obiskalo skoraj 5 milijonov tujih turistov,
V	Sovjetski zvezi so se do danes že bile ustvarile dokaj ugodne možnosti oziroma pogoji bivanja za turiste, ki prihajajo iz drugih dežel, za vse, ki si žele o-glledati to deželo, spoznati njene naravne zanimivosti, zgodovinske spomenike, njeno kulturo, šege in navade ljudi ali prebiti v katerem
......................'"""""""ni"".im ii mn i""""""i" "mi"""""""""""""""""""""""" n """i""iimi"""||"|"""|||""l|"|" im,,,....
EDINSTVENI CENTER ZA REŠEVANJE NARKOMANOV
Nova zdravstvena ustanova brez zdravnikov in zdravil
Zdravljenje uživalcev mamil s pomočjo psihoterapije
Jacques Durand — Dassier je te dni zagovarjal na Sorboni doktorsko tezo o mamilih in zdravljenju uživalcev mamil v ZDA. Naslov teze je bil «Dezin-toksikacija in psihoterapija — izkušnje z Daytopom (New York)». Sodelavka »Le Nouvel Observa-teur*, Kaitia D. Kaupp, ki je prisostvovala obrambi teze, je in-tervjuvato Duranda-Dassiera in izvedela marsikaj zanimivega v zvezi z njegovimi izkušnjami v tem svojskem centru.
— Kaj je to Daytop?
— To je posebna skupnost, katere naloga je zdravili narkomane. Daytop je bil ustanovljen v New Yorku leta 1964. Tu ni ne
policajev, ne psihiatrov in tudi ne zdravil. Ni nadzornikov ne nadzorovanih, ne pacientov ne bolničarjev. In vendar se tu ljudje odvadijo uživanja mamil.
— Kako ste se odločili za delo v Daytopu?
— Predvsem zaradi tega, ker sem bil razočaran s terapevtskimi izkušnjami, ki jih je posredovala psihoterapija v Franciji. Želel sem spoznati nove terapevtske metode .V Daytopu sem spoznal metodo, ki je osnovana na prijateljstvu do bližnjega, na ljubezni. Vsakdo zdravi drugega in istočasno samega sebe.
— Ali ste tudi vi prej uživali mamila?
SREDA, 18. FEBRUARJA 1970
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.40 Šola; 12.10 M. Bambič; Franc Mirt; 12.20 Za vsakogar nekaj;
13.30	Glasba po željah:	17.00
Tamburaški ansambel; 17.20 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Šola; 18.50 Tenorist S. Rosolen; 19.10 Higiene in zdravje; 19.20 Ljudske pravljice; 20.00 Šport; 20.35 Simf. koncert; 21.25 Nove knjige.
TRST
12.10 Plošče; 12 45 Tretja stran;
15.10 Tartini, violinski virtuoz;
15.45	Trio Boschetti.
KOPER
6.30,	6.45, 7.30, 10.00, 12.30, 14.00,
14.30, 16.00, 17.00, 19.15, 22.30 Poročila; 6.40 Glasba za dobro jutro; 7.40 Vesela glasba; 8.00 En pevec na dan; 8.45 Stare pesmi;
9.00	Malo besed, veliko glasbe:
9.45	Otroški kotiček; 10.15 Prisluhnimo jim skupaj; 11.00 Mali umotvori velikih mojstrov; 11.30 Orkester Bay; 11.45 Plošče; 12.00 in 12.45 Glasba po željah; 14.05 Tretja stran; 14.15 Lahka glasba;
15.30	Od Triglava do Jadrana;
16.05 Iz naših občin; 16.20 Komorna glasba; 17.10 Nove plošče;
17.30	Radijska šola; 18.00 in 19.30 Prenos RL; 19.00 Ansambel Con-way; 22.10 Jazz; 22.35 Komorna glasba.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 8.30 Jutranje pesmi; 9.00 Vi in jaz; 12.10 Kontrapunkt; 12.38 Ljudje in dogodki; 13.15 Nagradno tekmovanje: radio na vašem domu; 16.00 Program za najmlajše; 16.20 Program za mladino;
18.00	Filmske novosti; 19.05 Opera in koncert; 19.30 Luna park;
20.15 C. Bertolazzi: »La masche ra»; 21.45 Koncert; 22.15 Plošče in skeči.
II. PROGRAM
7.30,	8.30, 13.30, 19.30 Poročila;
8.40 Protagonisti; 10.00 Salgari:
»Con Mompracen nel cuore*; 10.15 Poje Fausto Leali; 10.35 Telefonski pogovori; 12.35 Potovanje sko-	Vasema;
zi ZDA; 13.00 Program s Cateri- 2 , °°
no Caselli; 14.00 in 16.50 Zakaj fettlale Oputoa* 22.45 Film 1970; in kako?; 15.03 Poljudna enciklo-
Paganinijevi Capricci; 11.10 Polifonija; 11.35 Sodobna ital. glasba; 12.20 Bartokove skladbe; 14.00 Schumannove skladbe:	14.30 Iz
Bellinijeve opere: «11 pirata*; 16.15 Kinoshita; «Una gru al tramon-to» (enodejanka); 17.10 Nemščina; 17.40 Glasba isven programa;
18.15	Gospodarska rubrika; 18.45 Kulturni pregled; 19.15 Vsako-večemi koncert; 21.30 Hektor Berlioz.
FILODIFUZIJA
9.15	Skladbe za pihala; 9.45 Francoska komorna glasba; 10.10 Mortari, Mala serenada; 10.20 Wagnerjeva glasba;	12.30 Pio
šče resne glasbe; 13.30 Simf. kon cert.
SLOVENIJA
6.00t 7.00,	10.00, 13.00, 15.00,
19.30	Poročila; 6.50 Rekreacija;
7.15	Inform. oddaja: 8.04 Glasbe na mauneja; 9.05 Nenavadni po govori; 9.25 Iz glasbenih šol; 9.45 Ansambel Puhar; 10.15 Pri vas doma; 12 10 Iz Švarove «Veronike Deseniške; 12.30 Kmetijski na sveti; 12.40 Slovenske narodne,
13.30	Priporočajo vam...; 14.05 Koncert za oddih; 14.35 Naši po slušalci čestitajo; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40 Odskočna deska - Nada Žerjal; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Mladina sebi in vami;
18.00	Aktualnosti; 18.15 Rad imam glasbo; 18.40 Naš razgovor; 19.15 Glasbene razglednice; 20.00 »Ti in opera*: Vladimir Madon; 22.15 Bavarski jazz-vikend; 23.05 D Pantelejev: Pesmi; 23.15 Zabavni zvoki; 23 40 Orkester H. Albert.
ITAL. TELEVIZIJA
9.30	Šola; 12.30 Atomi in tra rine; 13.00 Zimski šport; 13.30 Dnevnik; 15.00 Ponovitev šole;
17.00	Dežele Giocagič; 17.30 Dnevnik; 17.45 Program za mladino;
18.45	«The Monkees* ali «Pesem za cigane*; 19.15 Kaj je država?:
19.45	Šport in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Človek in morje; 22.00 Športna sreda; 23.00 Dnevnik.
II. KANAL
14.00	Zimški šport, prenos iz Visokih Tater; 19.00 Angleščina;
pedija; 16.00 Pisan popoldanski spored; 17.35 Enotni razred; 17.55 G-lasbeni aperitiv; 19.05 Program s Silvano Pampanini; 20.10 Operni svet; 21.35 Ping pong; 22.10 Glasbeno-govomi spored;	22.43
Radijska priredba; 23.05 Lahka glasga.
III. PROGRAM
10.00	Koncert za začetek; 10.45 Malipierova simfonija št. 2; 11.05
23.15	Ital. kronike.
JUG. TELEVIZIJA
20.00, 22.10 Poročila; 9.35 TV v šoli; 11.00 Osnove splošne izob razbe; 16.45 Oddaja zu prosvetne delavce; 17.50 Oddaja za otroke;
18.30	Obzornik:	18.35 Obrežje;
19.00	Mozaik; 19.05 Popularna glasba; 19.20 Neretva H.; 19.50 Cikcak; 20.35 Na poti po Prežihovih krajih; 21.20 G. Donizetti: Zvonček: 22.15 Posnetek boksa Frazier : Ellis.
— Ne, nisem. Hašiš in marihuano sem kot vsi ostali kadil v ZDA. Poskušal sem tudi LSD, toda nikoli več ga ne bom vzel. Ni mi pa žal, ker je to zame dragocena izkušnja. Heroina pa ne bi užil, je preveč nevaren.
— Ali ste v Daytopu bili v položaju opazovalca?
— Ne, ker sem takoj postal njihov «brat». Ko sem prišel, sem povedal, da želim napisati delo o njihovi inštituciji. Namestili so me v sobi za goste. Dejali so, da lahko ostanem in delam, kar hočem. Ostal sem osem dni in kmalu razumel, da ne smem, če hočem kaj odkriti, tu ostati, v sivojstvu »gosta*. Preselil sem se v spalnico, kjer je bila ena postelja prazna. Začel sem delati na najnižji stopnji hierarhične lestahce v ustanovi. V teku dveh mesecev sem obdelal don# la vse službe, ki z nitmi upravljajo pacienti sami. Ta plat je najbolj občudovanja vredna v tej zdravstveni inštituciji. Organizirali so je sami uživalci mamil.
— Kako se pride v Daytop?
— Sem se pride, ko se prvič občuti strah pred policijo in zaporom, pred psihiatrično bolnišnico, ko se porodi bojazen, da bi ne postali tat samo za to, da bi si omogočili nabavo heroina. Ko prideš v Daytop, te tu sprejme osmerica članov skupnosti, katerih naAja je ugotoviti, kolikšna je tvoja želja, da bi ozdravel. In to ni lahka preizkušnja, ko osem uživalcev mamil otipure devetega. Lahko je prevarati polici o, zdravnika ,ne -a uživalce mamil. Zgodi se ponekikrat, da novodošli sploh ni sprejet.
— Kdaj pa je sprejet?
— Od trenutka, ko je bil spre jet, osem dni ne ostane niti tre nutek sam. Ne dobiva nobenega zdravila, marveč je stalno kdo zraven njega. Celo ko gre na svojo potrebo, ostane njegov spremljevalec pred vrati. V ustanovi lahko ostane, če prestane preizkušnjo.
— Obstajajo kazni v Daytropu?
— Gotovo, najhujša je izgon iz skupnosti. To se zgodi, če kdo govori o mamilih ali napravi kako dejanje fizičnega nasilja. Druge kazni so lažjega značaja.
— Kdo odloča o kaznih?
— Disciplinska skupina, ki je sestavljala od oseb, ki jih koordinator službe slučajno sreča na hodniku.
— Ste bili vi član kake disciplinske skupine?
— Bil sem.
— Kako je tu s seksom?
— V prvem letu zdravljenja seks ni dopuščen, celo flirt ne.
— Kdaj pa se Daytop zapusti?
— Ko postaneš zrel.
— Ali poznate mnogo zrelih o-i ziroma, kaj pa to pomeni: biti zrel?
— To je nekaj zelo preciznega: pomeni biti sposoben za odnos s samim seboj v samoti in obenem biti sposoben sprejemati in ljubiti druge.
tiiiiiiiiiimiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiimiiiitiiiimimiiiiiiii
L ITALIA. n. 257, novembre 1969. Rivista mensile edita dall’Ente Nazionale Italiano per il Turismo e delte ferrovie delto stato con la partecipazione delle societA di navigazione del gruppo Finmare (Italia, Ltoyd Triestino, Adriatica, Tirrenia).
SA. MO. TER. 69/1970. Edizione speciale per la fiera di Verona.
POMORSTVO. Smotra pomorske privrede i misli. Broj 10-12 1969. Izdaja Udruženje pomorskog bro-davstva Jugoslavije, Beograd.
— Ali je mogoče spet vzpostaviti takšen odnos, ko se izključi sleherni erotični odnos?
— To je mogoče, ker vam predpisi v Daytopu prepovedujejo, da bi se izolirali. Istočasno pa se s posameznikom ne smete zadržati v razgovoru več kot pol ure. Spolni odnosi so izključeni, ker bi se v nasprotnem primeru ustvarile celice, ki bi vam omogočile, da se postavite po robu skupnosti.
— Kako je to moč prenašati?
— Lahko, ker se vse to sprejema svobodno in ne zaradi predpisov.
V	lanskem letu je Jugoslavija zabeležila
114 milijonov mejnih prehodov
Da doživlja turizem svoj veliki «boom», je znano. Prav tako je tudi znano, da doživlja v tem turističnem «boomu» svoj dan Jugoslavija. Jugoslavija doživlja izredne turistične uspehe iz več razlogov: predvsem zaradi tega, ker je na stežaj odprla meje in Ker je vsaj do sedaj v svojih cenah konkurenčna. Toda pustimo ta u-gotavljanja in pridimo h konkretnim podatkom, za katere sicer ne moremo reči, da so dokondu Ki pa se v precejšnji meri bližajo dokončnim.
Po še neuradnih podatkih jugo slovanskega zveznega tajništva za notranje zadeve je presiopilo jugoslovansko mejo v letu 1969 nič manj kot 114 milijonov oseb, to se pravi malo manj kot šestkrat toliko ljudi, kolikor prebivalcev šteje Jugoslavija. V tem številu so upoštevani tujci, ki so prišli v Jugoslavijo in Jugoslovani, Ki so potovali v tujino. Samo ob sebi se razume, da odpade pretežna večina tega ogromnega »premika* ljudi na tuje državljane, toda zelo veliko je bilo Jugoslovanov, id so potovali v tujino.
Za Jugoslavijo je znano, da je ena najbolj odprtih dežel sveta, saj dopušča vstop državljanom vseh držav, ne glede ali te do puščajo vstop jugoslovanskim dr žavljanom. Od tod tolikšni premi ki, ki se kažejo v naslednjih šte vilkah. V letu 1967 je prestopilo vse jugoslovanske meje 85.590.U00 oseb, v naslednjem letu se je število dvignilo na 90 milijonov, lani pa, kot smo že rekli, na 114 milijonov. Računa se, da je v letu 1969 prešlo mejo približno 30 milijonov oseb.
V	istem letu je šlo preko raznih mejnih prehodov v Jugoslavijo in iz Jugoslavije skupno 12.337.000 motornih vozil, z letališč ali na letališča pa je priletelo 6.560 letal tujih letalskih družb.
Največji osebni in avtomobilisti promet je bil zabeležen, seveda, na našem ožjem področju, na meji med Italijo in Jugoslavijo, kajti večina zahodnoevropskih turistov gre v Jugoslavijo skozi naše področje, vrh tega imamo tu tudi postavko obmejnih prepustnic.
Na drugem mestu je glede tega Avstrija. Tema dvema državama sledijo Madžarska s 4 milijoni in pol, Bolgarija z 2 milijonoma 100 tisoč, Romunija z 1 milijonom 200 tisoč, Grčija z 900.000 prehodi in končno Albanija z 9.870 prehodi Jugoslovanov in 15.000 prehodi tujih državljanov.
Na vsej jugoslovanski meji je skupno 175 mejnih prehodov. Po nepopolnih, vendar pa verjetnih podatkih nosi rekord v prehodih mejni prehod na Škofijah,
si bodi letovišču svoje počitnice
Sovjetska zveza je bila tudi sklenila z vrsto socialističnih držav poseben sporazum, na osnovi katerega turisti iz Poljske, Madžarske, Romunije, Bolgarije, Češkoslovaške in Mongolije lahko Sovjetsko zvezo obiščejo brez vizuma, kakor brez njega te dežele lahko obiščejo tudi sovjetski državljani. Vrhu tega je Sovjetsko zvezo dovoljeno obiskati brez vizuma vsem tistim, ki semkaj prispejo z izletniškimi ladjami ali letali Aeroflota. Turisti, ki tranzitno po-tujejo čez sovjetsko ozemlje, se lahko ustavijo za ogled muzejev, gledališč, raznih zgodovinskih znamenitosti in mest. Za ta namen zadostuje stopiti v stik s krajevno agencijo «Intourista».
Sovjetski uradi danes že izdajo inozemskemu turistu ustrezni turistični vizum že v petih ali šestih dneh potem, ko je bil zanj zaprosil.
Inozemski turizem v Sovjetski zvezi organizira in vodi «Intourdsit», vsesovjetska delniška družba, katere naloga je prav ta, da se u-kvarja z inozemskim turizmom. Ustanova je stara že svojih štirideset let, v teku katerih je bila opravila zelo obsežno in važno nalogo za razvoj inozemskega turizma.
Trenutno ima »Intouriste 85 urar dov in agencij po vsej Sovjetski zvezi. Razpolaga z najmodernejšimi hoteli, moteli, campdngi, restavracijami in transportnimi sredstvi. <dnfourist» nadalje tudi najema in oddaja v najem letala, ladje .železniške vagone, kot tudi nudi storitve v svojstvu agenta kar zadeva organizacijo kolektivnih poletov in križarjenj. Lani je «Intourist» organiziral okrog 150 kolektivnih poletov, v Sovjetski zvezi pa je vodil okrog 100 križarjenj s tujimi in nad 70 križarjenj s sovjeskimd ladjami.
Turistični stiki Sovjetske zveze so razširjeni na več kot 100 dežel vsega sveta, a posle agentov «Intourista» opravlja zdaj nad 600 tujih podjetij.
Tudi možnosti avtomobilskega turizma so v Sovjetski zvezi dokajšnje. Trenutno šteje cestno omrežje, po katerem potujejo tuji turisti, nad 12 tisoč kilometrov.
Turistične poti večjega pomena se nahajajo v socialističnih republikah Rusiji, Ukrajini in Bell Rusiji. A največja središča inozemskega turizma so mesta Moskva, Kijev, Minsk in Odesa. Število turistov, ki prihajajo na počitek na obale Črnega morja, na Kavkaz, Krim in v Finski zaliv, se čedalje bolj veča. Vedno bolj se tudi tuji turisti zanimajo za razna letovišča in za izlete v Gruzijo, Azerbajdžan, Moldavijo, Uzbekistan Tadžikistan, Turkmenijo, Kirgizijo, Kazahstan, Estonijo, Li-tvanijo in Letonijo.
Leto 1970 bo posebno leto. Sovpada namreč s stoletnico Leninovega rojstva. Razum jivo je, da se je — glede na zgodovinski pomen tega velikega revolucionarja — po vsem svetu povečalo zanimanje za Sovjetsko zvezo, kjer se je Leni i rodil, delal in živel. Tudi «In-tourist*, potemtakem, jemlje v poštev to dejstvo. Za tuje turiste že pripravlja turistična potovanja z 19 itinerariji in pestrimi programi. Tem turistom bo dana možnost, da bodo lahko obiskali vse kraje, povezane z Leninovim življenjem in delom.
(h »Noposfi*)
OVEN (od 2J.3 do 20.4.) Prebrodili boste vse težave. Resen opomin od s.rani draga osebe.
BIK (od 21.4. do 20 5.) Danes ne pričakujte presenečenja, ki ste bili nanj opozorjeni. Vesel popravek nekega prijatelja.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) U-porabite vse taktične prijeme, ki so vam bili svetovani, čustva: ne verjemite vsemu, kar je napisano v nekem pismu.
RAK (od 22.6. do 22.7.) Odpor, ki ga morate streti, bo od dne do dne šibkejši. Pozabite na neko žalitev.
LEV (od 23 7. do 23.8.) Če imate vložiti neko prošnjo, je za to zdaj napočil najprimernejši trenutek. Zadoščenje v zvezi z otroki
DEVICA (od 24.8 do 22.9.) Zavrnili boste ugoden predlog, še žal vam bo za to. Neprimerno čustveno sanjarjenje.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Neki predstojnik bo do vas preveč zahteven. Prejeli ooste razveseljivo pismo od prijatelja iz tujne.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 22.11.) Spoštujte neki prednostni red, ki ste ga sami predlagali. Preveč ste nasploh zgovorni.
STRELEC (od 23.11. do 21.12.) Uspeli, ki ste ga dosegli, ne bo vseh prepričal. Ne pozabite tudi na kako koristno razvedrilo.
KOZOROG (od 22.12. do 20.12.) Neobhodna je določena trezna in natančna analiza že opravljenega dela. Izogibajte se polemik.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Svoj načrt predložite ob bolj ustreznem času. Storite nekaj, da ne boste več tako osamljeni.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Prišlo bo do spora, ki bi nanj nikdar ne verjeli, da je mogoč. Odpravljen bo nesporazum med vami in sosedom.
Vreme včeraj: najvišja temperatura 4 najnižja —2,4, ob 19. uri 2,4 stopinje, zračni tlak 1021,0 stanoviten, veter jugovzhodnik 5 km na uro, vlaga 55 odst., nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 8,4 stopinje.
Tržaški
iievnik
Danes, SREDA, 18. februarja
DRAGOSLAVA Sonce vzide ob 7.03 in
'".32.
ob 5,*
17.35. — Dolžina dneva 10.32. k®
vzide ob 14.35 in zatone
Jutri, ČETRTEK, 19. februarja
MIRO I .1*
SEJA OBČINSKEGA SVETA
Ponovno poudarjena pravica Slovencev do uporabe slovenščine v občinskih uradih
Ostri besedni spopadi in polemika ob govoru dr. Dolharja ■ Liberalec Zimolo: «Slovenci in Italijani morajo imeti enake pravice in dolžnosti»
Sinočnja seja tržaškega občinskega sveta je bila nekoliko razgibana in se je zavlekla skoraj do polnoči, ker se je nadaljevala diskusija o občinskem proračunu in je govorilo šest občinskih svetovalcev. Liberalec Cecovini je kritiziral občinsko upravo zaradi prevelikih izdatkov za nekatera javna dela, ki niso bila pravilno zasnovana, kakor tudi zaradi nezadostne skrbi za razne dejavnosti, in ustanove. Prav tako je očital občinski upravi, da preveč navija davčni vijak. Indi-pendentist Marchesich je govoril o regulacijskem načrtu, o raznih nepravilnostih in špekulacijah, o črnih gradnjah itd. Omenil je tudi problem razširitve pokopališča ter krivičen način razlaščanja.
Dela so se zataknila, je dejal, ker so se prizadeti lastniki zemljišč uprli načinu o »začasni zasedbi* in prenizkim cenam. Gašperini (PRI) je opozoril na probleme občinskega osebja in mladine. Liberalec Zimolo je v svojem govoru med drugim omenil zadevo o prizivih v slovenščini na davčno sodišče. Dejal je, da odklanja stališče in nekakšno zaskrbljenost desničarskih krogov in pripomnil:« Če imajo to pravico Nemci in Francozi v Italiji, ne vidim razloga, da ne bi te pravice priznali tudi Slovencem... V ozračju mirnega in omikanega sožitja morajo Tržačani, ki govorijo slovensko, imeti enake pravice in dolžnosti kot Tržačani, ki govorijo italijansko*.
Glede vstopa predstavnika Slovenske skupnosti v občinski odbor je rekel, da ga preseneča in «zabava» vedno boli tesno sodelovanje strank leve sredine s Slovensko skupnostjo, ki ne spada med levico in ki ima tudi komponento z brezdvom-no konservativno tradicijo.
Za njim je govoril Dolhar (LSS) in je seveda najprej odgovoril na prej omenjene pripombe. Zavrgel je etiketo konservativca, priznal, da so bili v preteklosti tudi konservativni elementi in da je v Slovenski skupnosti še kakšen konsevativni element, da pa gre razvoj Slovenske skupnosti v levo smer da so v njej včlanjeni tudi pripadniki slovenskega odporniškega gibanja in da s Slovensko skupnostjo ((sodeluje, na deželnih volitvah je celo skupno nastopila, tudi Slovenska levica, ki se sklicuje na marksistič. no ideologijo«. Dolharjeva pojasnila so vzbudila živahne pripombe komunističnih svetovalcev, ozračje pa se je še bolj ogrelo, ko'je v svojem govoru Dolhar polemiziral s komunistično svetovalko Jelko Gerbec v odgovoru na njen govor pred nekaj dnevi. (Dolharjev govor bomo objavili v širšem izvlečku). Ostro je reagiral in polemiziral z Dolharjem svetovalec Cuffaro, ki je zavračal njegove očitke glede načinov in neučinkovitosti borbe komunistov za pravice Slovencev ter poudaril vlogo, žrtve in borbo komunistov in levičarskih strank za demokracijo in uveljavitev enakopravnosti Slovencev. Čuffaro je nato o-mendl politično-upravni dogovor za nadaljevanje levega centra na občini in dejal, da gre samo za porazdelitev mest.
Vodja demokristjanske skupine Ri-naldi je v svojem govoru pozval komuniste, naj jasno povedo, kakšno večino in izbire predlagajo. Poudaril je pravico Slovencev do uporabe slovenščine v občinskih uradih in ustanovah ter polemiziral s svetovalko Gerbčevo, češ, da zahteva komunistov glede pravic Slovencev «vse in takoj*, lahko samo škoduje koristim Slovencem ter napeljuje vodo na mlin desničarskim in šovinističnim krogom.
čas obširneje poročali, bo predelava obeh ladij zahtevala približno
dve leti dela, od katerega si mnogo obetajo tudi številna podjetja izven arzenala, ter bo lastnike veljala okoli 22 milijard lir. «Fairland» se danes nahaja v Tarantu, od koder jo bo tržaška posadka pripeljala v našo luko.
Konferenca o razporoki na sekciji KPI pri Sv. Jakobu
Avtonomna federacija KPI v Trstu vabi na konferenco in razpravo o razporoki, ki bo v petek, 20. t. m. ob 20.30 na sedežu federacije v Ulici S. Zenone 10. Razpravo bo vodil odv dr. Dušan Mogorovič.
Federacija se je odločila, da or-
ganizira to predavanje zaradi velikega zanimanja, M ga je doživelo vprašanje razporoke v Italiji, potem ko so o tem razpravljali v parlamentu.
Danes v Miljah manifestacija FGCI
Mladinska federacija KPI sporoča, da bo danes ob 20. uri v kinodvorani «Verdi» v Miljah ob stoletnici Leninovega rojstva in ob obletnici ustanovitve FGCI javna manifestacija, na kateri bo govoril pokrajinski tajnik mladinske federacije Willer Berdon.
Na sporedu bo tudi predstava delovnih pesmi, ki jih bosta pod naslovom «Borbeni dnevi* predstavila Luisa Ronchini in Gualtiero Ber-telli. Vstop je prost.
Kako je s prevozom šoloobveznih otrok od Banov?
SINOČI V SLOVENSKEM KLUBU
Občinski odbornik KPI Adolfo Guglielmi je naslovil na župana vprašanje, kaj misli ukrepati v zvezi s prometnim sredstvom za šoloobvezne otroke od Banov, ki nimajo šolskemu umiku primernih prevozov. O otrocih od Banov, ki hodijo v slovenski vrtec ali slovensko šolo na Opčinah in o njihovem prevozu je KPI sicer že naslovila vprašanje na občinski odbor, vendar doslej to še ni rodilo uspeha. Zaradi tega Guglielmi ponovno prosi, da bi za te otroke, ki obiskujejo slovensko šolo, poskrbeli, kot so že poskrbeli za otroke iz Ville Carsie, ki hodijo v italijansko šolo, čeprav je Villa Car-sia bliže Opčinam kot Bani.
V CERTEK NA OPČINAH
Izredni občni zbor Združenja rejcev živali
V četrtek, 19. t. m. bo ob 20.30 v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah izredni občni zbor Združenja rejcev živali.
Opozarjamo vse naše živinorejce na važnost občnega zbora in jim toplo priporočamo, naj se polnoštevilno udeležijo točno ob določeni uri, ker bo navzoč tudi notar.
aiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHfiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijHiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiH
S SINOČNJE SEJE DEŽELNEGA ODBORA
Dežela bo vsestransko pomagala izseljencem in njihovim družinam
Na seji sprejeli tudi zakonski načrt o podelitvi posebnega prispevka goriški pokrajini . Posegi v korist športnim dejavnostim in kmetijstva
Sinoči je zasedal deželni odbor.. Za predsednika ustanove je bil Diaz 27. Ob vpisovanju je
ki mu je predsedoval dr. BerzanU. 1 Potrjen Diego Di Natale, ki nače-Na seji so med drugim sprejeli za !$* =** vse od nJene
treba
katere
Za predelavo v sodobno enoto
V soboto bo «Fairland» priplula v Arzenal
V soboto bo priplula v Trst druga angleška ladja, ki jo bodo v Tržaškem arzenalu — Sv. Marku predelali v povsem novo, sodobno o-premljeno enoto, «Fairland». Prva ladja, «Fairwind» je že nekaj tednov v Trstu ter so na njej že začeli razdirati dele, ki jih bodo zamenjali oziroma izpopolnili. Kakor smo svoj
konski načrt, ki uvaja vrsto olaj ^un,V B^Fran^scatto! “GbeSta
, M(jra, G Magnaghi, V. Turrini in
"v.
šav in pomoči za izseljence in nii hove družine. Načrt, ki ga je orisal odbornik za delo, socialno skrbstvo in obrtništvo Stopper, izpolnjuje sle vesno obljubo predsednika Berzar.-tija na «deželnem srečanju o izseljevanju*, ki je bilo 13. in 14. de cembra lanskega leta v Vidmu. Na njegovi osnovi bodo izseljencem in njihovim družinskim članom podeljevali razne oblike pomoči, študijske štipendije, organizirali posebne kvalifikacijske tečaje, gmotno podpirali ustanove, ki poslujejo V korist izseljencem ali njihovih družin, o mogočali nakup, gradnjo, razširjanje in popravljanje stanovanjskih hiš in podobno. Zakonski načrt nadalje priadvidiva ustanovitev posebnega deželnega urada za probleme izseljenstva, ki bo posloval v okviru deželnega odborništva za delo. in deželnega posvetovalnega odbora za te probleme.
Na seji so odborniki odobrili tudi zakonski načrt, ki ga je predlagal odbornik za finance Tripani, in s katerim dežela priznava goriški po krajinski upravi izreden finančni prispevek za klitje nekaterih stroškov za razne posege socialne narave pred nastopom ustreznih deželnih organov.
Odbor je končno odobril tudi splo šen načrt za razdelitev lanskih prispevkov v prid rekreacijskim in športnim dejavnostim, in sicer po predlogu odbornika Dantonija, ter odobril vrsto prispevkov v prid kmetijstvu po predlogu odbornika Co-mellija. Gre za prispevke v prič! kmetijskemu zadružništvu, skupnim napravam, živinoreji, valorizaciji pridelkov, mehanizaciji, pogozdovanju in podobno.
R. Zanutel kot predstavnik Italijanske obrtniške zveze; dalje P.
Za novo štiriletno mandatno dobo
Diego Di Natale potrjen za predsednika ESA
V štev. 7 uradnega vestnika de-žele Furlanije-Julijske krajine, ki bo izšla jutni, 19. februarja, bodo objavljeni dekreti, s katerimi je predsednik deželnega odbora dr. Berzanti imenoval novega predsednika in člane upravnega ter nadzornega odbora deželne Ustanove za razvoj obrtniških dejavnosti za naslednja štiri leta, katerim je na osnovi ustanovnega zakona pravkar potekla prva štiriletna mandatna doba.
Blarzino in B. Ditali za vsedržavno obrtniško zvezo, dr. S. Venir za CGIL, dr. G. Di Prima za CISL, B. Vian za UIL, dr. B. Callegairi za deželno odbomištvo za delo, dr. D. Viatori, B. Rossi, G. Busetto ter G. Boato kot zastopniki trgovskih zbornic Iz Trsta, Vidma, Pordenona in Gorice.
Člani nadzornega odbora pa so dr. P Bernes in dr. S. Alessi kot zastopnika deželnega odborništva za finance, G. Ciuffarin za deželno odbomištvo za delo ter nadomestna člana G. Vascotto, A. Tramon-tina.
plačati letno kvoto 5.000 lir, ..._
so oproščeni le tisti, ki živijo v težkih pogojih. Kdor še ni posečal šole, mora predložiti nekaj risb, ki naj pokažejo njegovo sposobnost. Mladi pod 22. letom (pod 18. letom niso pripuščehi k tečaju) bodo morali predložiti izjavo staršev, s katero se obvezujejo, da bodo napravili izpit v državni šoli za u-metnost. Vsi brez izjeme morajo izpolniti vprašalno polo.
Berzanti sprejel novega konzula Vel. Britanije
■ Sekcija Komunističnih železničarjev. ki so 13. februarja razpravljali o aktualnih problemih v Italiji in predvsem o državni upravi, izraža svoje nezadovoljstvo v zvezi z načinom, ki so ga doslej uporabljali za rešitev teh problemov v vladi. Zaradi tega sekcija komunističnih železničarjev zahteva; da 'še politična vladna smer, ki so ji doslej sledili, radikalno spremeni, ob upoštevanju hotenja dežele, ki se je pokazalo med zadnjimi volitvami in med pogodbenimi boji delavcev v lanski jeseni.
Zanimivo predavanje prof. F. Dominka o zadnjih pomembnih odkritjih na nebu
V Slovenskem klubu je bil sinoči gost že stari znanec klubovih obiskovalcev, univerzitetni profesor astronomije iz Ljubljane prof. dr. Fran Dominko. Tema njegovega predavanja je bila «Zadnja pomembna odkritja na nebu*.
Izhodišče predavanja, ki je bilo sicer poljudno, toda spričo zapletenosti in znanstvene kompleksnosti snovi vendarle za laike težko dojemljivo, je predavatelj nastavil v največjem dosežku znanosti v lanskem letu, to je prihodu človeka na Luno. Predavatelj je ugotovil, da je bil to izreden psihološki šok, nikakor pa ne šok iz stališča znanosti, saj je prihod človeka na Luno v glavnem samo potrdil to, kar se je o Luni že vedelo. Iz te začetne misli je predavatelj usmeril svoje izvajanje v racionalni moment astronomije in začel pri razlaganju znanosti o nebesni snovi, o galaksijah, o naši galaksiji, ki šteje o-krog 200 milijonov zvezd, in o drugih galaksijah izven naše, od katerih največja šteje okrog 1000 milijonov zvezd. Pomudil se je pri razlagi kako je grajen naš zvezdni sestav in o začetku fizike zvezd, o tem kako se zvezde razlikujejo po barvah oziroma svetilnosti, po količini snovi in tudi po polmerih. Govoril je o energiji sevanja zvezd in o jedrskih reakcijah v njihovi notranjosti, o tem kako ugotavljamo starost zvezd in zvezdnih kopic, da imajo zvezde svojo življenjsko pot, da izgorevajo in dejal, da če zvezde umirajo, da morajo tudi nastajati in da nastajajo tudi danes.
Predsednik deželnega odbora Berzanti je včeraj sprejel novega konzula Velike Britanije v Benetkah mr. Lake P.I., ki ga je spremljal častni konzul v Trstu dr. Casali.
Tragična smrt tajnika GZ z Reke Viduiiča
Pri prometni nesreči na cesti Savudrija - Kaldanija je predvčerajšnjim preminil tajnik Gospodarske zbornice na Reki Ante Vidulič. Na križišču omenjene ceste s cesto, ki pelje v Umag, se je njegov NSU 1000 iz nepojasnjenih razlogov zaletel v težak tovornjak in voznik avtomobila je bil na mestu mrtev. Rajni je bil dobro znan v tržaških gospodarskih krogih, saj je veliko pripomogel k temu, da sta se tržaška trgovinska in režka gospodarska zbornica v zadnjih mesecih močno medsebojno povezali ter je prav tako aktivno sodeloval pri organizaciji medsebojnih strokovno gospodarskih obiskov na reško oziroma naše deželno področje.
■ Cez nekaj dni se bo v dvorani mestnega muzeja RevolteUa začel risarski tečaj, kd ga organizira «Scuola libera di figura«. Tedensko bo štiri ure učenja in sicer ob sredah in četrtkih od 18. do 20. ure. Tečaj se bo zaključil konec junija. Vpisovanje sprejemajo dnevno od 12. do 20. t. m. med 10. in 14. uro pri vratarju muzeja v Ul.
Včeraj je bila na vojaškem pokopališču v Ul. Miru žalna slovesnost v počastitev padlih sovjetskih vojakov. Vojaški predstavnik sovjetskega veleposlaništva v Rimu Nikita Turajev in drugi tajnik ambasade Feliks Stanicovskij sta položila pred spomenik venec, v naših krajih padle vojake Rdeče armade pa sta s kratkimi govori počastila v imenu zveze za kulturne stike s SZ občinski svetovalec Franc Gombač in Bruna
Braida • Silvestri
V nadaljevanju - svojega izredno zanimivega izvajanja je prof. Dominko dejal, da so v ne tako daljnih letih odkrili, da prihaja iz vesolja poleg svetlobnega sevanja tudi radijsko sevanje. Ta raziskovalna panoga pa je dosegla svoj razmah s pomočjo umetnih satelitov, ki so odpravili negativne vplive zemeljske atmosfere, ki večino radijskih valov absorbira in s tem razširili okno za astronomske raziskave od dotedanje ene oktave (za primerjavo te razsežnosti je predavatelj navedel oktavo na klavirju) na 40 oktav, da pa možnosti nadaljnjih razsežnosti seveda niso še izkoriščene. Govoril je o raznih načinih sevanja, o odkritju nevtronske zvezde, ki je tik pred «smrtjo» (po astronomskih pojmih seveda, kar pomeni nekaj milijonov let), o takoimeno-vanih «kvazerjih» itd. in zaključil nekako s poenostavljeno primerjavo, da gre ves razvoj tega razvoja enosmerno, podobno kot -življenje od rojstva preko razvoja do nekega konca, da pa manjka.še,zadnja faza, kako iz tega nastaja novo.
Za zaključek je predavatelj nakazal neko spojno točko med astro-
nomijo in biologijo ter poudaril, da je analiza kozmične materije pokazala, da elementarne organske spojine niso privilegij le našega planeta, ampak se izven njega pojavljajo v še razkošnejši raznolikosti. S tem lahko veličastnim pojavom približamo kljub svoji ne-znatnosti še človeka samega, njegovo zavest in v splošnem mikrosvet življenja samega.
Svoje predavanje je prof. Dominko spremljal in ponazarjal s številnimi diapozitivi in žel na kraju dolg aplavz dokaj številnega in pozornega občinstva.
Predavatelja je predstavil in se mu na koncu zahvalil predsednik Slovenskega kluba dr. VI. Turina.
(Seveda se lahko laični poročevalec o tako zahtevnem predavanju omeji samo na približen in tudi skrajno površen zapis tega, kar je utegnil dojeti in zabeležiti iz množice informacij in razlag, ki jih je predavatelj podal iz svojega bogatega znanstvenega poznavanja snovi).
Zahvala odbora bazoviškega Doma
iiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimimtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiHiiiiimiimiiitiiiiiiiiiitiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
0 VČERAJŠNJI NEZGODI NA TRBISKI CESTI
Še vedno brez imena žrtev prometne nesreče
Podatki, ki jih ima policija so zelo skromni
Agenti cestne policije, ki raziskujejo o vzrokih prometne nesreče, ki se je pripetila včeraj ponoči na trbiški cesti, pri kateri je tragično preminil neznani mladenič, so se včeraj ves dan trudili, da bi ugotovili istovetnost neznanca, toda brezuspešno. Podatki, ki jih ima policija, so zelo skromni, saj se o mladeniču ve le to, da je star od 25 do 30 let, visok 1,70 cm, zdi pa se, da je stanoval v ezulskem naselju Sv. Sergija. Neznanec je bil ob trenutku nesreče oblečen v modre kavbojke, na sebi pa je imel volneno pleteno jopico z visokim o-vratnikom, pod njo je nosil rjavo srajco s kratkimi rokavi in telovnik iste barve, obut pa je bil z gumijastimi plezalkami. V žepu so mu našli samo ključ vrste «Yale».
Vzroki same nesreče pa bodo o-stali verjetno za vedno neznani. Kot smo že poročali v včerajšnji številki, je šofer avtocisteme Coco mazzi vozil ponoči po trbiški cesti, ko mu je v bližini naselja Sv. Sergija presekal pot pešec. Čeprav je takoj pritisnil na zavore je s prednjim delom orjaškega vozila podrl na tla mladeniča, ki je mrtev obležal v mlaki krvi.
Nedvomno je, da sta tragični nesreči botrovali tema in pa verjetno spolzkost ceste, ki ni prenesla nenadnega zavretja vozila. Ni pa izključeno, da je bil neznanec vinjen in je neprevidno prečkal cesto, šofer avtocisteme pa ga je videl le v bežnem trenutku — žal usod-
rio Quarantotto za upravni svet; Giuseppe Enzmann za nadzornika in Luciano Loredan za namestnika. Združenje vabi člane, da se zglasijo na federaciji zadrug v Ulici degli Artisti 2 v prvem nadstropju od 10. do 12. in od 17. do 19. ure, da bi podpisali listo, ki jo bodo predložili.
Za volitve odbora Delavskih zadrug
Kandidatna lista
Državne zveze
zadrug in zavarovalnic
Pred kratkim se je sestal glavni odbor Državne zveze zadrug ln zavarovalnic tržaške federacije, ki je preučil vprašanje volitev v delavskih zadrugah za obnovo upravnega sveta in nadzornega kolegija, ki bodo po pošti marca meseca in prve dni aprila.
Odobrili so volilno listo »Državno združenje zadrug in blagajn — Trst*, v kateri so sledeči kandidati: Lino Crevatin, Saverio Giacchet-ti, Silvino Poletto, Francesco Franco, Armida Zobec - Valentinis, Ma-
■ Na podlagi žrebanja, ki je bito v okviru loterije občinske umetniške galerije 16. t. m., je jetkamica slikarja Romea Danea pripadla posestniku vstopnice št. 828. Posestnik lahko dvigne grafiko v sobi št. 124 občinske palače v uradindh urah.
Vladni komisar prefekt dr. Cap-pellini je danes sprejel na vljudnostnem obisku novega konzula Velike Britanije v Benetkah P. I. La-keja, katerega Je spremljal častni tržaški konzul Alberto Casali.
Po otvoritvi bazoviškega Prosvetnega doma, ki je bila v nedeljo, 15. februarja, sta včeraj na željo vaščanov zastopnik partizanov in delegacija žena položila cvetje s trakovi k spomeniku bazoviških žrtev in na partizanske grobove v znak velike hvaležnosti. Odbor se ponovno toplo zahvaljuje prav vsem, ki so se polnoštevilno odzvali otvoritveni slovesnosti s prisotnostjo, s prekrasnimi šopki nageljnov, darili in prispevki. Gospodu msgr. Živcu lepa hvala za blagoslovitev Doma. Odbor se še izrecno zahvaljuje tovarišicam: Mariji Knbečičevi, Veri Grgičevi. Mariji šuščevi, Štefaniji Kalc, Neli Preslovi, Marti Krašče-vi. Mariji Mičevi, Pauli Stoparievi. Zofki Šmaičevi, Sandri Stonarjevi, Silvani Ružetovi. Mariji Šuhrovi. Karmeli, Ivanki in Zofki Nendetovi in drugim ženam za njihovo nadvse požrtvovalno delo pred otvoritvijo prosvetnega Doma in po njej.
Za tlakovanje Doma hvala Danilu Filinu in Ivanu Kocjanu za njun trud.
Odbor se izrecno opravičuje vsem tistim, ki slučajno niso dobili o-sebnega vabila, kar gotovo ni bilo zlonamerno.
Odbor
bazoviškega Doma
■ V ponedeljek, 23. t.m. bodo odprli v umetniški galerija Cesare So-fianopulo skupno sindikalno slikarsko in kiparsko razstavo. Umetniki, ki se žele udeležiti razstave, lahko svoja dela oddajo do 20. t.m. deželnemu sindikatu umetnosti F-J. K. pri Delavski zbornici, Largo Papa Giovanni 6, II. nadstropje, soba št. 32 od 9. do 12. in od 16.30 do 19. ure.
Glasbena matica — Trst
V petek, 20. februarja ob 20.30 v mali dvorani Kulturnega doma
koncert tria Lorenz
iz Ljubljane
PRIMOŽ LORENZ — klavir TOMAŽ LORENZ — violina MATIJA LORENZ - čelo
Spored obsega skladbe Beethovna, Ramovša in Dvoraka.
Predavanja Kmečke zveze
V	petek, 20. t. m., ob 19.30: dr. Marjan Gregorič o temi: ((Gojenje in bolezni trte«.
V	torek, 24. t. m., ob 19.30: dr. Drago Gantar o temi ((Deželna u-stanova za razvoj kmetijstva«.
MEDJA VAS (osnovna šola):
V	četrtek, 19. t. m., ob 19.30, bo predaval Inž. Zvonimir Simčič o kletarstvu.
V	torek. 24. t. m., ob 19.30: dr. Marjan Gregorič o temi <(Go.jen.je in bolezni trte«.
C00PERATIVE 0PERAIE
di Trieste Istria e Friuli
DELAVSKE ZADRUGE
za Trst, Istro in Furlanijo
SKLICANJE OBČNEGA ZBORA ZA IZVOLITEV PREDSTAVNIKOV ČLANOV V UPRAVNI SVET IN NADZORNI ODBOR
Predsednik Delavskih zadrug za Trst, Istro in Furlanijo, na temelju sklepa Upravnega sveta od dne 9.2.1970 sklicuje dbčrvi zbor za izvolitev predstavnikov članov v upravni svet in nadzorni odbor. Za občni zbor velja naslednja postopek:
1.
Občni zbor se bo vršil tako, da se bo glasovalo po pošti, v smislu sprejetega pravilnika, ki bo objavljen v zadružnem glasilu.
Notar predsednik volilne komisije, ki ga je imenoval upravni odbor, je gospod doktor Glaiuco MODUGNO lz tržaškega okrožja
Volilne liste je treba predložiti pri notarju predsedniku med 9. uro 26. februarja 1970 in 19. uro 5. marca 1970.
Za dostavo glasovnic članom bo poskrbel volilni odbor, volivci pa jih bodo lahko odposlali kadarkoli po pošti. Vseka-kar bo morala glasovnica prispeti na tržaški poštni urad najkasneje do 10 .ure 18. aprila 1970.
Za 10. uro 18. aprila 1970 se bo začelo štetje glasov.
Trst, 9. februarja 1970
PREDSEDNIK Glanni Gluricln
Slovensko gledališče v Trstu
KULTURNI DOM
Ignazio Silone
PRIGODA
UBOGEGA KRISTJANA
Prvič v slovenščini
Prevajalec: Mirko Mahnič Scenograf: Sveta Jovanovič Kostumograf: Alenka Bartlova Režiser: ANDREJ HIENG
danes, 18. februarja ob 20. uri (Abonma mladinski — v sredo)
v četrtek, 19. febr. ob 20. uri (Abonma mladinski — v če-trt6k)
v soboto, 21. februarja ob 20.30 (Abonma red A) v nedeljo, 22. febr. ob 16. uri (Abonma okoliški) v torek, 24. t. m. ob 17. uri v sredo, 25. t. m. ob 17. uri v četrtek, 26. t. m. ob 17. url
Prodaja vstopnic ob delavnikih od 12. do 14. ure in eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma, ob nedeljah in praznikih eno uro pred začetkom predstav. Rezervacije po tel. 734265.
GOSTOVANJE OPERE SLOVENSKEGA NARODNEGA GLEDALIŠČA IZ LJUBLJANE
V soboto, 28. febr. ob 21. uri v nedeljo, 1. maroa ob 16. uri
P. I. Čajkovski
«PIKOVA DAMA»
Abonenti imajo 50% popusta. Uprava Slovenskega gledališča v Trstu prosi abonente, ki imajo namen ogledati si opero »Pikova dama«, da rezervirajo svoje abonentske sedeže do nedelje, 22. t. m.
PROSVETNO DRUŠTVO FRANCE PREŠEREN
v Boljuncu priredi v četrtek, 19 t. m. ob 20.30
Prešernovo proslavo
v prostorih domače šole.
Nastopajo učenci osnovne šole, člani Slovenskega gledališča in društveni mešani pevski zbor.
Ob tej priliki bodo razdeljena Gallusova odličja.
Vljudno vabljeni!
UKANA - pretresljiv roman o slovenskem
narodnoosvobodilnem boju, za katerega je avtor prejel visoko priznanje - nagrado iz PREŠERNOVEGA SKLADA
Ton« Svetina
V KAS A
III. del
Pohitite z nakupom!
tAbaška Utvjigatota,
TRST . Ulica sv. Frančiška 20 . Telefon 61-792
Včeraj-danes
ROJSTVA. SMRTI IN POROKE
PROSVETNO DRUŠTVO PROSEK -KONTOVEL
priredi v petek, 20. februar)8 ob 20.30 v prosvetnem d0*11
na Proseku
Prešernovo proslavo
Vljudno vabljeni vsi!
'fara
PROSVETNO DRUŠTVO V SKEDNJU
V četrtek, 19. t. m. ob bo v društvenih prostoru1
it V|
Wek Wsk ' mio »Go % M
tla
Got
proslava Simona Jed1
ob stoletnici njegove stri**
Gostovali bodo člani Pr0SV* nega društva Ivan
recitacij8®
pevskim zborom, in govorom.
Vstop prost.
Vljudno vabljeni vsi I

Hi

. Pi Ui
GledaNšča
it
**i
VERDI
Danes bodo začeli p rodajatii P j« tc .I . NUii	+	*>3QR8) V > I
Jai
dališki blagajni (tel. 23988.aoye o^
za tretjo predstavo Mai-«Upanje» (La speranza), ki J jjjl tor osebno dirigiral v petek ^e! * Predstava bo za red B za Pr tacj lože ter A za balkon in gal** J' | . zasedba bo ista kot v prejs«! l predstavah.	s®
Delo je režiral Marco Vl8CS & ^ ne in kostume pa je po za sce# freda Silbermanna pripravila ^ delavnica gledališča Verdi P0^ stvom Maria Rossija.
POLITEAMA ROSSETTI ^ Dramska skupina genovske®8^ nega gledališča bo P°n<>vl j8*! «Pet dni v pristanišču« n0 -’«* ■
S ? 1
h 20-
in v petek z začetkom ou
s«,:
soboto bosta dve predstavi, v ^ popoldne pa bo poslovilni v

Mr.

Nazionale 16.00 «Goodbye Peter 0’TooIe, Petula .. „ Michael Redgrave. Panavi trocolor.	sj
Eden 16.r	«11 primo PremprepoV|'
ma Irene«. Technicolor. “	■:
no mladini pod 18. let?mh'2o(i0 * Fenice 15.30 «Gli avvoltoi n pf
s
s
vilir
me«. Shirley MacLaine, „ vvood. Technicolor. Panavl
Grattacielo 16.00 «Con aual8,tt^'
s
"*iti

con quanto amore«. M	,
Spaak, Lou Castel,	\\j __
Technicolor. Prepovedan0 • (Jji pod 14. letom.	C
Excelsior 15.30 «Fiore di c®nJ#,v jJ" grid Bergman, VValter Mat	. <
die Hawn, Jack West°n. _j|t lor. Zadnja predstava °B Gg0 J) Ritz 15.30 «Cuori solitari«. p0*»'
nnn-z-zi Conto Doropf »	. jol
Vi
gnazzi, Senta Berger. ^ no mladini pod 14. 'ul Filodrammatico 16.30 «N' del sesso« Technicolor. ” d. no mladini pod 18. letoffl- ^ Alabarda 16.30 «La nieraVJaK0^ mante di Adolphe«. Ulla J , Technicolor.
Aurora 16.30 «La tenda r°s Fynch, Claudia CardM3 ’ Connery. Technicolor.______A J
Cristallo 16.30 »James
007 al servizio segreto
sta« Technicolor	,, m,
Capitol 16.00 «11 p rol. “JVjjjcs 'j Tersilli, primario della 01 (0% k' la Celeste, convenži°na fet811 mutue«. Alberto Sordi
Moderno 16.30 «11 mio
volo«. Raquel Welch, -Technicolor. Prepovedan
Dne 16. februarja 1970 se je v Trstu rodilo 14 otrok, umrlo je 12 oseb.
UMRLI SO: 85-letna Glovanna Rau-nich vd. Degrassi, 82-lebna Augusta Grassi vd. Bianconolnl, 69-letni Mario Vascotto, 73-letmi Oario Seghlna, 56-letni Aldo Vlsintin, 75-letna EMsabet-ta Vallioh por. Bevilacqua, 76-letna Anna Maria Cechet vd. Zaccaria, 60-letna Albina Ciacchi por. Andlovič, 69-letni Noč Granzotto, 85-letna Emt-lia Cesar vd. Hartvvek, 70-letnl An-tonio Tamburin, 76-letni Pietro Da-piran.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
AlUAngelo d'Oro, Trg Goldoni 8, Cipolla, Ul. Belpoggio 4, Al Due Luc-cl, Ul. Ginnastica 44, Mianl, D rev. Miramare 117 (Barkovlje).
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 1.330)
Dr. Gmeiner, Ul. Giulla 14, Man-zoni, Largo Sonnino 4, INAM, Al Cedro, Trg Oberdan 2, Al Gemelll, Ul. Zorutti 19/c.
pod 18. letom.
"V*
Sil"
Impero 16.30 «Ne!tl'anno --	»
Technicolor	,-„nC«rt V
Vittorio Veneto 21.00 gAtr škega komornega orkestf	j
taktirko Fabia VidaliJ3-	’■
Ideale 16.00 «Un lungo
morire«. D. HemmingL
Technicolor. Prepove(
■d»n°
T. u<
<
Stan Laurel, Oliver

pod 18. letom.	^
Abbazia 16.00 «1 faneiul i■ ,y
✓
rdV- I'
oran sdum, vma
Astra 16.30 «Hallywood Sellers, Technicolor.
Razna obvestila
Sindikat slovenske 5°,e-ob 16. uri sela odborov sl*1
priliki smučarskega izlet v Trbiž. Cen< člani 1400 lir. Odho Severo) bo ob 6.30, s iz Nabrežine pa ob 6.50. v Ul. Geppa 9, tel. 31-D
Slike,
Magajna v Kulturnet*j ^sii ^
t. m. na novinarskem 8. t. m. na otroškem na ogled v Tržaški Ul. sv. Frančiška 20.
Darovi in prispevki

3«°° J Danijel Žerjal daruj« n0V. Zvezo vojnih Invalidov ^‘f-V spomin na pokoju0 ^ til j Bizjak daruje družina	jp'
S. Škamperle.	... za v »
Zora Luin daruje 500 1	^
matico.	. jooO^V,;
Ida Kufersin daruje
venski klub v Trstu.	t...
Angela Udovič darujeta prosvetno društvo Slavl4°
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila zabna mama in nema
JUSTINA MARC vd. MILKOVIČ

Pogreb drage pokojnice bo danes, 18. t. m. ob l5, hiše žalosti, Trebče št. 192, na domače pokopališče. j
Žalujoči: hčerke, sinovi, snahe. tt&’ in drugi sorodniki
Trebče, 18. februarja 1970
f
®e<
'»iti
Jav

S
S
'ti
s
{
s
š
za znani krvavi dogodek, ki je oktobra lani razburil goriško javnost
fjjj? Prizivnim sodiščem (preds.
^ ; tož. Franzot, zapis. Mosca)
Mek*^ Uravnavali znani doto*’ *i je oktobra lani razburil ?ko ja
javnost, ko je 69-letni Gia-(jjHrumat iz Ul. V. Veneto 47 '4 tCe’ nekai P° polnoči v go-i^arni »Garibaldi* z nožem . 29-letnega Giovannija Fur-iz Gorice, Ul. Buonarotti 22. j, U*0 okrožno sodišče je moške-•ipad°Zna-° za krivega krvavega fe?a' ki na srečo ni imel tra-ir«	ter ga obsodilo na
. eeev zapora ter 15 tisoč lir
C16 kazni-
je bil sam po sebi zelo
Hjsj,	j*-	oaui	ocui tciu
Vjr, ^ ' Bilo je okoli 1. ure po-° So H°st;je v kavarni »Ga-v. zaslišali iz stranišča ka-ik ezak padec in takoj nato | a Pomoč. Ko so najbližji sko-s,tS p at v stranišče, so videli '.'4 v . urlana, ki je močno krva-* » p se .je zgodilo? Brumat se 'iavami srečal s Furlanom in Sij t" z njim prepirati. Beseda je 4i	in Brumat je potegnil
0 t zabodel Furlanija pod prsni .jfnik kavarne Piero Toma-tilj le Prav tedaj opazil Bru-Sšese je skušal skriti v [n stranskem prostoru poleg A zau' ^nkoj je skočil k vratom, Ifeitii , ter obvestil policijo, k. letečega oddelka goriške kve-''kj a kmalu prišli in odklenili “a bi aretirali človeka, o <s. v. t so menili, da je napadala pa niso našli nikogar, Vis,,so ugotovili, da je moški -• trenutno zmedo v lokalu, kfjj.slP° na oknu, ki gleda na < c a 2a kavarno, ter pobegnil lat«10 'n izginil brez sledu. Bru-
kavj; na včerajšnji prizivni raz-Brumat sicer priznal svojo V dskušal pa se je opravičiti roail * mu ie Furlan v kavarni 1 da ga bo ubil in ga iz
IZ TRZASKIII SODNIH DVORAN
Epilog nočnega napada z nožem v Gorici s potrditvijo kazni
le ves dan klatil po mestu jj ,iyal, končno pa se je v 6r?skih urah sam prijavil po-
W amonih nagibov zabodel z ,fi Sv‘. n°žičkom, ki ga je rabil <0jam delu.
(^ Pranilec Pascoli iz Gorice ^al na to Brumatovo tezo, vjniff ie. da je bil moški tedaj ^iiicnem stanJu- Zavrnil je tudi *i niL.° 0 posesti hladnega orožja, 'igim n* našel noža z rezilom 1 ti. j c®, kot ga je dolžila sa-'<! U2m.Ca- Kot olajševalno okolji .■a je dodal, da je moški lJv^ Clvilni invalid. kiil, . tožilec dr. Franzot pa je %9 sprejme priziv goriškega % J* za_hteval za obtoženca pota . Povišanje prvostopne kazni.
S . ,s.° potrdili prvostopno ob-riskega sodišča in obsodili Se na poravnavo sodnih
!V * * *
?■ s°dniki (preds. Rossi, iN^Ur \Cel;li, zapisničarka Ma-JS v n . . Pa so morali obravna-i ’ ki h; Vn' stopnji čudno zgod-S n Prej kot na sodišču imela ^ «C8v"° okolje v kakem fil-“tomasa* ali pa v kakem
romanu z naslovom «Deček z dvema imenoma*.
Na zatožni klopi je sedel 30-letni Pietro Nocera brez stalnega bivališča. Obtožnica ga je dolžila, da je od 2. do 7. februarja 1966 izdal dva nekrita čeka v skupnem znesku 9 milijonov in 849 tisoč lir.
Pod to obtožbo ga je tržaški o-krajni sodnik 12. julija 1967 v odsotnosti obsodil na 2 meseca zapora in 200 tisoč lir denarne kazni.
Bilo pa je na sredi poletja lani, ko je omenjeni Nocera zaprosil na sodišču mesta Reggio Calabria kazenski list, ko je na veliko začudenje izvedel, da ga je tržaški pre-tor obsodil na zaporno in kazensko kazen zaradi omenjenega prekrška.
Končno je po krajšem raziskovanju le ugotovil, da sta mu bila obdolžena čeka napisana ne na njegovo ime, pač pa na ime nekega Giu-seppa Nocera iz Coma, medtem ko je pretor nezaslišano obsodil njega — Piera Nocera.
Na včerajšnji razpravi je obtoženec dejal, da je vsekakor možno, da je Giuseppe Nocera podpisal čeke, kot je sicer tudi razumljivo, da kvestura iz Coma ni našla pravega krivca, pač pa njega. Iz raziskovanj milanske kvesture je bilo končno razvidno, da je Piero Nocera stanoval v Milanu v Ul. Stra-divari 7.
Obtoženec je pravilno menil, da je bila razsodba pretorja povsem kriva, saj se ni sploh pozanimal, da je stanoval v Milanu, poleg tega
...........................
VESTI Z ONKRAJ MEJE
Maja prihodnjega leta proslava 50-letnice labinske republike
Na znanstveni simpozij bodo povabili tudi zgodovinarje iz Italije
Odbor za proslavo 50-letnice la-1 zaliv razpolaga zdaj s 420 ležišči binske republike je sprejel okvirni | Z združitvijo pa se bo njihova de program proslav, ki bodo prihod- 1 javnost znatno povečala, saj bodo
pa se ni prepričal o istovetnosti o-beh Nocera in niti ni overovil podpisa na čeku s podpisom obtoženca. Prav zaradi tega, ker se pač ni mogel braniti na prvostopni obravnavi, je napravil priziv na višje sodišče.
Sodniki so sprejeli zahtevo tožilca in branilca odv. Giordana iz Milana po razveljavitvi prvotne razsodbe zaradi pomanjkanja utemeljitve in odredili, da vse akte predajo pre-torju za ponovno sodno obravnavo.
Prometna nesreča
v Miramarskem drevoredu
Nekaj minut po osmi uri zjutraj je včeraj prišlo na Miramarskem drevoredu do prometne nesreče. 21-letni mehanik Božič Antonie iz Ce-rovelj št. 34 se je peljal s svojim avtomobilom vrste primula coupe proti mestnemu središču, ko mu je nekaj metrov pred železniškim nadvozom v Barkovljah prekrižal pot fiat 1500, ki ga je upravljal 63 letni Emiliano Fasic iz Ulice Rugge-ro Manna 18. Fiat 1500, ki je prihajal iz mesta, je pri ovinku pod nadvozom zaneslo na sredo cesti šča, pri čemer je čelno trčil v levo stran Antoničevega avtomobila, v levo roko, opraskal se je po nogah, čeprav ni vidnih znakov, pa nekateri simptomi kažejo tudi na udarec v glavo; zaradi poškodb se bo moral Antonie zdraviti na nevrokirurškem oddelku splošne bolnišnice 8 dni, če ne nastopijo komplikacije.
Gorišbo-bcneški dnevnik
V PONEDELJEK JE BILA SEJA POKRAJINSKEGA SVETA
Številnim slovenskim društvom in ustanovam podeljena denarna podpora iz javnih sredstev
Podpore so dobili: Slovenski trgovski zavod. Slovensko podporno društvo. Slovenski dijaški dom, sirotišče in Alojzi/evišče - Odobren načrt o cesti Bukovje-Jazbine-Plešivo - Izglasovana skupna resolucija o javni pomoči kmetom prizadetim od vremenskih ne prilik
V najkrajšem času bo pokrajinski I voda »Galilei* itd. Med privatne u-ret imenoval svoje zastopnike v' stanove pa prištevamo zavod San
S SEJE OBČINSKEGA ODBORA V GORICI
[j* vo	i-- — — ’ —
nje leto. Osrednja proslava bo prvega maja prihodnje leto, za pokroviteljstvo pa so naprosili predsednika republike Tita. To bo hkrati tudi vsejugoslovanska proslava praznika dela in samoupravljanja. Kakor je znano, je labinska republika prvi primer uresničenja oblasti delavcev po pariški komuni in prvi primer delavske samouprave ne samo v Jugoslaviji, ampak tudi v Evropi. V takratnem revolucionarnem dogodku niso sodelovali samo Hrva ti, ampak tudi Slovenci, Italijani, Poljaki Čehi, Avstrijci in Madžari.
V okviru proslav pripravljajo pri hodnje leto v Labinu tudi znanstveni simpozij, na katerega bodo med drugim povabili tudi zgodovinarje iz Italije.
Gostinsko podjetje Simonov zaliv se je združilo s podjetjem Transtu rist Škofja Loka. Kolektiv je sprejel ta sklep na podlagi referenduma Za združitev je glasovalo 86 odst. članov kolektiva. Podjetje Simonov
^	-•''“lasa* ali
poroka v Barkovljah: nica Danev in Tone Furlan
nedeljo sta praznovala Sja pCo Poroke dva zavedna » t L , ponovila poročni o-! °b aricoi>,ljans/d cerkvi, ki je !*SioJ' prii»ki kljub precejšnji ^ f:' skoraj napolnjena.
i j.-- °wTaj napolnjena. j t sv“?Pev in Tone Furlan sla J (k,-, mladih letih člana pev-^8ostjj®a m	je v Ferlu
ji .	‘" zaio je v renu
n! v Sesljam, kamor sla 'o ^lienca h kosilu lepo n9ša°i^ov ’n vri jat el jev, do
'a lepa pesem, ki se je
ponavljala na njunem domu. kjer je deloval magnetofon z Ovsenikovimi koračnicami in valčki.
Ker sta se toliko Anica kolikor Tone vrtela, kakor da bi njima bilo dvajset let, kaže. da imata na njunem lepem domu pod Trste nikom še mnogo, mnogo let življenja ki ga obema vsi sorodniki m nešteti prijatelji iz globine srca želijo.
R. P.
svet
upravne svete bolnišnic na Goriškem. Do tega zaključka so prišli svetovalci na seji v ponedeljek zvečer, potem ko se je k besedi oglasil načelnik komunistične skupine Menichino, ki je dejal, da je že čas, za tako izvolitev, posebno še ker so se v tem smislu izrazili tudi sindikati ter združenje zdravnikov. Iste misli je izrekel še socialist Macoratti, nakar je predsednik dr. Chientaroli obljubil, da bo stvar postavljena v najkrajšem času na dnevni red.
Do širše debate je prišlo okrog vprašanja javne pomoči kmetijstvu ob priliki raznih vremenskih nepri-lik. Interpelacijo v tem smislu je vložil svetovalec Marizza lani, potem ko je deželna uprava dala v raznih oblikah pomoč prizadetim kmetom, širša govora o tem problemu sta imela sam Marizza in odbornik za kmetijstvo Vezil, nakar je bila sprejeta skupna resolucija, ki zahteva občutnejšo javno pomoč.
Na tej prvi letošnji seji niso obravnavali na dnevni red postavljenega proračuna za tekoče leto. Prihodnja seja bo 28. februarja in na tej bodo po vsej verjetnosti začeli z razpravo.
Na dnevnem redu so bile razne podpore šolskim ustanovam, dijaškim domovom, društvom in ustanovam, ki se bavijo s podporo. Porazdelili so denar, ki ga je dala aeželna uprava, ki je do lanskega leta delila sama. Sedaj pa je ta
Pa
Luigi, usršulinski zavod, sirotišče, dijaški dom, Alojzijevišče, pošolski center v Ronkah in dijaško menzo, ki jo vzdržuje škofija v Gorici. Omenimo še, da je Slovenski dijaški dom v Gorici dobil podporo 300.000 lir, slovensko sirotišče 150.000 lir, slovensko Alojzijevišče pa 100.000 lir. Odbor je denar porazdelil upoštevajoč število dijakov, ki obiskujejo te zavode.
še večja polemika je nastala ob predlogu odbora o razdelitvi denarja ustanovam, ki se bavijo s podpornim delom. Ta predlog je bil sprejet z glasovi večine, komunisti so bili proti. Vsi govorniki vključno člani odbora in zastopniki večinskih strank, so bili soglasni v tem, da ni zakon najboljši, ker daje možnost podpor najrazličnejšim ustanovam. Vendar so zastopniki večine sklenili, da bodo glasovali za, kajti nesmiselno bi bilo vrniti denar deželni upravi. Večino denarja so dobile razne ustanove javnega značaja, kot Zveza slepcev (3 milijone lir), gluhonemi, spastični center, zveza krvodajalcev, Rdeči križ, pa tudi nekatere ustanove bojevniškega in invalidskega značaja. Zveza partizanov ANPI je dobila 400.000 lir, Zveza deportirancev v nacističnih taboriščih pa 100.000 lir. Slovensko podporno društvo za Goriško je dobilo prispevek 200.000 lir. Če se ne motimo je to prvi prispevek iz javnih sredstev temu društvu, ki tako uspešno deluje na socialnem Slovenci.
investirali v nove gradnje (v sme ri Izole) nad 100 milijonov novih dinarjev.
Koprska pokhena gasilska četa je lani opravila ogromno dela, saj je intervenirala pri 140 požarih, razen tega pa je sodelovala pri reševanju okrog 540 avtomobilov, ki so zdrseli s ceste v prepade, jarke ali v morje.
Koprsko občino je obiskala delegacija občinske skupščine Bar iz črnogorskega primorja pod vodstvom predsednika skupščine Rije Vučkoviča. V razgovoru s predsed nikom koprske občinske skupščine Mirom Kocjanom in njegovimi sodelavci so se zanimali za razna vpre sanja, ki zadevajo sodelovanje med tema dvema obmorskima mestoma na skrajnem severu in skrajnem jugu Jadrana. Med obiskom v Kopru so si gostje ogledali tudi koprsko luko.
Dve nesreči na delu
Nekaj pred enajsto uro se je včeraj ponesrečil pri delu 44-letni delavec Amelio Benotto iz Ronk. Sprejeli so ga v glavno bolnišnico na nevrokirurški oddelek, kjer se bo moral zdraviti 8 dni. Benotto je delal v Bazovici, kjer so v Grud; novi ulici delavci SIP nameščali telefonsko napeljavo, ko je nenadoma zdrsnil z lestve in padel z višine treh metrov na tla, kljub temu, da se je pred tem zavaroval z varnostnim pasom. Domnevajo, da se je pas utrgal ali pa odpel.
Približno ob treh popoldne je prišlo do druge nesreče med de lom na Greti, kjer je padel z zidarskega odra tri metre v globino 55-letni zidar Bruno Ellero iz Pa gnacca pri Vidmu. Ellero je delai za tvrdko »Botto* iz Vidma v cerkvi na Greti. Pri padcu se je ranil na glavi, opraskal se je po obrazu, udaril se je v desno ramo. Zdravniki domnevajo da ima verjetno tudi sklepne poškodbe, poleg tega se je tudi opraskal po nogah. Zdraviti se bo moral na nevrokirurškem oddelku splošne bolnišnice 20 do 30 dni.
• Za študijsko akademijo «Cena-colo Triestino* bo pojutrišnjem zvečer ob 19. v dvorani za konference pri trgovinski zbornici predaval znani romunski strokovnjak za gospodarska in finančna vprašanja prof. Onicescu. Predavatelj, ki je znan tudi po tem, da vodi Romunski center za usposabljanje vodilnih kadrov v gospodarstvu, bo predaval o organizaciji in delu romunskih podjetij.

aenar
nam, ki ga delijo po nosti. Do soglasja je prišlo ob razdeljevanju denarja strokovnim šolam in določenim kulturnim ustanovam. Med tozadevnimi šolskimi zavodi je tudi Slovenski trgovski zavod v Gorici, ki je zaprosil podporo za nakup raznih strojev v skupni vrednosti 363.000 lir. Dobil je 250 tisoč lir.
Do polemike pa je prišlo ob razpravi razdeljevanja podpor šolskim menzam, patronatom in dijaškim domovom. Medtem ko so svetovalci večine (KD, PSI, SDZ) glasovali za predlog odbora, ki je praktično enak kot v prejšnjih letih, je komunistična skupina glasovala le za podpore javnim ustanovam, njen načelnik Menichino je izjavil, da je proti vsaki podpori iz javnih sredstev privatnim ustanovam. Javne ustanove, ki so dobile podpore so: pokrajinsko združenje šolskih patronatov (4 milijone lir), občinski zavod »Dante* v Gorici, menza za-
brili predlog, ki ga je dal odbornik za osebje Waltritsch, o izrednem prispevku vsem uslužbencem za leto 1969. Sporazum o tem prispevku so dosegli lani med upravo in sindikati. Vsakemu uslužbencu bodo dali prispevek v višini osem in pol odstotka celoletne plače.
500 MILIJONOV LIR ZA GRADNJO STANOVANJ
V petek bo seja občinskega sveta Spomladi v Verdiju operna sezona
Za levo občinsko upravo v Ronkah
Na predlog PSIUP so se včeraj sestali v Ronkah predstavniki KPI, PSI in PSIUP. Ob tej priliki sta KPI in PSIUP ponudili predstavnikom PSI možnost sestave tri-stramkarske občinske uprave. Predstavniki PSI so si pridržali, da bodo odgovorili na ponovnem sestanku, ki bo v kratkem. Kot znano je sedaj v Ronkah. komunistična občinska uprava.
Običajno tedensko sejo občinskega odbora v Gorici je v ponedeljek vodil podžupan Candussi in takoj na začetku so določili, da bo danes zvečer ponovna seja, v petek jb 18.30 pa bo seja občinskega sveta, na kateri bodo nadaljevali z razpravo o novem statutu zavoda Le-nassi.
Na seji so proučili občinski proračun za tekoče leto s posebnim ozirom na investicije. Na predlog odbornika Lupierija so sklenili, da bodo posvetili posebno pažnjo stanovanjski gradnji ter so v ta namen določili v proračunu 500 milijonov lir za gradnjo manjših stanovanj. Ta stanovanja bodo oddajali v najem po zmernih cenah revnejšim družinam. Na ta način bodo pomagali na tistem področju, na katerem drugi stanovanjski zavodi tega ne morejo storiti.
Odobrili so tudi ukrep za opremo novega paviljona v domu onemoglih v Ločniku, ter nakup pisat niške opreme za občinske urade. Odobrili so tudi izplačilo 3.153.000 lir za vzdrževanje učencev po raznih zavodih, dalje 1.2 milijona za šolske menze v novembru in decembru, 4.2 milijona za upravne in druge stroške županstva, ter 3.3 mi-
V NEDELJO V DOBERDOBU
Prešernova proslava prosvetarjev in dijakov
Zaradi slabega vremena ni bilo pevcev iz Beneške Slovenije
dobile razne cerkvene organizacije, ki se bavijo s podpornim delom.
Izrazito slovenske ustanove so na podlagi raznih zakonov dobile 900 tisoč lir.
Odbornik za javna dela Dissette je nato prikazal načrt za cesto Bukovje - Jazbine - Pleši vo o kateri smo v našem listu že pisali. Povedal je, da bodo cesto gradili z državnim prispevkom, da je pokrajinski tehnični urad dokončne načrte že izdelal ter da čakajo-sedaj tako tehnično odobritev kot denar. Na prolnjo svetovalca SDZ, da bi s tehničnim postopkom pohiteli je odgovoril predsednik dr. Chientaroli, ki je dejal, da je odbor o tem že razpravljal in da bodo skušali dobiti odobritev za začetek del še predno bi bil na razpolago denar. Možno bo torej, kot smo že v našem listu poročali, da bodo z deli pričeli še letos.
Na tajni seji so svetovalci odo-
Hilli Hill ••■•**HlllllllllllllillllHH<illl**,*IIIHIHlllllM*,lš******,,*H*lll*4*š**********®****®****®*®**®®*****'****®********®
V OKVIRU OBMEJNIH SREČANJ
ZDRA VNIKI IZ ŠEMPETRA NA OBISKU V VIDMU
Ogledali so si bolnišnico ter se seznanili s tamkajšnjimi zdravniki
lijona za stroške v domu onemo glih pri Ločniku v novembru in decembru.
Na osnovi poročila odbornika A gatija so odobrili sklep za gledali ške predstave v Verdiju v letos njem prvem polletju s predstave oper «Trubadur», «La Traviata* in «Boheme».
Po sklepu deželnega odbora
Izreden prispevek milijarde lir goriški pokrajinski upravi
Na sinočnji seji, ki je bila pod vodstvom dr. Berzantija, je dežel, ni odbor sprejel predlog odbornika za finance Tripanija o podelitvi izrednega prispevka v višini ene milijarde lir goriški pokrajinski upravi za izredne stroške, ki jih je ta imela v letih 1967, 1968 in 1969.
Deželno sporočilo o tem sklepu naglaAa, da je deželni odlbor pri tem upošteval žrtve, ki jih je imela goriška pokrajina zaradi dnuge svetovne vojne, zlasti kar zadeva njene ozemeljske razsežnosti. Po skrčenju ozemlja na četrtino predvojne province, je pokrajinska u-prava zašla v finančno stisko, a je kljub temu opravljala svoje socialne naloge ter v tem pogledu cele dosegla nekaj novih zavidljivih rezultatov. To velja zlasti za njena prizadevanja v korist umsko prizadetih (goriška psihiatrična bolnišnica uživa danes vsedržavni sloves) in v korist drugih socialno ogroženih državljanov. Izreden prispevek deželne uprave — zaključuje sporočilo — je zato pravično priznanje goriški pokrajinski upravi in hkrati olajšava za finančno breme, ki ga je ta vzela nase v času, ko dežela še ni mogla nastopiti s svojimi specifičnimi posegi.
SUPERMARKET
ldlibldana
ŠA SPOMLADANSKO SEZONO
J novi spomladanski modeli plaščev, kostimov * klasični in športni moški suknjiči
V KOZJEM IN SVINJSKEM VELURJU, NAPA TER
■ OKRASNE BOVICE iz KUNE v različnih barvah
obogatite svojo garderobo
LAK USNJU in NERCA
Skupina zdravnikov iz šempetr-ske bolnišnice je bila prejšnji teden na obisku v Vidmu. Pod vod stvom upravnika bolnišnice iz Šem petra Makaroviča, si je ogledala naprave in organizacijo splošne bolnišnice v Vidmu ob strokovnem vodstvu sanitarnega direktorja te usta nove prof. Zanuttinija.
Predsednik upravnega odbora bo. nišnice v Vidmu dr. Veritti je sprejel goste v sejni dvorani upravne ga sveta ter poudaril koristi takih medsebojnih obiskov za sodelovanje na zdravstvenem področju ob meji, saj zdravniška veda in pomoč ne priznava političnih meja.
Ob zaključku obiska, pri katerem so si gostje ogledali razne oddelke bolnišnice ter se seznanili tudi z. njenim poslovanjem, se je v ime nu gostov zahvalil primarij dr. Stan ko Urbančič, ki je izrazil zadovoli stvo zaradi zanimivosti, ki so jih lahko videli v Videmski bolnišnici, pohvalil je funkcionalnost bolnišnice ter njen nagel razvoj ter se zahvalil tudi za izkazano gostoljubje.
Zaprta Ulica Scalo Merci
Goriško županstvo sporoča, da je zaradi kanalizacijskih del zaprta za promet Ulica Scalo Merci od H februarja pa do zaključka del.
Pokrajinska konzuita PSU
V Gorici se je sestala pokrajinska konzuita PSU ter izvolila iz svoje srede odbor in preučila upravni položaj po raznih občinah na Goriškem.
Za predsednika konzulte je bil izvoljen Giulio Portelli, za tajnika pa Danilo Tossut, poleg njiju pa še trije odborniki. Ugotovili so nadalje, da se pri nekaterih občinskih upravah že opaža predvolivno mrtvilo. Prisotni občinski in pokrajinski svetovalci pa so priporočili vodstvu, naj bi predlagalo drugim strankam sestavo skupnih list le vega centra o občinah izpod 5000
prebivalcev. Pogovorili so se tudi o nekaterih točkah bodočega programa.
Občinski svet naj razpravlja o NSG
Občinska svetovalca KPI dr. Bat-tello in Chiarion sta poslala go riškemu županu interpelacijo z zal. tevo, naj bi občinski svet na svoji prvi seji razpravljal o problemu obeh goriških tovarn SAFOG m NSG.
Minister za državne udeležbe Mal fatyi pa je te dni odgovoril sena torju Albarelli, da bodo zajamč' li polno zaposlitev delavcem to varne NSG.
Izvajalci Prešernove proslave v Doberdobu
slovenskemu pesniku. Za zaključek pa naj pohvalimo doberdobsko ob-
S Prešernovo »Zdravljico* v priredbi Ubalda Vrabca, se je pričela nedeljska Prešernova proslava v Doberdobu. Kljub skrbni pripravi vaških prosvetarjev, i i letošnja proslava doživela tolikšnega uspeha, kot prejšnja leta. Glavni vzrok je bil slabo vreme, zaradi katerega ni mogel priti v Doberdob pevski zbor »Idrja* iz Beneške Slovenije. Čeprav s skrajšanim programom, so nastopajoči domačini vseeno želi splošno odobravanje občinstva, katero se je kljub slabemu vremenu številno udeležilo proslave.
Kot že omenjeno, je program odprl domači pevski zbor »Jezero* z Vrabčevo «Zdravljico»; sledila je narodna »Oj dekle, kaj si tak’ žalostno* in Bučarjeva »Da te ni*. Nato se je predstavila občinstvu skupina goriških srednješolcev, kateri so zelo ubrano in zlito izmenoma čitali Prešernov življenjepis in deklamirali njegove najlepše pesmi. Sedemčlansko skupino, ki je svoj program izvajala ob spremljavi klasičnih glasbenih odlomkov, je občinstvo zelo toplo pozdravilo.
Za zaključek, je ponovno stopil na oder pevski zbor »Jezero*, ki je pod vodstvom svojega pevovodje prof. Silvana Križmančiča zapel še tri pesmi. Prva je bila skladba Davorina Jenka «Lipa». Sledila je »O večerni uri* Vinka Vodopivca. Največ aplavzov pa so domači pevci prejeli za pesem Kamila Maška »Mlatiči*.
Tako so se tudi letos domači pro-svetarji lepo oddolžili največjemu
činstvo, ki je pokazalo, da zna ceniti trud in delo prosvetnih ljudi, tudi takrat, ko ne poteka vse v redu zaradi nepredvidenih ovir.
J.
Nova številka «Srečanj»
V Novi Gorici je izšla nova, dvoj na (21-22) številka revije za družbena, gospodarska in kulturno - politična vprašanja «Srečanja». Izhaja v nakladi 2 tisoč izvodov ter je med najbolj razširjenimi družboslovnimi publikacijami v Sloveniji. Žal je tudi tokrat izšla s precejšnjo zamudo, ki je v prihodnje uredništvo ne bi smelo več dopuščati.
Na 71 straneh so objavljeni številni zanimivi in aktualni sestav ki, med njimi tudi več takih, ki se neposredno nanašajo na Slovence v Gorici oziroma na njenem območju. V tem okviru je zanimiv tudi pogovor z goriškim nadškofom msgr. Pietrom Cocohnom. Ugledni prelat je odgovoril na več vprašanj časnikarja Marijana Drobeža o odnosu in politiki današnje cerkve do Slovencev.
Tečaj za strojarje v Tržiču
Krajevna organizacija obmikov Tržiču organizira s pomočjo ESA tečaj za strojarje. Vršil se bo v mladinski šoli v Starancanu ter se bo začel jutri, 19. t. m. ob 19. uri.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
NA VPOGLED NA GORIŠKEM ŽUPANSTVU
Seznam davčnih zavezancev z osnovo od 2 do 4 milijone lir
Nadaljujemo z objavo seznama večjih plačevalcev družinskega davka v Gorici.
Luigi Ferigo 2.1 milijona (138.000); industrijec Ercole Filipueci 2.5 milijona (179.000); trgovec Luigi Fogar 2.5 milijona (179.000); zdravnik Virgilio Fontanin 2.6 milijona (190 tisoč); posestnik dr. Michele For-mentini 2 milijona (128.000); inž. Renato Fomasari 2 milijona (128 tisoč); Pier Luigi Fomasier 2 milijona (128.000); dr. Mario Forna-sin 3 milijone (236.000); inž. Guido Fomasir 2.5 milijona (179.000); inž. dr. Sergio Fomasir 3.1 milijona (248.000); Giovanni Franco 3.9 milijona (356.000); zdravnik dr. Igor Franco 2 milijona (128.000); Libero Franco 2.6 milijona (190.000); Giu-■appe Frandolič 4.5 miHJona (446
tisoč); Giuseppe Franzot 2.7 milijona (201.000); inž. Giuliano Fran-zotti 4.1 milijona (385.000).
Virgilio Gaier 2.1 mil. (137.000); industrijec Vittorio Gaier 2,3 milijona (157.000); kmetovalec Ario-dante Gallabresi 2.5 mil. (184.000); Jolanda Galliussi 3.2 mil. (261.000); uradnik Andrea Gamba 2.2 milijona
(147.000)	; trgovec Benito Gandolfi 2.3 milijona (158.000); upokojenec Aurelio Garlatti 2. mil. (128.000); zdravnik dr. Mario Geat 2.8 milijona (212.000); zdravnik Rodolfo Ge-novese 3.2 milijona (261.000); prof. dr. Aldo Geotti 2 milijona (128.000); Erminio Gianesini 2.3 mil. 157.000); dr. Leonardo Giuliani 2 milijona
(128.000)	; industrijec Giovanni Gnot 2.8 milijona (212.000); dr. An tonio Gobbo 3.2 milijona (261.000);
šofer Giuseppe Gorian 2 milijona
(128.000)	; inž. Gelserino Graziato
3.4	milijona (293.000); dr. Bruno Gregorig 3.5 milijona (300.000); Emi-lio de Gressi 3 milijona (236.000); dr. Mario Grignettl 2 mil. (128.000); industrijec Antonio Grusovin 2 mi-lijona (128.000), Edoardo Grusovin
2.5	milijona (179.000); dr. Ermanflo Grusovin 3.5 milijona (300.000); inž Giorgio Grusovin 2.2 mil. (157.000). Giovanni Grusovin 2.4 milijona
(168.000)	; notar Giuseppe Grusovin 2.7 milijona (201.000); Lidija Hor-nik 4.2 milijona (400.000); frizer Albino Hualic 2.3 milijona (157.000); živinski trgovec Francesco Ianni 2.5 milijona (179.000); avtoprevoznik I-gnazio Interbartolo 2.4 milijona (168.000); uradnik Giuseppe Iucchi 2 milijona (128.000).
Komisiiija za mladino pri SKGZ priredi v soboto, 21. t.m. ob 19.30 in v nedeljo, 22. t.m. ob 9.30 uri v klubu «S. Gregorčič* v Gorici, Verdijev kor-zo 13,
SEMINAR O PROBLEMATIKI NASE NARODNE SKUPNOSTI V ZAMEJSTVU
Razna obvestila
Sestanek bivših partizanov bo danes, -8. t. m. ob 20. uri v števerja-nu, na sedežu prosvetnega društva »Briški grič* na Valerišču. Odbor vabi vse bivše partizane, da se sestanka udeležijo glede pomenka o proslavi 25. obletnice zmage.
CORSO. 17.00—22.00: «11 pistolero di Dio», G. Ford ln C. Jones; a-meriški film v barvah, mladini pod 18. letom prepovedan.
VERDI: 17.15: «L’uomo daiI’occhio di vetro», E. Wallace, H. Tappert in K. Ubner. Nemški barvni film. Mladini pod 14. letom prepovedano.
MODERNISSIMO. 17.00—22.00: «Ve-dove inconsolabdli in cer ca di di-strazioni», L. Rivelli in G. Pal-lotta; italijanski kinemaskopski film.
VITTORIA. 17.15—21.30: «La rivol-ta», G. Brown in G. Hadkman; ameriški film v barvah, mladini pod 18. letom prepovedan.
CENTRALE. 17.15—21.30: «Quattor-dlci o guerra (furore nelle stra-de)», S. Vinters in C. Jones; ame-riški film v barvah.
Tržič
AZZURRO. 17.30: «Baci rubatin, J. V. Leand in D. Seirig.
EXCELSIOR. 16.00:	«Quelli che
sanno ucoidere«. Kriminalni film v barvah.
PRINCIPE. 17.30: «La battaglla di Berlino«, dokumentarni film v barvah.
l\ovu Gorica
SOČA (Nova Gorica) «Tako ne ravnaj z ženskami«, ameriški barvni film — ob 18. in 20.
DESKLE:	«Naše dobre soproge«,
italijanski film v barvah — ob 19.30.
RENČE: «Kako se rešuje zakon«, ameriški barvni film — ob 19.30.
ŠEMPAS: Prosto.
KANAL: «štirje komandosi za Nor. veško«, angleško-italijanski barvni film — ob 20.
SVOBODA: «Dve vstopnici za Mehiko«, francoski barvni film — ob 18. in 20.
PRVACINA: «Za ljubezen in svobodo«, angleški barvni film — ob 19.30.
DUTOVLJE:	«Junakt Gvadalkana-
la«, ameriški barvni film — ob 20. uri.
POTUJOČI KINO — Prosto.
DEŽURNI LEKARNI GORICA
Danes ves dan ta ponoči Je odprta lekarna AL CORSO, Korzo Italija 89, tel. 24-43.
TR2IC
Danes ves dan in ponoči Je t Tržiču odprta lekarna dr. Fitz in Ennerl, Trg republike 26, telefon
72341.
orrito Luciano — Pavšič Rudi 2:0 (21:13, 21:9)
ter medlo igro in le proti koncu so se potrudili in tudi zmagali,
b. 1.
MS 1970
F«
VY SOKE T A T R Y
SVETOVNO PRVENSTVO KLASIČNIM SMUČARSKIH DISCIPLIN
Šved Lars Goran Aaslund prvi v teku na 15 km
Srebrno kolajno je osvojil Norvežan Mnrtinsen, bronasto pa Sovjet Simas*. v -13. Italijan Kostner
ŠTRBSKE PLEŠO, 17. - 24-letni uslužbenec švedske pošte in telegrafske službe Lars Goran Aaslund je osvojil danes zlato kolajno na svetovnem prvenstvu klasičnih disciplin in sicer v teku na 15 km. S tem uspehom je dosegel Aaslund t”i cilje: izbojeval si je svoj prvi veliki mednarodni športni uspeh na
Svetovno prvenstvo
DANES
Sreda, 18. februarja SPORED
09.00	lek na 10 km — ženske
TV
14.00	tek na 10 km — ženske (2. spored)
JUTRI
Četrtek, 19. februarja SPORED
09.00	štafeta 4x10 km — moški
TV
14.00	štafeta 4x10 km — moški
svetovni ravni, svoji deželi je po daljšem času priboril prvo zlato kolajno (po letu 1964 ni Švedska osvojila nobene, ne na olimpijskih i-grah, ne na svetovnih prvenstvih), poleg tega pa je temeljno pripomogel k »protinapadu*, ki so ga izvedli Skandinavci proti Sovjetom.
Aaslund je prevzel vodstvo že po startu in po petih km je imel kar 8 sekund prednosti. Martins-n. ki je bil do sredine proge no petem mestu, se je kasneje prebil v o-spredje in ie osvojil srebrno kolajno.
Med Italijani se je n^Mie odrezal Kostner, ki je osvoul 13. mesto, Nones pa še vedn" č,H dcs'p-dice bolezni in se je uvrstil na do-kai slabo 41. mesto.
Tekmovanje se je od' ;ialo v lepem, sončnem, vendar	hlad-
nem vremenu. Toplomer je kazal kar 14 stopinj pod ničlo.
Lestvica:
KOLAJNE
Z s
Sov. zveza
Švedska
ČSSR
Norveška
V. Nemčija
Japonska
mi pa goriška košarkarska peterka Spliigen Brau.
Okrogla miza o športu v Bazovici
Slomškov dom Bazovica priredi v četrtek 19. februarja 1970 ob 21. uri okroglo mizo o temi: »Poslanstvo športa med zamejskimi Slovenci*. Sodelujejo:	prof. Bojan Pavletič,
Bruno Rupel, Sergij Pahor, predstavnik «Zarje», predstavnik »Gaje*, predstavnik «Bora».
Vljudno vabljeni.
NOGOMET
V današnji zaostali tekmi italijanskega nogometnega prvenstva A skupine C lige med Venezio in Trie-
stino bo sodil sodnik Pillo Pilotto.
« * *
REGGIO CALABRIA, 17. - Jutri se bosta v tem mestu pomerili državni nogometni reprezentanci Itali-
je in Poljske «under 21». Za srečanje vlada v tem kraju izredno zanimanje, saj je minulo že precej let, ko niso na tem področju videli nobene mednarodne nogometne tekme.
ŠPORT IN TV
Drevi ob 22. uri bo italijanska televizija prenašala v okviru oddaje »Športna sreda* registrirani prenos boksarskega dvoboja za svetovno prvenstvo težke kategorije med Fra-zierom in Ellisom.
Po tej registraciji pa bodo verjetno prenašali tudi košarkarsko tekmo med Ignisom in beograjsko Cr-veno zvezdo, veljavno za pokal evropskih prvakov.
MILAN, 17. — Kolesar Dino Zan-degu, ki je bil zapleten včeraj med šestdnevno kolesarsko dirko v Milanu v neki skupinski padec, si je zlomil desno ključnico. Ramo bo nosil v mavcu dober mesec.
Letalske nesreče so zahtevale tudi med športniki že celo vrsto žrtev. Tako je v letalski nesreči zgubil življenje odlični francoski boksar Marcel Cerdan, znana je tragedija Torinovega nogometnega moštva na Supergi, smrt v letalu je posegla tudi med nogometaše klu-
ba Manchester United, med člane italijanske plavalne reprezentance v Bremenu, kjer je umrl tudi Tržačan B. Bianchi. K tem žrtvam je treba zdaj prišteti še praktično celotno državno žensko odbojkarsko reprezentanco Portorika (na sliki), ki se je vračala z nekega srečanja
v Santo Domingu, katerega je o-pravila v okviru priprav za svoj nastop na vseameriških igrah. Edina, ki je že dan prej odpotovala z letalom (in si s tem nevede rešila življenje) je druga igralka z desne v zadnji vrsti (št. 10), ki je tudi kapetan ekipe.
aiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniriiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiitimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiini
NAMIZNI TENIS
PO SOBOTNEM NASTOPU V NABREŽINI
Med slovenskimi naraščajniki vrsta obetajočih igralcev
Sokol zmagal brez zgubljenega seta - Kljub dvojnemu porazu so navdušili tudi člani goričkega Doma
1	Lars Goran Aaslund (Šve.) 47'04”71
2	Odd Martinsen (Norv.) 47'38”19
3.	Fedor Simasov (SZ) 47’49''00
4.	Gert Dietmar Klause (V. Nem.) 47’50”36
5.	Paal Tyldum (Norv.) 48'01"67
6.	Valeri Tarakanov (SZ) 48’H’'75
7.	Walter Demel (Z. Nem.) 48'14”64
8.	Jan Halvarsson (Šve.) 48’14”91
9.	Harald Groenningen (Norv.) 48’21”31
10.	Gerhard Grimmer (V. Nem.) 48’23”71
13. Ulrico Kostner (It.) 48’32”31 17. Gianfranco Stella (It.) 48’46”27 23. Roberto Primus (It.) 49’03”20 41. Franco Nones (It.) 51'50”42
Parlotti športnik leta F-JK za sezono 1969
Deželna skupina športnih časni-krjev Furlanije - Julijske krajine je proglasila za najboljšega športnik : naše dežele v sezoni 1969 tržaškega motociklističnega dirkača Gilb< rta Parlottija. Med najboljšimi športniki naše dežele so bili o-menjcni tudi nogometaš Fabio Cu-dicini 'vratar Milana) med ekipa-
V soboto se je v Nabrežini začelo ekipno namiznoteniško prvenstvo naraščajnikov. V A skupini sta poleg tržaške Julie nastopili dve slovenski ekipi: nabrežinski Sokol in goriški Dom. Organizacijo tega tekmovanja je prevzelo ŠD Sokol in tekme so bile torej na sporedu v prostorih nabrežinskega društva.
Takoj naj povemo, da Nabrežin-ci niso razočarali. V svoji običajni postavi (Fabjan - Dobrila) so gladko premagali obe nasprotni e-kipi in se tako uvrstili v finalno kolo, ki bo na sporedu v nedeljo popoldne, ko se bodo srečali z zmagovalcem B skupine. Fabjan in Dobrila sta zaigrala popolnoma mirno, saj sta se spoprijela z znatno slabšimi tekmovalci, ki v nobeni tekmi niso presegli 15 točk. Igrala sta tudi brez posebnega poleta in nekoliko zaspano ter sta tako po nepotrebnem zapravila marsikatero točko.
Prijetno sta presenetila tudi mlada Goričana, Devetak in Ipavec. Njuna igra je prišla do izraza predvsem v tekmi z Julio; kot pa smo predvidevali, je prevladala trema, sicer bi Dom lahko zabeležil boljši uspeh. Glede na mladost obeh tekmovalcev lahko predvidevamo zanju lepo bodočnost. Kolikor bosta redno nadaljevala s treningi bi lahko že prihodnje leto povzročala preglavice marsikateremu nasprotniku. Z vzgajanjem igralcev (že v takorekoč otroških letih) je goriški Dom stopil na trdno pot in si bo že v kratkem pripravil igralce, ki bodo sodili med najboljše v deželi in tudi izven nje.
Preden preidemo h kroniki posameznih srečanj naj povemo še, da je sodnik Hauser zaključil vsa srečanja po tretji osvojeni tekmi, da se ne bi tekmovanje preveč zavleklo.
Najprej je bil na sporedu slo-
venski derbi med Sokolom in Domom. Tekmovanje je bilo precej enolično in nezanimivo, o čemer pričajo tudi rezultati sami. Goričana sta se skušala zoperstaviti s svojo vztrajnostjo in borbenostjo iz-popoljeni tehniki, kar pa nikakor ni moglo spremeniti rezultata. Poleg tega pa ne smemo pozabiti, da so Nabrežinci igrali na domačih tleh in jim torej ni zadostovala zmaga: morala je biti tudi gladka in prav tako so si oriborili. SOKOL — DOM GORICA 3:0 Fabjan - Devetak 2:0 (8, 12) Dobrila — Ipavec 2:0 (6, 10)
Fabjan - Dobrila — Devetak - Ipavec 2:0 (15, 12)
Sledilo je srečanje med Domom in Julio ki je bilo edino zanimivo srečanje popoldneva. Nasproti sta si stali dve enakovredni ekipi; o tem priča izid sam, ki pa bi bil še bolj izenačen, če bi Goričani ne imeli treme. To je bil namreč njihov drugi nastop in kot tak povsem zadovoljiv. V začetku ni mogoče pričakovati dobrih rezultatov, takoj pa je mogoče napovedati rezultate za bodočnost, katere lahko predvidimo brez najmanjšega oklevanja.
V soboto je nekoliko bolje zaigral Ipavec, medtem ko je bila Devetakova igra preveč statična. Z nekoliko večjo gibčnostjo bi lahko osvojil vsaj srečanje z nekoliko slabšim Tržačanom Kettejem. O tekmovanju dvojic ni mogoče kaj dosti povedati. Obema paroma je manjkala gibčnost — ki je prav tako manjkala Nabrežincem — in seveda trening. Tako je bil rezultat v veliki meri odvisen od sreče. JULI A - DOM GORICA 3:1 Kette — Devetak 2:1 (18, —13, 15) Eccardi — Ipavec 0:2 (19, 12) Eccardi - Cafagna — Devetak -
Ipavec 2:1 (18, -11, 8)
Eccardi — Devetak 2:0 (17, 12)
Končno pa je bilo na sporedu srečanje med Julio in Sokolom, ki je bilo še nezanimivejše od prejšnjih dveh. Oba Nabrežinca sta zaigrala brez prave volje, saj sta imela zmago v rokah že pred začetkom igre. Rezultat je bil torej gladek," drugačnega ni bilo mogoče pričakovati. SOKOL - JULIA 3:0 Fabjan — Eccardo 2:0 (6, 14) Dobrila — Cafagna 2:0 (8, 10) Fabjan - Dobrila — Eccardi - Kette 2:0 (15, 14)
S. J.
V TEŽKI KATEGORIJI
Amerikanec Joe Frazler novi svetovni prvak
NEW YORK, 17. — Amerikanec Joe Frazier je novi absolutni svetovni prvak težke boksarske kategorije. S tehničnim k. o. je premagal v petem krogu Jimmyja Elli-sa. Slednjega je v četrtem krogu dvakrat zrušil na tla. Ob udarcu na gong je Ellis odšel v svoj kot, vendar se v začetku petega kroga ni več vrnil v ring. Frazier je bil ves čas precej bolj učinkovit od svojega nasprotnika in je njegova zmaga povsem zaslužena. Frazier je bil leta 1964 olimpijski prvak v Tokiu. Kot profesionalec je doslej še nepremagan. Zmagal je 25-krat, od tega 22-krat s k. o. Frazier je s to zmago zasedel svetovni boksarski prestol, ki je ostal prazen leta 1967, ko ga je zapustil Cas-sius Clay. Star je 28 let. Oba boksarja sta zaslužila s tem srečanjem vsak po 95 milijonov lir. Dvoboj si je v Madison Square Gardenu o-gledalo 18.000 gledalcev, srečanje pa so po televiziji prenašali tudi v 125 dvoranah po vseh ZDA.
MLADINSKA NAMIZNOTENIŠKA LIGA
Goriški Dom stopa po pravilni poti
Na sedežu ENAOLI v Ul. Cam-panelle so odigrali v soboto popoldne tri tekme v okviru mladinskega ekipnega prvenstva. Na tekmovanju so sodelovali tudi igralci gori-škega Doma v postavi: Igor Komel, I.ucijan Černič in Rudi Pavšič. Zanimivim tekmam smo prisostvovali zlasti med dvobojem Dom - ENA OLI. Zelo lepo je igral Lucijan Černič, ki je premagal vse tri nasprotnike in zlasti zelo močnega Venut-tija Četrto točko za barve soriškega Doma je osvojil Igor Komel, ki je zaigral slabše kot običajno. Dobro je igral tudi Rudi Pavšič, čeprav so bili nasprotniki zanj le nekoliko premočni.
Slabše je seveda šlo proti ekipi CGS, ki je daleč najboljša v prvenstvu, z državnim mladinskim reprezentantom Peterlinijem na čelu.
Tesen poraz domovcev z ENAOLI (4:5) in nekatere dobre poteze proti razigranim igralcem CGS dopuščajo povsem pozitivno oceno o včerajšnjem nastopu goriških igralcev. Seveda s tem nočemo reči, da je šlo vse prav, saj je bilo opaziti še marsikatero pomanjkljivost, na splošno pa lahko trdimo, da je u-brana pot pravilna za vidnejše u-spehe že v prihodnjih mesecih.
Rezultati:
US ENAOLI TRST — DOM GORICA 5:4
Venutti Fulvio — Komel Igor 2:0 (21:13, 21:13)
Drecogna Giuseppe — Černič Lucijan 0:2 (18:21, 9:21)
Barale Carlo - Pavšič Rudi 2:1 (21:15, 20:22, 21:19)
Venutti Fulvio — Černič Lucijan 1:2 (19:21, 21:14, 22:24)
Barale Carlo — Komel Igor 0:2
(20:22, 10:21)
Drecogna Giuseppe — Pavšič Rudi 2:0 (21:10, 21:19)
Barale Carlo — Černič Lucijan 0:2 (8:21, 16:21)
Venutti Fulvio — Pavšič Rudi 2:0 (21:11, 21:9)
Drecogna Giuseppe — Komel Igor 2:1 (16:21, 21:18, 21:16)
CGS TRST — DOM GORICA 5:0
N orrito Luciano — Komel Igor 2:0 (25:23, 21:11)
Peterlini Aiessandro — Černič Lucijan 2:0 (21:13, 21:14)
Biasi Antonio — Pavšič Rudi 2:0 (21:12, 21:18)
Peterlini Aiessandro — Komel Igor 2:0 (21:9, 21:5)
1
KOŠARKA
MLADINSKO PRVEN0
Težka zmaga Bora nad Servolano
BOR — SERVOLANA 39:37 (18:24)
BOR: Sandi Pertot 7, Valter Hrvatič 7, Renato Štokelj, Danijel Za-vadlal, Stojan Hrvatič 10, Martin Kralj 12, Mladen Škerlj 3, Mladen Šare.
SERVOLANA:	Mosetti, Merzek,
Sideri, Moratto, Comici, Sponza, Baitz, Godina, Apolonio.
SODNIK: Superina iz Trsta.
Borovi mladinci so s težavo premagali peterko Servolane, ki je celo vodila z 22:8. Odtlej pa so naši košarkarji zaigrali bolj zbrano. Sprožili so nekaj učinkovitih protinapadov, ki so popolnoma zmedli nasprotnikovo obrambo. V poslednjih minutah so se Škedenjci nevarno približali borovcem. Ti pa so le uspeli vzdržati do konca in zmagati.
Nedeljska zmaga pomeni za «pla-ve» četrto mesto na lestvici, kar je za našo košarko povsem zadovoljiv dosežek. Moštvo pa trenutno ni v najboljši formi. Igralci so počasni v obrambi in nekoliko slabše mečejo. Ekipa namreč doživlja «športno» krizo, ki navadno prej ali slej zajame vsako moštvo. Zmaga proti Servolani je torej za naše košarkarje tem pomembnejša.
Tokrat je poleg Martina Kralja dobro zaigral tudi Stojan Hrvatič, ki je dobro metal od daleč. Sandi Pertot pa se je boril v obrambi. Že jutri bodo borovci igrali zadnjo tekmo tega prvenstva proti moštvu Trieste Basket.
Drevi bodo Borovi mladinci igrali zadnjo tekmo tega prvenstva. Nastopili bodo proti peterki Trieste Basket, in sicer v telovadnici v Ul. Caravaggio ob 19.30.
V	vrstah «plavih» bo tudi Peter Starc, ki sicer igra s člansko ekipo. Njegova prisotnost bo v veliko pomoč. Sicer pa bi vsako podcenjevanje borovce drago stalo. Peter Starc je sicer dober igralec, če pa celotna ekipa odpove, bo naloga naših mladincev zares težka.
V	nedeljo so namreč borovci prikazali proti Servolani nepovezano
Poročilo dr. V. ftn*
(Nadaljevanje s 3.
•okradi
Napad Bora med mladinskim srečanjem s Servolano: Sandi Pertot skuša ukaniti nasprotno obrambo in doseči koš
Nato je prešel na birokrt ^ ki sega tudi v šolsko upTavo. ] ravnatelj šole že ne ve f upravnim delom, prizadeti tudi profesorji, ki izgubijo ^ časa z zapisniki, poročili " ^ gim podobnim delom v sko** meljitejše priprave za po®’ .
Nato je dr. Turina izr®®} jr nje, da bi za slovenske gli zahtevati nekatere sP®7jerf reforme tudi ne glede na v « forme, ki jih je potrebna u ska šola. S tem v zvezi J® i nekaj specifičnih potreb- * £ poročila je zaključil z zahtev $ bi vlada - v Rimu vsaj 25-letnici slov. šole, morala ., tiste ukrepe, ki so Pr?v j (f osnovnem zakonu o šolah venskim učnim jezikom- ji Ob koncu svojega POr9®vjj V dr. Vladimir Turina lotil t ^ neške Slovenije, v zvezi s. s je rekel, da «beneški Slove8 7 že pred 300 in 400 'eh ^ pravice, ki jih danes nimaJ 'n£ji je v zvezi s tem navede ^ zgodovinskih podatkov, v je dokazal, kako se je po P,^ beneške republike slabo ^ Avstrija, ki je vedno hoU j stavljala beneške Slovence-česar so ti leta 1966 pl?*51 . $ glasovali za Italijo, ki Jim J pu plebiscitom zagotavljala v . ^ vice in seveda tudi šolo, neje svojo obljubo požrla. pa je bila slovenska besed3 v,(-na celo iz cerkve. Beneški ^ ci, ki so imeli katekizem materinem jeziku že v ^ t letu 1743, so prišli do tega-ji ga v 20. stoletju PrepLe P Najnovejšo zgodovino Bene . t venije in njene borbe materinem jeziku, je dr. Turina strnil takole:	f
Po letu 1945 je bilo n®! - p ticij za to, da bi v Bene J veniji in \ Kanalski doB® # Slovence slovenske s®
1961 je zborovalo 100 s. ,0ij#? županov in svetovalcev, predstavnikov tržaških, ‘Lef»P
in beneških Slovencev in pismeno ustanovitev slove1? jp v Beneški Sloveniji m f dolini. Pismo je bilo br0 danjemu predsedniku sena Tj)’ toreju Fanfaniju, ko je fL V Trst. Vprašanje slovenski*".j.’ stva v Beneški Slo veni j1 1 jetff ponovno v ospredje °b s"$j|r nju zakona za slovenske
Italiji.
Svoja izvajanja je dr. ' ključi! z nekaterimi Pjuj V. številu Slovencev v Ben«*jd veniji. Seveda so podatki s (j/: novejših štetij glede nr pf ali glede občevalnega J. va|c*J bilo. Leta 1901. so po 0“lUv/ jeziku našteli 31.768 Slove«0, p
da bi upoštevali narodnos #
šane kraje občin Nem® čent. Leta 1911. so naste ^ i, Slovencev, in tudi tokra- ^ai> poštevanja narodnostno v krajev občin Neme, čent, Tavorjana itd- ,gil t, Statistiea Italiano za je navedel naslednje P0®4 ohj kraj Čedad 32.317 Slovencev-.« Humin (Gemona) 2.123i_°, meč 4.671 in okraj Tarče9 j K kar nau da skupno ne rVjf J 52.000. Slovencev. Ko so F,# vojni ponovno šteli Pre~: <0^ in pri tem upoštevali v3rM valni jezik*, so našteli J
vencev, kar je malo mahi« p. tisoč manj kot so jih n8*, os P; vojno. Pri poznejših šteti ^ *
datkov n nh£f»vjdnerfl *
datkov več.
VOJNI ROMAN SLOVENSKEGA NARODA
Doberdob
Pod nogami so zabobnela trša, bolj gladka tla. Bill so na veliki cesti. Zdaj so se šele zavedeli, kako so zdelani in izčrpani. Nato so srečavali kolone voz, konj, avtomobilov. Vse je drvelo tja, od koder so se oni vračali.
Nenadoma je stopila iz teme neznana postava in se jim pridružila.
»Dober večer, fantje!»
Aha, Erdkonig, narednik Erdkonig!
«Dober večer!«
Vsem je bilo nekako prijetno pri srcih, da jih je počakal.
«Fantje, ali veste, da je nocoj božična noč...?«
Barake, kamor so jih spravili, so stale za topovsko linijo in so bili torej po dolgem času spet na varnem. Redkih capronijev ni bilo treba preresno jemati.
Že istega dne popoldne so jim razdelili božična darila.
Zavoje, poslane iz vseh krajev države, uspeh velike ženske akcije, katere namen je bil iznenaditi frontno moštvo z majhnimi darovi. Vsebovali so čokolado, kake kekse in druge sladkarije, potem cigarete in tobak, sem in tja tudi kak kos perila. Nekaterim zavojem so bili pridejani tudi naslovi darovalk.
Demark je v svojem našel listič tele vsebine:
((Nepoznani junak! Kadar boš odpiral ta skromni paket, se spomni rok, ki so ta neznatni dar zavijale. Maria Stummel, Hlrt, Spodnja Avstrija.«
V	zavoju, ki ga je odprl Janoda, je bil list, popisan v madžarščini, četovodja Rode se je v neki bolnišnici na Madžarskem naučil nekaj madžarščine, zato je stvar prevedel. Pisano je bdlo:
»Moj izvoljenec počiva v Karpatih, zatorej sprejmi ti ta mali spomin. Antonija Kerteš, Budapest, Nagy utca 5.»
V	Amunovem paketu je bil listek z napisom: «Naženite Laha do Rima.« Podpisa ni bilo nobenega.
Rainerju je neznana darovalka pisala:
«Upam, da mi boste pisali. Stara sem devetindvajset let in še neoddana. Imam samostojen poklic. Berta Hanzman, Salzburg.«
Almer je našel listič, na katerem je bilo v češčini napisano: «Na zdar, sokolovi!« Palirjev zavoj ni imel posebnega lističa, le na čokoladni papir je bilo napisano z okorno pi savo: «Pussd!»
Kopajnikov zavojček Je vseboval listič z napisom:
»Osli, kako dolgo se boste še dali imeti za norce.« Podpisa seveda ni bilo nobenega. Kopajndk se je tako razburil, da je treščil listič s paketom vred po tleh.
Navzlic vsemu so bili darovi dobrodošli. Zvečer so med moštvo razdelili še vino; vsak ga je dobil polno čutaro. Kljub temu da so spali pravzaprav le dober dopoldan, Je utrujenost nekam zginila in na spanje je malokdo mislil. Vojaki
so iskali prijateljev in znancev.
Zdaj so si spet gledali iz oči v oči. Veliko jih je sicer manjkalo, tudi Slovencev. Revhuna, Piskra, Jaznika, Mlakarja in drugih ni bilo več. Ti so ostali za vedno tam na robu. Pekola je bilo posebno škoda, t0 je bil fant, ki ga je vse rado imelo. Tudi četovodje Žganka je bilo škoda; mari bi bil padel Rode. Potem pa drugi, Held, Ebner, Zapf. Hro-mada in toliko, toliko drugih.
V baraki se je prikazal frajtar Suhajda, ves rumen in zelen menda od plinov ali česa. Prišel je iskat svoje Ukrajince.
((Suhajda, Suhajda!« je vpilo vse vprek. Bil je tako prisrčno smešen in ljubek.
Nekdo ga je prijel za rame in zaplesal z njim po hodniku. Vsem se je zdelo prav, da jo je tudi Suhajda odnesel.
Potem je Leča raztegnil mehove, nekaj raztrganih akordov je zadonelo po baraki. Potem je ubral melodijo:
«Delaj, delaj, dekle, pušeljc, za to rajžo žalostno...«
Vendar ni šlo. Godba ni hotela vžgati, bili so še preutrujeni, preraztreseni in preotročji za take stvari. Videli so se, bili so skupaj in to je bilo zadosti. Zdaj je bilo treba še počivati, še spati, mnogo in močno spati. Potem se bo videlo, kaj bo... Na trdih deskah se je tudi na sam božič prijetno ležalo...
Nekega jutra je moral nastopiti ves bataljon na travniku. Vreme je bilo mračno, deževno in puščoba je vladala okrog taborišča; pusta, vremenu podobna so bila tudi vojaška srca. Nihče ni vedel, kaj bo, toda sodeč po sitnarjenju čaržev pred nastopom, ki so se brigali celo za to, da bi na plašču ne manjkal kak gumb, je bilo pričakovati nekaj posebnega
Ves bataljon! Pogled na to, kar je bilo zbrano tisto jutro za. taboriščem, Je bil žalosten. Na fronto je pred dvema mesecema odšlo pet polnoštevilnih stotnij, gotovo nad tisoč mož, zdaj pa je stalo tu — kaj? Dve stotniji bi napravil iz vsega, a še ti bi ne bili, kakor treba. Ko so vojaki videli
to sliko, so se jim skrčila srca. Nepremični, tihi s° h. kot bi zagledali svoj lastni grob...
Major Kuretič se je že zadrl:
»Bataljon, habt acht!«	nj/
Zdelo se je, da se je ob besedi .bataljon' tudi .. glas tresel.
Nekje na levi se je zabliskala rdeče barva nar? Da, komandant 3. infanterijske divizije z v°j,0 f« Nekaj habtachtov še in divizionar je že korakal stotnije. Ko je obhodil vse, se je postavil sredi ^ in spregovoril
((Soldati bataljona štev. 100! Prestali ste prvo ^ in prestali ste jo dobro, kakor junaki. To je vse. . se onim, ki se niso več vrnili.«	A
Habtacht in molk. Vojake je spreletelo neprijet?L ^ joče čustvo, ki je žgoče sililo iz grl. Toda zdaj & 0 u misliti na to.	f
Divizionar se je spet pojavil sredi četveroK<^®' njega pa major Kuretič, ki je imel v rokah bel PaPr' ((Nadporočnik Kobe izstopite!«
Nadporočnik Kobe se je ločil od krila prve stopil nekaj korakov od nje in se postavil sredi V prostora.	j,
«Lajtnant Hergott!« je bral Kuretič dalje.	*
Hergott je sledil Kobetu. Med moštvom je °e^ melo, nekateri so se zganili, polni pričakovanja...
((Lajtnant Domin!«
((Četovodja Rode!«
((Frajtar Kopajnik!«	ji
»Frajtar Almer, prvi roj, prvi vod, prva stotnij9^ jjiey Almer, ki je že ves trepetal, je moral napeti vs® (f se je otresel togosti in se priključil izbrani četi Pr rokotom.	.(ill
(Nadaljevani*
UREDNIŠTVO- TRST - UL. MONTROCKI 6, EL. TELEFON 93-808 In 94-838 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Magglo 1/1, Teleton 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 - Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečno 950 lir -letna 2 700 lir-’ polletna 5 200 lir, celoletna 9.600 lir, letna naročnina za inozemstvo 15.500 lir, SFRJ posamezna številka v tednu In nedeljo 60 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun: £*j) * tržaškega tiska Trst 11-5374 - Za SFRJ: ABIT, DZS, Ljubljana, Stan trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljana - 601-3-270/i - OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, tinančno-upravn! 250, osmrtnice 150 dr * ^ sl 50 Ur beseda - Oglasi za tržaško ln goriško pokrajino se naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Italije prt »SocietA Pubblloltš Itallana«. — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst.