Ž30. žt. - S. leto. Naročnina za kraljevino m SHS *"e"» 15 D Letno 180 D Inozemstvo: W«*efa0 20 D, Letno 240 G Poštnina oavšalirana. Posamezne številke 1 D. /jV.7 »* Hublianl, v petek, 6. oktobra 1922 ori stranke po raznih krajih držaja se zahteva, naj se razmere v demo-^tski stranki usmerijo v znrislu načel Besednika stranke Ljuba Davidoviča. a*° je bila sklicana snoči seja glavne-^odbora demokratske stranke v ured-jr^ih prostorih »Demokratije*. Ta od-^ Je sklenil, naj. se vodstvo stranke za načelne razlike med voditelji, ampak le za razlike v naziranjib glede taktike. Na ta način se je predsedniku demokratske stranke Ljube Davido-viču zopet izrazilo zaupanje. Na to stališče se bo najbrže postavila tudi seja kluba in glavnega odbora in tako dala Davidoviču zadoščenje. Ako pa pride do razkola v demokratskih vrstah, pade odgovornost na ministra prosvete Svetozarja Pribičeviča. Dr. Ribar o reviziii ustave, ^VIZIJA NE POMENI FEDERACIJE ALI AVTONOMIJE, MARVEČ °BLASTNE SAMOUPRAVE V NEDELJENI SLOVENIJI IN MRVATSKI ,, Beograd, 5. okt. (Izv.) . Predsednik ^rodne skupščine dr. Ribar je na ^šanje nekega dopisnika, kaj misli iw a?r«in trg S- Telefon 4« ii se ne vračajo. ;tn je priložiti imm za odgovor Nasilje. Me bomo danes govorili o nasilja, U se godt danes enemu ali drugem družabnemu razredu od kakega drugega razreda„ Spregovoriti hočemo sanUt besedo o nasilju kot sredstvu za dosego enega ali drugega političnega cilja. Uporaba nasilja za izpremembo političnih razmer se izraza v' revoludfU Revolucija je lahko narodnostnega, strankarsko-političnega, ali pa socialno-političnega značaja. V vseh slučajih brez izjeme pa se mora revolucija po gotovih zakonih in morajo biti dani zanjo gotovi predpogoji. Če ti predpogoji ne obstojajo in če greši revolucija v svojem poteku proti zakonom, po katerih^ bi se morala ravnati, mora prej ali slej sprhneti v nič. Ali ne doseže svojih idejnih, ali ne doseže svojih materialnih ciljev. In oboje je za uspeh vsake revolucije enake, važnosti. Ravnokar smo doživeli strankarsko-politično revolucijo na Grškem. Kralj je moral odjadrati v inozemstvo in ko je hotel zasesti prestol njegov sin, je izbruhnila revolucija, ki je spremenila Grško v republiko. In vsa, dasi nasilna sprememba političnega položaja, se je zvršila skoro brez nasilja. Vsaj nobeni vest ne ve poročati o kakem večjem krvoprelitju. Lahko postavimo to revolucijo za tipičen zgled procesa vsake revolucije. Ko je pred časom moral oditi Venizelos, gotovo največji grški državnik, v tujino, da je napravil prostor kralju Konstantinu, takrat se ni izbrisal v Grčiji vpliv moža, ki je vedel, kaj hoče. Dasi je bil on pregnan, so vendar ostali doma^ njegovi pristaši, ki so se tudi nadalje borili za njegove In svoje ideale in cilje in ki so samo čakali na ugoden trenotek, da jih uresničijo. Propagirali so svoj program od moža do moža, osvajali si duh za duhom in ko so grški porazi ustvarili v vsem grškem narodu nezadovoljstvo z obstoječim režimom in s tem_ ugodno ozračje za državni prevrat — revolucijo —, so Venezelisti udarili. Ker, je narod čutil z njimi, ker je bil na ta prevrat duševno pripravljen, ker je reve* lucija visela takorekoč že v zraku, je revolucija tudi morala uspeti. Že ta primer zadostuje za dokaz, da more v polni meri uspeti revolucija,, ki se opira na nasilje, samo takrat, če je preje bila izvedena duševna revolucija, Z drugimi besedami: uspeti more in mora samo revolucija večine proti manjšini. Isto vidimo tudi v velild francoski revoluciji. Tudi tukaj je bil fevdalni sistem že popolnoma trhel in skupaj ga je držala samo še sila. Meščanstvo, td je vodilo revolucijo proti fevdalni gospodi, je bilo nanjo duševno popolnoma pripravljeno. Na strani meščanstva je stal tudi ves proletariat, katerega je meščanstvo z lepo zvenečimi gesli pridobilo zase. Revolucija je uspela popolnoma^ in niti kri ne bi bila tekla, da se niso zmagovalci upijanili svoje lastne zmage, Lahko bi našteli še mnogo vzgledov iz zgodovine, pa mislimo, da sta nave* dena dovolj tipična za dokaz, da nasilje manjšine proti večini ne more uspeti vsaj za trajno ne, in da je vsa prelita kri v duševno nepripravljeni revolucij/j, prelita zaman. ■ Današnji družbi grozi sedaj samo ena velika revolucija: socialna revotB* cija izpeljana po vzorcu ruskega boljševiškega prevrata. Še sedaj se namrei,. najdejo ljudje, ki mislijo, da se da današnja družabna oblika izpremeniti z no* siljem brez predhodne duševne revolucije, ki mora zagrabiti večino. Še seda}, sanjajo nekateri ljudje o nasilnem prevratu k drugi družabni formi, ne da 6$, pri tem mislili na potrebo prejšnjega duševnega socialnega zrevolucioniranja ljudskih mas. Pozabljajo pač, da nasilje lahko samo pomete s starim in trhlim? s smetmi, ki so ostale od prejšnje oblike, da pa revolucija nikdar ne mor# vsivarjati nekaj novega, niti uveljaviti za trajne ideje manjšine. Nasprotnof V takem slučaju povzroči nasilje le hujše protinasilje, vsaka revolucionarna akcija le stokrat krutejšo reakcijo. Zato nam je dala žalosten vzgled naša so*’ seda — Madžarska. Te vrstice smo napisali na naslov onih, kateri se iz obupa nad našimi, de* loma res desolatnimi razmerami, potapljajo v razmišljevanje o nasilni revolu* ciji, ki naj pripelje k zboljšanju naših socialnih razmer. Naj se zavedo brez* uspešnosti svojega dela, naj se zavedo, da bi vsaka njihova akcija rodila po& današnjimi pogoji le najostrejšo protiakcijo — reakcijo — in naj gredo raje n» pozitivno delo vzgojevanja duševnega življenja, katero edino more prinest#, našemu ljudstvu in naši državi boljšo bodočnost. Potek konference v Mudanili. Carigrad, 5. okt. (Izv.) Pri otvoritvi konference v Mudaniji je angleški vrhovni komisar general Harington najprej naštel poglavitne predmete, ki naj pride;o na dnevni red konference. Nato je potrdil Ismed paša, da je angorska vlada zavezniško noto načeloma sprejela. Konferenca se je nadalje bavila s predlogom generala Charpyja glede upravno-tehničnih dogovorov. PRVI SPOR NA KONFERENCI V MUDANIJI. Carigrad, 5. okt. (Izv.) Ismed paša zahteva, da se opusti kontrola zaveznikov nad Trakijo, čim prevzame tamkaj oblast turška uprava. Dalje predlaga, naj se ob Marici nameste antantne čete, da lahko za vsak slučaj posredujejo. Generali antantnih armad so izjavili, da morajo o vseh upravnih odredbah, katere predlagajo Turki, sklepati prizadete države. KONVENCIJA GLEDE TRAKIJE, CARIGRADA IN MORSKIH OŽIN. Pariz, 5. okt. (Izv.) Vojaški protokol ki je bil podpisan na krovu francoske vojne ladje »Edgar QuineU, obsega 3«t členov. Prvi trije členi se nanašajo ha Trakijo, njeno izpraznitev, njene meje in njeno vrnitev. Četrti se bavi z nev* tralnim pasom, peti z izpraznitvijo Ca*, rigrada. šesti pa vsebuje določbe o kop rakih, ki naj se napravijo proti Grkoiši* ako bi odklonili izvedbo zahtev teis protokola. Kemalistična vojska bo vkorakala v Trakijo, ko bo sklenjen mir. ' Pariz, 5. oktobra- (Izv.) Agenge Havas poroča iz Carigrada od daaes, ob 11, dopoldne: Francoski vrhovni ko-' misar sporoča, da so zavezniški generali včeraj dopoldne izročili Ismail pa* ši besedilo skupne konvencije, ki je sestavljena v duhu čim večje naklonjenosti. Ismed paša je popoldne glede raznih točk stavil precej kategorične pomisleke, o katerih razmotrivajo^ zavezniki v skupni želji, da se turski interesi spravijo v sklad z najmanjšo mero neobhodno potrebnih jamstev. Upg, se, da se bo danes dosegla zadovoljivi' rešitev tega vprašanja. Grški delegati so dospeli snoči semkaj in so stopili Z zavezniki v stik. ZNIŽANJE DELAVSKIH MEZD NA ČEŠKEM. Praga, 5. oktobra. (Izv-) Lastniki predilnic in tkalnic so sklenili znižati mezde delavcem za 30 odstotkov, ki naj stopi v veljavo 15. t. m. Delavci so sprejeli to znižanje. TUDI POLJSKA BO JAMČILA ZA AVSTRIJO. Ženeva, 5. okt. (Izv.) Oficiclno še ni ničesar znanega, v kako visokem znesku se bo Švica udeležila jamstva za kredit Avstriji. Menijo pa, da prevza me Švica 4 odstotke garancij za posojilo. Poljska vlada je pripravljena prevzeti 10 odstotkov jamstva za avstrijsko posojilo. NOV GRŠKI POVELJNIK V TRAKU 1 Pariz, 5. oktobra. (Izv.) »Information« poroča iz Aten, da je bil general Nider imenovan za poveljnika grSkife čet v Trakiji- Revizija ustave sedal ali poznele. Toda kot trezni ljudje SI mo-rtmo bit! na jasnem, da revizija ustave danes, ko stoji naša država pred tolikimi težkimi nalogami, ne sme postati centralno vprašanje jugoslovanske politike. »Jutro* 5. okt. 1922. Predvsem načelna ugotovitev: o vprašanju revizije ustave ne smemo razpravljati s strankarskega stališča, marveč samo z ozirom na državni interes, Vsaka stranka služi državi in ne osebam, ki jo sestavljajo. Proti smotru stranke same bi torej bilo, ako se zapostavlja blaginja in napredek države, Predno preidemo k samemu vprašanju o »reviziji ustave sedaj ali pozneje«, se je sporazumeti še v nekem drugem oziru. Ne smemo tretirati tega Vprašanja iz meritornega stališča, to se pravi, iz stališča, kdo ima prav. Tako razpravljanje spada v akademično revijo in so v to poklicani predvsem znanstveniku Za to poprišče znanstvenega raziskovanja velja tudi, da so vse ustave dobre in pravilne, da pri ustavi ne odloča teoretična zaokroženost njenih paragrafov, marveč samo pozitivna ali negativna funkcija, ki jo vrši v danem »arodu in državi. Ustava Je dobra, čim S® o njej v narodu in državi ne razpravlja več, z drugimi besedami, čim je uspela odpraviti nesoglasje in nezadovoljnost večine naroda s temeljnimi državami in upravnimi zakoni. Ce pa tega smotra, ki smo ga mimogrede rečeno, poljudno izrazili, ustava ne dosege, če •fesprotno vse notranje življenje naroda in države krene na bojno polje ustavnega razdora, tedaj ni dosegla svoje pozitivne funkcije. V tem oziru se mora torej priznati, je že danes pogrešno govoriti o tem, ali sme ustavno vprašanje postati centralno vprašanje jugoslovanske politi-l*e. To vprašanje je že davno d e f a -«to to, kar bi nekateri hoteli, da Je šalilo na papirju. Ustavno vprašanje Je že V masah, ono deluje na Hrvatskem, na Slovenskem, v Bosni, deloma celo v Macedonlji kot zadeva dobre uprave. Najboljši dokaz za to je činjenica, da se radikalnodemokratska koalicija, ki Je bila sklenjena, da se sprovede ustava in da se realizirajo njeni Izvršni zakoni, ne more držati več. In sicer radi tega, ker noče nastopiti usodne poti brezobzirnega boja proti strankam, narodu in osebam, ki ž njo niso zadovoljne. Zakaj bi sicer odlični demokrati hodili na zagrebški kongres, zakaj bi radikalni zbori zavračali sedanjo koalicijo? Boj za ustavno revizijo se ravno vodi Iz: prepričanja, da bi že konec ustavnega razdora v Jugoslovanskem narodu, da bi se že enkrat mogel narod v svoji večini posvetiti dejanskim problemom državnega in kulturnega živllenja, da bi že krenili na pot kultur- nega, socialnega, gospodarskega in političnega ustvarjanja, na katerem se nahajajo recimo zapadne demokracije. Tam ni borbe za ustavo ,tam je kvečjemu prepir in delo za resničnimi potrebami sodobnega človeka. Ravno zato torej, da se naša država čim prej konsolidira, da čim prej izloči ustavne prepire, je potrebno postaviti in vsestransko rešiti to nezgodo našega mladega sožitja. Končno, kdo nam jamči za to, da se položaj naše države ne bo kompliciral v bodočih desetletjih, da se ne bodo posebno mednarodne prilike okolu naše mlade države poostrile in da bi zavlačevanje ustavne krize na bodoča desetletja ne postalo lahko usodepolno za obstoj cele države. Revizija ustave tudi ni zgolj vprašanje strankinih programov in medsebojnih kompromisov med posameznimi državnimi strankami. Revizija ustave je najboljše politično sredstvo države, da si sanira svoj notranji položaj, da se ozdravi, da končno 7lomi tiste sile, ki navidcrno ali dejansVo nastopajo proti mo*! in razvoju držpve. Take si’e so pač danes na de'u, z zsrolj političnimi in agitacijskimi sredstvi jih danes ni moči rkloniti. Revizija ustave bo torej uničila stranke z državnopravnimi programi. To smo rekli iz stališča države. Končno ne vidimo, zakaj bi teh momentov ne mogla upoštevati tudi demokratska stranka, ako hoče nositi naslov državne stranke. Biti državna stranka pomeni ravno, da se vodi Javno mnenje in pa razmerje političnih sil v narodu na ta način, da se ustvarja od slučaja do slučaja, od vladnega kabineta do vladnega kabineta razpoloženje v javnosti in med političnimi krogi, ki ohranja in ozdravlja državo. Današnja vladna koalicija, oziroma taka koalicija, kakor Jo zahtevajo Intransingentni pristaši skrajne desnice demokratske stranke, pa deluje naravnost obratno. Ona hoče, da se javno mnenje, da se večina naroda, da se inteligenca nasilno podvrže režimu, ki je tudi iz meritornega stališča za napredek države kvaren. Slovenstvo in hrvatstvo so danes sile. Upoštevajmo jih in hvalimo boga, da se te sile dajo paralizirati z enostavnimi pokrajinskimi upravami. Pravimo namenoma paralizirati, kajti v svojem bistvu so to velike kulturne zajednice, katerih nadaljni razvoj v skupni državi bo sam rd sebe šel v smeri koncentracije, z drugimi besedami v pravcu poglobljene kulturne in jezikovne vzajemnosti. Žrtvujmo ambicije vladanja in tro-hle ustavne paragrafe ter ozdravimo državo z revizijskim lekom, ki je nedolžen in v sedanjem trenotku v resnici državotvoren, kakor noben drug. Trakila in mi. Včerajšnji dan je prinesel pomembno brzojavko iz Sofije. Bolgarska se je Izjavila, da hoče izpolniti vse naše zahteve, ki smo Jih svoječasno stavili glede četaških neredov na naših obmejnih krajih v Macedoniji. Kot protiuslugo pa nas Bolgarska prosi, da bi podpirali »Jene zahteve po avtonomiji Trakije in Odrina. Brzojavka oziroma bolgarski pristanek na naše zahteve je torej pomemben, ker vemo, s kako trmoglavostjo se je naša slovanska sosedinja svoječasno upirala našim predlogom in da Je tedaj zadevo spravila celo pred sejo društva narodov. Naša država ni Izšla v takratnem boju kot zmagovalka. Njen prestiž je celo utrpel škodo, ker Je svet društva narodov odločil, da se moramo z Bolgarsko sporazumeti in da bi šele v brezuspešnem slučaju vzel zadevo v lastno rešitev. Naše časopisje je tedaj svarilo vlado, naj se pobota z Bolgarsko. Ostalo je pri diplomatični noti, na katero je sedaj Bolgarska odgovorila s pristankom. To Je vsekakor razveseljivo dejstvo in na našem zunanjem ministru Je, da končnovelJavno izloči sporne točke, ki se tičejo macedon-skih četaških neredov. Obenem naj naše zunanje ministrstvo porabi sedanjo priliko in skuša iti bolgarski zahtevi po avtonomiji Trakije in Odrina na roko. Jugoslavija In Bolgarska sta navezani ena na drugo. Sploh si ne moremo misliti zdravega razvoja na$e zunanje politike, ako re stremi za tem, da se vzpostavijo z Bolgarsko najprej redni prijateljski odnosi, nato pa prava slovanska vzajemnost. Cim bo to doseženo, postane naša država velesila v srednji in južni Evropi. Sedaj, ko je likvidirano macedonsko vprašanje, ni tudi no- benega razloga, da se z Bolgarsko razdvajamo. Obenem pa je tudi v največjem interesu same Macedonije, da se kanalizira zanimanje bolgarske javnosti na avtonomno Trakijo in Odrin. Na ta način bo Bolgarska imela zadosti opravka z nacionalističnim delovanjem v navedenih pokrajinah in bo pustila Makedonijo pri miru. Tako bo poslednja dobila čas, da se organično in nemoteno spoji z Jugoslovanskim upravnim In kulturnim življenjem. Naša zunanja politika mora biti slovanska. Na- pram Bolgarski pa še posebej, ker bomo morali s to državo prej ali slej stvoriti tesno politično in tudi kulturno alijanso. Sedaj Je orijentsko vprašanje na dnevnem redu in prilika Je tu, da se naše zunanje ministrstvo udejstvi v slovanskem pravcu. Logično je, da privoščimo Trakijo ne samo iz »macedon-skih« ozirov Bolgariji nego tudi iz splošnih slovanskih, ker nam je ljubše, da to zemljo osvoje Bolgari, nego neki Turki in Grku Politična vesti Glavni urednik „Slovenskega Naroda“ izstopil iz JDS. V včerajšnjem »Slov. Narodu« Izjavlja glavni urednik Rasto Pustoslem-Šek, da odlaga svoje mesto v vrhovnem načelstvu JDS in da tudi izstopa iz stranke. Svoj izstop iz JDS utemeljuje s tem, da vrhovno strankino načelstvo ni ničesar ukrenilo, »da se vsestransko preiščejo vzroki, ki so napotili tako ugledna predstavnika napredne misli, kakor sta dr. Triller in dr. Ravnihar, da sta se umaknila z mest, ki sta jih zavzemala dolgo vrsto bt in v najkrltičnejših časih.« Jugoslovanski klubi. V »Narodni slogi« poživlja v smislu zagrebške resolucije dr. Josip Smodla-ka na ustanovitev jugoslovanskih klubov. V veliki meri je kriva današnjim desolatnim političnim razmeram v državi inteligenca, ker se je odtegovala sodelovanju v javnih vprašanjih. Marsikateri inteligent se noče udeleževati aktivne politike Vendar Je pa neob-hodno potrebno, da se tl inteligenti vsaj neposredno udeležujejo političnega življenja s tem, da stopijo v stik s politiki, ki so jim po mišljenju ne delu najbližji. Za spas države je neobhodno potrebno da se mobilizirajo vse umstvene sile in dajo svoje duševne kapitale in izkušnje narodu na razpolago. Politiki se organizirajo v strankah, dočim ostajajo ne-politiki izven strank. Neobhodno potrebno Je zato, da se izven političnih organizacij, osnujejo klubi, kjer se bodo lahko sestajali politiki In nepolitiki. V jugoslovanske klube bi lahko vstopili vsi oni, brez ozira na strankarsko pripadnost, ki se strinjajo z zagrebško resolucijo in so pripravljeni v svojem delokrogu tudi delovati v tem pravcu. Klubi bi bili moralna avtoriteta, izklju- čujoč vsako majorizacljo. V svobodni diskuziji bi klubi prišli do zaključkov, ki bi bili odločujoča pobuda v raznih političnih, socialnih, gospodarskih in pa kulturnih problemih. Odkod razlika na svetu? Slovenci, Hrvati in Srbi smo različni. To dobro vemo. Priti je moral šele dr. Fr. Ilešič, da nam je povedal tudi »zakaj« te različnosti. Po tem univ. profesorju književnosti smo različni radi tega, ker smo bili doslej vsak zase! Zares čudno: Šumadinec je različen od Bosanca, zato ker sta živela vsak zase. Slovenec od Hrvata, ker sta živela vsak zase. Štajerc od Priiporca, ker sta živela vsak zase. Prešern od Aškerca, ker sta živela vsak zase. — Ilešič od Cvijiča, ker sta živela vsak zase. Krst pri Savici od Smrti Smail Age Cengijiča, zato ker smo živeli vsak zase. Sploh vse razlike na svetu so zaradi tega, ker ljudje žive vsak zase. Najhujša stvar pa je razlika. Ko bi ne bilo razlik spola, jezikov, pokrajin, nosov, umetnin, duš, ustvarjajočih sil, tedaj bi bilo... kaj? Tedaj bi bil gospod Fr. Ilešič zadovoljen. Da bo ta gospod zadovoljen, nivelirajmo vse kulturne sile v Jugoslaviji. Zakaj pa to zopet E, da bo mogoče gospodu živeti od sine-kure na jugoslovanskem vseučilišču in razlagati duševno pestrost književnih in duševnih pojavov s — separiranim življenjem! Tri en dan. V »Jutru« piše (1) »marsikoji minister« proti reviziji ustave. Toda talentirani Veljkovič dela vendar za (2) »iz-podbitje koalicije«. Kljub temu pa je (3) »razklad« valutnega izboljšanja gospoda Plavšiča še najboljši jezikovni dovtip včerajšnjega dne. Gospodarstvo. Dviganje dinarja. Beograjski dopisnik »Prager Pres-se« je objavil pod tem naslovom daljši članek iz katerega radi zanimivosti posnemamo: V času trajnega padanja tečaja dinarja se je pečal kapital skoro izključno z nabavo realnih vrednosti, celo z valutno špekulacijo. To nakupovanje blaga je šlo tako daleč, da se ga je udeleževal v veliki meri celo kmetovalec s tem, da je svoje produkte zadrževal. Kupičenje blaga in z njim zvezano poviševanje cen je oviralo samo pomanjkanje denarja in kapitala, ki je moralo nastopiti kot naravna posledica draginje. V tem polžaju se Je nahajala država ob novi žetvi in ob sklepu ameri-kanskega posojila. Špekulacija, ki je bila vsled pomanjkanja denarja zelo ogrožena, je pričakovala cd teh dveh novih faktorjev svojega konca. V stiski je morala zaradi tega poskusiti diskreditirati ta dva, za dinar ugodna momenta. Razširjale so se napačne govorice o podpisovanju dolarskega posojila in o nevarnosti lakote, da bi se preprečilo na ta način zvišanje tečaja dinarja in z njim zdru- žen padec franka. Vesti o lakoti je še potrjevala okolnost, da je nastopila v nekaterih tudi sicer zelo revnih pokrajinah velika suša. Na ta način se je špekulaciji posrečilo Izogniti se hitremu prevratu. Polžaj je postal akuten šele koncem avgusta, ko Je podvzel Plavšifi svojo akcijo za saniranje. Polagoma so začele padati cene, zlasti v veliki trgovini importiranega blaga. Domači produkti so se vzdržali povprečno še vedno na starih cenah, kajti za padanje teh Je predpogoj, da kmetiško prebivalstvo popolnoma izpremeni svoje dosedanje naziranje. Povzročitev te lz-premembe je pa najdelikatnejša naloga vlade v agrarni državi. Maksimiranje cen In pa akvizaclja sta se vedno izkazali kot nezadostni sredstvi. Radi tega je vlada odredila carine prost uvoz deželnih pridelkov, kar ie v nekaterih krajih že pokazalo svoj ugodni upliv, ker je povpraševanje domačih trgovcev postalo mnogo slabejše. Kakor hitro bo opazil kmetovalec, da ni več toliko kupcev, bo v veliko pomanjkanje denarja, ki Je slednjič občuti tudi kmetovalec. Potem pa mora ali odprodati svoje tezavrirano žito ali pa uporabiti in izdati SVOJ zavrirani denar, aa mora kriti svo.i« potrebščine za jesen. Na ta način J® vlada prišla mncgo bližje svojih ciljev. Proti tej tendenci pa se mnogi bo* rijo, ker ne poznajo dejanskega položaja. Ne smemo pozabiti, da bo imel od dviga dinarja v prvi vrsti korist poljedelec, ker se nahaja največ ban* kovcev v žimnicah in predalih kmetii* kega prebivalstva. Ugodni preobrat se že občuti. Cene padajo. Slive so na pr. padle od 13 na 9Din. Žita je na trgu vedno več, zlasti še, ker se vsak dan ponovno izkaže, da je žetev mnogo boljša, kakor se Je pričakovalo. Vreme je bilo povprečno v septembru zelo ugodna Končne žetvene številke bodo odločno še mnogo pomolge k padanju cen. ’+ Cena divjačini v bodoči sezoni* Slovensko lovsko društvo je na odbo-rovi seji z dne 28. sept. t. 1. določilo naslednje, za vse člane'društva obvezne cene divjačini: a) srna 15 Din, jelen 10 Din, divja koza (gams) 8 Din 75 P po kg; b) zajec pod 3 kg 40 Din, nad 3 kg 45 Din, fazan 40 Din, gozdni J«' reb in gos po 25 Din, raca in kljunač po 20 Din, poljska jerebica 15 Din in prepelica 6 Din 25 p komad. + Prepoved izvoza svinj iz Romunije. Romunski ministrski svet je pr* povedal vsakršen izvoz svinj iz drža* ve, ker so se pokazale težave pri pr** skrbi domačega kontingenta. + Produkcija sladkorja v Evropi l. 1922123. Kakor se računa, bo znašal* celokupna evropska produkcija sladkorja 4,758.500 ton 0. 191/22 Je znašal* 3,987.600 ton). + Češka udeležba prt naši tndw-striji klobukov. Več čeških tovarn J* pokupilo potom hrvatske hranilnice vs® akcije delniške družbe »Union-tovarn* klobukov« v 2omboljI, ki Jo nameravajo združiti z tovarno klobukov v Sisku. -f Shod radi nevzdrinih razmer na železnicah. Trgovska in obrtniška zbor* nica poživlja trgovce, industrijce 1» obrtnike, da se v čim večjem številu udeleže tega važnega shoda, ki se vrši v petek dne 6. t. m. ob 10.15 dopoldne v veliki dvorani hotela Union v Ljubljani. + Pomanjkanje denarja. V trgovskem prometu se občuti v zadnjih dneh veliko pomanjkanje denarja. Državi J« sicer uspelo, da Je potegnila Iz inozem* stva okrog 200 milijonov dinarjev V državo, vendar to še ne zadostuje. Iz-gleda, da prebivalstvo vsled draginje zadržuje večje svote denarja pri sebi in ga ne pušča v promet. Ta pojav te-zaurlranja je zelo opasen In zamore denarnemu prometu mnogo škodovati. To pomanjkanje bi mogli odpraviti denarni zavodi, ako-bi prebivalstvu ponudili večje koristi od ulog. + Carinski zagovorniki. Generaln* direkcija carin bo kmalu Izvršila projekt zakona o ustrojstvu carinskega zagovofflištva. + Ukinitev finančnih uprav. Direkcija neposrednih davkov deluje spora** umno z generalno direkcijo državneg* računovodstva na tem, da se ukinei« finančne uprave ln da se mesto nJB postavijo davčni oddelki, ki bi vrŠffl službo finančnih uprav. '+ Povišanje ležarlnske 'takse. PrO* metni minister Je odredil, da se za po* stajo Gradsko od 1. novembra poveča* Jo takse za ležarlno došlega blaga ln sicer: za brzovozno blago 100 para Z* 100 kg in en dan, za navadno blago para za 100 kg In en dan. + Cena sladkorne pese leta 1923• Da se Izednači cena sladkorne pese z* vse tovarne sladkorja v državi. Je odredilo poljedelsko ministrstvo, da 1* minimalna cena sladkorne pese v prt" hodnjem letu 25 Din za 100 kg. Pran Brkin: Impresije iz Nemčile. Sredi avgusta 1922. Saj doma radi zabavljamo vsi In vrtoglave razmere, v katerih danes živimo, nam dajejo snovi za zabavljanje vedno več kot preveč. Ampak če se pelje človek takole iz Gradca, kjer Je plačal za skodelico črne »kave« brez sladkorja 700 a. K proti Dunaju in te vpraša med pogovorom v nekakem za-smehljlvem tonu nadut Gradčan: »No, kako pa Izgleda doli pri vas srbska »SauvrirtschafU? mu vendarle z užitkom odgovoriš: »Natančno stolnpetin-dvajsetkrat boljše kot avstrijska, kajti pred tremi urami sem dobil v špilju za eno našo krono stopeandvajset vaših.« Je človeku nekako prirojeno to: če se pripelješ preko Sotle, nisi več ne liberalec in ne klerikalec, temveč samo Slovenec še, če se pa pripelješ preko modro-belo-rdečih mejnikov, pa nisi niti Slovenec več, še manj seveda Hrvat ali Srb, temveč resničen Jugoslovan. + Za 20.000 K me pripelje dunajski iz-vošček s kolodvora na nemško posla« ništvo in ko uredim svoje papirje ter se za 14.000 K za silo najem, grem iskat prenočišče. Blodil sem vse popoldne, dokler ga v bližini zapadnega kolodvora k sreči res najdem. Truden in zbit do smrti ležem že v mraku, in kot divje planejo po meni cele Črede stenic, spodaj v restavraciji se pa vrstijo lascivni valčki s huronskim kričanjem »Deutschland, Deutsch'and tiber alles«. Kje leži tore! vzrok, da preiskujejo na švicarski meji glede mrčesa samo Jugoslovane In ne tudi Dunajčanov, saj ni Dunaj prav nič manj zasteničen kot kak Slavonski Brod? — Ni dneva, da ne bi stavkalo vsaj pet do deset strok, po vsej Evropi klečeplazi dunajska vlada ln obimno prosi pomoči, a pravijo, da se na Dunaju še nikdar ni toliko pilo in rajalo kot sedaj. Indeks so vpeljali samo za plače, ne pa tudi za davke In vse kaže, da so si vse politične stranke edine v tem, da se dovede država do absurda ter s tem izsili združitev z Nemčijo. Mirno drdra vlak z Dunaja proti nemški meji In edini moj sopotnik je bivši aktivni bavarski oficir, sedaj zastopnik neke monakovske tvrdke za Avstrijo, Madžarsko in Jugoslavijo. — Govoriva o tedaj aktualnem sporu Bavarske z Berlinom glede zakona o varstvu republike. Ko mu povem nekaj svojih pomislekov proti monakovskim upornikom, se razvname in navdušeno konstatira, da ni danes na Bavarskem niti četrtina prebivalstva republikanska in da ni več daleč čas, ko po-sade ženialnega Ruprehta Iz rodbine oboževanih Wittelsbachovcev na prestol. Bavarska noče rušiti državnega in narodnega edlnstva na vzunaj, a o svojih notranjih zadevah hoče odločevati sama. Sploh pa ne razume, kako bi mogla postaviti republika na nogo armado, ki bo jutri podavila Francoze, ne postreljala... Passau! Preprost kolodvor, a snažen in na vsak korak vidiš red. Zamenjam nekaj denarja. Za 100 dinarjev mi odštejejo 650 mark. Enakomerno se premika osebni vlak preko monotone, valovite pokrajine proti Regensburgu. V preprostem, a vzorno snažnem kupeju sediva sama z bolgarsko pianistko Nadjo P. Prosim jo naj govori bolgarsko, Jaz sem pa govoril slovensko in redko katero besedo je bilo treba pojasniti s pomočjo nemškega izraza. »Gospodična, kako živite sedaj pri vas v Sofiji?« »»Oh, težko je, prijatelj! Izgubili smo miljeno vojno, skoro polovico našega življa živi izven meja današnje Bolgarske v Romuniji, Grški in Jugoslaviji, a na tisoče In tisoče jih imamo tudi v Amerik, Švici, Nemčiji, Rusiji itd. doma pa Stambolijskijeva strahovlada.«« »Pa meni se zdi Stambolijskl spreten politik, ki dobro vodi krmilo sedanje Bolgarske.« »»Ne rečem, da v zunanjepolitičnem pogledu njegova politika ni spretna, a doma se drži s samo demagogijo in terorizmom. Inteligenca preživlja naravnost strašne čase, enako kakor v Rusiji, zato ne ve nihče, kaj bo prinesel Pri nas jutrišnji dan. Inteligenca beži na vse kraje.«« »Kaj ostanete vi, gospodična, v Nemčiji?« »»Ne, le svoje sorodnike grem obiskat. Ni danes skoro nobenega nemškega mesta brez bolgarske kolonije, kjer mladina strada in se uči za dneve, v katere veruje.«« »Pa veruje n, pr. tudi v združitev z Jugoslavijo?« »»Da, a vse kaže, da do tega ne pride, kajti oboje stranski šovinizem* je razblčan do skrajnosti Krivda 1« obeh straneh in vi Slovenci s Hrv*# imate važno nalogo, da izravnate ^ spore ter nas tako privedete do združitve. Poprej ne bo miru na Balkanu, * Nekaj kilometrov vzhodno od R*' gensburga stoji na prijaznem gričku mramornata, v slogu darljskega sveti' šča sezidana Walhalla ter tiho zre Pre* ko valovite bavarske pokrajine ure ^ ure daleč- K njej romajo danes tisočer« trume ponižanega, a nezlomljenega roda, da črpajo tam novih moči *** utrjujejo ponosno zavest svoje nacio* nalne veličine. Debeli profesorji ln guljasti agenti, sentimertal. dame in lavi delavci se vrstijo med vrati pet in zopet pa vstopi tropa bosonog® in gologlavih študentov, z nahrbtniko® kotlom in kitaro na plečih, ki Je prer®“ mala in prebrdila že Bog ve koliko »J® kilometrov svoje domovine. S sv®*® zamaknjenostjo zre v ta ponosna Ifljf* na in nema oprsja iz belega marmori ter prevaja na tihem »civis romanu sum« v »Auch ich bin eln Deutscher* Ne, ne, ni vse na svetu samoP®* za in fraza- Tudi tale ponosna Wa*" halla ima svoj globok smisel* Kongres stavbenikov se je vršil konja septembra t. L v Zagrebu. Konta,,. fls,° Prisostvovali delegati iz Ljub-OsiSr Celja, Splita, Sarajeva, Jtavhfl-i • r*a^a in Zagreba, dočim so Pjrt- 12 Skoplja, Novega Sada in daniti3 POs^ab brzojavne pozdrave. Po fiien Poro^'Kh odbornikov je bilo skle-Nato° 1Zdaiati Per^°d^Pn strokoven list. flasti ^ ^voljen nov odbor. Eno-° le bda sPrejeta resolucija, ki za-frihnH - se uretH enotni obrtni zakon. °anji kongres stavbenikov se vrši Beogradu. Stadij v Nemčiji. Študenti, ki „» iei°s na študij v Nemčijo, naj W takoj svoje tamkajšnje naslove fev xrernU zasi°Pstvu jns- akademi-Ska V j :: Jugoslovenksa student-Chm ruga’ Berlin, Charlottenburg 2, fevam?anStr' Obenem se obveščajo Več'l tebniki, da se je »zadrugi po-z intervencijo pri prosvetnem ilov • u doseči, da se število jugo-u piskih tehnikov na pruskih viso-i?0 ^ pov^a 0C1 določenega števila IlUbT3 Vsle(l tega so rektorati ob-da vzamejo že odbite prošnje za leni na tehniko še enkrat v pretres. jT^ torej tovariši še vedno upanje, v °do kljub prenapolnjenosti še ved-t sprejeti; ako že ne za Charlotten-wifPa na eno izmed ostalih pruskih »c JK* Jugoslovenska Študentska za-Berlin. SilJv T^tev v domovino. Znani in ‘^Wbljeni slikar Matija Jama, ki je kdnia leta bival v Haagu, se je zo-Sovrnil v domovino. L Domač Izum. Neki rojak iz Be-JKrajine je iznašel napravo, ki takoj S Pkženo signalizira gospodarja, ka-tf° bi ?c kal£ neP°Klicanec do- Dnevne vesti. vrat, okna etc. Namestiti je iz-10 mogoče na vsak predmet in je ' oblika tako majhna, da se lahko V žep. Pojasnila se dobe v Gra-Pri Črnomlju v Beli krajini, h. * 93. ^ Unifikacija proračunov. Uprava . ‘Vnih monopolov zahteva od ftaan-ministrstva, naj se za prihodnje j,, punsko leto izvede unifikacija raČunov za vse monopolske uprave, jt K aferi Jadransk ebanke v Tr-jU Preiskovalni sodnik, ki raziskuje 0 afero Jadranske banke v Trstu, ta3adasno izpustil na svobodo »avaa-^ Gajiča in knjigovodjo Korenčana, k "• Stanovanjski pravilnik. Korcem jj.*8, meseca bo sestavljen končnove-bll i n°vi stanovanjski parvilnik, ki bo od L januarja 1923 do decembra |(t "• Tatovi povzcd. Iz kleti »Vtaari-kJ Ptuju je zadnje čase slednjo noč nila gotova množina vina. O tem je obveščena policij, ki je začela stro-Hju^ziti na tatinskega nočnega poset-|C' Sreča ji je bila mila, kajti prete-jj?? soboto sla prišla stražniku v 2* dva možakarja, ki sta šla potuh-iz »Vinarije« in nesla s saboj ce-litrov vina. Ko sta zagledala Itjjjhika, sta se spustila v tek, toda d^oik je bil urnejši in je kmalu vjel fy!jEden uzmovičev je bil bivši uslu-»Vinarije«, neki Kaiserberger. Pobeg Iz službe). Petnajstletni ?J®hec ljubljanskega državnega vzgo-jj^JSča, Josip Biten — Bergant, ki n d nameščen v službi pri posestniku k Pohnetu v Zalogu, je pobegnil ne-kam. tl .*'■ Pustolovec pod ključem. 2e dol- )L *toni pustolovec Miroslav Zore iz bf. mesta je končno padel v roke Uta. Prijeli so ga na obmejnem ko-^8rljatu na Jesenicah. Istočasno so *tlo ^ bidi njegovo ljubico. Zore ima tl Pisano preteklost Igral je že vlo-»jjv°iaškega zdravnika«, potem celo ^'Zdravnika«, nadalje ima na vesti «0 koijUfjji tatvin in vlomov. Oblasti fcjj?}1 bile že večkrat na sledu, toda Wt-°Vec se i® zn£d vedno lepo izmuz-N«tk no *e pa *Pbček« le zletel v to* ^er bo peval drugo, Čisto no-Pesem. Vlom v Zagrebu. ,V stanovanje *Pa Fuchsa v Zagrebu je vlomil storilec in odnesel denarja iu drževal, da sta lopova iz stanovanja ukradla za več milijonov obleke, perila in dragocenosti. Pred vrati je natresel vsled sugestije vžigalice, da sta tatova našla stanovanje- Vsled mnenja sodnega izvedenca zdravnika dr. Kramerja, da je bil Horovitz res sugeriran, je bil slednji oproščen. — Nesreča pri avto mobilni dirki. Pri avtomobilni dirki v Gaillonu v Franciji je po nesreči zavozil dirkajoči avtomobil v gledalce. 5 oseb je bilo težko poškodovanih. — Težka nesreča. Na postaji Dalj se je na progi izpcdtaknil vodja kmetijske družbe Milan Jovanovi? in padel. V istem trenotku je privozil vlak in nesrečnežu odt.gal nogi jvid kolenom- — Umor radi ženske. V Novem Sadu sta se sprla radi neke ženske poljski čuvaj Dušan Vojnič in cigan Boško Petrovič. V prepiru je Vojnič Petroviča ustrelil v glavo, nato pa se je sam javil na policiji, kjer trdi, da je storil dejanje v silobranu. — Milijardni primanjkljaj v graškem občinske mgospodarctvn. Graški občinski svet je odobril proračun, ki izkazuje preko 10 milijard deficita. Pokriti ga namerava z Sledenjem, povišanjem občinskih doklad in z najetjem posojila. — Previsoko odkupnino so zahtevali fantje iz Prevoj za nevesto Minko Samej. Ženin je poslal fantom 120 kron. To pa fantom, ki so hoteli 50.000 kron, nikakor ni bilo po volji in vrnili so mu odkupnino in priložili zraven še 2 kroni. Iz ra?Sčevanja so potem vdrli v hišo, kjer sc je vršila svatba in notri počenjali neslanosti toliko časa, da se je vnel prepir. Ko so fantje odhajali je eden od njih vrgel skozi okno star lonec in t njim poškodoval nekega 4-letnega otroka. Konec te »ohceti« bo kajpada pred sodiščem- — 11 nemški pacifistični kongjres je bil otvorjen v nedeljo zvečer v Lip-skem- —• Umri je v Škofji Loki ondotni poštni upravnik g. Anton .lurkič- Naj v miru počiva! brun j je bilo izpred hiše štev. 29- v Dol. Hrušici ukradeno 5000 kron vredno moško kolo. — Ivanu Vidmarju je bilo iz stanovanja na Vodnikovi cesti v Zg. Šiški ukradeno mnogo obleke in perila, dalje srebrna ura z zlato verižico in obeskom. Skupna škoda ukradenih stvari se ceni na 20.000 kron. Maribor. P. n. gledališko publiko vljudno opozarjamo, da se prodaja pri dnevni blagajni v opernam, kakor tudi pri večerni blagajni v dramskem giedrJSšču Karel Capkova kolektivna diarua R. U. R. Cena vez. izvodu 10 Dta. Na naslov vodstva lokalne telefonske centrale. Podpisani si dovoljujem opozoriti g. vodja telefonske centrale v Mariboru na dejstvo, da se gotove gospodične, ki so zaposlene v tej centrali, dovoljujejo malo preveč predrznosti. Želeti bi bilo, dr se vodstvo pobriga ,da ne bode tern gospodičnam v uradu predolgočasno. K. Žnuderl. _ Veselico s koncertom, petjem in plesom v prid vdov in sirot priredi društvo državnih policijskih nameščencev dne 7. okt. t. 1. zvečer v GStzovi dvorani. Pričetek točno ob 20. uri Velika tatvino na Teznu pri Mariboru. V noči od petka na soboto je uzmovič Črnčič z nekaterimi tovariši, vsi uzmoviči po poklicu odprl vagon v katerem je bilo za preko pol milijona perila za nekega trgovca v Karlovcu. Crožništvo na Teznu je dosedaj zaoie-nilo 37 bal ukradenega blaga in aretiralo tri tatove. Tri hišni preiskavi je našlo v seno zakopana kolesa. Pri tam »podjetju« je baje udeležen tudi neki Konrad Lešnik iz Radvanja, kateremu pa orožništvo že pripravlja sprejem. pitn pred začetkom šolskega lefa’. Vsled tega je prof. obiskal dečkov oče, ga najprej ozmerjal, nato pa pretepel in ga je precej poškodoval. Dramatični odsek Sokolskega društva na Viču otvori svojo letošnjo sezono v nedeljo dne 8. oktobra 1922 ob 8. zvečer in vprizori znano veseloigro »Charleyeva teta«. Vstopnice se dobe v predprodaji pri br* Uranu na Glincah in br. Jeločniku v Rožni dolini. Podrobnosti bodo razvidne na lepakih. Speri in turP$3lka. Klub koles, in motoclkl. »Ilirija* v Ljubljani priredi v nedeljo dne 8. t. m. motociklistične in kolesarske dirke za prvenstvo na progi 1 km in sicer dop-ob 10. uri na Dunajski cesti med 2 iu 4 km. Pop. ob 3. uri pa prverstvo »Ljubljane« na ljubljanski grad, Štart pri Karlovškem mostu ter po vozni cesti na grajsko planoto. Cilj v drevoredu. Motociklistična se uvrsti v kategorije kot pri 10 km prvenstvu. Prijavnina za motocikliste Din 20, za kolesarje 2 Din se sprejemajo v klubovi kavarni »Prešern« do sobote 7. t. m. do 23. ure. V slučaju slabega vremena se dirke prelože na poznejši šas. kar bode objavljeno v časopisih. Vsi tekmovalci in vodstvo so vabljeni na sestanek, kateri so vrši v petek den 6. t- m. ob 20. url zvečer v mali sobi restavracije »Shmt. Radi važnosti se prosi čimvečje ta sigurne udeležbe. Odbor. Ločenosti za nekako 200.000 kron. ^ sumljiva individua sta bila areti-W’r,Vendar dejanje tajita- Na sumu je k njegov bivši sluga VrbaroviČ, ki morejo najti. Umor Rathenaua pred sodiščem. sL0ktobra Se ie začela pred držav-°rniim dvorom v Lipskem sodna Nol* - proti 15 obtožencem, ki so fle *ai soudeležbe, odnosno sokriv-umoru nemškega zu- fflinistra Walterja Rathenaua. Tretji Morilec Rathenaua v Osijeku. na nemškega ministra bi v *nada se nahajal v neki tovar-jto mu k e.ku ustažben kot inžener. Ker it s pili nemški detektiri za petami, - dveh Francozov pravo-^Sinil. H fe" ^nserirani sokrivec. Na Dunaju ^ rwSil v torek zanimiv proces. Ne-dfala in niegov tovariš sta suge-{?otniKa Karla Horovitza, da je lltUi Svoji nevesti, pri neki bogati ' ™ *° V njeni sobi toliko časa za- — Stavka v strojnih tovarnah in livarnah v Ljubljani. Tekom včerajšnjega dne je izbruhnila v strojnih tovarnah in livarnah delna stavka v katero so stopili vsi akordanti livarne, modelni mizarji in strugarji. Stavko je povzročilo ravnateljstvo samo, ker ni hotelo ugoditi zahtevi zvišanju mezd. Če ravnateljstvo v najkrajšem času stavkujočim ne ugodi je neizogibna splošna stavka, O tej stavki bomo še poročali. = Cvetlični dan v prid »Akademskemu društvu jugoslovanskih tehnikov v Ljubljani« prirede v nedeljo dne 8. oktobra ljubljanski tehniki-akademiki-Akademsko društvo jugoslovanskih tehnikov je strogo strokovno in ima na-men izobraževati svoje člane v tehniški stroki s tem, da vzdržuje knjižnico prireja znanstvena predavanja, disku-zije in poučne izlete, ter daje društve-nikom kot bodočim inženirjem priliko seznaniti se s svojim socijalnim stališčem v življenju. V današnjih razmerah si tehnik-akademik ne more iz lastnih stredstev nabaviti ves za študij neob-hodno potreben studijski materijal in je strokovno društvo poklicano nuditi di-jaštvu gmotne olajšave. Dijaštvo _ ie uverjeno, da najde pri prebivalstvu bele Ljubljane umevanje in prosi za velikodušno naklonjenost na cvetličnem dnevu. = Prijatelji Korošcev! Udruženje Korošcev priredi v soboto, dne 7. 10. ob 8- uri zvečer v dvorani pri Lozarju Grafenauerjev večer v spomin plebiscita. Na vzporedu godba, govon, družaben večer. Brez vstopnine. Prostovoljni prispevki v prid društva hvaležno sprejeti. Pridite in pokažite, da ima Koroška še prijatelje! = Štiridesetletnica dela. Zvonar-ski mojster g. Karel Krušič obhaja štiridesetletnico, odkar je vstopil v službo k ljubljanski zvonami Samassa. Živel še mnogo let! = Mestni popisni urad ostane v soboto radi snaženja prostorov za stranke zaprt. Izvzeti so le nujni slučaji- . = Umrl. V Krakovski ulici je umrl gosp. Franc Breskvar. Blag mu spo- 01 = Policijske vesti. Adolfu Vojski iz Sp. Šiške, Jernejeva ulica štev. 103. je bil ukraden med potjo od glavnega kolodvora do doma, zavoj, v katerem je bilo več moške obleke in perila, potem ženska obleka in perilo, dalje moški in ženski čevlji ta še več drugih stvari v skupni vrednosti 13.000 kron. —i Kleparju Francetu JBriceliu >* Eto- Ceijski občtariri svet. V zadnji ssjl celjskega obč. sveta so se rešile med drugimi sledeče zadeve: Upokojenim obč. uradnikom se dajo posebne mesečne doklade in sicer oženjenim no 1400 kron, samskim po 800 kron cd 1. maja tl — Pobiranje progresivne davščine za stavbo stanovanjske hiše bo vršila mestna blagajna. — Prov. pis. pomočnik Radoslav Bač se definitivno j nastavi. — Razpišejo se dela nove stanovanjske hiše. — Mestna občina bo storila korake, d? vojaška uprava od- { kupi vojaške objekte, ki so last mestne občine. — Ako bo zidalo društvo za zaščito dece lasten dom, bo občina preskrbela v mestnem okolišu brezplačno stavbišče. — Stvarno se je nato razpravljalo o ustanovitvi upravnega sodišča v Celju. Mestna občina je pripravljena ustvariti vse potrebne predpogoje za upravno sodišče s sedežem v Celju, tako glede uradnih prostorov (kateri bi bili v mestni hranilnici), stanovanj in knjižnice. Vposlala se bo tozadevna vloga na justično ministrstvo. Ko so se rešile še nekatere druge stvari je župan zaključil obč. sejo. Občinski svet celjske okolice je bil v nedeljo nesklepčen. Izostali so razun soc. dem. odbornikov vsi drugi odborniki Razširjajo se govorice, da bo občinski svet razpuščen ta postavljen ge-rent. Mestno gledališče v Celju. V soboto zvečer ob 8. uri in nedeljo popoldne ob 5. uri vprizori dramatično društvo »Le-gijoriarje«. Sodeluje mestna godba. — Petje vodi ravnatelj g. Serajnik. Dijaška kuhinja v Celju. Za hrano je prosilo letos 74 dijakov. Vsled skromnih sredstev je Dijaška kuhinja sprejela lahko samo 60 dijakov; tudi ti pa bodo lahko dobivali hrano samo tedaj, če, bo javnost Dijaško kuhinjo vsestransko podpirala. Tombolo v korist knjižnice priredi Splošno slov. žensko društvo v nedeljo 8. t. m. ob 10. uri dopoldne na Dečkovem trgu. Obrtno-nadaljevalna šola vpisuje u-čence v nedeljo 8. t. m. od 8. ure dalje v drž. deški ljudski šoli. Zlato poroko sta obhajala 3. okt. g. Jakob Janič, lastnik Kapunovega gradu v Celju ta njegova soproga Charlot-ta roj. Uhlich. Redukcija celjske policije. Koncem septembra je bilo upokojenih zopet 5 mož celjske policije, da bo stalež iste sčasoma odgovarjal varnostnim razmeram. VSavinjo je skočil pri Celju 271etni Ivan Medved iz Rogatca. Policija ga je rešila in oddala v bolnico. Vlomiti je poskusil neznan zlikovec v noči od torka na sredo v blagajno trgovca Majdiča. Navrtal je blagajno, sreče pa ni imel, ker je bil denar spravljen v tresorju. Pač pa je iz blagajne v trgovini odnesel 352 kron. Nesreča ali zločin. Ob priliki povodnji so našli v Celju za Maksimilijansko cerkvijo pri potoku Koprivnica utopljenega železničarja Fazarinca. Sumi pa se, da je bil najbrže izvršen zločin. — Utopljenec je imel namreč prebito glavo. Listnico je imel sicer pri sebi, bila pa je prazna, dasiravno je Fazarinc menjal preje v neki gostilni lOOOdinar-ski bankovec. Nadaljna preiskava bo zadevo razčistila. Gledališče in glasba. Repcri ri" Narodnega gledališča v Ljubljani. Drama: Oktobrr 8, nedelja »R. U. R-« Izven. Oktober 9. ponedeljek »Hlapci«. Red D. Oktober 10., torek zaprto. Oktober 11. sreda »Jack Straw«. Izven. Oktober 12, četrtek »Romantične duše«. Red C- Oktober 13, petek »Jack Stra\v«. Red E. Oktober 14, sobota »Hedda Gab-ler«. Red D- Oktober 15, nedelja »Hedda Gab-ler«. Izven reda. Oktober 16-, ponedeljek »Hedda Gabler. Red A. Opera: Oktober 8, nedelja »Prodana nevesta«. Izven. Oktober 9-, ponedeljek zaprto. Oktober 10, torek »Triptyclion«. Red E. Oktober 11-, sreda zaprto. Oktober 12, četrtek »Lakme«. Red A. Oktober 13, petek zaprto. Oktober 14, sobota »Cartnen«. Red B. Oktober 15. nedelja »Madarae But- terflv«. Izven. Oktober 16, ponedeljek zaprto. Hallemefer oB slovesu — ta z vsetnl slabostmi a s polnim ponosom propad* rod, ki je izkušal Boga. Kritično za režiserja ta za igralce je to delo v dvojnem zmislu: zapade lahko v popolno grotesko — ali pa — nikakor ne prepušča z ono zadovoljno-široko močjo prave umetnine. Ostane več ali manj mogočna reagenca na živčevje. G. Osip Sest je izbral srednjo pot Bogata scenerija je skušala uspešno premakniti sedanjost od nas. Morda je bilo v njej celo preveč futuristično-maškarastlh podob. Vsekakor pa niso vsi nastopajoči zadovoljili. — V splošnem je prevladoval kričav In iskan ton na odru, Id je zašel v vlogi Hallemeierja g. Gregorina v očitno neokusnost Zato Je bil dvojno simpatičen g. Rogoz, ki Je dal razločno svoj tip, kljub enoličnosti v prvem dejanju. Busman g. Železnika je poživil v izborno pogojeni karakterizaciji, vendar pa se maska nikakor ni prilegala igralcu, ki je Idealno ustvarjen za Mortimera ta slično. Ga. Wintrova je ugajala z diskretnostjo in okusom, močnejši afekti pa so vplivali slabotno. Morda repriza utrdi — še sicer splošno — nesigumost. Kraljev Alkvist je pretresel ta se Je izoblikoval v najjačjo kreacijo drame. Dober je Peček-Fabry, Nana-Juva-nova ustvarjena za njeno realistično podobo. Nastop Robotov je prinesel mnogo hvale režiji, ki se je spretno ogibala zapasti karikiranju. V splošnem je bil to senzacijonelen dramski večer, ki ga je polnoštevilna publika živahno aklamirala. Ker pa je drama obenem slavospev in obsodba v njegovih iznajdbah ta v njegovem napredku in ker mestoma v vizionarnih pa tudi najsub-tilnejših oblikah pomakne pred oči čudovit problem človeštva sploh, tedaj bo brezdvomno še dolgo nadaljevala svojo zmagovito pot. Kot oddih po težkih utisah R. U. R. sledi v petek nežen Cankarjev prvenec »Romantične duše« — malo pa fino ogledalo na?h »junakov« in našega življenja te Polpretekle dobe. —c*-* ■ ;; riT3 ;• Ob tej priliki opozarjamo cenjeno občinstvo, da je izšla Capkova kolektivna drama R. U. R. v knjižni obliki v založbi »Zvezne knjigarne« na Marijinem trgu ter jo toplo priporočamo v nakup. Cena posameznemu Izvodu 10 Din. Dobi se pa tudi po vseh knjigarnah. Javna produkcija pevske iol* prot dr. Kozine se vrši v petek ob 8- uri zvečer v filharmonični dvoranL Pri produkciji nastopijo trije učenci Mladi baritonist A. Berlot se uči šele eno leto in pol —■ pa njegov glas se izredno hitro razvija ta pridobiva na obsegu. Gdč. Herma Ančik, katere glas dobiva barvo dramatičnega soprana, se uči šele tri leta. Tenorist Peter Burja poj* komaj dve leti ta uživa štipendijo dr-žavne opere v Ljubljani Sporedi produkcije se dobe na večer v dvoranL Prostovoljni prispevki za kritje stroškov se lahko oddaja pred dvorano. __________________________...f, Primorje. Napadeni profesor. V Trstu ni hotel profesor Valentin Apollonio pripustiti nekega dijaka k ponavljalnemu te- li. U. R. (K premij eri K. Capkove drame.) V teh časih, ko pojo dinami in sirene svoje zategle, strahotne melodije in materialistični črvi glodajo naše družabno življenje, v teh dneh, ko tako strastno koprnimo po čistem napoju prave umetnosti — naenkrat nečuvena beseda, silna eksplozija izpod nagro-madenih dobrin človeške kulture in »napredka«: »R. U. R.«, drama mladega češkega dramaturga K. Capka. Po nevarnih mejah se giblje to delo, ki roma svojo svetovno pot in se nahaja že tik pred Parizom. Genialen domislek je to, omahujoč na deloma neverjetnih^ premisah v odelu nezaslišane fantazije in blazno-drznih konsekvenc izdelovanja umetnih ljudi. Delo človeka preneha, matere ne rodfe več, ni truda in ne zadoščenja po njem. Do skrajnosti rafiniran človeški intelekt pogine pod svojo lastno težo, da razmakne prostor užaljeni naturi novemu Adamu in novi Evi ki jo blagoslovi poslednji človek — Alkvist. Naj si bo R. U. R. samo do mozga učinkovit protest proti dobi, v kateri živimo, ali naj temna dramatska sila pokaže slast življenja ta dela v do danes nepoznani luči, nekaj ostane v Cap-kovem delu: Kot silni preizkušnji človeških živcev R je zasiguran uspeh. Svet živi v teh treh dejanjih, prestavljen v neko komaj dosegljivo, pa Prav za*o mamljivo možnost. V Robotih iz Ros-sumovih tovarn pa žive tudi današnji roboti krvavo trpinčeni od kapitala, pridušeno kričeč po vladi in po samostojnosti. V futuristično kopreno odeta sedanjost se grize skozi delo kot podzavestno podana misel našega sodobnega družabnega reda. 2id Busman in dr. Gali — Alkvist in stara Nana sta tudi tukaj dva nespravljiva svetova, na katerih gomilah vzplamti na razdejani preteklosti nova človeška zgodovina. »Bila je velika stvar, biti človek«, pravi Za večer dramatičnih plesov, 14 ga priredi gdč. Valerija Kratinova v soboto v Filharmonični dvorani, Vlada Vi Ljubljani splošno zanimanje. Umetnica je učiteljica na svetovnoznanl pl«** ni šoli v Hellersu pri Dresdtnu, ki K* je ustanovil J. Dalcroze. J- Dalcroz* je v sodobno vzgojo vpeljal antičn* momente, predvsem ritmične ta dramatične plese, ki jih uporabljajo v m* padnih kulturnih centrih kot nov« sredstvo glasbenega občutja ta življenjske ritmike. Na večeru gdč. Valerij* Kratine bo Ljubljani podana možnost^ seznaniti se s tem zapadnim umetniškim gibanjem. »Kraljevi vitez«). Roman. Spted Michel Zevaco. Prevel Vladtatir Levstik. Izdala in založila Zvezna tiskarna. Marijin trg 8. Cena broširani knjigi 30 Din. Društvene vesti. J. A. D. »Triglav«, podružnica v Ljubljani, opozarja svoje člane, da se imajo tovariši, ki reflektirajo. na hrano v menzi zadruge j. n. a. d. »Jadran-a«, takoj javiti pri tov. predsedniku Me-jak-u, v akademskem kolegiju (vsak dan dopoldne od 8. do 10. ure, popoldn* od 13. do 15. ure.) Tovariši, Id žel« vstopiti v »Triglav«, se naj zglase teto-tam. Odbor. Pletene jopice rokavice, nogavic« pe lil ul Pii: il.SiMcntH.Soss, Ljubljana, Mestni trg 19. E. OABORIAU: Zločin v Orcivalu. (Dalje.) Te misli so bile tako preproste, da se je oče Plantat čudil, zaKaj mu samemu niso prišle na um. Toda nihče ne vidi jasno wun’ Y , ,atere ie sam zapleten; od strasti se mu skali pogled Kakor steklo naočnikov, če stopiš v zakurjeno sebe. Zmedenost mirovnega sodnika je bila brez meje; tudi se mu je zdelo, da si izbira gospod Lecoq nekam čudna sredstva, ako hoče držati dano besedo. ^Oprostite,« je reke! nehote, »ali se vam ne vidi, da bo « ,,2 He!ctorjevo aretacijo, če zberete okrog sebe toliko ljudi?« Gospodu Lecoqu ni ugajalo niti vprašanje mirovnega sodnika niti pogled, s katerim mu ga je zadal. »Pa ne da mi ne bi zaupali?« je dejal Oče Plantat se je uprl. »Bodite prepričani, gospod Lecoq — —« »Dal sem vam častno besedo,* je povzel detektiv, »in če blnie poznali bolje, bi vedeli, da je nikoli ne pozabim v zastavi. Obljubil sem vam, da storim vse, kar je v mojih močeh, da rešim gospodično Laurence; in pri tem ostane. Ne zabite pa, da sem vam obljubil le svojo pomoč, ne uspeha. In zato dovolite, da ukrenem tisto, kar je po moji pameti prav.« To rekši je pozvonil Janulji, ne meneč se za osupli obraz mirovnega sodnika. »Evo,« ji je velel, »to pismo naj se nemudoma pošlje Jobu.« »Ponesem ga sama.« »Nikakor ne. Ti ostaneš doma in se ne ganeš nikamor; čakala boš mož, ki sem jih davi poslal po opravkih. Cim se bodo vračali, jih pošlješ na poročanje v vinarno na vogalu Martyrske ulice — saj veš, nasproti cerkve! Jam najdejo mnogo In dobre družbe.« Med tem naročanjem Je slekel domačo haljo, oblekel dolgo črno suknjo in skrbno pripravil svojo lasuljo. »Se 11 vrnete zvečer, gospod?« je vprašala JanulJa. »Ne vem.« »A če pride kdo od ondod?« »Od ondod« je pomenilo »s policijskega ravnateljstva.« »Reci,« je odgovoril Lecoq, »da sem šel po opravkih zaradi corbeilske zadeve.« Detektiv je bil napravljen. Njegov obraz, postava in vedenje, vse je bilo podobno uglednemu pisarniškemu predstojniku pri petdesetih letih. Zlati naočniki in dežnik so srečno podčrtavali birokratski značaj njegove vnanjosti. »In zdaj se podvizajva,« je velel očetu Plantatu. V obednici je strumno stal Ooulard, ki je bil zdavnaj £otov s svojim zajtrkom, ter čakal, kdaj se pojavi njegov Junak. »Nu, prijatelj,« ga je vprašal gospod Lecoq, »si Sl pokusil moje vino? Kako ti ugaja?« »Imenitno, gospod!« je odgovoril corbeilski detektiv. »Prava nebeška kapljica.« »Tak si pokrepčan?« »O, sijajno, gospod!« »Nu prav. Pojdi petnajst korakov za nama in postavi se na stražo pred vrata hiše, v katero naju boš videl stopiti. Mislim ti zaupati zalo punico, ki jo povedeš h gospodu Dominiju. In čuvaj se: ženščina je prebrisana. Glej, da te spotoma ne premami in se ti ne izmuzne iz rok.« Po teh besedah so se odpravili in JanulJa je skrbno za-pehnila vrata za njimi. XXV. Potrebujete II denarja? Bi 11 radi kupili popolno obleko po najnovejši rnodi, kočijo na osem vzmeti ali par čevljev na 2adrgo? Iščete li indijskega kašmirja, porcelanastega servisa ali dobre slike po nizki ceni? Pohištva, orehovega ali pallsandrovega, demantov, rjuh ali čipk? Morda kupujete vilo na kmetih? Drva za zimo? Zglasite se pri gospe Charmanovi v ulici Naše Gospe Loretske št„ 136, prvo nadstropje; pri nji dobite vse to in še raznovrstno drugo blago, s katerim je prepovedano trgovati. Ako ste moški ter ji lehko ponudite sprejemljivo in zarub-Ijivo jamstvo, ali ako ste ženska, mlada, zala in ne odljudna, vam ustreže gospa Charmanova drage volje in proti neznatnemu dobičku; samo dvesto od sto! Vzlic tem visokim obrestim in obilici svojih odjemalcev in odjemalk še vedno ni obogatela. Njena kupčija je zelo negotova; izgube so prav tako ogromne kakor dobički, in dostikrat se razprhne kupček, ki ga je nagrebala mesec dni v enem samem nesrečnem trenutku. Kakor sama rada trdi, je krivo tudi to, da je prepoštena; prej bi žrtvovala svojo zadnjo srajco nego dovolila protestirati svoj podpis. Sicer pa gospa Charmanova nikakor ne nalikuje strahoviti debeluški s hripavim glasom in ciničnimi gestami, ki je običajni tip trgovke z žensko obleko; tudi prstanov si ne natika polne roke in zlatih verižic si ne naveša, kakor je navada omenjenih dam. Bleda, sloka In krotko prijazna, se ponaša celo z neko izvestno finočo in se oblači dan za dnem, poleti kakor pozimi, v črno svileno obleko. Kakor pravijo, ima moža, dasi ga še ni videla živa duša; vsekako trdi hišna služinčad, da je njeno osebno življenje vzvišeno nad sleherni dvom. A naj bo kupčija gospe Charmanove še tako ugledna in poštena, vendar je imela, ponovno posla z gospodom Lecoqom; potrebuje ga in se ga boji kakor vrag krstilnika. Zato je sprejela policijskega agenta in njegovega spremljevalca, ki ga je imela za kakega tovariša, nekam tako, kakor sprejme poizkusni uradnik vsegamogočnega predstojnika. Pričakovala ju je. Ko sta* pozvonila, je pritelda naproti v predsobo, vsa ljubezniva in spoštljiva, z mamljivim smehljajem na ustnicah. Izpodrinila je hišno, da ju je mogla sama spustiti v salon. Tam jima je primeknila najlepša naslanjača ter jima ponudila celo kaj v osvežilo, »vsaj nekaj malega«. Vidim, draga gospa, da ste prejeli moje obvestilo,« je iz-pregovoril gospod Lecoq. »Da, gospod, davi zarana; ležala sem še.« »Izvrstno. In ste bili tako prijazni, da ste se potrudili, kakor sem vas prosil?« »Bože moj, gospod Lecoq, kako morete vpraSatl? S veste, da bi skočila v ogenj za vas! Pobrinila sem se nalašč radi vas sem vstala.« w »Potemtakem ste dobili naslov Pelagije Taponnetove, ji pravijo Jenny Fancy?« .veiH Gospa Charmanova je napravila svoj najljubeznivej poklon. . .pia »Da, gospod, da, bodite brez skrbi. Ako bi se not ^ hvaliti, bi celo dejala, da sem imela truda preko glave; * tem bi trdila baš nasprotje resnice!« »K stvari, k stvari,-s je podrezal detektiv. ^ »Resnica je, da sem še predvčerajšnjim govorila % Jenny Fancy.« »To je šala?« »Prav narobe. In pri tej priliki naj pripomnim, da ‘fi JeDB7f Fancy kaj vrlo in pošteno dekle.« »Zares!« ^ »Bogme da. Premislite: že dve leti mi je dolgovala frankov. Razume se, da sem zdavnaj prečrtala ta dolg in.n.i nisem več mislila nanj. Predvčerajšnjim pa se zdajci p0Ja < moja Fancy vsa srečna in vesela ter pravi: »Podedovala gospa Charmanova; denar imam in rada bi plačala svoj In ni se šalila; imela je polno denarnico uankovcev In je P" ravnala vse do zadnjega solda.« ■ „ Videč, da policist molči, je dodala z globokim in topiw prepričanjem: »Dobro, vrlo, pošteno dekle!...« * Gospod Lecoq in oče Piantat sta se spogledala. Oba hkra® ju je prešinila ista misel. , Dediščina, o kateri je govorila miss Fancy. in bankoVfl ki jih je imela, so mogli biti le cena velike usluge, katero J* storila Trčmoielu. Toda detektiv je želel določnejših podatkov. »Kakšen je bil dekletov položaj pred dediščino?« I® vprašal. »Oh, gospod, verjemite, da je bil strašan. Odkar ji I ’c **?! njen grof slovo in je zapravila njegove denarje na obleka« r klobukih, je šlo venomer navzdol Z njo, ki sem jo vid®1! nekdaj tako spodobno! A saj veste, kaj so srčne bolečine; v so jo dale, te! Razprodala in zafrečkala je vse, kar je intfj* Zadnji čas se je pajdašila z najslabšo družbo; absint je P‘|® in toliko da ni hodila naga. Kadar je dobila od grofa denar . zakaj pošiljal ji je še vedno — ga je zapravila z zanikan^1? ženščeti, namestu da bi si kupila obleke.« »A kje stanuje?« »Nedaleč odtod, v meblovani hiši na Vlntimfljski cesti** »Če je tako,« je rekel gospod Lecoq s strogim glasoi"! »se čudim, da je ne vidim tu.« ! »To ni moja krivda, dragi gospod Lecoq. Kje je vem, kje je ptička, ne vem. Moja prva pomočnica je ni doma, ko je davi hitela k nji.« »Vraga, to je zelo nerodno... najdite mi jo, kakor morete.« _ »Bodite brez skrbi. Rečeno je, da se Fancy do štirih vrfl®? moja pomočnica jo čaka pri vratarju z nalogom, da naj jo P1^ vede k meni, kakor hitro se pokaže, še preden utegne stoP1^ v svojo sobo.« (Dalje prih.) MALI OGLASI PRODAJA: GOSTILNIČARJI! Velik, lep tB zlasan, popolnoma nov GRAMOFON. Kje, pove Uprava lista. 599 enonadstropno hišo * 9 stanovanji na Selu. Po-i*ve se Vodmatska uL 4-a. 613 'APNA 30—40 vaoonov za dobavo v oktobru, novembru in decembru 1922 po ugodni ceni. Franc Košič trgovec, Dol pri Hrastniku ___________________________613 POSTNI VOZ. dobro ohranjen in navadni kmečki voz Ra ogled in cena pri Anton Rožmane, kov. mojster. iVrhnika 134.______________612 BUKOVA DRVA, suha nr drobno in debelo. Sp. Sišta Relninghaus, gostilna, 87 611 POSLOVODJA ali SKLADIŠČNIK išče mesta k večjemu podjetju, popolnoma vešč v manufakturni špecerijski in železnlnski stroki, zmožen slov. in nemške korespondence, sedaj usluž-ben v večji trgovini mešane stroke kot poslovodja. Ponudbe pod >vljuden In zanesljiv«, poštno ležeče, Litija. 590 RAZNO: DRU2ABNTK se išče za lesno podjetje v bližini kolodvora v Ljubljani. Prostor za trgovino lesa se odstopi brezplačna Reflektira se le na trgovce iz dežele. Naslov v upravi lista. 601 SPREJME SE DIJAK, ali mlajši uradnik kot sostano- valec t novi stavbi in v sredini mesta. Stanovanje ln hrana dobra. Naslov v upravi lista. 598 STROJIM KOŽUHOVINO vseh vrst, lisice, ovčine, mačke Itd. se priporočam. Matija Brenčič, strojar. Vrhnika 182. 614 NABAVKA. TROOVSKO trgovino z gom. Poizve Olince št. 20. OPRAVO 7.i, mešanim bla-se pri Murnik, 609 t VINSKA SODA z ca. po 2000 litrov po ugodni ceni. Vprašati pri Petsche, Kočevje. 608 KUPI: PLETILNI STROJ št. 7-8. Ponudbe na H. Tomc, Sv. Jakoba trg 8, Ljubljana. 607 SLUŽBE: ISCEM SLU2BE kot hišnik in vrtnar, ali vratar in vrtnar. bodisi v kak zavod, podjetje ali privatno hišo. Zmožen sem vseh vrst dela, z dobrimi spričevali. Ponudbe pod »pošten in delaven«, na upravo lista. 610 IbCE SE prvovrstno, samostojno moč za splošno in fino kartonažo. Reflektira se samo na izvežbano moč. ki bi zamogla samostojno voditi obrat, lahko tudi ženska moč. Ponudbe naj se blagovolijo poslati na upravo lista pod »št. 606*. 606 GOSPODIČNA z večletno pisarniško prakso išče primerne službe za december. Najraje gre v kako trgovino na deželo, če mogoče na Govenjsko. Cenjene ponudbe prosi pod šifro »Vostna in poštena*, na upravo lista. 005 _ Glavno Sanltetsko Siagallšte u Zemunu izvriiče nabavke jmtem ofertalne licitacije niže označenih dana sledeči materija! i stvari. 1. 14. novembra tek. god. ! ‘karije, kemikalije, droge i eterične zejtine. 18. novembra tek. god. Obalen, estraeta, kapsule želatinske, oblande, droge domače, hloipi krei 24. novembra tek. god. Zejtini masni I suvi; sapunu: kalijev, medicinski i kokosov; UzoL 27. novembra tek. god. Razne ampule za podkožnu injekcfju; i lekarijc u pastilama (tablete) 2. 29, novembra tek. god. ApotekarsM pribor (fage, rajbšale, menzure i dr-); stakla za kapanje. 2- decembra tek, god. Kariooaža (kutije, žubejj i signature); drv ene i Jimen* kutUe; medicraskft atafcia, 3«. S. decembra tek. god. Zavoja! materija! Cbrunsove vate, Juta prečiščeno, leuko fiaster i kanap tenak). 6» deoemTjra tek. god. ftirurški, veterinarski i zubarski Instrumenti i z u barski materija!. 9- decembra tek. god. Gumene stvari i sprave bolničko lekarske. 1L decembra tek. god. Bolničko posudje i posteljni sudovi, emaljirani i stakleni- 13. decembra tek. god. Gvozdenf umivaonici, primus lampe sa 1 i više 'Drenera; kuhinjski ževi, viljuške, satare i mašine 2a meso). 15. decembra tek. gode Posteljne stvari (čebad vunena, slamarlce i Jastuci kuaejini). 18. decembra tek. god. Utege (za hemflu). Rok isporuka poledinrti materijala Je od 3—5 meseci, računaftiči od dana odo-brenja, a predaja franko siagallšte u Zemunu. Licitacija izvršiče se označenih dana u kancelariji ove uprave. Kaucija je 5% za naše, a 10% za Strane podanike, koja se polaže do 10 časova, a ponude primaju se do 11 časova gore označenih dana- Ponuda (ofert) snabdeven taksenom markom od 20 dinara predaje se u zape-čačenotn kovertu. Cena da je označena za svaki artikal cifrom l slovima u dinarskoj moneti. Ponude docnije podnete I bez kaucije neče se uzimati u posajpak. Uslovi, mustra i detaljni spiskovi potrebnog materijala motu se videti svakos dana od 8—12 časova u kancelariji ovc uprave. Zainteresovanim licima (van Bmgrada) na njihov zahtev slatče se detaljni spiskov! materijala, za koli se dotični bude interesovao uz plačenu poštarino. Broj 2948 iz Kanceiarije uprave Glavnog Sanltetskog slagaiišfa 28. septembra 1922 god. u Zemunu. iiimiiiiiuiiiiiiiiiiusiiiuiiiiiiHnimiiiinniinitinniiiiiiiiiiunniuiinniiuiiiiiiiii^ . I Sprejmemo ki bi razvažal li s« | za okrale in ceste na periferiji. 1 | Oglasiti se je v m ra vi našega 1 | lista med 3.-4. uro popoldne. | lnnniiimt;nm;i)mirnmininniillinnunilllll Gradbeno pndjetje \n.m i Uijaoa, Mmm oL 20. se priporoča za vsa v to stroko spada-ioča dela. Staro* lito leSeio IV kuouieio "Wt Strpine tovarne In livarne, d-® v Ljubljani. frov Išče se iohai v Ljubljani primeren za kako trgovino, na razmeroma prometnem kraju. Ponudbe pod „lokal“ na upravo lista. ••• za vflo in vrt leže# . zu Tivolija se Pr $ Naslov pri anon. AlOMA COMPANJi Ljubljana, fconjrr*snf”> ^ I