o Imi Leto VII - štev. 2 (146) UREDNIŠTVO in UPRAVA Čedad - Via B. De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Poštni predal Čedad štev. 92 Casella postale Cividale n. 92 ČEDAD, 15.-31. januaria 1980 Autorizz. Tribun, di Trieste n. 450 Izdaja Z T T Tiskarna R. Liberale - Čedad Dan Emigranta,, v Čedadu pntrdil naša vitalnost in želja po vsestranskem razvoju Govorili so A. Clodig, A. Martinig, Župan Del Basso in pokrajinski odbornik Listuzzi «Se zbiramo tu v Čedadu vsako leto, ne samo, da bi poslušali pevske zbore, pevce, gledališko delo in pošlu-šali govore politikov, a predvsem zato, ker smo skupina, ker smo narod. Ob tem dnevu mi predstavimo vsem našo posebnost, našo voljo, da se zbiramo, da pokažemo, kar smo, to je: Slocenvi v I taliji. Vsaka manjšina, četudi ne doživlja raznih oblik nasil-stva, gre naproti smrti, če se v njej ne porodi sila, ki naj bi branila njeni obstoj. Ta moč obstaja v naših kulturnih društvih, v imenu katerih vam danes govorim...» s temi besedami je Aldo Clodig, človek zelo politično in kulturno angažiran v sloven- Aldo Clodig, direktor Beneškega 9ledališča, je govoril na Dnevu emigranta v imenu vseh kulturnih društev Benečije skih organizacij ali Benečije In predsednik didaktičnega krožka v Št. Lenartu, začel svoj govor na «Dan emigranta» v Čedadu. Svoje misli je razvil v našem slovenskem narečju in je sintetično obrazložil razne življenjske aspekte slovenske skupnosti v videmski pokrajini. Njegov je bil govor večkrat trd, kot odgovor na Zunanje in notranje akcije Proti mirnemu razvoju slo venske manjšine. Toda hkrati je bil njegov govor jasen, preprost, povedan na način, da so ga lahko vsi razumeli. Vsi so ga pazljivo poslušali, od deželnih in V imenu emigrantov je govoril Adriano Martinig iz Srednjega pokrajinskih, do lokalnih o-blasti. Jezik Alda Klodiča je skrajno oster: «Se dogaja, da celo danes naši predstavniki ne najdejo poguma, da bi vzeli v roke probleme našega naroda in pustijo prostor nekemu Ciceriju, da nam pride priprovedovat, kaj smo in kaj nismo». Pred njim je stopil na o-der emigrant Adriano Martinig iz Srednjega, ki je takole zaključil svoj pozdrav: «Smo odločni, bolj kot kdajkoli prej, da neposredno interveniramo proti rušilni politiki, politiki, ki se je pokazala škodljiva, ne samo za našo skupnost, a prinaša resne predsodke do same italijanske države in ki je v popolnem nasprotstvu z t- deali izgradnje Evrope naro- dov... Na vsak nočin hočemo biti protagonisti že na prihodnjih volitvah, z zagotovitvijo največje pluralistične in demokratične informacije vsem slovenskim emigrantom v Evropi, da se omogoči največjo udeležbo pri glasovanju». Po kratkem pozdravu če-dadskega župana, je napravil svoj govor tudi pokrajinski odbornik Anseimo Listuzzi, ki je govoril v imenu pokrajinske uprave. Njegov govor se je zdel Slovencem precej šibek in izmikajoč problemom. Se je celo pozabil povedati važno delo pokrajine o problemu manjšin v teh zadnjih letih. Kakor vedno je bil program čelo obširen in raznoličen. Koordinirala ga je kulturna komisija TO SKGZ in društvo «Ivan Trinko» v Čedadu. Nastopil je ansambel «Beneški fantje» Antona Birtiča, ansambel S.S.S. Keka Bergnacha s pesmi zadnjega festivala na Lesah. Posebno je odnesla veliko a-plavzov pevka Maria Rosa Quarina za pesem «Pomlad». Program sta predstavljala Bruna Dorbolò in Luciano Chiabudini-Tonca Ponedi- Predsedniku SFRJ Titu prihajajo voščila za hitro okrevanje iz vsega sveta. Iskrena voščila mu pošilja tudi NOVI MATAJUR LA FORZA DELLA CULTURA E DELL’IMPEGNO CELEBRATA ANCORA UNA VOLTA LA "GIORNATA DELL'EMIGRANTE,, AL RISTORI Dl CIVIDALE V imenu videmske pokrajine je pozdravil emigrante odbornik Anseimo Listuzzi ščak, ki je tudi on predstavil svoj simpatični programček. Na koncu je Beneško gledališče zelo doživeto uprizorilo delo iz Bevkovega romana «Kaplan Martin Čedar-mac». O tem objavljamo članek posebej. Na koncu naj povemo še, da je bila dvorana «Ristori» napolnjena do zadnjega kotička, kljub poledici in snegu, ki je zapadel naše gorske vasi, kar daje temu našemu prazniku še večji pomen. «Ci riuniamo qui a Civida-le, ogni anno, non solo per ascoltare i cori, i cantori, per vedere il lavoro teatrale ed ascoltare i discorsi dei politici, ma soprattutto perchè siamo un gruppo, un popolo. In questo giorno noi presentiamo a tutti la nostra particolarità, la nostra volontà di incontrarci, per mostrarci per quello che siamo: cioè Sloveni in Italia. Ogni minoranza, anche nel caso che non subisca forme di violenza, va incontro alla morte se in essa non nasce ima forza che ne difenda l’esistenza. Quella forza esiste e sono le nostre associazioni, a nome delle quali ho preso la parola...» con queste parole Aldo Clodig, uomo di grande impegno culturale e politico nelle organizzazioni slovene della Benecia e presidente del consiglio del circolo didattico di S. Leonardo, inizia il proprio discorso al «Dan emigranta». Espone le sue idee in dialetto sloveno Občni zbor ZSŠDI v Čedadu V nedeljo 13. januarja dopoldne je bil v dvorani kulturnega društva «Ivan Trinko», v Čedadu 9. redni občni zbor «Združenja slovenskih športnih društev v Italiji». Občnemu zboru je predsedoval naš rojak, predsednik beneškega planinskega društva Joško Ku-kovac. Prisotnih je bilo več predstavnikov športnih organizacij iz Slo veni j e. V imenu TO SKGZ za videmsko pokrajino je pozdravil občni zbor naš urednik Izidor Predan. Predsedniško poročilo je podal Vojko Kocman, tajniško pa Vili Prinčič. Oba sta se dotaknila v svojih poročilih vseh problemov, dela težav in uspehov slovenskih športnikov v Italiji. Za nas beneške Slovence je zelo pomembno, da so slovenske športne organizacije v Italiji zbrale sedež kulturnega društva «Ivan Trinko» v Čedadu za svoj redni občni Nadaljevanje na 2. stram cogliendo sinteticamente gli aspetti della vita della comunità slovena della Slavia friulana. E’ un discorso spesso duro, come risposta ad atti esterni ed interni contro lo sviluppo pacifico della minoranza slovena. Un discorso però chiaro, semplice, detto in un linguaggio accessibile, che raccoglie la attenzione della vasta assemblea dei convenuti, delle autorità regionali, provinciali e locali. Il linguaggio di Aldo Clodig estremamente severo: «E succede che perfino oggi i nostri rappresentanti non trovano il coraggio di prendere in mano tutti i problemi del nostro popolo e lasciano il campo ad un Ciceri, che ci viene a raccontare cosa siamo e cosa non siamo». Prima di lui era salito sul palco l’emigriante Adriano Martinig di Stregna. Così conclude Martinig il suo saluto: Siamo decisi, più che mai ad intervenire diretta-mente contro la politica di distruzione, politica che si è dimostrata dannosa, non solo per la nostra comunità, ma che porta un grave pregiudizio allo stesso stato italiano e che è in contrasto con gli ideali della costruzione dell’Europa dei popoli... Intendiamo comunque essere protagonisti già in occasione della prossima scadenza elettorale, garantendo la massima informazione, democratica e pluralistica, a tutti gli emigranti sloveni in Europa, per assicurare loro massima parte- (Contlnua In 2* pagina) Nogometna ekipa Valnatisone, kategorija Cadetti ROMA 17 GENNAIO 1980 Comunicato stampa di Palazzo Chigi Il Presidente del Consiglio dei Ministri, On. Cossiga, si è incontrato oggi a Palazzo Chigi con una delegazione rappresentativa della minoranza slovena della Regione Friuli-Venezia Giulia, accompagnata dalla Senatrice Gherbez. Il Presidente del Consiglio, nel far presente alla delegazione che la Commissione speciale creata 10 scorso anno per l’esame dei problemi della tutela delle minoranze etniche non ha potuto concludere i propri lavori per obietlivi motivi — tra i quali lo anticipato scioglimento delle Camere e le conseguenti difficoltà di ordine generale — ha assicurato 11 proprio personale interessamento per la sollecita definizione di questa fase preparatoria, in modo da consentire al Governo di adottare un organico provvedimento per la soluzione dell’importante questione, in stretto contatto con la Regione Friuli-Venezia Giulia. Izhaja vsakih 15 dni Posamezna številka 300 lir NAROČNINA: Letna 5.000 lir Za inozemstvo: 6.000 lir Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 Odgovorni urednik: Izidor Predan Redakcijski koordinator: Loretta Feletig Quindicinale Za SFRJ 120 ND - Ziro račun 50101-60345361 » ADIT « DZS, 61000 Ljubljana, _Gra^šče^J^n^Telefon 22-207^^^__ Sped. in abb. post. II gr./70 Poštnina plačana v gotovini OGLASI: mm/st + IVA 14% trgovski 100, legalni 200 finančno-upravnl 150, osmrtnice In zahvale 100, mali oglasi 50 beseda Čedadski župan Giovanni Del Basso med svojim pozdravom na Dan emigranta Beneška Slovenija v letošnjih koledarjih ’GIORNA TA DELL'E Trinkov koledar za leto 1980. Literarne zgodovinarje bo gotovo zanimal članek: «Dvanajst pisem Ivana Trin-ka Baudouinu de Gourtena-yu». Prof. Rado Lenček, Lenček objavlja in komentira pisma, ki jih je Trinko pisal poljskemu jezikoslovcu od leta 1890-1907 in ki se hranijo v arhivu AN SSSR v Leningradu med Courte-nayevo zapuščino. Iz istega arhivskega fonda je prof. Milko Matičetov prepisal in ustrezno komentiral nekaj narodnega blaga (pesmi, u-ganke in kratke pravljice), ki ga je neznan zapisovalec nabral v Beneški Sloveniji med leti 1873-1877. Poleg koledarskega dela in običajni kroniki, ki seznanja bralca o življenju in delu beneških Slovencev v preteklem letu, sta še biografija Ivana Clodiga, beneškega matematika in fizika iz občine Grmak (M. Jevni-kar) ter članek o Trinkovih poskusih v dramatiki (M. Brecelj ). Ta majhen, a dragocen koledarček postaja vsako leto bolj mikaven za intelektualce, žal pa manj zanimiv za preproste beneške Slovence, katerim končno je namenjen. Tudi v tem zvezku (28. po vrsti; izhaja nepretrgoma že od leta 1953) je natisnjenich nekaj še neobjavljenih drobcev iz Trinko ve zapuščine. Koroški koledar 1980 iz Celovca prinaša, med drugim, dolgo 9 strani in izčrpno poročilo o položaju Beneških Slovencev, članek, ki ga je napisal Izidor Predan in opremil s številnimi fotografijami, podaja verno sliko Beneške Slovenije v preteklosti in v sedanjosti. Koledar Mohorjeve Družbe iz Celja objavlja obširen zapis o «Čedarmacih Beneške Slovenije». Avtor članka, Jožko Kragelj, piše o I. Trinku (25. letnica smrti), o Antonu Cuffolu (20 letnica smrti) in o naslednjih beneških duhovnikih, ki so pred kratkim slavli 70. o-bletnico: pre Mario Lauren-cig, pre Paskval Gujon, mons. Valentin Birtig in mons. Angelo Cracina. O vsakem duhovniku podaja Kragelj kratek, a izčrpen življenjepis, opremljen s slavljenčevo fotografijo. Stele di Nadal (Božična zvezda) je furlanski koledar, ki ga vsako leto izda katoliški tednik «Vita Cattolica» iz Vidma. Pisan je pretežno v italijanščini, tu pa tam so tudi članki v furlan-ščini. Zadnja leta se zanima tudi za Beneške Slovence in tudi v letošnji številki objavlja na sedmih straneh prispevke beneških avtorjev Luciana Chiabudinija in Pa-skvala Gujona. Prvi je napisal poezijo: «Gremo v ba-ret», duhovite reke za vsak mesec v letu ter pravljico «Katra», ki jo je nabral v Gorenji Vasi (Podbonesec); vsi ti prispevki, razen prvega, so v beneškem dialektu in v furlanščini. Paskvalu Gujonu so natisnili zanimivo poglavje iz njegove knjige: «La gente delle Valli del Natisone», kjer govori o religiji in vernosti Beneških Slovencev. Beneška Slovenija je letos dostojno prisotna tudi na stenskih koledarjih. 2e tradicionalni Beneèki kolendar, ki ga izdajajo duhovniki skupine «Dom», prinaša to- krat lepe fotografije o «ma-lingah», slikarijah z nabožnimi motivi, ki jih lahko opažamo na zidovih nekaterih kmečkih hiš. Vici, ljudska modruost, kratke poučne zgodbe, koristni nasveti in napoved kvatarnih nedelj ( Kvatarince ) sestavljajo vsebino pisanega koledarskega dela. Stenski koledar podjetja Benedil iz Čedada se ponaša z lepimi barvnimi fotografijami, ki jih je posnel A. Dorbolò iz špetra; vsi motivi so izključno beneški, imena mescev imajo trojezično obliko (italijansko - slovensko - furlansko). V stenskem koledarju ZTT iz Trsta sta uvrščeni dve zares krasni fotografiji, ki sta bili posneti na pobočjih Matjurja v zimskem in letnem času. Stenski italijanski koledar, ki ga je letos izdala za svoje stranke Banca del Friuli, je naravnan na temo: «Mestieri che scompaiono» (Stare obrti, ki izginjajo). Med 12 fotografijami kar dve se nanašata na Slovence ,ki živijo v naši Deželi; prva predstavlja čipkarice iz Doberdoba (GO) druga pa Trčmunske gra-barje na delu. Pod fotografijo je kratek opis te značilne obrti s slovensko terminologijo vred za izdelke, orodja in lesovino, ki jo obrtniki rabijo. Podana je tudi kratka zgodovina Beneške Slovenije. Koledar ima zelo veliko naklado zato predstavlja za naše kraje določen propagandni pomen. Domači koledarji, ki visijo celo leto na stenah naših hiš, nam pričarajo lepoto rodne zemlje in nas opozarjajo, da jo moramo ceniti in ljubiti: prav v tem je njihova vrednost in razlogi, da se vsako leto izdajajo. B. Z. Pietro al Natisone Convenzione con il Comune per la scuola di musica Il sindaco Corredig ha effettuato i giorni scorsi un sopralluogo ai locali della scuola di musica e centro culturale di Ponteacco. I locali, posti al primo piano delle scuole elementari, sono stati due anni fa offerti al Centro Studi Nediža perchè vi potesse svolgere le attività per i ragazzi. Ora l’associazione ed il comune di S. Pietro al Natisone hanno ritenuto opportuno formulare ima convenzione circa l’uso delle aule, loro manutenzione e altre questioni di ordine pratico. La giunta comunale impegnata da un voto del consiglio, ha provveduto alle varie formalità del caso. In questo modo la scuola di musica ha finalmente una sede sicura e potrà programmare con migliori garanzie le proprie attività. Občni zbor ZSŠDI Continuazione dalla 1* pag. zbor. S tem so nam želeli i-zraziti 'svojo solidarnost v boju, ki ga bijemo za naš narodnostni obstoj in mi smo jim hvaležni. Zakaj so zbrali Čedad za svoj redni občni zbor, nam lopo pove predsednik Združenja Vojko Kocman, v članku, ki je bil objavljen na prvi strani Primorskega Dnevnika, v nedeljo 13. januarja, katerega, zaradi važne vsebine v celoti tu spodaaj priobčujemo. Zakaj v Benečiji ? Prisotnost delegatov vseh slovenskih športnih društev na današnjem občnem zboru Združenja slovenskih športnih društev v Čedadu, središču delovanja slovenskih beneških društev in organizacij, ima izrazit politični pomen. Odrekanju osnovnih narodnostnih in človečanskih pravic, nerazumevanju in nasprotovanju družbenemu razvoju Slovencev v Beneški Sloveniji in Kanalski dolini, ozemeljski delitvi Slovencev v deželi Furlaniji-Julijski krajini na kategorije, katerim naj se prizna različna oblika zaščite, tudi športni delavci in osnovne organizacije odločno nasprotujemo. Odklanjamo in zahtevamo globlano zakonsko ureditev pravic vseh Slovencev v treh pokrajinah naše dežele. Telesna kultura kot ena izmed ključnih družbenih dejavnosti, vključuje in angažira predvsem veliko število mladine in naših ljudi sploh. Mora biti učinkovito sredstvo za vsestransko uveljavitev slovenskega življa v vsakodnevnih stikih s pripadniki večinskega naroda. Sodelovanje s športnimi organizacijami in športniki italijanske narodnosti smatramo kot nujno potrebno za pridobivanje politične podpore in življenjskega prostora, ki naj botruje še izrazitejšemu razvoju delovanja slovenske narodnostne skupnosti na vseh področjih. Naloga in skrb tako matične domovine, ki vedno spremlja in podpira delovanje naših manjšinskih organizacij, kot nas, ki delujemo v sklopu slovenskih zamejskih organizacij je, da posredujemo beneškim rojakom vse naše izkušnje, pozornost in vsestranko pomoč, da se tudi na tem delu slovenske zemlje telesna kultura globoko zakorenini in da ustvarimo čim boljše pogoje, da iz tega zdravega jedra s pomočjo vseh družbeno-političnih dejavnikov vzklije tako intenzivna, pestra in široko zastavljena športna dejavnost, ki bo pripomogla k širšemu osveščanju, uveljavljanju, osvobajanju in pridobivanju širše lastne identitete s strani italijanskih oblasti zapostavljenega beneškega ljudstva. Prizadevati se moramo in se truditi, da ob sleherni priložnosti slovenska narodnostna skupnost v Italiji akcijsko enotno deluje, nastopa in postavlja svoje zahteve brez vsakršne ozemeljske in vsebinske diferenciacije. Tako mora biti predvsem na področju telesne kulture, na katerem je verjetno najlažje to doseči in uresničiti. Zato današnja prisotnost predstavnikov vse naše športne javnosti v Benečiji presega okvire običajnega občnega zbora osrednje športne organizacije zamejskih Slovencev in izpričuje našo iskreno pripravljenost, da vsak po svojih močeh prispeva svoj delež, da pride v Beneški Sloveniji in Kanalski dolini čim prej do širsše mobilizacije na športnem področju. Vojko Kocman S. PIETRO AL NATISONE Inaugurato l’A.P.U. Mobiam Basket Club Presso l’Albergo Belvedere, si è svolta l’inaugurazione ufficiale della locale sezione del Mobiam Club. Sono intervenuti a rappresentare la società udinese il direttore sportivo Nicola Larocca, l’allenatore Flavio Pressaoco, i giocatori Tonino FUSS, Giampiero SAVIO, Rino BRUNI, Gigi CAGNAZ-ZO.I1 saluto agli ospiti ed a-gli intervenuti è stato del presidente del club Enrico TALOTTI. Talotti nel ringraziare i dirigenti ed i giocatori pre- senti ha fatto gli auguri dei soci alla squadra per la promozione in Al. Quindi ha preso la parola il sindaco di S. Pietro cav. Gino CORREDIG, nel fare gli auguri di sempre maggiori affermazioni alle MOBIAM, ha ringraziato giocatori e dirigenti che con la loro presenza hannno voluto dare lustro alla manifestazione. Il tutto si è concluso con un pranzo e con l’immancabile dolce tipico locale, la «Gubana». Continuazione dalla 1a pag. cipazione possibile al voto». Dopo un breve saluto del sindaco di Dividale, ha pronunciato un discorso anche l’assessore provinciale Anseimo Listuzzi, a nome del-1’ Amministrazione provinciale. Un discorso che è apparso agli Sloveni piuttosto debole ed evasivo; perfino dimentico dell’ importante attività della provincia sul problema delle minoranze in questi ultimi anni. Come sempre il programma è stato ampio e vario. Coordinato dalla Commissione culturale della SKGZ di Cividale e dal Circolo «Ivan Trinko», è consistito in una rassegna di musiche per fisarmonica dei «Beneški fantje», di una rassegna di canti del Festival di Liessa con la partecipazione ap-plauditissima di Maria Rosa Quarina e del complesso S.S.S. di Checco Bergnach. Infine, con la presentazione — nuova anche questa — di Bruna Dorbolò e Luciano Chiabudini ( questi stesso presentato anche sotto i panni di Tonca Ponediščak), il Beneško Gledališče con il brano «Kaplan Martin Ce-darmac» di Bevk, adattato da Isidoro Predan. L’opera è stata particolarmente apprezzata per i riferimenti ad ima realtà solo in parte dimenticata. Efficaci i quadri succedutisi sul palco, buona la recitazione, eccezionale lo svolgimento mimico. A conclusione, il grandioso «flash» rosso sulla guerra: il solenne e dolce canto religioso sloveno del coro Platischis si mescola al crepitio delle mitraglie ed ai canti partigiani sullo sfondo immaginario dei monti della Benecia. Paolo Petricig UDINE SCAMBIO DI INCONTRI FRA IL PCI E I COMUNISTI DI TOLMINO La federazione del PCI di Udine ha rivolto un invito alla Lega dei Comunisti di Tolmino e dei comuni vicini per una visita in Friuli, da realizzarsi nel mese di febbraio. La segreteria del PCI di Udine concorderà alcuni colloqui anche con istituzioni ed enti, fra l’amministrazione provinciale e la Camera di Commercio. Le rispettive commissioni per i problemi internazionali cureranno i particolari della visita per le due organizzazioni. Si tratta evidentemente di una verifica oggettiva delle possibilità offerte dal trattato di Osimo. Esse non debbono rimanere sulla carta come pure affermazioni di principio, ma concretizzarsi in cooperative economiche e nel coordinamento delle infrastrutture. PCI e Lega dei comunisti della Slovenia hanno espresso posizioni molto vicine sulle preoccupazioni derivanti dalla situazione internazione le. Particolarmente con la condanna dell'intervento sovietico In Afghanistan, i due partiti si sforzanodi dare un reale contributo per la pace, ciascuno operando nel proprio ambito: il PCI nello sforzo di dare un ruolo di primo piano all'Europa (sul tema della pace) e la Jugoslavia nell'ambito dell'organizzazione dei paesi non allineati. PROPOSTE PER GLI SLOVENI IN PARLAMEN Dopo il PSI, anche la Slovenska Skupnost / Unione slovena (partito che non ha rappresentanze in parlamento) ha presentato una propria petizione per una legge di tutela globale degli Sloveni. Intanto il PCI sta rielaborando il proprio disegno di legge con una consultazione negli organi di partito con le varie organizzazioni slovene e le forze democratiche. La presentazione della nuova proposta si dà per prossima, se non immediata. Intanto giovedì 17 la delegazione unitaria slovena è stata ricevuta dal Presidente del Consiglio dei ministri, Cossiga. Egli si è impegnato a promuovere con celerità l’iter delle adem-pienze del governo. A parte pubblichiamo il comunicato dell’incontro di Roma. V torek 5 februarja ob 20. uri bo na sedežu kulturnega društva Ivan Trinko v Čedadu v okviru tečaja slovenskega jezika POČASTITEV SLOVENSKE KULTURE. Predavanje dveh filmov: Sergeja Cesarja «Kulturna zgodovina Slovencev v Italiji»ter film o pesniku Srečku Kosovelu. Valnatisone: Esordienti uiavni protagonisti v igri Cedarmac. Na levi Luciano Oualizza, ki )e igral vlogo prefekta, na sredi Izidor Predan, ki je igral vlogo Kaplana Martina Cedarmaca in Mario Bergnach, ki je poosebil videmskega nadškofa DIDATIKCNI KROŽEK V SV. LENARTU PO USPELI UPRIZORITVI ^ v Zakaj Čedermac na odru v Čedadu Vsi vemo, da je današnji čas za šolo čas obnavljanja in programiranja, kar ima velik pomen tudi za bodočnost. Iz tega vrenja niso izvzete niti Nadiške doline, toda tehnični urad šolskega proveditorata se je odločil, da kljub vsemu razpusti didaktični krošek v Sv. Lenartu. Krožek je osnovni organizem v sklopu šole in njegovo zaprtje bi pomenilo dodatno in neizogibno o-bubožanje na našem ozemlju, s katerega polagoma druga za drugo izginjajo javne storitve. V motivaciji je rečeno, da se krošek razpusti zaradi številčne nezadostnosti. V Dolinah nas je premalo, zatorej ni nobenega smisla, da bi krožek še naprej obstajal. Toda vse ustanove, ki delujejo na tem ozemlju, so se odločno uprle proti takšni prevari in so v obrambo navedle trdne argumente, ki zdaleč presegajo suhoparne številke. Gorske skupnosti, občine Dreka, Grmek .Srednje in Sv. Lenart, odbor krožka Sv. Lenart, odbor učiteljev in čedadski okraj so enodušno odklonili odločitev, da se krožek raz Pusti in navedli naslednje motive: — krožek opravlja točno določe-n° funkcijo na tem ozemlju in ker zakon ne govori o številčnosti, temveč predvideva razveljavljene samo v krajih s posebnimi zemljepisnimi pogoji, ga je potrebno obdržati, kajti ti pogoji za Sv. Lenart obstajajo in so zelo hudi. — obnova se mora ozirati na funkcionalnost kolegialnih organov v sklopu našega ozemlja, to ozemlje pa mora imeti neke skupne lastnosti, zato da bo možno na njem karkoli konkretno organizirati. — po tolikih letih prostorske stiske je krožek končno le našel primerno namestitev v novi šoli pri Sv. Lenartu in veliko breme stroškov, zanj je nosila celotna skupnost. Zato bi zgledalo zdaj nekoliko nelogično, da bi po dveh kratkih letih podrli strukture, za katere je namenoma šlo toliko denarja. — posebnost položaja krožka pri Sv. Lenartu poudarjajo še naslednji faktorji: — zemljpisna danost — voznost cest — podnebje — nezadostnost javnih prevozov — škoda, ki jo bo v kulturnem izgrajevanje utrpel sleherni posameznik je neprecenljiva. — pa tudi obubožanje medčloveških in socialnih odnosov ter škoda v krajevni ekonomiji zaradi vse večjega odhajanja ljudi in pomanjaka- nja delovnih mest (pa tudi škoda v širšem smislu zaradi odsotnosti našega človeka na naših hribih, vsiljena urbanizacija, itd). — važno je tudi mesto našega teritorija v sklopu Nadiških dolin, tudi z ozirom na zgodovino in politično upravljanje ne samo na zemljepisno lego. Zaradi svojega zemljepisnega položaja so Nadiške doline že od nekdaj težile k Merski in Landarski banki, ki sta ohranili svoj administrativni pomen do danes. Na osnovi tistega, kar je bilo storjeno do danes, ne moremo sedaj iskati drugačnih rešitev, ker v tem primeru tvegamo, da poslabšamo že itak kočljivo stanje. V zadnjih letih so se splošne tendence docela preobrnile. Ljudje prehajajo iz mesta ponovno na deželo. To je temeljni dokaz za to, da moramo, potem ko se je tudi izse-Ijeništvo poleglo, ohraniti te organizme. Podčrtati moramo tudi porast otrok v otroškem vrtcu pri Sv. Lenartu, kjer smo morali letos odpreti še paralelni oddelek. Kot podporo naši zahtevi lahko navedemo še porast delovnih mest v industrijski coni pri Sv. Lenartu. To so v glavnem motivi, ki jih navajajo različne uprave, katerim pa gre pripisati še nekatere premisleke, ki so se izoblikovali v zadnjem času. Živost šolske skupnosti, učiteljskega zbora, odbora krožka (živost, ki je vedno presegala državno povprečje, kar zadeva delovanja), kaže na to, da prihaja med šolo in skupnostjo, ki jo obdaja zlitja. To bo uvidel tudi povprečen opazovalec, kateremu ne bodo ostale skrite številne pobude in živahno vrenje v naši organizaciji. Tečaji za glasbeno izpopolnjava-nje, tečaji za učitelje, pošolski pouk, predavanja, akademije, športne aktivnosti, mladinske igre itd., vse te aktivnosti so prisilile krožkov odbor, da natančneje programira delovanje. Večjo važnosz pa mora polagati na domače kulturne posebnosti. Njegova naloga pa je tudi, da na tej poti spodbuja tudi učitelje, kajti to daje naši šoli še posebno originalen pečat. Naše izkušnje bodo lahko koristile drugim, širšim skupnostim, zato naša skupina, preko svojih predstavnikov nalaga družbi to breme, ker je prepričana o koristnosti in o potrebi, da ta krožek obstaja, in da se mu obstoj tudi za naprej zagotovi, da ohrani homogenost, ki je potrebna za njegovo pozitivno u-pravljanje. A. Clodig FAEDIS CONVEGNO SUI PROBLEMI DELL’ISTRUZIONE SLOVENA «La decisione di iscrivere la nostra bambina alle scuole elementari con lingua di insegnamento slovena di Gorizia, e quindi di affidarla al collegio, è stala una decisione meditata e sofferta. Abbiamo considerato tutto, e anche che a Taipana sarebbe stata l'unica iscritta e che da ciò non avrebbe tratto molto giovamento per l’inserimento sociale. Abbiamo pensato perciò che l'iscrizione alla scuola slovena, pure con tutti i disagi che derivano dalla lontananza, fosse proprio nello interesse dello sviluppo della personalità della bambina. E così ci pare che sia, anche perchè ci accorgiamo che non sono insorti problemi di convivenza nè a Gorizia, nè in paese, quando rientra a casa il sabato e la domenica». Chi parla così è Elio Berrà, geometra e piccolo imprenditore edile, il quale ha partecipato con la moglie Vanda, impiegata, al convegno di Faedis sui problemi dell'istruzione slovena. Boris Balbi consulente commerciale che ha famiglia con due figli a S. Pietro al Natisone aggiunge: «I miei bambini debbono frequentare la scuola materna italiana. E’ questo il primo filtro: essi vengono condizionati a non parlare Più la lingua dei genitori e dei nonni, nemmeno in casa propia. Un secondo filtro sarà la scuola elementare, poi le scuole medie. Il mio dilemma nel dover scegliere fra la scuola italiana e la scuola slovena che è a Gorizia (e così non vedrei i miei figli per intere settimane), è acuto...». Interviene Giuseppe Crainich, di Grimacco: Bisogna lottare contro questa situazione di fronte alla qua-ie si trova chi vuole l'istruzione slovena per i propri figli. Sono scelte difficili. Bisogna perciò gettare le basi per fare qualcosa: come primo passo occorrerebbe una scuola L'A.M.P.I. e la gravità del momento Il Direttivo della Sezione «Città di Udine» dell’A.N.P.I. e il Comitato Provinciale della stessa Associazione comunicano con sdegno che ignoti teppisti hanno recentemente lordato, con i simboli della eversione neofascista, quella lapide che, collocata sul muro perimetrale del camposanto udinese in via Calvario, ricorda l'assassinio perpetrato l’il febbraio 1945, quando cioè ventitré partigiani ed ostaggi innocenti, prelevati dal carcere di via Spalato, furono massacrati da un reparto nazifascista per rappresaglia alla riuscita azione garibaldina contro le carceri stesse di quattro giorni prima. Lo squallido episodio, che non ha bisogno di condanna e rivela la opaca disumanità dei suoi autori, si colloca in una serie di fatti inqualificabili che turbano il nostro Paese e ne degradano la vita politica. Proprio in questi giorni infatti la violenza omicida si è scatenata contro il presidente della Giunta della Regione Autonoma Siciliana, cioè contro l’on. Pier Santi Matta-fella alla cui famiglia, al cui partito va l’espressione della solidarietà dei partigiani friulani; proprio questa mattina sono stati colpiti a morte tre uomini della Pubblica Sicurezza, alle cui famiglie, ai cui materna che ridia lo scopo di mantenere vivo il linguaggio sloveno. Ormai sono tanti che domandano che si faccia qualcosa». Il discorso continua con Luciano Feletig, Michele Carlig, Ado Cont, ecc. Gli interventi si fanno più fitti e precisi, fino a quello di Pio Cragnaz, gestore di un locale a Faedis. Egli chiede un impegno più forte delle organizzazioni slovene sul tema del riconoscimento della minoranza slovena e sulla possibilità per tutti i bambini delle famiglie impegnate di accedere alle scuole slovene: «queste deve garantirle lo stato e noi dobbiamo dimostrare che lo vogliamo. Come? Con l’istruzione dei figli a quelle che già esistono, cioè a Gorizia!». A questi problemi e ad altri, cerca oggi di rispondere la commissione per l'istruzione slovena costituitasi a Cividale in seno all’Unione economico-culturale slovena. Anche l’incontro di Faedis rispondeva al preciso intento di comprendere l'ampiezza dei problemi che stanno davanti ai politici, agli amministratori, agli uomini di cultura. Sabato 12 gennaio a Faedis si sono infatti incontrati i dirigenti della commissione, del Centro Studi Nediža e genitori degli alunni delle scuole slovene di Gorizia, del centro culturale di Ponteacco e delle varie iniziative in atto ed in programma nella Benecia. Una risposta realistica (anche preoccupata, ma prudente) a tanti interrogativi è venuta a conclusione del dibattito dal prof. Paolo Pe-tricig e dal prof. Edmund Košuta, i quali si occupano delle questioni scolastiche rispettivamente per la provincia di Udine e a livello regionale. A. R. ŠPETER Ni rjes, da ne znajo brat po slovensko, preberejo pa samuo, kar jim gre pru ! Kakor vsako leto, je bilo tudi letos na Dnevu emigranta v Čedadu največje zanimanje za nastop Beneškega gledališča. Gledališka igra je bila vedno osrednja točka programa na tem važnem shodu naših ljudi v Čedadu. Letos je Beneško gledališče napravilo korak naprej. Pripravljene so bile že igre domačih avtorjev, kakor vsako leto, ko smo se spomnili, da smo pred kratkim obhajali 20. obletnico smarti Antona Cuffola-Bevkovega Čedermaca. «Zakaj bi ne uprizorili to Bevkovo delo?» smo se vprašali. «Tako bomo najbolje počastili spomin Bevkovega junaka!». med Čedarmacom in prefektom ter videmskim nadškofom. Režiser Adrijan Rustja, ki nas je mojstrsko vodil, nas je naganjal, kričal, nato pa spet pohvali... Čas je stiskal in nekateri smo bili v skrbeh, če se bomo naučili določene vloge. Igralci so hodili na vaje iz oddaljenih krajev. Nekateri so delali na tiho, taki, ki niso bili niti deležni aplavzov na odru, a mi, ki vemo zanje in vemo, kakšno važno delo so opravili, se jim globoko zahvaljujemo. Vse nas je povezovala dobra volja in želja, naprovimo nekaj novega. Za uprizoritev Kaplana Martina Čedarmaca je sode- reparti si esprimono pure i sentimenti di cordoglio del-l'A.N.P.I. Inoltre si assiste anche ad un sistematico impegno di sfruttare eventi di politica internazionale per gettare il discredito su forze e su idee legate alla resistenza e impegnate nel rinnovamento del Paese. L'intervento nell’Afga-nistan delle forze armate del-l’U.R.S.S. ha suscitato un coro di preoccupate e giustificate proteste; c’è però chi si serve di tali sentimenti per distogliere la pubblica attenzione da altri non meno interessanti campi di osservazione. Tra questi il piano di riarmo convenzionale ed atomico degli U.S.A. e della NATO: esso, presentandosi come offesa alla distensione e come tentativo di ripresa della guerra fredda, costituisce una minaccia alla pace nel mondo e deve quindi essere considerato come ciò che gli uomini di buona volontà hanno il dovere di avversare e di impedire. Per questo motivo l’A.N.P.I. plaude all'iniziativa di quei Comuni friulani, di quelle Comunità montane che hanno aderito all’appello per la pace e per il disarmo redatto nell’ottobre del '79 da 130 associazione di ex combattenti di 50 paesi del mondo. Čedarmac uči otroke verouk Časi Kaplanna Martina Čedarmaca, njegov boj in delo so še danes aktualni. Malo se je spremenilo. Še vedno mòramo nadaljevati boj za naše najosnovnejše pravice, ki nam jih še zmjeraj odklanjajo. Toda vsi se ne strinjajo s temi ugotovitvami. Aldo Clodig, direktor našega gledališča, je napisa v predstavitvi Kaplana Martina Čedarmaca dve zgodovinski vrstici, ki so nam vsem všeč: «...Če je Kaplan Martin Čedarmac skrival svoje slovenske bukva, mi jih danes iščemo in spet nosimo na luč...». Tako smo sklenili, da bomo igrali Čedarmaca. Vsak izmed nas je prijel za delo, vsakemu je bila odmerjena vloga ali naloga. Čos je stiskal, ker smo začeli prepozno. K delu je bilo potrebno nekaj adaptaciji, za kar sem sam poskrbel, Božo Zuanella pa je pre- vedel v italijanščino dialoge lovalo približno 70 ljudi, če štejemo še pevske zbore «Rečan», «Pod lipo» in tistega iz Platišč. To je masa! Na vajah, ki jih ni bilo dosti, se je nekaj zatikalo do zadnjega dne in ko smo stopili na oder pred ogromno publiko, smo imeli vsi srce v ...grlu. Nato se je zgodil čudež: vsi so dali od sebe, kar so mogli in še več kot so mogli. Vse je šlo čisto in gladko. Igrali smo doživeto. Naš Junak - Kaplan Martin Čedarmac je bil počaščen. Publika nas je nagradila s prisrčnimi aplavzi. Delo, ki ga je opravilo Beneško gledališče za letošnji dan emigranta, je velikega pomena. Naša želja je, da bomo prihodnje leto napravili še korak naprej. Med nami živi enotnost in navdušenje, toda za velike skoke je potrebno še nekaj več... ZA UPRIZORITEV ČEDERMACA SO IGRALI IN SODELOVALI; U Novem Matajurju od 1.-15. decembra 1979 smo pod špjetarsko kroniko napisali članek: «čudna maša». V tistem članku (articolo), smo pisali o veliki komemoraciji, ki so jo pripravile kulturna društva Benečije Mons. Ivanu Trinku ob 25. letnici njega smarti. Na to komemoracijo, kot je že usem znano, je paršu tudi videmski nadškof, Mons. Alfredo Battisti. U članku smo kritiziral špjetarskega famoštra, ne zatuo, ker je naredu mašo za rajnkim Ivanom Trinkom, pač pa zatuo, ker jo je napravu tisti dan in ob tisti uri, ko je bla komemoracion u špetarski palestri, kjer je goriu tudi videmski nadškof. U tisti kroniki smo še pisali, da je Ivan Trinko umaru 25 ljet od tega, na dan 26. junija 1954. Uprašali smo se, zakaj ni u petindvajsetih ljetih napravu špjetarski fa-moštar maše za njim in da jo ne napravu prav tisti dan in ob tisti uri, ko so Ivana Trinka usi častili u bližnji palestri? Kulturna društva Benečije napravijo s slovenskimi duhovniki usako ljeto, na dan Trinkove smarti, mašo zadušnico in tako so jo napravil tudi 26. junija 1979 na Trčmunu. Gor pa ni bilo špjetarskega famoštra in je manjku tudi prof. Cirillo Jussa, ki je potem vebrau iz našega artikulna, kar mu je bluo ušeč, kar mu je šlo pru in je pisu Gazzet-tinu no čudno pismo, s katerim je spravu u žaki resnico. Prof. Cirillo Jussa je adan od tistih, ki zna po slovensko, ma prebere samuo, kar mu je ušeč in pru. če Prof. Jussa in špjetarski famoštar nečjeta hodit usako ljeto — na 26. junija — h Sveti maši za Ivanom Trinkom na Tarčmun, so njih opravila. Lahko odmašujeta doma, ma naj jo napravita tole Sv. Mašo! Naj ne čakata 50-letnice njega smarti, kadar bojo u špetru napravili novo komemoracijo. Osebe in zasedbe Kaplan Martin Čedarmac: Izidor Predan Katina (njegova sestra): Bruna Chiuch Breškon (kmet): Renzo Gariup Rakar (drugi kmet): Roberto Bergnach Tona (tretji Kmet): Dario Martinig Prefekt: Luciano Qualizza Nadškof: Mario Bergnach Marička (ena deklica): Giuliana Zufferli Otroci: Simone in Stefano Vogrig, Eliana Sdraulig, Fabiano Sdraulig, Monica Osgnach 1. fašist: Paolo Duriavig 2. fašist: Renato Martinig 3. fašist: Pierpaolo Sdraulig 4. fašist: Marco Martinig So sodelovali pevski zbori: Pod lipo, Platišča, Rečan. Glasba: Ezio Qualizza, Roberto Bergnach, Checco Bergnach Kostumi Rosina Zufferli in Laura Diapozitive Giorgio Qualizza Luči Franco Qualizza, Michele Qualizza Scene Romano Cromaz in Carlo iz Pičiča Italijanski prevodi Božo Zuanella Režija: Adrijan Rustja So pomagali Aldo Clodig, Daniela Lauretig, Marina Cernetig Discorso dell’Arcivescovo di Udine Mons. A. Battisti pronunciato in occasione del 25° della morte di Ivan Trinko Alla solenne celebrazione del 25. anniversario della morte di mons. Ivan Trinko, che si è svolta sabato 24 novembre nell'atrio della scuola media di S. Pietro al Na-tisone è intervenuto anche l’Arcivescovo di Udine, mons. Alfredo Battisti che ha pronunciato un discorso che passerà alla storia. Egli ha iniziato il suo intervento in sloveno ed ha poi proseguito in italiano. Ecco il testo integrale del suo discorso. « timenti di vivo attaccamento. Gii Organi di Governo, soprattutto locali .apprezzino nel giusto verso questo aspetto e non vedano nella richiesta degli Sloveni un attentato allunila dello Stato, ma la tutela di un diritto fondamentale deH’uomo. L'equivoco ha trovato credito in taluni strati della popolazione per il ricordo della tragica esperienza vissuta da questa gente durante la lotta di Resistenza e per reazione a taluni elementi simpatizzanti verso il regime della vicina Repubblica Jugoslava. «Hvaljen Jezus, Saluto e rendo onore e stima alla fede, alla cultura, all'onestà dei cittadini italiani di matrice slovena abitanti in queste valli. Pozdravim in počastim in izrazim svoje spoštovanje do vere, kulture, italijanskih državijanov slovenske narodnosti, ki bivajo v teh dolinah. Sono venuto a ricordare con voi la cara persona di mons. Ivan Trinko, questa eminente figura di prete che ha altamente onorato il Seminario ed il Presbiterio Diocesano di Udine per la fede solida, per la cultura filosofica, per la formazione soda data a generazioni di preti friulani. Dal vangelo egli ha attinto chiara Ispirazione per conciliare nella sua vita di prete la fedeltà all’Italia e la tutela coraggiosa delle peculiarità etniche delle genti delle Valli del Natisone. Giunge opportuno il 25. anniversario delia morta di mons. Ivan Trin ko per attingere dal vangelo e dagli orientamenti del Concilio le linee pastorali da attuare in questa terra, che egli ha tanto amato e per la quale come sacerdote ha operato e sofferto. I sacerdoti, pastori di queste care comunità, sono impegnati in prima persona per il riconoscimento giuridico della minoranza slovena delia Provincia di Udine. Lo fanno perché essa riveste un'importanza religiosa di primo piano. E’ solo a questo titolo che essi faticano non solo per la evangelizzazione, ma anche per la promozione umana e cristiana di queste popolazioni. Nel suo complesso il problema è religioso, civile e culturale. 1. E’ un «problema religioso». La fede cristiana è giunta in questa regione abitata dagli sloveni per l'opera missionaria soprattutto della Chiesa Aquileiese, la quale non colonizzò, ma evangelizzò gli sloveni nella loro lingua, facendoli cristiani non latini, ma sloveni. Questa profonda sensibilità evangelica della Chiesa di allora (sec. VIIVIII) vuole essere continuata anche dalla chiesa udinese, erede di Aquileia, perchè l’annuncio e l’approfondimento del Vangelo avvenga nella promozione dell'uomo e nella valorizzazione delle sue peculiarità, come espresso bene dalla «Pacem in Terris» e dalla «Gaudium et Spes». La tradizione cristiana più che millenaria di queste popolazioni va tutelata con appropriati strumenti legislativi, previsti dalla Costituzione, proprio perchè non scompaia un mondo cristiano che ha prodotto un patrimonio ricchissimo. 2. E' un problema ed un «compito civile». Lo Stato italiano è debitore verso queste popolazioni di un riconoscimento giuridico, perchè la comunità intera non sia impoverita per la scomparsa di una comunità originale. Non è minimamente in gioco la loro lealtà verso l'Italia, verso la quale queste popolazioni hanno sempre avuto e tuttora nutrono sen- E’ doveroso da parte degli organi competenti, chiarire questo equivoco, mantenuto da qualcuno per incompetenza e forse con non buone intenzioni. 3. Infine è un «problema culturale». La promozione di questa comunità linguistica slovena è un contributo alle buone relazioni ed allo sviluppo dei rapporti culturali tra i popoli. Siamo all'incontro di due grandi culture e di due mondi diversi e complementari: quello slavo e quello latino. Le popolazioni slovene di confine vogliono essere e sono ponte fra due culture, fra due mondi con reciproci vantaggi e comune rispetto. E' nella linea della nuova visione cattolica della Chiesa. Lo ha confermato Papa Giovanni Paolo II nella udienza concessa ai friulani il 27 ottobre scorso: «La vostra collocazione geografi-co-culturale, che già ebbe il suo glorioso centro nella Sede Patriarcale di Aquileja, fa di voi un popolo-cer niera tra due civiltà quella latina e quella slava, che nel Cristianesimo hanno trovato e possono tuttora trovare il loro superiore punto di congiungimento; esse vi conferiscono una provvidenziale predisposizione all'universalità del pensiero e della fede, tale da trascendere ogni tentazione di particolarismo. Un popolo che diventa Chiesa: ecco un motivo di gioia genuina e di lode al Signore» (Oss. Rom. 28-10-1979). Favorire questa promozione culturale è dunque un atto di religione,' di civiltà, di cultura, di progresso, a cui la Chiesa di Udine è particolarmente sensibile. Le difficoltà attuali possono essere facilmente superate se al coraggio dei sacerdoti e di tante persone, si unisce anche quello degli Organi di Governo, nello spirito della migliore tradizione della civiltà italiana. Sulla linea di queste chiare ed autorevoli indicazioni evangeliche, conciliari e pontificie è mio grave dovere di Vescovo difendere I miei sacerdoti che operano in queste Valli non solo per l'annuncio del Vangelo, ma anche per lo sviluppo e la difesa della dignità umana e della cultura nella quale si incarna e si esprime la fede della loro gente. La fede non si identifica con la cultura ma ha uno stretto vincolo con essa (Doc. Puebla n. 400). In particolare condanno come infondate, ingiuste, denigratorie le accuse di marxismo o di comuniSmo formulate nei loro riguardi. Tali accuse non sono una novità: lo conferma il Documento di Puebla: «La denuncia profetica della Chiesa, ed il suo impegno concreto verso il povero le hanno procurato in non pochi casi persecuzioni e vessazioni di vario genere... (1138); (la Chiesa) è stata spes so accusata o di essere legata al potere socio-economico e politico, o di una pericolosa deviazione ideologica di tipo marxista» (1139). Cari sacerdoti, vi sono vicino, vi sostengo, vi difendo, vi incoraggio nella vostra azione di evangelizzazione e promozione dei diritti fondamentali di questa nobile gente ed invoco su voi e sulle vostre popolazioni la luce e la forza dello Spirito Santo». Nuovo programma di Radio$ Koper -Gapodistrla condotto da Pinucoia Politi + Alfredo Battisti KORSIC ARREDAMENTI POHIŠTVO Mizarsko in trgovsko podjetje nujno potrebuje mizarja in vajenca - po možnosti že izkušena za mizarsko in dobavno delo - Zainteresirani naj se čimprej zglasijo v Trstu ul. S. Cilino, 38 ali pa s telefonskim pozivom na številko 040 - 54390 (urnik trgovine). NAŠ NOVIC U BENETKAH U nedeljo 7. oktobra 1979 sta se poročila u Mestre (VE) Sergio Fon in Michela Zanella. Sergio se je rodiu u Pe-tarnjelu in je sin bivšega mlekarja iz Gorenjega Tar-bja - Fon Giovanni j a in Bergnach Rosalie iz Dreke. Sergio je že dvanajst ljet fi-nancar, 7 ljet je odslužu u Zgornjem Poadižju (Alto Adige) in 5 ljet u Mestre, kjer je spoznu in poročiu ženo Michelo in tam bota tudi živjela. Sergio je zmjeraj navezan na rojstni kraj in na naš jezik, ki sta ga tata in mama navadla. Njemu in njega ljepi ženi želimo dosti sreče u njih skupnem življenju. S. Pietro el Natisone L’On. Baracetti sulla pace ed il disarmo Sul tema del disarmo e delle iniziative contro l’installazione dei missili americani nel territorio italiano il PCI ha organizzato il 23 dicembre a S. Pietro al Natisone una manifestazione pubblica con l’on. Arnaldo Baracetti. Il parlamentare comunista ha spiegato che la questione dell’installazione dei missili in Italia ed in Europa non è conclusa. Prima di tutto il voto del parlamentare italiano subordina l’attuazione del piano dei Pershing e dei Cruise alle trattative: perciò è necessario che queste partano, sotto la spinta per la pace ed il disarmo delle forze popolari. In secondo luogo esiste chiaramente un’ampia area politica, non solo in Italia ma anche in altri paesi europei e stati, che rifiuta la logica del riarmo. In Italia il PCI, ha sostenuto Baracetti, trova voci positive in molti settori politici, quali il PSI, nei partiti minori della sinistra, in organizzazioni cattoliche e nella stessa Chiesa cattolica. D’altra parte la questione dell’equilibrio non regge, perchè i due blocchi e gli altri paesi posseggono una dotazione di armi capace di distruggere per sette volte la terra! Nè il PCI pone la questione del disarmo unilaterale, che è utopistico, mentre si tratta di invertire la tendenza paurosa all’accelerazione dei contrasti fra i blocchi, attraverso la corsa alle armi atomiche, mentre una organizzazione pacifica del mondo porterebbe benessere anche nei paesi dove ancora si muore di fame. Una serie di circostanze ha limitato la partecipazione del pubblico, per cui l’iniziativa sarà ripresa in un prossimo futuro, anche perchè la questione della pace è collegata alle possibilità di sviluppo delle zone decentrate e di confine. Qui infatti sarebbero più evidenti gli effetti della militarizzazione e di una nuova guerra fredda. Incontro su «Stara lipa» I giovani che avevano partecipato al seminario «Stara lipa» organizzato a fine dello scorso dicembre a Resia, da parte del Centro studi Nediža di S. Pietro al Natisone, si sono incontrati sabato 12 per programmare una serie di impegni per la pubblicazione del materiale La popolare trasmissione «Stretta di mano» Speciale dal Friuli — in onda ogni domenica alle ore 15 da Radio Koper - Capodistria, condotta dalla giornalista udinese Pinuccia Politi, ha raggiunto e superato il suo secondo anno di vita, registrando un continuo afflusso di ospiti ai microfoni dell’emittente jugoslava. Mentre, pertanto, tale programma, che ha procurato alla sua conduttrice uno speciale riconoscimento per meriti particolari nel trentesimo anniversario della radio, continua con il consueto successo, Pinuccia Politi ha avuto l’incarico di aprire una seconda e più interessante trasmissione. Con questo secondo programma il campo d’azione della giornalista si sposta nella capitale, infatti la trasmissione s’intitola «Da Roma con simpatia» Speciale dall’Italia e prevede una serie d’incontri con illustri personaggi del mondo romano, partendo dal tema, tuttavia non vincolante; collabo-razione e amicizia tra Italia e Jugoslavia. Nella prima serie di trasmissioni, che prenderanno il via ogni mercoledì a partire dal gennaio, alle ore 14 e saranno pertanto udibili anche tramite monoscopio televisivo della TV di Capodistria, sono previsti il ministro Traxler, gli on. Di Giulio e Rubbi, la cantante Renata Tebaldi, il docente universitario e responsabile del- la terza pagina del quotidia- t no Vita Francesco Perfetti, ' il gen. medaglia d’oro al valor militare jugoslavo Angelo Oraziani, il presidente del- , la J.B. C. dr. Lucio Musizza, il presidente del Fogolar romano dr. Adriano Degano, il * responsabile dell'ufficio ro- ! mano della regione Friuli V. G. dr. Pellizzari ed altri di cui daremo notizia inseguito. Ricordiamo infine che nella 1 sala della Protomoteca in Campidoglio è stato recentemente consegnato il trofeo d’oro «Cortesia» a Pinuccia Politi per il suo apporto alla collaborazione internazionale nel settore del giornalismo, alla presenza degli on. Meda, Mancini, Bubbico e del Presidente della Provincia di Roma on. Mancini e del Cardinale Paopini. M * 'M i? * , km» /éff-lsCc*-. Si??, Il Generale Angelo Graziani recentemente insignito della medaglia d’oro al valor militare jugoslavo elaborato durante il corso. I giovani hanno pensato di fare un ciclostilato con le relazioni svolte al seminario, una sintesi per il «Novi Matajur» al quale verrà richiesto un inserto speciale ed un proprio commento su «Stara lipa». In proposito è stato costituito un gruppo che curerà il lavoro di redazione. AQUILEIA MANIFESTAZIONE ATTORNO ALLA Pevski zbor «Pod lipo» iz Barnasa «E’ necessario un rinnovato e costante impegno per la difesa della pace, ovunque e da chiunque sia minacciata. Così avviene in questi stessi giorni con l’intervento sovietico in Afganistan e con la corsa al riarmo atomico. Una accelerazione a questa corsa è stata impressa dalla recente decisioni NATO di installare missili atomici USA in Europa». Così si è espresso il Sindaco di Aquileia in apertura della manifestazione per la pace promossa all’unanimità dal consiglio comunale, dell’antica città romana. In questa città sabato 29 dicembre sono convenuti, nella piazza antistante l’antica basilica ed il campanile, amministratori di decine di comuni friulani, rappresen- tanti dei partiti democratici, cittadini, giovani, ragazze, per manifestare con un programma di canzoni pacifiste, con i discorsi di impegno politico e con una fiaccolata intorno alla base missilistica NATO, la propia volontà di pace. Adesioni ne sono giunte da ogni parte: significative quelle del vescovo di Gorizia e idi quello di Udine (che hanno inviato due forti messaggi), dei sindacati e del-l’ANPI. Poi l’intervento di padre Turoldo, con una elevata protesta contro tutte le armi. Quindi la suggestiva fiaccolata, aperta dai trattori e dai gonfaloni dei comuni e seguita da migliaia di cittadini, soprattutto giovani. Pinuccia Politi conduttrice dei due programmi a Radio Koper - Capodistria: «Stretta di mano» e «Da Roma con simpatia» JACOPO STELLINI (Jakob Stulin) Jakob Štulin (Jakopo Steklini) se je rodil v Gorenjem Trbilju 18. julija 1688. Njegov oče je bil Matija in mama Marijana. Izhaju je iz u-boge družine. Oče je delal krojač (Žnidar) in z njegovim delom e prišel tudi v Čedad, kjer se je njegov o-trok približal šoli, na kateri so učili duhovniki iz reda Somaški. Otrok Jakob je i-mel bistri um in živ spomin, trdo voljo. S tem se je prilju bil učiteljem, posebno nekemu profesorju po imenu Ga-spaer Leonarduzzi. Ko je Jakob dopolnil 15 let, se je bil že polastil latinskega in i-lalijanskega jezika in začel komponirati. Dne 9. novembra 1718 je oblekel suknjo duhovnika in 18. novembra 1719 je nare dii obljubo, da bo zvest so-maškemu redu. V treh mesecih se je naučil grškega jezika, potem pa hebrajskega in je bil leta 1722 pošljan v Vi-cenzo in od tam v Venezio kot glavni profesor, v zavod Somaškov. Leta 1724-1727 je prijel šolo v izoli Giudeki, kjer so se šolali v glavnem sinovi naj bogatejših venezianskih družin. Te družine so mu kasneje pomagale iti v Padovo, kjer je nastopil službo kot profesor filozofije na tamkajšnji univerzi. To je bilo leta 1739 in je tam ostal do 23. marca 1770, to se pravi do njegove smrti. LOMBAJ Lep otrok, ki ga vidimo na sliki, je Gus Roberto in se je rodiu 3. aprila 1979. Njega tata je Mario Korantu, mama pa Baron Rosanna. Roberto je parvi sin mladega para. Želimo mu puno sreče u življenju, ki ga ima pred sabo. BRIŠČA Na zadnji dan starega lje-ta je umarla u počitniškem domu (Casa di riposo) u Čedadu Matilde Specogna, udova Domeniš. Nje pogreb je biu u Bri-ščah drugi dan po novem letu (2. januarja), ob 14.30 uri. Ohranili jo bomo u ljepim spominu. U sredo 2. januarja je umaru na svojem domu u Briščah Gino Chiabudini. Imeu je 67 ljet. Rajnik Gino je biu oficir-Major in velik invalid. Njega pogreb je biu u Briščah, u četartak 3. januarja. žalostni družini izrekamo naše globoko sožalje. Jacopo Stellini PRAPOTNO Giuseppe Paussa se uzdigava u PSDI Na zadnjem kongresu PSDI, ki je biu u Vidmu, u nedeljo 13. januarja, je biu Giuseppe Paussa izvoljen u provincialno vodstvo (direttivo) stranke. Imenovan je biu tudi za delegata za regionalni kongres, ki bo zastopal Čedad in nediške doline. Giuseppe Paussa je politični sekretar čedajske sekcije PSDI. Rojen je u Obuor-čah, a živi u Čedadu, kjer je puno poznan in štiman kot človek odpart do usjeh problemu. Zatuo ni čudno, da so njega kompanji, simpatizerji in par j atei ji veseli, da se je takuo visoko uzdi-gnu u PSDI. ŠTUPICA U čedajskem špitalu je u-maru Renzo Battistig, star 50 ljet. Njega pogreb je biu u Briščah u soboto 5. januarja. Naj gre družini naša tolažba. TARGET U videmskem špitalu je umarla u saboto 29. decembra Isolina Medveš, udova Melissa. Imjela je 64 ljet. Nje pogreb je biu na parvi dan novega ljeta popudan u Landarju. Naj gre družini in žlahti naša tolažba. CIRCOLO DEI CRISTIANI SLOVENI DELLA PROVINCIA DI UDINE Si è finalmente costituito con sede a S. Retro al Na-tisone, il Circolo Culturale «Studenci» (Sorgenti). Ispirandosi al Messaggio Evangelico e all’insegnamento della Chiesa sulla promozione umana, il Circolo si impegna per lo sviluppo della minoranza slovena della Provincia di Udine. I cristiani sloveni organizzati in questo Circolo, che si definisce come un movimento culturale, educativo e sociale e che opera attraverso l’informazione, la formazione e l’azione sociale, intendono contribuire alla costruzione di una migliore società, in cui sia assicurato, secondo giustizia, lo sviluppo integrale dell’uomo. II Circolo intende difendere, valorizzare e diffondere il patrimonio etnico, culturale, storico e linguistico degli Sloveni della Provincia di Udine, con studi, ricerche, pubblicazioni, conferenze, convegni, ecc. Particolari manifestazioni saranno organizzate per i giovani. TRBIŽ V petek pred novim letom je novoustanovljeno kulturno društvo «Kanaltaler Kulturverein» organiziralo koncert božičnih pesmi. Na koncertu so sodelovale pevske skupine iz Kanalske doline in nemške skupine iz avstrijskega dela Koroške. Samo mešani pevski zbor PLANINKA iz Ukev ni bil povabljen, pa so vendar tudi Ukljani sestavni del «der einheimischen Befoelke-rung» domačega prebivalstva in so se tokrat, žal morali počutiti «Tujci na svoji zemlji» Fremde in der Hei-mat. Komu to koristi? Zaščiti in priznanju slovenske in nemške narodne skupnosti v Kanalski dolini gotovo NE. BELA PEČ V Beli peči je med božičnimi in novoletnimi prazniki bilo kar precej snega in tudi mraz še vedno pritiska. Okrog novega leta je mraz dosegel 25° pod ničlo. Na cestnem odseku Trbiž -Bela peč je cesta večkrat poledenela in zelo nevarna za promet. Treba bi jo bilo večkrat posipati s soljo in s peskom, ker od takega stanja, kot je cesta sedaj, imajo veliko izgubo predvsem trgovci na Trbižu. Jugoslovanskih kupcev je vedno manj tudi zaradi slabega stanja cest na našem območju. UKVE Veliko ogorčenja in negodovanja med Ukljani je povzročilo žaljivo pisanje glasila SVP iz Bočna, na račun ukljanskega župnika Garju-pa. V članku z naslovom» Der Feind des Deutschen Faterunser » nepodpisani člankar žali gospoda Garju-pa in mu grozi z nastopom pri najvišji cerkveni oblasti, če bo še zlorabljal svoj položaj kot župnik. Gospodje okrog «Volksbote» zahtevajo, da se v Ukvah in v Ovčji, vasi moli «Oče naš» tudi po nemško. Kaj takega se ni dogajalo niti pod rajnko Avstrijo. Po nemško se je v Ukvah, Zabnicah in v Ovčji vasi maralo moliti samo v obdobju nemške okupacije, takoj nato se je vse vrnilo na stari tir in se je molilo po slovensko in po italijansko. članek je izšel v božični številki «Volksbote» dne 20.12.1980. zbora v Zabnicah, so jima pevci zapeli pesem «Na mnoga leta». Zakonca sta s svojimi otroki vedno govorila v domačem slovensko - koroškem narečju in se tega tudi nikoli nista sramovala. še na mnoga leta jima želijo prijatelji domačini iz Zabnic in iz Kanalske doline. MALI ZAJČIC V Tolmezzu se je rodil Giulio Trinco V nedeljo 30. decembra je biu okarščen v Tolmezzu Gulio Trinco. Njega srečni tata je dr. Gannì Trinco -Zajcov iz Trinkov, ki djela kot zdravnik u tolmeškem špitalu, srečna mama pa je Daniela. Giulio, ki se je rodiu 12. septembra 1979, je parvi sin mladega para. Vesela sta tata in mama, vesela sta nono Toni Zajcov in nona Zorka. «Tokuo je ljep in čedin, da se zanj splačja hodit za nono spat!» pravi nono Toni. Mlademu Giulio želimo u-so srečo v življenju, ki ga ima pred sabo (Na «liki nona Zorka in navuod Giulio) PISE P ET AR MATAJURAC Kulturno društvo ”Jacob Stulin,, al pa pust "aventa,,? VI SAR JE V kanalski dolini deluje privatna radijska postaja «Radio Valcanaale». Pred Božičem pa so par metrov od zvonika višarskega svetišča postavili več metrov visok oddajni stolp za omenjeno oddajno postajo. Stolp bi lahko postavili kam drugam, ker tam kvari lepe Visarje. Zakaj je občinska u-prava na Trbižu dovolila postavitev stolpa prav tam. Kaj pravijo k temu «Belle Arti» in «Italia nostra?». ŽABNICE Domačina Užnjakov Han-zi in Fajfar j e va Olga sta v soboto, 5. januarja 80 praznovala, srebrno poroko. Gospa Olga in njen mož Hanzi sta že redek domači zakonski par. Ker pa je g. Hanzi član cerkvenega pevskega zbora in pevovodja moškega U Gazzettinu od 21. decembra 1979 sem brau, da so list anovili u Špetni Kulturno društvo «Jacopo Stellini» in da bo imjelo sedeš u Klodi-čiu, kjer djela in šivi tisti, ki je biu imenovan za pre-sidenta. Gazzettino je pisu, da bo društvo «Jacopo Stellini» branilo italijanstvo (italianità) naših dolin, da bo pustilo, za tiste, ki bojo tjel, študirat po šolah naš dialekt, našo storio in druge reči, da pa se bo uparlo učenju slovenščine. Presidentu tega novega društva, ki se ni nikdar brigu za kulturo, ne za slovensko ne za italijansko, je muo-ru kajšan Ciceri povjedat, da je ankrat šiveu filozof Jacopo Stellini. Sigurno pa mu je pozabu povjedat, da je biu tel «Jacopo» nič 'druzega ku Jakob Stulinu iz Gorenjega Tarbja. U farnem arhivu Sv. Ljenarta ( archivio parrocchiale di S. Leonardo) so šele zapisane imena, kdo je biu njega tata, mama in nunci, botri, ki so ga daršali na karst. Zapisano je tudi, kje in kada se je rodiu. Tisti, ki je imenovan za presidenta nekega društva, ki nosi ime velikega kulturnega človje-ka, bi muoru vjedet tele nar-buj elementarne reči o njem. Vjedet bi muoru tudi, kaj je tel človek napravu za kulturo. Jacopo Stellini - Jakob Stulin, ki se je rodiu u Gorenjem Tarbju, se učiu najprej u Čedadu, je največ časa šiveu u Padovi. Biu je duhovnik - filozof. Napisu je puno bukvi o etiki, o tem kar je dobro in slavo, o dobrem in slabim obnašanju in še puno drugih reči. Use tele reči sem premi-šljavu, kadar sem brau tisto novico u Gazzettinu. Morebit, da sem zatuo, za en par noči potem, sanju o presidentu društva «Jacopo Stellini». Sanju sem takole: Bla je na velika planja in na nji puno ljudi. Maloman usi so imjeli duge, bjele brade. Zgledali so usi svečeniki. Jest in predsednik kulturnega društva «Jacopo Stellini» srna se znajdla med vsemi temi ljudmi, med usemi temi starci. Sedjela srna dva metra usak od sebe, na oklesanih kamnih in srna se gledala v obraz. Na moji desni in na njegovi levi strani sta bila druga dva kamna, podobna tistima, ki srna na njih sedela. Med štirimi oklesanimi kamni je bla velika, bela skala. Zgledalo je, da sedimo na kamanih grobišča in tako je bluo. «Predsednik -sem mu jan - ste ustanovili društvo, ki nosi ime Jacopo Stellini in ima namjen braniti italijanstvo u naših dolinah!». «Rjes je!» mi je na kratko odgovorili in dodau: «Učili bomo po šuolah tudi naš dialekt, tistega, ki bo teu, ki bo šeleul». «Al vješ ti, da Jacopo Stellini je biu Jakop Štulin in se je rodil u Gorenjem Tarbju?». «Ne, nevjem in me ne bri- ga!». «Zakaj piše Messaggero Veneto, da je biu Čedajac?». «Morebit je biu!». «U arhivu fare Sv. Ljenarta beremo, da se je rodiu 18. julija 1688 in je umaru u Padovi 1770. ljeta». Sem ga poučiu. «Me ne briga!» mi je jezno odguoriu president. «Si prebrau kajšne njega bukva? Puno jih je napisu». «Ne»! «Kuo je tiste, da so zbrali tebe za presidenta, saj je puno buj kulturnih in štu-dianih ljudi, kot si ti?». «Obedan njema tajšne ko-rajše za se borit pruot Slo-vjenjam ku ist!». «Morebit pa, da so se te modri, tisti, ki so šuolani, bali, da se jim bojo ljudje smejali?». «Naj se smjejejo mene!». «Al je rjes, da imate tudi fašiste u vašim «Cirkulne»? «Tisti so narbuojši!». «Ma kuo bote branili naš dialekt, če so fašisti use nar-dili, da bi ga uničali?». «Nevjem!» Takrat se je zvarnila skala, odparu se je grob. Gor se je uzdignu starec z bjelo brado in zarju: «Al bote djelali pust u cajtu aventa? Ist sem Tarbjan! Grob se je spet zaparu. Biu je Jakob Štulin. Prestrašu sem se in zbudu. Konec je bluo moje sanje. Vas pozdravja vaš Petar Matajurac KAJ SE JE ZGODILO PO NAŠIH DOLINAH SOVODNJE: DEMOGRAFSKO GIBANJE V LETU 1979 34 ljudi manj kot lansko leto Ko smo pisali predlanskem o demografskem gibanju (Movimento demografico) u sovodenjskem komu-nu, smo z veseljem napisali, da smo im j eli u ljetu 1977 samuo adnega človjeka manj kot u ljeto 1976. Troštali smo se, da se je ustavla emi-gracion in da začne počasi število ljudi našega komuna spet naraščat. Nažalost pa ni takuo. U ljetu 1978 smo spet šli na manj, nazdol. Na dan 31. decembra 1978 smo imjeli 22 ljudi manj, kot 31. decembra 1977. U ljetu 1979 pa smo zgubili drugih 34 ljudi. Takuo je paršu u dvjeh ljetih naš komun ob 56 ljudi. Kje je vzrok (causa), da pada -število ljudi u našem komunu? Morebit, da se dogaja njeki podobnega tudi po drugih komunah, a to bomo videli u naslednjih mesecih. Parvi vzrok je, da mladi, ki se poročijo, grejo živet u druge komune, posebno u Furlanijo. Tam, kjer se ustavijo, se rodijo njih otroci. Drugi vzrok je, da se po naših vaseh zmjeraj veča staruost ljudi in po naravi je star človek buj podvar-žen smarti. Mladi pari, ki rodijo, jih je zmjeraj manj, stare pa pobira smart. Takuo smo imjeli u ljetu 1979 glih na doplih martvih kot rojenih. Rodilo se jih je 11, umarlo pa 22. Rodili so se: 1) Velicaz Natascia, Veli-kacova iz Mašer. Nje tata je Petar, mama pa Elsa Ma-ruszach; 2) Vogrig Ivan, Lješčaku iz Tarčmuna, tata Petar Vogrig, mama pa Elda Vogrig; 3) Petricig Flavio, šima-nu iz Tarčmuna, tata Giuseppe, mama Azzolini Loren-zina; 4) Franz Katia, Oršulno-va iz Strmice, tata Graziano, mama Ohojak Vida; 5 ) Bertolutti Emanuele, Maciku iz čeplešišč, tata Pio, mama Domeniš Chiara; 6) Zuanella Andrea, štefi-nu iz Sovodnjega, tata Luigi, mama Bernich Milena; 7) Medveš Gabriele, Kra-marčin iz Barde, tata Giovanni, mama Crucil Laura; 8) Zuanella Maria, Ruon-čanjova iz Matajurja, tata Faustino, mama Oviszach Pia; 9 ) Grisi Jolanda iz Sovodnjega, tata Cristino, mama Vicinanza Elena; 10) Gorenszach Dario, Pinku iz Matajurja, tata Vitale, mama Franz Luciana; 11) Carlig Doriano, Ma-šerku iz Barde, tata Eligio, mama Martinig Lia. Umarli so: 1) Cudrig Virginia, Kra-marčina iz Barde, stara 88 ljet; 2) Petricig Andrea, Bu-rjankacu iz Starmiee, star 88 ljet; 3) Jellina Natale, Žmaju iz Jelin, star 42 ljet; 4) Cromaz Erminia, Fli-pova iz Barde, stara 62 ljet; 5) Cudrig Felicita, Košpa-cova iz čeplešišč, stara 69 ljet; 6) Martinig Maria, Piskul-čina iz Tarčmuna, stara 73 ljet; 7 ) Cendon Valentino, Gor-cu iz Mašer, star 89 ljet; 8) Carlig Ezio, Vigionu iz Barde, umaru u Zurigu, 37 ljet; 9) Cernoia Maria Pia, Bri-cova iz Sovodnjega, stara 77 ljet; 10) Podorieszach Antonia, Oršulnova iz Starmiee, stara 68 ljet; 11) Blasin Luciana, Jakova iz Sovodnjega, stara 52 ljet; 12) Hravatin Maria, Me-rikana iz Jeronišča, stara 76 ljet; 13) Gosgnach Massima, Čojova iz Mašer, stara 70 ljet; 14) Čemet Bernardo, Kuošin iz Starmiee, star 68 ljet; 15) Marchig Virginia, Fli-pova iz Barde, stara 81 ljet; 16 ) Zuanella Antonio, Ruončanju iz Matajurja, star 67 ljet; 17) Secli Luigia, Zejcova iz Blažina, stara 83 ljet; 18) Petricig Antonia, Poka cova, stara 72 ljet; 19) Giorgetti Felice, Pi-ckin iz Sovodnjega, star 73 ljet; 20) Massera Ernesta, Dre-kina iz Tarčmuna, stara 72 ljet; 21) Petricig Gino, Mar-ghetu iz Tarčmuna, star 43 ljet; 22) Vogrig Giovanni, Pi-skulnu iz Gabrovice, star 59 ljet. Poročili so se: 1 ) Zuanella Luigi in Bernich Milena (štefinova); 2) Cont Paolo iz Podbone-sca in Buochin Antonietta ( Bukinova ) ; 3) Petricig Giuseppe, ši-manu iz Tarčmuna in Azzolini Lorenzina (Malinina) iz Matajurja; 4) Secli Mario, Suoku iz Mašer in Loszach Lucia (Tonhova); 5) Campi Renzo iz Verone in Medveš Bruna, Smre-karjova iz Starmiee; 6) Carlig Romeo, Rusonu in Barde in Trinco Grazia iz Dreke; 7) Cernoia Claudio, Pjer-cu iz Sovodnjega in Filaoro Nella iz špetra; 8) Martinig Gianfranco, Arneju iz čeplešišč in Ruc-chin Lucia iz Srednjega; 9) Massera Giuseppe, Jožu iz Mašer in Jellina Luciana, šualarjeva iz Čedada; 10) Franz Graziano, Or-šulnu iz Starmiee in Ohojak Vida iz Kobarida; 11 ) Madde Sebastiano iz Vidma in Medveš Grazia-na, Te dolenjih iz Barde. U ljetu 1979 je bluo zbrisano iz komunskih registrov 50 ljudi, 28 moških in 22 žensk, upisanih u registre, ki so paršli iz drugih komu-nov pa 26. Adan sam se je varnu iz sveta. Na 1. dan ljeta 1979 je šteu komun 1.093 prebivalcev, 575 moških in 518 žensk. Dne 31. decembra 1979 pa 1.059 ljudi, 561 moških in 498 žensk. ČEPLEŠIŠČE 2. januarja je umaru na svojem domu Crainich Francesco (Ivanu) iz čeplešišč. Ranjk Franko (takuo so ga usi klicali an poznali) je imeu samuo 54 ljet, an nie biu poročen. Nič nie kazalo, da ga smart takuo hitro po-berè. Za Nove ljeto mu nie bluo nič, popumona zdrav in veseu je preživeu 1. januar v družbi svojih parja-telju, zjutra 2. januarja pa ga je brat Milio ušafu mart-vega v pastelji, kjer ga je doleteu sarčni infart. Ranjk je biu parložan za usako djelo in je biu mier-ne narave, izhaju je iz Ivanove hiše, kjer so še pred drugo svetovno vojsko izdelovali grabje, ki so jih po-tle prodajali na Kobariškem, na Bovškem, in v Bregin j -skem kotu. Posebno bratrom in vsi ostali žlahti izrekamo naše sožalje an našo solidarnost. GABROVCA 21. dečemberja je umaru u čedajskem špitalu po zelo kratki bohezni Vogrig Giovanni (Piskul) iz Gabrovce, imeu je samuo 59 ljet, zadnja ljeta nie imeu tardega zdravja in se je z-dravu vičkrat u Čedajskem špitalu. U Tarčmunski fari je u-marlo lansko ljeto 9 ljudi, rodili so se samuo tri otroci, v domači fari se je poročila samuo adna čiča (Antonietta Bukinova iz Gabrovce), ki pa je šla živet z možan v špietar, u Faro je paršla nova neviesta, ki se je priženila iz Mašer v Jožo-vo družino. Božič po naših šolah Po usieh šuolah je navada napravit za Božič kako maj-hano al buj veliko djelo, takuo tudi pri nas, po naših dolinah, pa v Sv. Ljenarski dolin so napravli pru lepe reči. Gor par Hloč usi kupe naši «šuolari» pod vodstvom njih učiteljev, so nam napravli en Božič po novim, so mam pokazal, ki more še donas tel Sveti dan povjedat ljudem, ki hočejo djelat z dobro voj o. V Škrutovin so šli na navade, stare navade kot «de-vetica», in so nam pokazali kuo je bil čedan Božič od naših te starih, veselje je bil narbuj dobar štruki in štru-ki narbuojše jedilo za use, Lepe pjesmi naše «devetice» so nam zapeli po slovensko šuolari iz Sv. Ljenarta in tuole je zlo važno, kjer par- vikrat čujemo, da šuola je paršla na našo kulturo, brez jo zaničuvat. V Srednjem je spet moderno premagalo in smo čul lepe Božične besiede in pje-smi. V Dreki in Gorenjim Tar-bju so tudi nam pokazali, kakuo Božič je en praznik, ki združuje našo skupnost. Moremo bit veseli, da se je naša šuola takuo zauzela s telimi djeli in se troštamo, da bojo le nap ri djelali naši «maestri» po teli pot. Kar se nam še nomalo čudno zdi, je, da zaki take ljepe in važne reči, jih vide samuo takuo malo judi? Oku šuole, na tel dan, bi se mjela zbrat velika skupina ljudi, ker za use so tele djela pripravljene in usake-mu stor dobro jih videt. Bomo muorli ušafat kupe zornade, da usi bojo lahko prisotni na tel dan veselja. Za sada samuo na velika hvala usim tistim, ki so dje-lal in djelajo za naše otroke in za use nas. TAVORJANA TORREANO Caucig Valter kampion ribo-lovcev (pescatori sportivi) Pred kratkem so se zbrali na ašembleji u Čedadu ri-bolovei, ki so vključeni u Orpes. Za predsednika je biu spet imenovan rag. Armando Gasparutti. Potem, ko so določili še druge ka-rike, so nagradili najboljše športne ribolovce. Za ljeto 1979 je biu proglašen kampion Valter Caucig iz Tavorjane (Torreano). Na sliki vidimo Valterja z veliko postrvjo, ki jo je ujeu u rjeki Nediži. Beneški Slovenci doma in po svetu, berite in širite vaše glasilo Novi Matajur ŠPETER KOLEDA U GORENJEM BARNASU Tudi ljetos je paršla «Befana» u Gorenji Barnas in parnesla koledo otrokam, ki se jih je puno zbralo u oštariji «Par Cividinu». Koledo za otroke so par-pravli študijski center «Ne-diža» iz Špjetra, pevski zbor (coro) Pod lipo iz Bamasa in CIC iz Čedada. Napravli so ljep kulturni program: Pjeu je koro Pod lipo, Fabio Ciccone je godu na ramoniko, tisti od CIC iz Čedada pa so predstavili njih lutke «pagliacci». Otroci so se puno veselili, ne samuo za lepe Šenke, ki jim jih je dala «Befana», pač pa tudi za veselico, ki so jim jo parpravli. Otroci v Gorenjem Barnasu pazljivo in napeto gledajo predstavitev «I pagliacci» od CIC iz Čedada Aktivnost društva beneških likovnih umetnikov (ARTISTI DELLA BENECIA) Ob koncu starega ljeta so se zbrali na večerji u Kore-di (špeter) beneški likovni umetniki (Artisti della Be-necia). Njeso pa samuo jedli in pili. Napravili so obračun opravjenega djela u preteklem ljetu. Ugotovili so, da so bli zlo aktivni. Govorili so tudi o programu za tole ljeto in kakuo stuort buojš funkcionirat Beneško galerijo u špetru. Naše umetnike je počastiu s svojo prisotnostjo tudi predsednik deželnega sveta (Presidente del Consiglio regionale) Mario Colli, ki ga vidimo na sliki, ko se pogovarja s predsednikom beneških umetnikov Giovannijem Vogričem, (foto: Walter Vogrig). Oči otrok v Gorenjem Barnasu so bile posebno obrnjene v bogato pletenico «Befane»