T1 ' ^ JV.l T IfITOTIftf Leto XIV., štev. 125 Ljubljana, sreda jI. 1933 Cena 2.-* Dir upiavui&ivo, L.juDljana, tvnatljeva ulica 5. — Telefon št. »122, «128, 3124. S m, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ui. 3. — TeL 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica 3tev. 1JL — Teiefon kt. »456. Poumžnica CefJe: Kocenova ulica 2. — Telefon St. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: LJubljana št. 11.842, Praga Cisto 78.180, Wien št. 105.241. Naročnina zna&a mesečno uiu za.— Za inozemstvo Din 40.— UredmStvo: I^wWJ»na, KnaGjeva uitea 6. Telefon 4C 3122, 8128, 8134, 8125, 812«, Maribor, Gosposka uMca 11. Telefon St. 2440. Celje. StrossmayerJeva «!. 1. Tel. 65. Rokopisi se ne vračajo. po tarifu. Oglasi W8WIWI Proti revizionizmu Impozantna zborovanja, ki so se vršila prošio nedeljo ob udeležbi silnih ljudskih množic v prestolnicah držav Male antante, so dovolj zgovorni izraz ogorčenja, izzvanega po predrznih zahtevah revizionistov. Dala so močno moralno podporo in krepkega poudarka izjavam naših odgovornih državnikov in odmev tega spontanega ogorčenja mora v inozemstvu vzbuditi prepričanje, da stoje za voditelji strnjeno trije narodi, čvrsto odločeni, da odbijejo vsako morebitno poseganje tujcev po naši narodni lasti. Kljub nejevolji, ki jo mora vsak dober domoljub občutiti nad cinično smelostjo revizionistov, pa so od množic sprejete resolucije izredno zmerne in miroljubne. Deloma prihaja ta umerje-nost od ponosne zavesti, da je ni sile, ki bi proti naši volji lahko uresničila svoje črne načrte, še bolj pa je to okoliščino pripisati visokim moralnim kakovostim našega ljudstva. Naš človek kljub svojim nad vsak dvom vzvišenim vojaškim vrlinam ceni mir kot največjo blagodat človeštva, vojno pa smatra za n?=srečo in barbarstvo, ki do njega čuti globok odpor v svoji notranjosti. Skoro ni naroda, ki bi bil v korist evropskega miru doprinesel tako silne žrtve, kakor jih je naš narod. Sto in sto tisoči naših rojakov pa so kljub temu ostali neosvobojeni pod tujo oblastjo, ki jim brutalno odreka to, kar je drugim narodom privrženo samo po sebi: gojenje in neovirani razvoj svoje omike v materinem jeziku. Mi, ki bi imeli vso pravico in povod, da glasno zahtevamo pred vsem svetom odpravo krivice, storjene nad našim narodom, smo v interesu miru molčali dobro desetletje, samo da ob ureditvi sveta s svojimi posebni-m: željami ne zaustavljamo neoviranega poteka splošne konsolidacije. Podredili smo svoj življenjski interes koristi višje skupnosti, nismo pa bili deležni pravičnega priznanja, marveč smo očividno sovražnikovi grabežljivosti dali s tem novega razmaha. Na eni strani smo doživeli cinizem fašističnega imperializma, ki brez sence upravičenosti stremi za oškodovanjem naše države in za zasužnjenjem našega naroda, na drugi strani pa so nam hoteli pod krinko direktorija četvorice vsiliti neko ponižujočo varuštvo, da bi iz tega naslova lahko tem uspešneje izvajali svoje namene. Toda nasprotniki se i juto varajo v svojih računih. Pozabljajo, da je naša prislovična miroljubnost srečno združena z izredno žila vest jo in požrtvovalnim junaštvom, pa smo samo zaradi teh posebnosti našega narodnega značaja stresli s svojih ramen petsto-letni turški jarem ter takoj nato uredili svoje odnošaje z vekovnimi nemškimi in madžarskimi tlačitelji. Zavrnili smo njih prepotenco v prave meje in postali gospodarji na lastnih svobodnih tleh. Ne morejo se privaditi in toži se jim po nekdanjih časih, ko so po mili volji lahko teptali slovanske narode. Pridružil se jim je nov nasprotnik, ki je v nepo- a vanju zgodovinskih dejstev uvedel nad delom našega naroda enake zatiralske metode in se postavil na čelo proti-slovanske gonje. Iz tabora vrženih nasilnikov in onih, ki so prevzeli njihovo vlogo, da bodo deležni tudi njihove usode, je priletelo kričavo geslo o reviziji. Poželjivost po tuji lasti jim zapira oči pred spoznanjem, da se je prava revizija že izvršila pred petnajstimi leti in da je izpadla proti njim. V kolikor pa je veliko delo ostalo nedo-vršeno in njegove nepopolnosti bremene ravno naš narod, se nadejamo v bodočnosti korektiva, ki bo odpravil krivično stanje. Ako že komu pritiče zahtevati revizijo meja, ostane ravno nam ne-skrajšana pravica po taki zahtevi vse dotlej, dokler vladajo nad našim ljudstvom ob Soči in onkraj Karavank se- 1 danji gospodarji. Naša požrtvovalnost ima namreč tudi svoje meje, ki jih ne mislimo razširiti, dokler vlada v ostalem svetu nazor, da je ozemlje naše kraljevine določeno za lahek plen in nagrado tistim, ki bodo imeli v diplomatskih spletkah največ sreče in uspeha. Časi uresničevanja takih nazorov so minuli za vedno in države Maie antante so že ponovno dale razumeti, da z njihovim ozemljem ne bo razpolagal, kdor bo hotel. Narodi vseh treh zavezniških držav so v letih svobode dokazali, da so politično dozoreli in odklanjajo odločno vsako tuje vmešavanje v svoje zadeve. Za težko ceno so si kupili svojo samostojnost in svobodo, zato jo čuvajo s plamtečim domoljubjem, ki bo znalo odbiti vsak dejanski napad. Tudi mi se zavedamo, da mirovne pogodbe niso v vsakem pogledu popolne in da so potrebne izpremembe. Vendar se to ne bo dalo izvršiti v našo škodo, da se zadovoljijo neke namišljene zahteve »izvoljenih m za gospostvo nad drugimi poklicanih narodov«. Sedanje stan je, ki ga branimo na vso moč, je daleko pravičnejše, nego je bilo stanje izpred 1. 1914. Kadar pa bo svetovno mišljenje zahtevalo revizijo sedanjega sklepi v Pragi Mala antanta pristala na pakt velesil Ker je dobila vsa jamstva, da pakt velesil ne bo kršil interesov Male antante in tudi ne pospeševal revizionistične akcije, je Mala antanta dala svoj pristanek — Revizio-nistično kampanjo odločno odklanja, razorožitev pa pozdravlja Praga, 30. maja. r. Prvi dam letošnje glavne konference Male ari-1 an t e je snoči zaključilo, kakor smo na kratko že poročali, manifestacijsko zborovanje v •slavnostni dvorani zgodovinskega starega - rotovža. Zborovanje je priredila •Novinarska Mala antanrta. Udeležili so se ga na.iodiičnejši predstavniki praške •družbe, med njimi predsednika senata in parlamenta, župan Velike Prage dr. Baxa, jugoslovanski poslanik dr. Griso-gono, romunski oosdaniik dr. Emandi, zastopniki francoskega in poljskega poslaništva, šef generalnega štaba general Sirovy, večje število senatorjev in narodnih poslancev, zastopniki duhovščine ter predstavniki vseh narodnih in stanovskih organizacij. Zborovanje je tvorilo na ta način resnično reprezentanco praškega in vsega češkoslovaškega prebivalstva, ki je s snočno manifestacijo ponovno pred vso Evropo pokazalo, da odločno odklanja vsakršno tujo aspiracijo nad zemljo, ki pripada državam Male antante. Govorili so predsednik novinarske Male arrtante Š>vihovsky, minister dr. Krofta ter predsednika romunske in jugoslovenske novinarske delegacije. Vsi govori so bili sprejeti z burnim odobravanjem, kakor tudi resotacHa, ki ugotavlja, da revizionistična propaganda ograža mir, onemogoča konsolidacijo ter preprečuje razorožitev. Resolucija apelira na svetovno javnost, naj ne naseda laž.njivim formulam, katerih sad more biti le nova voina in z njo uničenje civilizacije. Manifestacijsiko zborovanje so prenašale vse radio-postaje v državah Male antante. Na grobu Neznanega vojaka Danes so se začela posvetovanja zunanjih ministrov. Ministra gg. dr. Jevtič in Titulescu, ki oba stanujeta v novem hotelu »Aicron«, sta se sestala na kratek razgovor že po za.kitrku, nato pa sta oba na čelu svojih delegacij položila vence na grobu Neznanega vojaka v starem rotov/.u. Ministra dr. Jevtida so spremljali praški poslanik dr. Grisogono, vojaški ataše polkovnik Joksimovič, pomočnik zunanjega ministra dr. Božidar Pitrič, higoslovenski poslanik v Bukarešti Colak-Antic in šef kabineta Markovič, osebni t a mik Jovanovič ter več jugo-si o venskih novinarjev. Pred poslopiem občine je bila postrojena častna četa 48. jiigoslovenskega polka z godbo in zastavo. Prihod dr. Jevtiča je pozdravilo sviranje državne himne. Minister dr. Jevtič je nato pregledal častno četo in pozdravil češkoslovaške vojake s krepkim »Nazda.r!«. Ko je nato položil venec na grob neznanega junaka v prisotnosti praškega župana dr. Baxe in šefa generalnega štaba generala Sirovega ter drugih uglednih osebnosti, se .ie vpisal v častno kn.igo Prage, nakar se je odpeljal na Hradčane. kjer se ie vpisal tudi v knjigo predsednika češkoslovaške republike. Prva konferenca znsianjih ministrov Ob 10. dopoldne so se sestale vse tri delegacije v prostorih zunanjega ministrstva na zgodovinskih H.radčanih. Konferenco je otvoril češkoslovaški zunanji minister g. d.r. Otokar Beneš, ki je z današnjim dnem prevzel predsedstvo stalnega sveta Male antante. dočim je bil, kakor znano, dosedaj predsednik naš zunanji minister g. dr. Jevtič. stanja, bomo silno povzdignili svoj glas v imenu sto tisočev ponižanih in zatiranih ter bomo zahtevali strog obračun za vse prizadete krivice. Kdor zahteva revizijo, bo v prvi vrsti začul tudi krik našega naroda po pravični izpremembi meja. Nedeljske manifestacije so se vršile pod geslom: Tujega nočemo, svojemu se ne odpovedujemo. Svet je imel priliko čuti nepotvorjen glas naših narodnih množic, ki je z mogočno silo podprl nedavno izjavo ministra dr. Beneša, enega izmed besednikov Male antante: Kdor hoče kak del našega ozemlja, si ga bo moral priti iskat z orožjem. Naša naloga pa bo, da se bomo branili in pri tem nas navdaja pogumna zavest, da se bomo znali ubraniti tujega pohlepa. Ratifikaciji pakta Male antante Po otvoritvi konference so bile naj-prej na svečan način izmenjane listine o ratifikaciji novega pakta Maie antante po vseh treh :\arodnih predstavništvih. Ta istočasua izmenjava ratiiika-cijskifo listin, različna od običajnega postopka, je nov dokaz, da se smatra Mala antanta v mednarodnem pogledu za politično enoto in zato je vzbudila precejšnjo pozornost Ko je brl ta svečani akt opravljen, so se zunanji ministri umaknili k zaupnim razgovorom, ki so trajali do 1.3JO ter so se nadaljevali od 16. do 18.30. Opoldne sta bila gg. Titulescu in dr. Jevtič na kosilu pri dr. Benešu, popoktne pa si je minister dr. Jevtič ogledal novo stavbo jugoslovenskega Akademskega doma v Pragi, ki bo nosil ime kralja Aleksandra. Današnja posvetovanja zunanjih ministrov so bila posvečena v prvi vrsti trem najvažnejšim problemom mednarodne politike: paktu štirih, revizioni-stični kampanji Nemčije in Italije ter razorožitvi. V vseh uren vprašanjih so ministri jasno in odločno precizirali stališče Male antante in so zvečer iz-daii potem obširen komunike. Pristanek na pakt velesil Komunike objavlja najprvo ugovore Male antante proti prvotnemu načrtu pakta velesil in nato ugotavlja, da so v novem načrtu pakta vsi ti ugovori uvaževani. Ker so vrhu tega zapadne velesile dale Mali antanti še izrecna zagotovila, da pakt štirih v nobenem pogledu ne bo tangir.1 pravic drugih držav, Francija pa je še posebej zajamči-la, da bo skupno z Malo antanto odvrnila vsak revizionističen poizkus, sma- tra Mala antanta, da pakt štirih ne ogroža njenih interesov in upa, da bo pripomogel h konsolidaciji Evrope. Ni revizije meja! Drugi del komunikeja ugotavlja, da za države Male antante sploh ni nikakega vprašanja revizije meja in da so tudi v tem pogledu vse tri države soglasne. Revizionistična propaganda vzbuja zato le neizpolnjive nade in na ta način zastruplja medsebojne odnošaje držav. Problem razorožitve V razorožitvenem vprašanju sprejema Mala antanta angleški načrti za osnovo nadaljnjih pogajanj in pozdravlja Roose-veltov doprinos k ideji varnosti ter smatra, da je treba še večjo pozornost posvetiti onemu delu bodoče razorožitvene konvencije, ki bo govoril o jamstvih za mir. Zaradi tega bo Mala antanta v Ženevi pritiskala tudi na to. da se določi kar najbolj učinkovita kontrola nad stanjem oborožitve v posameznih državah. Radio, telefon in brzojav so nocoj razširili te važne sklepe po vsem svetu. Pričakovati je. da bodo sedaj tudi pogajanja za pakt velesil že v nekaj dneh zaključena, ker so tako v Parizu kakor v Londonu čakali le še na to, da formulira svoje stališče tudi Mala antanta. Današnje razprave Jutri bodo ministri razpravljali o londonski gospodarski konferenci in v zvezi z njo ziasti o vprašanju vojnih dolgov. ker smatra Mala antanta, da brij? predhodne ureditve vojnih dolgov jfi mogoča gospodarska sanacija. Drugi del jutrišnjih razgovorov bo posvečen orga-' nizacijskim vprašanjem Male antante, zlas+i ureditvi stalnega tajništva v Ženevi. Konferenca se bo nadaljevala še v četrtek. Rezultat prve konference Komunike o sklepih prve konference zunanjih mini-strov Male antante v Pragi Praga, 30. maja. AA. Po današnjem prvem setanku stalnega sveta držav Male antante je bil objavljen naslednji komunike: Stalni svet držav Male antante, v katerem predstavlja kraljevino Jugoslavijo dr. Jevtič, kraljevino Rumunijo Titulescu, republiko Češkoslovaško dr. Beneš, sc je sestal pod predsedstvom dr. Beneša dne 30. maja 1933 v prostorih zunanjega ministrstva v Pragi k svojemu prvemu rednemu letnemu sestanku. Trije zunanji ministri so najprej izmenjali ratifikacijske listine pakta o organizaciji Male antante podpisanega v Ženevi 16. februarja 1933. leta. Nato so prešli k razpravi o mednarodnem političnem položaju in na vprašanja, ki se nanašajo na splošno politiko nii-hovih držav in ki so postavljena na dnevni red sestanka stalnega sveta v Pragi Palet velesil Glede pakta med štirimi zapadnimi silami in glede zadnjih faz pogajanj o tem paktu so gg. ministri opredelili svoje stališče takole: V svoji spomenici z dne 25. marca 1933. leta so zunanji rninistr; držav Male antante postavili načela, ki naj ravnajo njihovo politiko glede na pakt štirih. Tu »» izjavili: a) Vsako sodelovan:** držav, ti naj uredi vprašanja, ki se nanaSaio izključno na-nN'ews Chromicle« trMi, da vladajo nasprotja ce'o v vladi sami. Zaito na-rrerava vlada prepustiti odločitev parlamentu. >Daily Mail« pa mis.ll, da je večina viade za to, da se obrok pleča, in da bo v tem smislu vplivala tudi na .poslansko sfcornieo. Pariz. 30. mara AA. »Agence Eoono-mique e* Fina.nciere- doznava iz New Torka. da namerava Rooseveit pozvati d.olž-ni-ke, nai vsaj nominalno poravnajo 15. junija zapad>li obrok, da pokažejo dotoro voljo in priznajo nedotakljivost pogodb. Kakor poroča >Newvonk Herald Tribune«, je Rooseveit že sporočil britanski vla "ni, da bi bile Zedinjene države pripravljene sprejeti samo 10 milijonov funtov od 75, ki zapadejo 15. junija. Tudi Franciji bi (dale to ugodnost., da plača samo del zapadlega obroka, vendar poM pogojem, da poprej porama 15. decembra zapadli obrok. S tem bi si tudi pridobila pravico, da lahko takoj začne pogajanja za ureditev vprašanja dolgov z Rooceveltom. New York, 30. maja AA. Današnji lisci triioo. da je Rooseveit sklenil porabiti dana mu pooblastila za pogajanja v vprašanju dolgov, ne da bi stvar predložil kongresu. Razeovori o tem so baje že v teku in Rooseveit bi ob koncu sedanjega zase- Društvo narodov obsoja preganjanje zidov Mtočen vtis nastopa nemškega delegata, ki je odklonil poročilo sveta Društva narodov ženeva, .30. maja AA. Svet Društva narodov je danes dopoldne razipr a valjal o izjemnih odredbah nemških oblasti proti Ži>iom v Gornji šlezij'. Zastopnik Nemčije Keller je takoj uvodoma izjavil, da ne more sprejeti poročila sveta DN, ki uftotavlfja, da se je kršila nemško-moljsika konvencija. Keller ne priznava pritožniku Bermheimu pravice, da bi govoril v imenu manjšin, dalje pa protestira zoper posplošitev vprašamja židovskih manjšin v Nemčiji. Britanski delegat Eden, je odločno zavrnil nemško stališče. Nato je govoril Paul Boncon.r, ki se je priključil Edenu in se ču'dil sedanjemu stališču Nemčije, ki je na versaosiki mirovni konferenci sama zahtevala poseben statut za mantfšine Ln se celo spomta-no sama obvezala, da bo določila tega statuta na lastnem teritoriju izpolnjevala. Ob okncu svojega govora je Boncour izrazil željo, naj bi ta problem čimprej p-ri-šel pred svet DN. Poljski deleea.t Rad'zyu-sky se je popolnoma priključil stališču Edena in Paula Boncourja ter dejal, da si je Nemčija zmerom ponosno lastila poslan- stvo zagovornice plemenskih, verskih in jezikovnih manjšin. Toda ravnanje z Židi v Nemčiji je v nasprotju z načelom enakopravnosti. Podobne izjave so nato podali šnanski delegat Zuilueta, norveški Lan se, guaitemalski Mano« im češkoslovaški delegat Osuski. Nemški delegat je na to snmo izjavil, da vztraja pri svoji odfklonitvi. It-slki delegat Lester je protestiral proti očitku, da svet DN ne bi bil zimerom Izpolnjeval svojih dolžnosti do manjšin. Nato so pa vso sit-var izročili odboru treh pravnikov. Ti trije pravniki _ Švicar Hu'ber, Belgijec Bourguin in Španec Pedros — bodo zadevo proučili v 48. urah in jo vrnili svetu DN, ki bo razpravo nadaljeval. Nastop nemškega delegata je zbudil med člani sveta DN zelo mučen vtis. damja poslal kongresu poslanico o vojnih | doilgovih, ki bi -ga pooblastila, da nvede pogajanja za ureditev junijskega obroka. Države, ki decembrskega obroka še niso poravnale, bi morale poprej izpolniti to ob-vezmost, nakar bi šele dobile pravico dc pogajanj glede sedanjega obroka. Herriot o svoji misiji ¥ Ameriki Pariz, 30. maja AA. Na snočnji seji poslanske zbornice je Herriot poročal o svojih razgovorih z Rooseveltom in z ameriškimi senatorji. Predsednik francoske vlade Daladier je nato omenil, da je treba vprašanje decembrskega obroka povezati z junijskim obrokom in s splošnimi razgovori o vojnih dolgovih. Herriot se je zatem vnovič oglasil k besedi in izjavil, da Rooseveit soglaša z naknadno ureditvijo decembrskega obroka v zvezi z razvrednotenjem dolarja in s pravičnim carinskim premirjem. Glede razorožitve je s svojim tolmačenjem ofenzivnega in defenzivnega orožja našel pri Rooseveltu popolno razumevanje. V vprašanju varnosti pa je Rooseveit naravnost izjavil, da bodo Zedinjene države sodelovale pri ureditvi vprašanja o napadalcu in da bodo izstopile iz svoje dosedanje nevtralnosti. Herriot je končal svoj govor s pozivom na parlament, naj bo složen in naj išče čim tesnejših stikov z Zedi-njenimi državami, ker bo s tem okrepil varnost Francije in vsega človeštva. Seia vla«fe Beograd, 30. maja. AA. Danes od 12. do 13.45 «e je vršila seja vlade pod predsed-ništvom predsednika ministrskega sveta dr. Milana Srškiča. Sporazum z Avstrijo Beograd, 30. maja p. Kakor poroča »Politika«, je imel danes gospodarski odbor avstrijskega ministrskega sveta sejo, na kateri je razpravljal o ukrepih za obnovo normalnih gospodarskih odnošajev med Jugoslavijo in Avstrijo. Ministrski odbor je sklenil, da se s prihodnjim tednom znova uvedejo stari kontingenti za avoz jugoslovenskih prašičev na teden za dunajsko tržišče. Nadoknadi se tudi uvoz onega blaga, ki je po zadnjih odredbah vlade zaostalo. Po drugi brzojavki bodo dovoiili še za ta teden uvoz 1885 prašičev v Avstrijo, tako da se bo dosegel kontingent kakor je bil v veljavi pred 9. majem. Skrbi in želje gornjegrajskega okraja Agilna krajevna organizacija JRKD na Rečici je sklicala za nedeljo 33. t. m. političen shod, na katerega je povabila strankine organizacije iz vsega okraja. Ker je bilo po dolgotrajnem deževju v nedeljo izjemoma lepo vreme, se je vabilu odzvalo izredno mnogo ljudi. Na prostornem vrtu vrle narodne gostilne je bilo zbranih nad 500 ljudi iz vseh občin gornjegrajskega sreza. Zborovanje je otvoril z lepim nagovorom predsednik sreske organizacije g. dr. Teodor Sbrizaj. Ko je še opravičil zaradi nujnih poslov zadržanega poslanca g. Milana Mravljeta in izrazil svojo radost nad toliko udeležbo, je takoi oddal besedo domačemu poslancu g. Rastu Pusto-slemšku. Poslanec ie najprej pojasnil, zakaj je železniško ministrstvo razveljavilo vozne olajšave, ki jih je lani in letos izposlovsl splavarjem. Poudarjal je, da bo vse storil, da bodo te olajšave splavarjem zopet priznane. Obrnil se je v tej stvari že na g. ministra dr. Krnmerja, ki je brzojavno ob-liubil svojo izdatno pomoč. Z napeto pozornostjo so zborovalci sledili govornikovim izvajanjem o nameravanih ukrepih vlade za omiljenje obstoječe gospodarske krize in o stanju agrarne reforme. Prav obširno je poslanec govoril tudi o zunanji situaciji, o paktu četvorice, zlasti pa o novem paktu Male antante. Njegova izvajanja so bila sprejeta s splošnim odobravanjem. Soglasno je bila sprejeta nato naslednja resolucija: Na shodu JRKD na Rečici dne 2%. maja zbrani prebivalci sreza Gornji grad izjavljajo: 1. Izvedba agrarne reforme je za naš okraj in vse prebivalstvo življenjske važnosti. Skrajno krivično bi bilo, ako bi se agrarna reforma izvedla povsod drugod v dravski banovini, ne pa tudi v gornjegraj-skem srezu. Zato smo z največjim zadoščenjem pozdravili agrarno novelo, ki jo je Narodni skupščini predložil bivši poljedelski minister Jurai Demetrovič, ker so v njej prvič upoštevane upravičene zahteve gornjegrajskega okraja po izvedbi agrarne reforme. Ker se nahaja ta agrarna novela na dnevnem redu prve prihodnje seje Narodne skupščine, smo uverjeni, da bo celokupna vlada, zlasti pa novi poljedelski minister g. dr. Tomašič dosledno vztrajal na stališču, da je že skrajni čas. da se že vendar enkrat pravično reši agrarno vprašanje v vseh pokrajinah naše države. 2. Naš okraj živi po pretežni večini od lesne trgovine, ki pa sloni na splavarstvu. Splavarstvo nudi edini skromni zaslužek našemu delavstvu, ki mu grozi v teh časih težke gospodarske krize splošna brezposelnost. Težak položaj teh delavcev so upoštevale tudi državne oblasti, predvsem železniške, ki so jim dovoljevale za povratek iz južnih kraiev domov vozne olajšave, in to do 1. 1928., ko so iim bile pod vlado g. dr. Korošca nepričakovano ukinjene. Stare pravice splavarjem, ki so iih uživali preje nad 30 let in so si jih tako-rekoč priposestovali, je zopet lani vzpostavil g. železniški minister Lazar Radivo-jevič. za kar mu izrekamo svojo iskreno zahvalo Te vožne olajšave pa so bile nepričakovano te dni zopet ukinjene, kar pomeni za splavarjc najhujši udarce. Zato nrosimo g. ministra, nai odredi, da bodo splavarii tudi po 1. juniju uživali one vozne olajšave, ki jim jih je priznal lani in letos. 3. Zavedamo se. da more država živeti le, ako ima na razpolago potrebna denarna sredstva, ki jih črpa iz davščin. Takisto se zavedamo, da mora vsak pošten državljan, ki zahteva, da ga država podpira in ščiti, vestno izpolnjevati svoje dolžnosti napram državi, to je plačevati davke. Toda davčna bremena morajo biti pravično porazdeljena in davčna praksa ne sme biti pretirano stroga. Zato prosimo vlado, nai naroči davčnim organom, naj bodo ohzirn' in uvidevni zlasti proti vsem onim, ki bi d<>,vke radi plačali, a iih ne morejo, brezobzirni in nepopustljivi pa proti vsem onim. ki samo iz upornosti in zlobe nočejo izpolnjevati svojih dolžnosti nasproti državi, čeprav bi to lahko. 4. Pozdravljamo papovedane ukrere vlade, da se odnomnre nomanikaniii denarja. Prepričani smo. da bodo ti ukrepi snravili na noge naše denarne zavode, da bodo zopet mofli uspešno delovati, s čimer bi se tudi liudstvu vrnilo zaupanje vanje. 5. Občinska unrava v Nazarjih ie jela sitematično izsekavati svoje gozdove, da obstoia re®"3 nevnrpoct. da postanejo tam. kier so e^dai najlen?> gozdovi. nroste rfn-ličave. Ker to ni v interesu niti prebivalstva, niti nmn^ia Gozdnega gospodarstva. PC7;vamo barako upravo, di nedopustno izsekavanie v f-n^rnično '"hram. oziroma žp dano dovolie-ii** prekliče. Na predlog A nt. Tiršeka ie bi'a poslana nozdravna br70:<"vl-a noremu minist*"U nolip^clstv^ cf dr. Torpflš-čti, ie •-.rcd^avniH t-i-«i«»vne organizacije 1RKD iz Smartna ob Paki Jerman r>redltrtal hvalo in zaimr-ico po«-!an<-ii P^tricIemšlcM. Predlo« h:! s «"lo=n«m od"br«vaniem snrejet. Ko je poslane še nre"iti' vodilo na veliki manif°staHrki shod TRKD v Reorfra^u dne 28. jun^a. in pozval zborovale. da hi se v častnerp Številu "d"-'ežili. je predsednik dr Sbrizaj z*'-lj'ičil krasno uspelo zborovanje Hlljl VTI|J»T V Villp R)m. ?n rnsn> a ■N^rj okolico ie ^ivinj cittavQ &arajev&lkift preprog V veliki dvorani hotela union/ „SAMO ŠE DANES" od 9. do 12. m od 2. pol»nomočenj minister Miloievič, več senatorjev i« narodnih poslancev. Kraljev odiposlanec jt polož'1 poleg krste z'at kraljev venac in vzrazil sožalje prisotni pokojnikovi rodbini. Nato so duhovniilri blagoslovil trupih). Pred mestno h&o io pričakovala krtto s trwp!om pokojmega narodnega poslanca nepresfledma množica ljudstva, ki je vztra- jala Mjttb dežfti m z pobota pir,tctr> sprejeta poslovilne besede posameznih govornikov. Z žainimi govori so se od pokojujka posioviK minister dr. Aiid?elkiovič, predNed-sen-aia dr. Pavehč, predsednik Narodne skupščine dr. Kumanudi, ban dr. Perovič, župan R-užič ter zastopnik SKJ dr. M-lorad Dragic iz Beograda. Sušački pevci so nato zapeli Aljaževo »Qj, težka pot«, nakar so krs*o potožili na tovorni avto, ki je bU vas preobložen z veoci ia je počasi odpetjali proti Kastvu, pcrkoijrTlcovemu rodnemu mestu. Ob vsej poti se ie zbirajo istrsko kmetskt) fjudstvo, ki je pokr»n & a spremljate Kastva. Jutri bodo profesorja Spmčič? pcrfožifj k zadri jemo ročifkn. Na tfjegnvi po^edrcH poti ga bodo spremljali zasiopk-iifa oblasti ia nacionalnih ■ustanov. Resnica v oči bode Besna krnnpan$a fašističnega tfsfca prod MaS antairti zaratS posleoka 'r. županskega ln skušajo dokazati, d« Ma''a antanta rovari proti mini. -»Vpričo največjih naporov velesil, da bi Evraoi zagotovile deset let miru, imajo te šovinistične manifestacije, izmed katerih se še prav posebno odraža beograjsko 2>borova.nje. svoj poseben pomen, ki ga v nobenem primeru ni mogoče imenovati miroljubnega. Ta »borovnja so pokazala, da gospodje antiirevizionisti niso Dičesar drugega, nego sami najhujši revizionisti, ki zahteva-jo v svoji balkanski mentaliteti nesmiselne revizije v Juliji KTaiivni, južni Tirolski, na Dodekanezu in dra-soM. K »-reči so v EvTopi Se taike vilade, ki imajo buden čut odgovornosti.* Slldni komentarji ®e namakajo tm vezcosti naprrm zaveznikom Te obveznosti so za Francijo svete in dragocene. Pred otvoritvijo potujoče kmetijske razstave Zanimiva razstava na vlaku — Doslej že 1 milijon obSs&ovalcev Ljubljana, 30. maja. Na ljubljanskem kolodvoru ob Masarv-kovi cesti, poleg skladišč, je za našo javnost pripravljena svojevrstna, redka senzacija: na tiru stoji dolg vlak, 22 lepih, velikih vagonov, ki predstavljajo potujočo kmetijsko razstavo, katere oficielna otvoritev bo v četrtek' zjutraj ob osmih. Vlak je privozil k nam iz Zagreba in je prevozil doslej že vardarsko, moravsko, dunav-sko in deloma savsko banovino, kjer je razstava povsod med najširšimi sloji prebivalstva doživela najživahnejši odmev. Razstava je na potu od 14. februarja lanskega leta, ko jo je v Beogradu osebno otvoril Nj. Vel. kralj, in jo je obiskalo doslej že okrog enega milijona ljudi. — V Ljubljani bo razstava cdnrta samo dva dni. vsega skunaj pa bo v Sloveniji odprta 53 dni na 52 postajah. Razstavo je priredilo naše kmetijsko ministrstvo in njen namen je, da poda občinstvu pregled našega kmetijstva, da nakaže smernice, po katerih naj napreduje ta najvažnejša panoga našega narodngea gospodarstva, in da z vsemi sredstvi moderne propagande pobudi zanimanje za kmetijstvo v najširših krogih naroda. Povsod, kamor privozi vlak s svojimi modro preslikanimi vozovi, se prične nekakšna majhna visoka kmetijska šola. Z razstavo se sistematično vežejo končna predavanja, ki jih ie v vsakem kraju po šest do deset na dan. Povsod se predvajajo poučni filmi, in kjer ni kinodvoran, se za to stvar improvizirajo železniška skladišča. V enem vozu se nahaja tudi lastna električna centrala. Vsa razstava jc nekaj edinstvenega in razen v Avstriji daleč po Evropi nobena država ne premore česa podobnega. V Italiji so pred leti skušali uvesti slično potujočo razstavo, pa je noizkus propadel. Zaradi raznovrstnosti gospodarske strukture naše države se mora razstava od banovine do banovine seveda prilagajati vsakovrstnim razmeram. V Sloveniji vodi razstavo upravnik inž. Sadar, ki je s celim štabom strokovnjakov in sodelavcev ter ob sodelovanju vseh naših najvažnejših institucij in društev dosegel, da nudi razstava živahno sliko našega, slovenskega kmetijstva, obenem na podaja tudi sintetično sliko kmetijstva vse države. Za vodstvo razstave no Sloveniji sta vsak dan na razpolago po 2 nredavatelja agronoma, nadalie sodelujejo v vsakem srezu tamošnji kme-His'.-i f»ozd"rcki veteri-iT^ki ;n higienski referentje. Od Ljubljane do Tržiča bosta kot predavatelji sod^ovaln tudi ravnatelj mestnega vrtnarstva Lap in ravnatelj ba-novinske mlekarske šole v Škofji Loki inž. Sabec. 19 vagonov vlaka je neposredno posvečeno razstavi, ostali trije vozovi so rezervirani za upravo, osobie in centralo. Vsak voz zase nazorno predstavlja svojo panogo: svinjerejo in ovčerejo, gozdarstvo in lovstvo, agrarne zajednice in operacije, zadružništvo v Srbiji in zadružništvo pri nas (Zveza slovenskih zadrug), delo naše Kmetijske družbe, asanacijo vasi (uredil Higienski zavod), industrijske rastline (tobak, hmelj itd.) in svilarstvo, kmetijsko industrijo, kokosjerejo, sadjarstvo in vinarstvo (opremilo Sadjarsko in vrtnarsko društvo), čebelarstvo, ki so ga prikazali naši vneti čebelarji, veterinarstvo (po zamisli našega znanega strokovnjaka dr. Ganselmaverja), živinorejo, mlekarstvo in strokovno ter propagandno literaturo. — V zadnjih dveh oddelkih (mlekarstvo, razstava knjig) se na razstavi tudi prodajajo tudi mlečni izdelki in pa knjige. Razstava, ki je povsod doslej doživela najživahnejše zanimanje, bo prav gotovo tudi v Sloveniji povsem dosegla svoj namen. Saj je pa s to potujočo razstavo v resnici na najidealnejši način združeno vse koristno in zanimivo: visoka šola kmetijstva, sejem, kino — vse obenem. Visoko obdavčenje izletov v Avstrijo Berlin, 30. maja, s Državni uradni list objavlja danes zakon o omejitvi potovanj v Avstrijo in pripadajoče izvršilne nared-be. Po tem zakonu, ki bo stopil dne 1. junija v veljavo, bodo morali nemški državljani za vsako potovanje v Avstrijo oziroma preko Avstriie plačati posebno takso v višini 1000 mark (18.000 Din). Prestopki se bodo kaznovali z globami do 5000 mark (90.000 Din) oziroma z zaporom. S tem zakonom ne bo prizadet ožji obmejni promet, pač pa tudi izletniški promet. Izvzeta so samo poslovna potovan ja, glede katerih pa bodo morali potniki dok"— no potr<,u'». rcaPfcr Zagrebška vremenska napoved za danes: Precej oblaPno. ponekod nadavine. Pozneje vedro. — Situacija včerajšnjega dne: Visoki pritisk prevladuje nad zapadnim dslom kontinenta in prodira v Centralno Evropo. Nad Jugovzhodno Evropo imajo še vedna barometrsko depresijo, razdeljeno na dva centra. Prit'sk ie narasal samo v centralnih krajih država, drugod je ostal nespremenjen. Dunajska vremenska napoved *a sredo: Sem in tja oblačno, morda tjdi nevihte. Naši kraji in Ifudje Z velikega protirevizionističnega zborovanja v Beogradu ftsglBd na velikansko množico, ki se je v nedeljo udeležila veličastne protirevizionistične manifestacije v Beograda pred Narodnim gledališčem. Obširno je poročalo o tem zborovanju ponedeljkovo »Jutro«. Usodne posledice poplav ILoUsa In Hcosijamka dolina ste poleg Harfa najhujše prizadeti — Silno valovje Krke In Radulje Ljabijma, 30. maja. ?3tanje poplav na Barju in okoli Vrhnike (»daosno Borovnice je danes nespremenjeno laradi novih, od snoči v presledkih trajajočih nalivov. Snoči je bilo opažati, da so vode po poijih in travnikih padle za približno 5 do 10 cm, toda davi so začele spet naraščati. 2e sedaj je jasno, da so vsi {oljski pomladanski nasadi, tako zlasti rompir, fižol in koruza uničeni, ker so začeli že gniti. Nekatere vasi so še vedno odrezane od p-ometa. Hudi nalivi pa so napravili veliko škodo tudi po hribovitih krajih. Vode odnašajo z njiv plodno zemljo v nižave in od tam naprej proti Savi. V Rakitni in v Polhogra jskih Dolomitih je oilo odnesene mnogo zemlje. Iška je snoči pridrvela s silno močjo do Ljubljanice. Nosila je seboj velike množine vode. ki se ie vanjo stekla izpod Krima in v iškem Vintgarju. Seboj je nosila tudi mnogo peska in gramo?a, ki ga je pobrala v zgornjem toku in ga je potem v spodnjem toku raznesla po njivah in travnikih. Mnoge njive v Vrbljenju, Brestu, To-mišlju in v Lipah so s kamenjem povsem lasute. Pod vodo 100 ha najboljših njiv in travnikov Stori trg pri Ložu, 30. maja. Prebivalstvo v loški dolini po vaseh, ki so najhuje udarjene zaradi sedanjih poplav, je obupano. Voda se ne more naglo odtekati, ker ne more požiralnik Golobina sproti sprejemati tako ogromnih množin vode. Je pa deloma tudi zamašen. Najhuje so oškodovane vasi Dane, kjer sega voda prav do prvih hiš, dalje Podcerkev, Nad-lesk. Kozarišče, Šmarata, Pudob in Više-vek. Voda ponekod stoji 3 do 4 metre visoko po poljih in travnikih. Uničeni so vsi pridelki. V Podcerkvi je voda segla prav do vasi do velike Žagarjeve parne žage. V nedeljo je voda nekolike padla. Novi nalivi pa so povzročili še večje naraščanje. Cesta Stari trg-Pudob, ki je drugače ob velikih povodnjih dostikrat pod vodo, je zaenkrat še prosta za ves promet. Skoda je velika, kajti pod vodo so najlepši travniki in plodne njive v približni izmeri kakih 100 ha. Nevarna poplava na Dolenjskem Škocijan, 30. maja. Po treh dneh neprestanega dežja so vode prestopile bregove ter poplavile po nekaj kilometrov na daleč in na široko vse ob Krki in Radulji ležeče kraje. Tako nevarnih poplav že ne pomnijo dolgo let Siična povodenj je bila 1. 1919., kasnejše vsakoletne poplave so bile sicer znatne, ni pa jih mogoče primerjati s sedanjo. Ško-cijanska dolina je bila tudi že letos dvakrat poplavljena, a vse to ni bilo tako nevarno. Prve poplavne nesreče zadenejo navadno škocijansko dolino in po dveh dneh dosežejo poplave v Dobravi svoj višek, ko se vode odtekajo v Krko. Veliki potok Radulja, ki teče skozi Skocijan, je začel tokrat že drugi dan močnega deževja polagoma naraščati, prav naglo pa je prestopil bregove in so tudi mogočni hudourniki s hribov pospešili in razširili poplavo. Na daleč m n? široko se je. razlila voda nkoli Zaloga, Skocijana, Savinka in Dobruške vasi. Iz mogočne struje je Radulja ubrala svojo drugo pot na cesto skozi Škocijan. V škocijanski dolini imajo posestniki skoraj vse travnike v neposredni bližini Radulje. Travniška letina, ki je letos posebno dobro kazala, je popolnoma uničena. Pri ljudeh z nerednim delovanjem src» povzroči kozarec naravne »Franz Jose-fove« grenčice, če ga popijete vsak dan zjutraj na tešče, lagodno milo iztrebljenje črevesja. Zdravniki za srčne bolezni so prišli do rezultata, da učinkuje »Franz Josefova« voda tudi pri težkih oblikah srčne hibe sigurno in brez nepri-like. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Tudi na njivah je velika škoda. Po poplavi, ki je trajala ves dan, je začela Radulja razmeroma hitro padati in ae je vodovje valilo proti Dobravi, kjer se Radulja steka v Krko. V dobrovski kotlini in Za-krakovju se je začela voda nabirati s podvojeno močjo. Zdelo se je, da se bo tam vse zajezilo. Z ene strani deroča Radulja, z druge pa mogočna Krka sta v nekaj urah preplavile vasi: Dobrova, Cučja mlaka, Drama, Hrvaški brod, Čisti breg, Zame-ško, Koprivnik in vse do Kostanjevice. V Dragi je bil v veliki nevarnosti velik lesen most Voda se je dotikala že vrha in ko je udarjala ob njega, so brizgi-ii mogočni curki nad 2 m visoko. Ko se je most že nevarno majal, so mu morali izbiti tla in je skozi te odprtine voda na vso moč drla proti Dobravi. Tam pa vodi čez Krko drugi most, kateremu je valovje upognilo tra-verzo, da se je nagnil na stran skoraj za pol metra. Upognjeno traverzo so bližnji posestniki privezali z veliko verigo. Vasi Cučja mlaka in Koprivnik sta bili dolgo časa popolnoma v vodi. Prebivalci so se prevažali s čolni. V nekaterih stavbah je bila voda tako visoka, da je drla skozi okna. Prebivalci teh vasi so že vajeni poplav in zaradi tega tudi ni bilo človeških žrtev. Cesta iz Skocijana v Krško je na mnogih mestih pod vodo na razdaljo nekaj kilometrov. Pošto in potnike, ki so došli z avtobusom iz Novega mesta, so morali prevažati s čolni. Prebivalstvo je obupano zaradi škode, ki jo dela ta strašna poplava. Travniki bodo popolnoma blatni, ker bo voda polagoma vpadala in ker hudourniki še vedno dona-šajo blato. Blatno seno skoraj ne bo za rabo. Pšenica, ki je baš sedaj delala klasje, je vsa pod vodo. Krompir, ki se je prei ob lepem vremenu lepo razvil, je od vode razoran in bo v mokri zemlji segnil, kolikor ga bo sploh še ostalo. Prebivalstvu, zlasti pa posestnikom v bližini Krke, preti zaradi te poplave silno pomanjkanje in je potrebno, da jim priskočijo na pomoč tudi oblasti. Tragična smrt mladega delavca Ljubljana, 30. maja. Včeraj smo že kratko poročali o veliki nesreči na Drenovem griču, ki jo je povzročil neki avtomobilist. Žrtvi skrajno neprevidnega avtomobilista sta postala 361et-ni Jože Smrtnik in pa 281etni kurjač France Petrič, oba doma iz Vrhnike. Petrič, ki J« dobil pri karambolu težje notranje m zunanje poškodbe, je sinoči v ljubljanski bolnici umrl. O tem, kako se je pripetila nesreča, smo dobili danes še nekaj podrobnosti. Vrhniški fantje Janez Grom, Jakob Pavlovčič in še neki drugi, med katerimi je bil tudi Franc Petrič, so se peljali v nedeljo s kolesi v Kožarje, da obiščejo tamkaj nekega svojega prijatelja iz vojaških dni. Ko so se vračali proti domu, so se ustavili na Drenovem griču, kjer se je vršila gasilska veselica. Okrog 19.45 pa so se odpravljali naprej proti Vrhniki in se jim je pridružil tudi Jože Smrtnik, ki je prosil Petriča, naj ga vzame na kolo. Petrič je pristal na to tn je poganjal kolo Jožo Smrtnik, dočim Je sedel Petrič spredaj na soro. Vsa skupina fantov na kolesih je vozila mirno in počasi proti Vrhniki, ko pa so prišli do gostilne na Vrtici, jim je privozil nasproti neznan avtomobilist. Pred tem pa so se morali ogniti tudi konju, ki je stal pred hišo brez nadzorstva in se jel plašiti. Komaj so bili mimo hiše, pa je pridrvel za fanti drugi avtomobil in ta se je zaletel naravnost v Smrtnika in Petriča, ki sta vozila zadaj za skupino. Zalet avtomobila je bil tako silen, da je odvrgel Petriča kakih 12 m, Smrtnika pa 16 m dalje po cesti. Pri priči sta obležala oba nezavestna s težkimi poškodbami. Avtomobilist je po nesreči za trenutek ustavil in so spoznali navzoči v njem mehanika Josipa Prošnika in njegovega tovariša, šoferja Jakoba Les-kovca. Voz pa je bil last mesarja Tavčarja iz Zgornjega Logatca, ki ga je dal h Proš-niku v popravilo. Prošnik in Leskovec sta se že tekom popoldneva vozila z avtomobilom po cestah okrog Vrhnike. Prošnik je izjavil, da se odpelje naprej in da bo pripeljal zdravnika. Oba poškodovanca so takoj prenesli ljudje v bližnjo hišo in ju izprali, kmalu za tem pa je prišel na Drenov grič reševalni avto, ki je oba odpeljal v bolnico. Petrič, ki je imel počeno lobanjo, poškodbe na levi nogi, več ran pod vratom in bradi ter dvakrat zlomljeno desno nogo, je bil ves čas pri zavesti in se je onesvestil šele sinoči ter nato kmalu izdihnil. Smrtnikovo stanje je še vedno nevarno, vendar pa je upati, da bo ozdravel. Pogreb Franceta Petriča, ki si je nedavno sezidal lastno hišico v Sinji gorici bo jutri ob 14. iz mrtvašnice obče bolnice na pokopališče k Sv. Križu. V zadevi nesreče je uvedena stroga preiskava in se bo ves dogodek obravnaval pred sodiščem. Ureditev tujsko-prometne razstave Ljubljana, 30. maja. Zveza za tujski promet dravske banovine je skupno s tujsko-prometnim svetom banske uprave uredila na najbolj prometnem mestu, v zgradbi Državne hipotekar-ne banke na Tyrševi cesti stalno tujsko-prometno razstavo, kakršno smo že dolgo pogrešali. S tem je uresničen del načrta, ki ga je sprožil pred letom dni mestni tujsko-pro-metni svet, da se ustanovi v prestolnici dravske banovine tujsko-prometni muzej, ki naj shrani pod svojo streho ves tujsko-prometni propagandni material, katerega so si nabavile v teku zadnjih let naše tujsko-prometne organizacije, zdravilišča, letovišča in mesta. Ta propagandni material je bil dosedaj deloma raztresen po vsej banovini, deloma pa je bil shranjen na prostoru velesejmišča. S prevažanjem iz kraja v kraj se je precej tega dragocenega ma- Ob znatno znižanih letnih tratah E. Kalmano va opereta ki je žela triumfe po vsem svetu Grofica Marica Hubert Marischka popularni dunajski tenorist Dorothea Wieck - Ernst Verebes in najboljši komik Szoke SzakaU Danes ob 4., V4S. in H10. zvečer Elitni kino Matica Telefon 2124 terfarfm potegabflo aH pofkodovato, on! del, ki je bil shranjen na velesejmu, pa se j« moral pred vsako otvoritvijo velesejma odstraniti, ker so se prostori razdelili za izložbe. Tako je obstojala nevarnost, da se ves ta material sčasoma pokvari in uniči. Iz teh razlogov in da bi se propagandni material posvetil svojemu namenu, je mestni tujsko-prometni svet prišel na idejo ustanovitve tujsko-prometnega muzeja, ki se pa dosedaj zaradi pomanjkanja primernih prostorov ni mogla uresničiti. Da bi se vsaj začasno rešil ta material uničenja, je mestni tujsko-prometni svet razmestil svoje propagandne predmete v prostorih mestnega magistrata, dočim za vse ostale predmete, ki so se morali nujno odstraniti iz velesejmskih prostorov, ni bilo nikjer najti primernega mesta. Slučajno pa se je ravno te dni izpraznila precej velika in obsežna dvorana v poslopja Državne hipote-karne banke, ki jo je Zveza za tujski promet vzela v najem, tako so se mogli propagandni predmeti še pravočasno pred otvoritvijo velesejma spraviti v to dvorano, ki je urejena tako, da bo v njej začasno, dokler se ne dobe še primernejši stalni prostori, nastanjena tujsko-prometna razstava, ki bo otvorjena obenem z velesej-mom dne 3. junija. Ta tujsko-prometna razstava bo ostala otvorjena tudi po zaključka velesejma vsaj po par ur na dan, da jo bodo mogli posečati tujci, ki prihajajo v naše mesto. Razstava bo služila tudi učencem in dijakom. Toma Petrovca zadnja pot Ljubljana, 30. maja. Uglednemu vzgojitelju, javnemu delavcu ln zvestemu Sokolu, upokojenemu nad-učltelju g. Tomu Petrovcu je danes popoldne velika množica prijateljev, tovarišev in znancev izkazala zadnjo čast. Tako so se udeležili pogreba številni Sokoli v kroju ter člani pevBkega društva iz Domžal, ki so položili na grob dva lepa venca, mnogi uč' eljl iz kamniškega okraja, župana iz Jarš in Domžal, za UJU predsednik gosp. Dimnik, za Društvo upokojenih učiteljev g. Gaberšek, za Sokoisko župo br. Kra-pež in br. Kajzelj ter mnogoštevilni prijatelji, ki si jih je pridobil blagi pokojnik med svojim dolgoletnim službovanjem in javnim delom. Posebne zasluge si je pridobil za domžalsko Sokoisko društvo, katerega član je bil od leta 1906., ko je prišel službovat v Jarše, do svoje snrti. Tajniške posle je opravljal 7 let, po več let je bil starosta in podstarosta, ves čas pa član upravnega odbora. Zaslužno se je udejstvoval tudi v odboru za zgradbo Sokolskega doma, ki je bil otvorjen L 1911. V trajnem hvaležnem spominu bo ostal tudi učiteljstvu kamniškega okraja, kjer Gsierena beseda na revmatizmu bolnim I>a Togal zares pomaga pri revmatizmu, se ponovno razvidi iz sledečega: »Da bi bil prej vedel za Togal-tablete. koliko bolečin bi si bil prihranil zaradi svojega dolgoletnega revmatizma in koliko trpljenja bi bil preprečil. Zelo sem srečen, ker morem iskreno izjaviti, da so Togal-tablete resno učinkujoče zdravilo brez kakih sporednih pojavov s strani srca ali želodca. Rad ga bom vsakomur priporočil. Še enkrat hvala! S. Stojanovič, uslužbenec uprave vodovoda O. G. B. Beograd, Knj. Mihajlova ulica 3.« Togal-tablete delujejo naglo in uspešno proti revmatizmu, protinu, ishiasu, hripi, živčnim bolečinam in boleznim prehlada. Preko 6000 zdravnikov priporoča v uradno overovljenih ocenah uporabo Togala. Dobiva se v vseh lekarnah. Odobr. od min. soc. pol. in nar. zdravja S. Br. 18415 od 22. oktobra 1922. 6222 je 15 let, in to v najtežjih časih deloval v učiteljski organizaciji ter zastopal interese učiteljstva in šole tudi v okrajnem šolskem svetu. O njegovem zaslužnem delovanju v Jaršah pri Domžalah je spregovoril tudi domžalski šolski upravitelj gosp. Stenovec, ko se je na grobu poslovil od zaslužnega pokojnika, ki bo od vseh, ki so ga poznali, ohranjen v častnem spominu. Huda nesreča zaradi splasenega konja Ljubljana, 30. maja. Danes okrog poldneva se je pripetila na desni strani Ljubljanice poleg Kunčeve tovarne za pletenine huda nesreča, ki bi skoro zahtevala troje človeških življenj. Ob imenovani uri se je peljal mesarski mojster in občinski svetnik g. Franc Zaje s trga domov v Potočnikovo ulico. Na vozu sta sedela poleg mojstra tudi njegova soproga ga. Antonija in pa pomočnik. Ko so pri-vozili na Ambrožev trg in dalje do Kunčeve tovarne, kjer popravljajo poslopje, pa se je pričel konj nenadno plašiti. Ustrašil se je ropota brun, ki so jih metali delavci na kup. Na mah je zavil na levo, potem pa odskočil naravnost proti strugi mimo narasle Ljubljanice. Voznik konja ni mogel ukrotiti in v naslednjem trenutka je planila žival z vozom in ljudmi na njem po bregu navzdol. G. Zaje je še pravočasno odskočil in padel v blago na breg, pomočnika in Zajčevo ženo pa je potegnil konj z vozom vred v vodo. Vse je za trenutek pokrila motna voda, nato pa je pomočnik hitro splezal na suho, medtem ko se je gospa pokazala na površini šele čez čas ia plavala precej daleč od voza. Na bregu so se takoj zbrali ljudje, da bi pomagali ge. Zajčevi. Med splošno razburjenostjo se je šele čez čas posrečilo najti daljšo desko, s katero so ponesTečenko po daljšem trudu spravili na breg. Medtem so že tudi prispeli na kraj nesreče reševalci iz Mestnega doma. Ga. Zaj-čeva si je pri padcu po bregu zlomila desno nogo nad stopalom in so jo odpeljali z reševalnim avtom v Leonišče. Konja m voz je voda, ki je na dotičnem mesta globoka nad tri metre, popolnoma pokrila ia se je konj seveda zadušil. Mrtvega konja so spravili gasilci na breg šele v teku popoldneva. Prav tako tudi voz. Počitniški dom kraljice Marife - ' ss$ ■ Bližajo se šolske počitnice in z njimi čas, ki ga naj šolska mladina temeljito izkoristi v svoj oddih. Šolski mladini nudijo pravi oddih edino sončne trate, dišeči gozdovi, planinsko sonce, čist zrak, voda za kopanje, izprehodi, vse združeno s krepko tečno hrano in izdatnim nočnim počitkom v prijetni družbi vrstnikov, a pod čuječim nadzorstvom idealnih, za vzgojo mladine navdušenih in požrtvovalnih mladinolju-bov. V take prilike, v tak kraj in v take roke presadimo naše malčke vsaj za nekaj časa poletnih počitnic in videli bomo. kako se razvije njih telo, kako narastejo mišice, kako se bleda lica osvežijo, napolnijo in ožarijo. Samozavest se vzbudi, samostojnost se razvije in duša se spet približa naravi ter se v njej oplemeni in osveži od celozimske zapuščenosti. Tak kraj. ki nudi prav vsega tega v obilici, je naš pohorski Počitniški dom kraljice Mariie. Dosedanja večletna opazovanja uspeh t-v bivanja dece v njem so to preko vsega pričakovanja potrdila. Ne le s tehtnico, ore-iskavami in sličnim, nego s prostim pogledom na vrsto prihajajoče in s počitniškega doma odhajajoče dece zaznamo r3?iiko. Prihajajo bledi, slabotni, s povešenimi rameni, tihi. Odhajajo rjavordeči, okroglih lic, jasnih oči, napetih mišic, vzbočenih prs z veselim sijajočim obrazom. Vsako leto se dom izpolnjuje z namenom, nuditi naši deci popolno ugodnost bivanja in zadostiti točno vsem zdravstvenim zahtevam. Ze lani preurejeno in povečano glavno poslopje je letos povsem dovršeno, opremljeno s toplovodno napravo, kopalnico, umivalnicami, angleškimi kloseti itd. Vodovodna napeljava nudi vsej napravi in ostalim objektom pitno in umi-valno vodo po mili volji, okrepčujoče kopeli željni mladini pa so na razpolago lepo urejeno kopališče in prhe. Seveda je preskrba otrok prvovrstna, hrana petkrat dnevno in obilna, nadzor- stvo čuječe in stalno, zdravstveno zaščito daje sestra in zdravnik, ki sta stalno n« koloniji, za razvedrilo in najrazličnejše igre pa je tudi preskrbljeno. Naprava ne stoji osamljeno, nego je obdana od vseh strani z obširnim posestvom, katerega gospodarstvo je najvzornejše urejeno. Lepo rejene kravice dajejo našim malčkom obilo mleka. Po dvorišču brska nad 40 kokoši pristnih štajerskih pasem. V svinjakih ležijo tolsti prašiči. Od njih reje dobi mladina marsikateri priboljšek in ne manjka gospodinji kolonije dobre domače masti. Nad gospodarskim poslopjem poleg velike zgradbe je najlepše urejen in skrbno negovan velikanski vrt, ki daje obilo vitaminsko bogate hrane in okusnih prikuh. Po zelenih travnikih in okrog vzorno obdelanih njiv je nasajenih na stotine sadnih drevesc, katera se prav skrbno gojijo. Velikanski gozd nudi naši deci hladno senco. Na gozdnih praznotah je nasajenih na tisoče raznih iglastih in listnatih dreves. Tako nudi kolonija na Pohorju ne samo razvedrila naši mladini, temveč ima mladina tudi priliko, da vidi, kako naj bo urejeno vzorno gospodarstvo. Mladina iz mest opazuje delo na polju, na travniku, v vrtu in vgozdu. Vidi, kako je treba ravnati z domačimi živalmi, vzljubi pa tudi cvetlice, ki se okrog poslopij gojijo kakor v najlepšem parku. Sploh nudi kolonija tudi v vzgojnem oziru kar največ. Dosedaj je bivalo na koloniji od začetka ustanovitve doma skupno 1395 otrok iz vseh slojev z najlepšimi uspehi. Vse je že pripravljeno za otvoritev letošnjo sezone, ki se začne v naslednjih terminih: I. skupina od 11. junija do 10. julija, II. od 11. julija do 9. avgusta, IIL pa od 10. avgusta do 8. septembra Kdor želi podrobnih informacij za sprejem, naj se obrne na društveno tajništvo Maribor, Strossmajerjeva ulica št 256. NOČNA TEKMA F. C BUD Al „11" : S. K. ILIRIJA V ČETRTEK 1. JUNIJA OB 20.30 URL PK E D PRO D A JA VSTOPNIC V KAVARNI EVROPL ♦ Opozarjamo cenjene naročnike, ki j trn je naročnina potekla na položnice, ki bo jih prejeli z včerajšnjo števitiiko, da morejo z njimi obnoviti nadaljnjo naročnino. Zaradi reda pri upravi lista naj blagovolijo zneske vplačati takoj prve dni meseca junija. Vsak naročnik >Jutra< je zavarovan pri zavarovalnici >Trig!av< za primer smrtne nezgode za 10.000 Din. Pogojeno pa je z zavarovalnico, da ne sme biti naročnina v zaostanku. Zato naročnike pr>u-simo, da plačujejo naročnino pravočasne«, da se zaostanek ne poijavi. — UpTavništvo >Juitra<. Rjavi aH črni damsM boks čevelj LJUBLJANA 6387 Mestni trg 26 Stritarjeva ni. 1-3 ♦ Zahvala »Trboveljskega slavčka«. Vodstvo mladinskega pevskega zbora »Trboveljski slavček« čuti iskreno potrebo, da se naoiskreneje zahvaljuje vsem onim, ki so na katerikoli način omogočili in podpirali lepo uspelo turnejo po Češkoslovaški in Dunaju ter s tem pripomogli v inozemstvu do popolnega uspeha Jugoslovanski mladinski vokalni glasbi. Zahvaljujemo se predvsem protektorju g. ministru dr. Gri-sogoni, poslaniku v Pragi ter članom poslaništva gg: Majeetu in dr. Pretnarju, vsem čehoslovaš.kim-jaigoslovensklm Ugani in mestnim uipcavam, koder so se vrfiili koncerti in vsej čehoslovaški javnosti. Dalje jugoslpv. poslaništvu, Slovenskemu krožku i.n njega predsedniku g. Cernelčn ter tajniku g. Bizaju, konzulu g. Joslmovi-ču, g. prof. Tro&tu, društvu Jugoslovanska žena kakor tudi rektorju zavoda "Wlener Sangerknaben g. Schnittu na Dunaju. Posebno iskrena zahvala pa velja strokovnemu učitelju g. Dragu Supančiču, ki je ra-devolje Ln z vso vnemo prevzel in do podrobnosti izvršil vse veliko tehniško vodstvo turneje. Veliko zahvalo dolgujemo tudi skladatelju g. Adamiču, ki je na turneji zastopal zbor kot glasbeni strokovnjak, in rudniškemu zdravnik« dr. Jen-šterlu za zdravniško oskrbo otrok-pevcer. Topilo zahvalo izrekamo TPD za izdatno emot.no podporo in g. Dominiku čeblnu, ki Je stavil zibora na razpolago vsa denarna sredstva ln s tem omogočil turnejo, vsam oblastem ta slovenskemu časopisju, ki nam je p^a-zalo vso naklonjenost. !Lb!ja«aki odvetnik dr. Regallj. Nazadnje }e bila slika v dunajskem železniškem ministrstvu. Akademija slike naši galeriji ne more prodati, morda pa se le najele kakšen aranžma, da bo slika trajno ostala pri nas. Slika je 2.40 visoka in 1.70 m široka ter predstavlja tri figure. Slika je krasna umetnina in tipično delo klaslcista Kavčiča. Da. je slika sploh prišla r Ljubljano, je v precejšnji meri zasluga dr. Wtadiscber-ja im dr. Cankarja, ki sta posredovala Na slikarja Kavčiča smo bili Slovenci dbslej vobče premalo pozorni, d as i je bržkone naš Ouiskovalcem zagrebškega velesejma se priporoča slovenska gostilna VLADIMIR ČERNE, Zagreb Radičeva ul. 1 (dvor.) tik Jelačičevega trga zahteva da ste zavarovani proti nezgodam. Naročite »Jutro«, nezgodno zavarovanje je zastonj pri Zavarovalnici „TKIGLAV" Zvočni teižio IDEAL BOMBA SMEHA! Vsi filmski komiki ▼ film« Dvoje srečnih dni PAUL HttRBIGER, PAUL MORGAN, JAKOB TIEDTKE, IDA WLST CLAIRE ROMMER Danes premiera ob 7. in 9. zv. največji slikarski umetnik. Rojen je bH na Goriškem. Na Dunaju je že v mladosti zaslovel in je postal ravnatelj Akademije upodabljajočih umetnosti. Občeval je v najvišjih krogih in je bil eden najbolj znamenitih slikarjev svoje dobe. Bil je v prijateljstvu z Goethejem, znan s Kopitarjem iin je podpiral s>vojega rojaka La.ngusa v mladosti. Bil je mož širokega obzorja. Materine govorice ni pozabil do svoje smrti. Umrl je 1. 1828. na Dunaju. ♦ Zagrebški univerzitetni profesor bo predaval v Haagu. Akademija mednarodnega prava v Haagu je povabila univerzitetnega profesorja dr. Milana Stražnicke-ga v Zagrebu, da bo predaval o konferencah mednarodnega privatnega prava od začetka vojne do danes. Predavanja se prično 3. julija. ♦ Sestanek maturantov 1. dri. gimnazije v Ljubljani i i leta 1908 bo 10. junija »večer ob 8. pri »Slonu« r Ljubljani. Vsak na1 prijavi svoj prihod naikasneje do 8. Junija na naslov: dr. Leo Skala, Ljubljana, Pošt ni predal 234. ♦ Dopust za Invalidski kongres. Predsed-sedmik vlade je ustrezajoč prošnji Osrednjega odfbora vojnih invalidov, odobril dopust od 1. do 10. Junija onim vojnim tav%-lidom-državnim uradnikom, ki se želijo udeležiti invalidskega kongresa v Dubrovniku, ki se bo vršil v dneh 4., 5. in 6. junija. Ta dopust se ne bo vštel v letni odmor. ♦ Razpis zdravniške službe. Služba sekundarnega zdravnika ali zdravniškega pripravnika je razpisana v umobolnici v Novem Celju pri žalen. Prošnje, opremljene po predpisih uradniškega zakona, je vložiti do 15. junija istotam. ♦ Radio LJubljana. Operetni večer radijskega orkestra s sodelovanjem ge. Poliče-ve ta g. Zupana se bo zaradi nenadne ls-prememibe programa (tuji prenosi) oddajal v četrtek 1. junija od 21-30 do 22.15. na kar radijske poslušalce posebno opozarjamo. ♦ železnlSko postajo Stranje je treba prestaviti. Kdorkoli se vozi od Grobelnega proti Rogaški Slatini, vsakdo se začudi, ko zagleda popolnoma na samem, sredi med njivami kolibo, postajico Stranje. Nastala. je namreč tam v glavnem zaradi tega, ker je tam matematična sredina med Šmarjem in Mestinjem. Nihče pa ni vzel v obzir, da teži k tej postajici 22 vasi, ki morajo k postajici dobesedno po progi celega pol kilometra K postajici Stranje ■ .. Ha '"d Ll--d • - '* v J nori • • • - -V: m sploh ni mogoče priti drugače, ako je količkaj deževno in se nafbira na travnikih voda; pa tudi v lepem vremenu Je z vozom komaj mogoče priti na postajo, saj pelje tja le poljska cesta. Pol kilometra južneje se pa skoraj stikata železniška proga ta nova banovinska cesta, razen tega je tam PTiroden hrbet, ki ga poplave ne dosezajo. Zato je nujno potrebno, da se postajlca Stranje tjakaj prestavi in so prizadete občine že stavile take predloge. Hkrati pa želi vsa okolica, da bi Stramje postala postaja tuidi za tovorni promet, ki bi bil zlasti živahen, brž ko bi se zgradila zveza nove banovinske ceste s Pristavo. Maščuje se pač, da ne pelje banovinska cesta na Mestinje, kakor se je istotako zgodila napaka pri gradnji železnice, ko so hoteli z zgraditvijo postaje Mestinje na nepravem kraju prištediti eno zgradbo. Tako bodo pa namesto dveh postaj morale biti kar tri v neveliki razdalji. Da je Stranje potrebna, kaže osebni promet, ki je najštevilnejši menda vseh postaj ob tej progi. • Obiskovalcem Xm. ljubljanskega velesejma od S. do 12. junija. Uprava ljubljanskega velesejma je tudi letos kakor druga leta izdala permanentne legitimacije. Cena legitimaciji Je Din 30.—, vendar se pri nakupu plača za legitimacijo samo Din 3.—, ostalih Din 27.— pa ob prihodu na velesejem naravnost pri velesejmski blagajni. Z njimi je združena udobnost polovične vožnje pri potovanju na velesejem in na povratku. Na odhodni postaji je treba kupiti celo vozno karto in istočasno dati žigosati legitimacijo. Velesejem obisk potrdi, nakar se da pri povratku žigosati na postajni blagajni v Ljubljani legitimacijo, vozni Hstek pa velja potem za brezplačno vožnjo nazaj. Zato pri dohodu v Ljubljano ne oddajte karte postajnemu vratarju, ampak jo dobro shranite. Legitimacija mora biti od imetnika lastnoročno podpisana. Legitimacije se dobe v vseh večjih krajih po vsej državi, naroče se pa lahko z dopisnico pri velesejmskem uradu. Za zdrava in cenena stanovanja v hotelih in privatno je preskrbljeno. • Gospodinjam bo nudil letošnji XHL ljubljanski velesejem od 3. do 12. junija vse, kar rabijo za opremo svojih domov. Zamogle si bodo omisliti pohištvo od enostavnih spalnic do najrazkošnejše gosposke sobe, pleteno pohištvo, preproge, za-store, zrcala, tapetniške izdelke, cvetlice, štedilnike, posodo, opremo za kopalnice, radio, klavirje, gramofone in še nešteto stvari, ki si jih želijo in katere si bodo najceneje nabavile na velesejmu. Pri obledeli siyorumenkasti barvi kože, motnih očeh. slabem počutku, zmanjšani delovni moči. duševni depresiji, težkih sanjah, želodčnih bolečinah, pritisku v glavi, namišljeni bolezni je nametno, da izpijete nekaj dni zanored vsako jutro na tešče kozarček naravne »Franz Josefove« errenčice. Do petka zvečer oddane obleke v kemično čtšftenje, barvanje, plisiranje, pranje in svetlollkanje perila zgotovi sigurno do »Binkošti« tovarna JOS, REICH 6525 • Združenje aktuarJev kraljevine Jo- gosto.vije. V soboto popoldne so ▼ prostorih zavarovalnice »Croatia,« konstituirali ak-tuarji (zavarovalni matematiki) svojo stanovsko organizacijo pod Imenom >UdruženJe aktuara kraljevine Jugoslavije«. Sodelovali so vsi aktuarji iz Jugoslavije večinoma osebno, deloma pa po svojih zastopnikih. Organizacija se Je sklenila soglasno. Njen namen je zaščita stanovskih interesov aktuarjev, pospeševanje zavarovalne stroke in sodelovanje pri reševanju vseh zavarovalnih problemov v naši državi. Po odobren ju pravil Je bil izvoljen za predsednika združenja g. Radovan Matja-šič, direktor Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu. V odbor so bili izvoljeni gg.: Dragutin Fahn, šef-aktuar »Croatie« v Zagrebu, Ivo Lah, aktuar Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani, Svetolik Sretenovič, šef-aktuar »Jugoslavije« v Beogradu in dr. Vladimir Vranič, aktuar »Jadranske zavarovalne družbe v Zagrebu«, v nadzorni odbor so £&(ato nale hrane ajntne 3/lakanml, špageti, tn /uAtne eafrake b01 izvoljeni gg.; Vladimir BJeJski, 8ef- aktuar >R.osije-Fonsier« v Beograda, Jenko šantid, aktuar Pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani, in Risto Gju-kič, aktuar Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu. Skupščina Je poslala brzojavne pozdrave gg. ministrom trgovine ta socialne politike in narodnega zdravja. ♦ NaSI v Ameriki. Kakor poroča »Ameriška domovina«. Je bivši Oam Frančiškanskega reda v LJubljani p. Benvenot Win-kler, ki že dolgo vrsto let deluje med ameriškimi Slovenci, nedavno odpotoval v staro domovino, t jeseni pa se »-»pet vrne v Ameriko. — Dva velika železna rooa.ka t državi Minnesota sta začasno prenehale s ofcratom. V obeh rudnikih je bilo zaposlenih več sto naših rojakov. Za slovenske delavce Je to težak «>darec. Pričakuje pa se, da opustitev teh rudnikov ne bo trajalo dolgo. — Rojak Ixmis K trn, oficir ameriške vojne mornarice in sin znane slovenske družine v MilwaukeeJ«, se je nedavno poročil z »dč. Mary Donglasovo. Svoj dom si bo mladi par zgradil v kraju Long BeaeJh Ha---d LI"d iton • • • v Kaliforniji. _ V Chioag« Je po daiJSi bolezni preminila anana rojakinja Katarina šonta, po rodm iz Kranja, stara 57 iet. V Ameriko Je prišla pred 3£. letL r^pušča enega staa. — V Ely je nmrla rojakinja Marija Šuštar, doma iz LJubnega v Savinjski dolini V Ameriki .kjer je živela 20 let, zapušča moža, sina ta dve hčerL — V mestni bolnici r Clevelandn Je preminil rojak Anton Bradač. Star Je bil 51 let, doma iz Krke na Dolenjskem, odkoder Je šel v Ameriko pred 32. leti. — V Leadvillen Je izdihnil Jernej škraba, doma iz Tomišlja y ljubljanski okolici, star 76 let V Ameriki, kjer zapušča omoženo hčer Uršulo Jalov-čevo in staa Jožefa Je živel 40 let. » Smrtna nesreča Celjana v Bosni. Pred dnevi se je peljal 681etni upokojeni železničar Miha Zdouc iz Celja z nekim znancem v Banja Luko, kjer Je oddal več tisoč komadov sulčkov iz ribogojnega zavoda v Pečovniku pri Celju. Na povratku Je padel Zdouc blizu Novega iz nepojasnjenega vzroka z vlaka in si prebil lobanjo. Njegov spremljevalec, ki je bil v vagonu zadremal, Je šele čez nekaj časa opazil Zdoučev nestanek. Obvestili so vse postaje. Zdouca so našli nezavestnega ob progi ta so ga prepeljali v bolnico v Novi, kjer je kmalu podlegel poškodbam. Truplo so prepeljali včeraj v Celje in ga položili na mestnem pokopališču k zadnjemu počitku. ♦ Orožnik Je obstrelil dekle, ki ga nI maralo. Iz Begnnj nam pišejo: V nedeljo proti večeru je Begunje razburil žalosten do godek, ki bo morebiti zahteval mlado življenje. Mlad orožnik Branko Kuvekalovič. šele nekaj mesecev prestavljen iz naše vasi na Jesenice, je okrog 16. ure ustrelil s službenim revolverjem na cesti sredi vasi mlado dekle Miclko Pretnarjevo iz Dvorske vosi. Strel 1o ie zadel sredi prsi iz neposredne bližine in je krogla ostala v telesu. Dogodek 3e je izvršil v veliki naglici da ni mogel nihče nriskočiti dekletu na pomoč. Micika je odšla po kosilu z doma v Begunje k prijateljici, da bi šli skupno v Drago trgat dišeči volčin. Za njo se je pripeljal Kuvekalovič s kolesom ta dohitel dekle v stanovanju prijateljice. Mimoidoči so nekoliko pred dogodkom čuli iz stanovanja prepir Nato so videli bežati dekle pred njim po cesti. Ko je dekle zavilo v stran, so ljudje zaslišali strele. Ko je najbližji priskočil, je našel dekle s prestreljenimi prsmi in ga prenesel v bližnjo hišo Orožnik je takoj po storjenem činu zbežal Kmalu pa se je vrnil na kraj zločina Orožnikom, ki so ga tamkaj aretirali in oklenili, je trdil, da mu je odpov-tal revolver ta da se zato ni mogel ustreliti še Danes, ko zadnja Je t mafnfkn sreda, k Slamfčn gremo eamalo, seveda! Saj se pa bomo tucfl obtizitiH: v paprični zrezek bomo BgrizniB! sam. Baje so v cevi revolverja res našli kroglo vendar še ni gotovo, da Je hnel namen, usmrtiti samega aebe. Stanje ranjen-ke je kritično. Vzrok nesrečnega dogodka sta odklonjena ljubezen in pa vroča jn-žnjaška kri • Razbojnik MHJkovIČ ae te v«drto skrtv*. Prebivalci r okolici Makarske žive v velikem serabu, ker se morilec Miljkovič baje skriva v Biokovem. Od šolskega upravitelja v eehi Velikem Brdn Je zahteval hrane. Kadar mora kdo iz enega kraja v drugi kraj, ga spremlja vedno več 1Jwdi. Zasledovanje Miljkoviča se nadaljuje z vso vnemo. ♦ Mata ar Jeva koč« plod črno prstjo bo od 1. Junija nadalje stalno odprta ta oskrbovana. ♦ V k ljub neugodnem« vremen« v zadnjth tednih je dospelo v Rimske Toplice okrog 50 gosto?. Ena tretjina od njih je iz inozemstva. Termalno plavalnico pa je pose-tllo na stotine kopalcev. • Obleke in klobuke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna Jo«. Reich. Ako ste nervozni, pridite na Kofce! Tedenska oskrba samo Din 315 do 385. Podrobna pojasnila: Kveder, Kofce nad Trži-čem. Iz Ljubljane h_ Leseni križi. ZKD prinese premiera največjega vojnega filma »Croiz de bois«. »Leseni križi«, ki po vsej pravici zasluži, da ga prištevamo med največja francoska filmska dela Doslej smo videli velike nemške filme v tem duhu n. pr. »Zapadna fronta 1318<, >Douaumont<, >Verd«n<; nobe-nen pa ne doseže po svoji učinkovitosti filma »Leseni križi<. V gicibofoo pretresljivih prizorih nam Je predočena grooota vojne. Slike v cerkvi, odhod na bojišče, v strelskih jarkih med najhujšim ognjem topov ta pokanjem granat, ofenziva ta ogorčen napad, na obvezovališčn, y Jazaretu, v teh slikah so predočene vse muke vojakov, ki so se borili ta položili svoje zdravje ta življenje na oltar domovine. Nač manj p* ni trpelo ljudstvo v zaledju; tinti to trpljenje nam je režiser prikazali zelo živo. Film zapusti pri vsakem človeku giolbok viis. Režiser Raymond Bernard Je prejel za svoj film odlikovanje francoske častne legije V Franciji, v Nemčiji in dmgod je doseglo to delo ogromen uspeh ter vplivalo t pacifističnem ta narodno zbliževalnem Kolesa so se kot vojaki postavila po kood ta so me objela. Ko sem šel enkrat pri Novem mest« skozi goasd, me je bosta Objela ta napihnila pljuča.« In Jože je končal: >Krasti ne m telim več. Kupim al vioitao ta bom po svet« igral. Kurent jo moj svetnik!« _ Sodni dvor je sklenil, da ee postavi Jože pod zaščitni nadzor, ki je poverjen njegovi stari materi. Jože Je bil a tem zadovoljen. M— Zelo draga satata. j&bcferfajzar«, pri-ta&nostni delavec France Grčar Je včeraj prišel s svodi m tovarišem pred mali senat, ker Je bH ctotože® tatvine 2 vreč salate. Tatvino Je 6. aprila izvršil na ljubljanskem glavnem kolodvoru, torej na jarvnopromet-oem kraj«. France Je tatvtoo tajil, češ: >J«a sem takrat zaspal pod vagonom. Nič ne vecn o salati.« Predsednik senata: >Za-kaj ste Sli pod vagon ležat?« France: »Vroče Je bilo!« Predsednik začudeno: »Aprila Je bilo vroče? Menda zato, ker so vas zalotili?« Ker je bil že dvakrat kazno\a>n zaradi etične tatvine, je bil France Grčar obsojen na 1 leto ta 7 dni robije. >Ta salata Je pe draga!« Je zamrmral France. Izrabite priložnost! Vse preostale pomladanske damske plašče odprodajam z 20 % popusta Gospodom nudim elegantne kamgarn obleke češke kakovosti že od 900 Din naprej. K. PUČNIK šelenburgova 1 (nasproti kavarne Zvezde)! w— Denilst Palovec s 1. junijem zopet redno sprejema. u— Ribana kopalne obleke, čevlji, čepice la krasne pižame nudi y najleipši izbiri tvrdka Miloš Karničmik, Stari trg. Iz Celja e_ Občinski odbor za Ceije-okolico bo Lraei danes ob IS. redno sejo v občinski posvetovalnici na Bregu. Na dnevnem redu je nagovor sreskega načelnika g. dr. V idmarja, konstituiranje odsekov, volitev •ilanov cerkveno-konkurenčnega odbora in razni predlogi. Te seje se bodo prvikrat udeležili tudi novo imenovani občinski odborniki. e— Mojstrski izpit pred izpitno komisijo v Celju je položil iz ključavničarske t,uroke g. Avgust Jordan iz Trbovelj. e— Sokoisko društvo v Celju sporoča, da bo odhod iz Celja na sokolski zlet na Sušaku v petek 2. junija ob 19.26 v posebnih vozovih. Povratek s Sušaka v torek 6- junija zjutraj, prihod v Celje zvečer. Vsak naj se po možnosti prilagodi temu času ,ker udeležencem, ki bi potovali iz Celja v soboto zvečer, ni mogoče jamčiti za rezervirane prostore, potovanje v civi-lu z znakom. Vožnja za telovadce brezplačna, za netelovaace-člane 75%, za nečlane 50% popusta. Članstvo mora imeti s seboj sokolsko člansko legitimacijo, sicer je zletna izkaznica za 75% popusta neveljavna. Legitimacije in znaki se bodo dobili danes ob pol 20. v mestni sokolski telovadnici v Celju. e_ cvetlični dan v korist revne dece bo priredila drž. krajevna zaščita dece in mladine na binkoštno soboto 3. junija. Cisti dobiček je določen za to, da bo zaščita preskrbela revni deci obleko in obuvalo za zimo. e_ Napad ln dve nesreči. V neki gostilni v St. Vidu pri Grobelnem sta dva moška v prepiru napadla 29letnega trgovca s konji Alojza Kolarja iz Završ pri Ponikvi in" mu z nožem težko poškodovala desno roko. SSletnemu tkalcu Josipu Oj-stršku z Lave pri Celju je padel pri delu težek kos železa na levo nogo in jo močno poškodoval. V nedeljo je padla llletna delavčeva hčerka Štefanija Legvartova s Polne pri Celju med igranjem s klopi in si občutno ranila levo roko. Vsi trije poškodovanci se zdravijo v celjski bolnici. Iz a— Zadnja pot Z. Mihe Lahoviča. V po- rt-edeljeik ob 17. je bil na mestnem pokope, i ;šču na P obrežju pokopan v navzočnost mnogoštevilnih znancev in prijateljev urokoieni poštni poduradnik in bivši dolgoletni občinski svetnik g. Miha Lahovič. V^d mnogim drrugiimi zastopniki javnosti •t; korporacii se je udeležil pogreba tudi žippan g. 4r. L'ipoM z nekaterimi občiimski-tr: svetniki. V zr.drne slovo so zapefla gan-1 "-ve žalosfTike pevci zbora poštnih uslužbencev, njihova godba je zaigrala poslovilno nagrobnioo, od pokojnika ta sta se .polovila ob odprtem grobu dva zastopnika pošta rsk-lh organizacij iz Maribora in Lkibljane. Bedi ohranjen pokojnemu ča-si&n spomin ! Marfborsk! 32. artfljerljsk! polk bo proslavil na binkoštni ponedeljek 5. junija svojo polkovno slavo v spomin na kstokIo-v1-is=iki dan, ko njegovi oddelki pirvič ob priliki koroSke ofonsiT* prikorakali na Grtsnosvetsko poVle. Tin Vfa.n slave bo Ob 10. cerkveno opravilo v vojašnici vojvode Pu.t-nika, popoldne bo pa tam vojaška veselica. a— O red^vanio otrok bo predava! drevi ob 20. v d-bora močke in ženske podružnice Bružibe sv. CirFa in Metoda v Maribora v Nairod-r.ejm doimn skupno sejo, na kateri so bile s-ireiete va^-ne -anremembe družbenih pravil, ki naj zagotovilo ookrajinskiim podružnicam potrebno veljavo, iniciativo ln vpliv vv. deVrrarnie družbe. Seji Je predsedoval tfr. Lašič. Podružnici bosta nriredi1! 13. junija skupen cvetlični dan, 20. junija pa občni zF< bo nadaljevanje pohištvene razstave. Ta paviljon obsega 700 m* razstavnega prostora in bo izpopolnjen še s štedilniki, pečmi, aparati za gospodinjstvo, elektrotehničnimi aparati, keramičnimi izdnlkl cerkvenimi paramenti itd. V paviljonu »G« ki meri ofcrog 1000 m* razstavnega prostora, bosta zastopani naši najmočnejši industriji, to je kovinska in kemična Tu bomo videli sijajno urejene izložbe odličnih tvrdk, kakor VVesten, Celje; Kranjska industrijska družba, Jesenice; Strojne tovarne in livarne, Ljubljana; Železarn a Muta, Tovarna bakra v Sloveni-gradeu, Z^bljarska zadrjga. Kropa; Jax & sin. Ljubljana; Otorepee, Ljubljana; »Jelo-dvor«. Ljubljana; Kemična tovarna, Hrastnik; Tovarna pletilnih strojev Popo. Wien; jedilno orodje tvrdke »Service«, Ljubljana in še cela vrsta drugih. Tu bodo razstavljeni tudi aparati za obsevanje in masažo, razni gumijasti izdelki itd. V tem paviljonu bo nameščena tudi razstava usnja in usnjene konfekcije, in sicer v takem obsegj, kakor še nikoli doslej. Zastopane bodo skoro pra*> vse odlične tvrdke iz Slovenije. V paviljonu »H« bo na 800 ms nameščen« živilsika industrija. Tu bo razstavljena ciko-rija, čokolada in čokoladni izdelki, bonboni, likerji, domače žganje, desertna vina, kisla voda in še cela vrsta živil. V tem paviljonu bo razstavljeno tudi krznarstvo, pletilstvo, parfumerija čipkarstvo in bižuterija. Paviljon >I< bo nudil posebne specialne razstave. Razstava >Ljubiteljev prirode v stanovanju« bo opremljena z vsem, kar lahko prijatelj prirode vzgoji ali ohrani zanimivega iz prirode v svojem stanovanju. Videli bomo najlepše sobne rastline, v števl-nih akvarijih naše ribice, školjke, polže in hrošče itd. Entomologi nam bodo pokazili svoje krasne zbirke hroščev in metuljev Društvo za varstvo in rejo ptic pavk nam bo razstavilo v lepih kletkah najplemeni-tejše krilate '.imetnike, pa tudi najbolj živo barvane ptioe iz vseh krajev sveta. Vrtnar ji sodelujejo z divnimi aranžmaji cvetlic, med drugimi tudi planinskih, ki jih ljjbit> lji lahko goje v sobah. Na razstavi pa bo tudi nad lOoO najredkejših in najinteresant-nejših kaktej. Agilno društvo »Krka« bo v tem paviljonu priredilo tnjskoprometno razstavo Dolenjske. Ta razstava bo obsegala te-le oddelke: tujskoprometni oddelek (reliefi, panorame, povečane fotografije krajev in naravnih krasot, prospekti, gradovi v fotografijah in modelh); književni oddelek (pesniki in pisatelii Dolenjci, literatura o Dolenjski) ; zgodovinski oddelek (zgodovinske znamenitosti mest, trgov in gradov, meščanske garde, veliki možje Dolenjci); gospodarski oddelek (zadrugarstvo, hranilnice, lesna industrija, tipični pridelki, obremenitve posestev, smernice za gospodarsko presnovo) ; vinski oddelek (dolenjska vina). Tudi vodilne ljjbljanske tvrdke fotoaparatov in potrebščin bodo priredile tu svojo razstavo, ki naj da pobudo, da bi se fot.v amaterski šport med nami še bolj razvil. Radiooddajna postaja Ljubiiana pa je pripravila v tem paviljonu krasno urejeno razstavo radio - aparatov in potrebščin. Vsak. ki se nanovo prijavi kot radio-naroč nik, bo prejel brezplačno detektor e slušalko. V paviljona »M« bo nameščena tekstilna razstava. Zastopane bodo vse velike tvorni-ce in tvrdke. V paviljonu >N« se nadaljuje tekstilna razstava. Ta paviljon bo komple-tiran še s papirjem, lepenko, knjigovezni-škimi izdelki in čevlji. V paviljonu »K« bo priredilo društvo malih živali »Živalca« veliko razstavo. Razstavljeni bodo: kunci, perjtnina, golob', fazani. papige, kanarčki, psi, mačka, morski prašički, Nutria bobri, eksotične živali; strokovna literatura, krzna, kletke, hlevčki, živila, orodje itd. V zunanjih prostorih paviljonov moramo omen:ti predvsem >Razstavo male obrti« v paviljonu >E«. ki jo prireja banovmski urad za pospeševanje obrti. Na sejmišču pa bo imela tudi ljubljanska Zbornica za TOI svoj paviljon. V tem paviljonu bo prirejena »Razstava obrti« in »Umetniška razstava portretnih fotografov«. Na prostem bodo razstavljeni tudi še poljedelski stroji, briz-galne, iestve, avtomobili, gradbeni material itd. Kakor običajno, bo tudi letos priključen velesejnrj jestvinski in živilski oddelek, kjer bodo na razpolago vsakovrstne *»peeiali-tete v pijači in jedači. Tu bo zabavišče. Iti bo odprto dnevno do 2. ure zjutraj in bo nudilo dovoli pestrega razvedrila (avtodrom, kitajsko strelišče in žarn;e9, tobogan, gozdna idila, vrtiljaki, mrtvaška stena, po kateri bodo vratolomno vozili vozači na motorjih, Charleston-kolo in še mnogo drugih prvovrstnih atrakcii Po sejmišču bo vozila tudi prava parna železnica z udobnimi malimi vagončki, seveda v miniaturi. Bo to novost, ki je v Ljubljani na sejmu še nismo imeli. Ta ljubljanski mali prateT bo večer za večerom bajno razsvetljen. Na sejmišču so postavljeni tid; že plesni odri. To bi bil v kratkem površen popis letošnjega ljubljanskega veleseima, ki bo zrcalo jugosloven-ske. zlasti pa še slovenske podjetnosti in žilavosti, produkt dela domačih rok. Naš lesa izvoz Po večletnem katastrofalnem nazadovanju našega izvoza lesa, opažamo zadnje mesece znake, ki dajejo upanje, da se razmere vsaj ne bodo nadalje poslabšale. Naša izvozna statistika kaže celo, da se izvoz gradbenega lesa polagoma dviga. V letošnjem januarju ie naš izvoz gradbenega lesa še precej zaostajal za izvozom v januaru pred. leta; znašal je namreč le 4169 vagonov (to je za 512 vagonov manj nego v januarju 1932). Toda že v februarju se je izvoz dvignil na 4525 vagonov (t. j. za 281 vagonov več nego v febrjarju pret. leta), v marcu je znašal 5942 vagonov (za 1305 vagonov več), v aprilu pa 5748 vagonov (za 866 vagonov več). Navzlic manjšemu izvozu v januarju smo v prrih štirih mesecih t. 1. izvozili za 1940 vagonov aii za 11 °/o ve? gradbenega lesa nego lani v istem razdobju P20.B84 vagonov nasproti 18.444 vagonov lani). Tudi vrednost izvoženega gradbenega lesa se je nekoliko dvignila, in sicer na 150 milijonov nasproti 145 milijonom lani (čeprav je v januarju vrednost izvoza zaostajala za vrednostjo v lanskem januarju še za 7 milijonov). Situacija se je izboljšala predvsem pri iz-vozj v Italijo. To nam kažejo tudi številke italijanskega uvoza lesa za prva dva meseca t. 1., ki so nam na razpolago. V tem razdobju je Italija uvozila 18.116 vagonov gradbenega lesa nasproti 16.859 vagonom v prvih dveh mesecih pret. leta in 17-711 vagonom v istem razdobju 1. 1931. Uvozna potreba Italije se jm trgu več tako važne uloge, kakor lani. To je menda posledica okolnosti, da se italijanska trgovinska bilanca z Rusijo razv;ja za Italijo prav neugodno. Manj razveseljivo se razvija naš izvoz drv. V prvih štirih mesecih t. 1. smo iz naše države izvozili skupaj 4239 vagonov drv nasproti 4844 vagonom v istem razdobiu oret. leta (6.8 milijona Din nasproti 7.9 milij. lani). Nadalje slab ie tudi naš izvoz pragov. Letos smo v prvih štirih mesecih izvozili le 15.242 komadov železniških pragov na- sproti 84.874 komadom v Istem razdobfj 1. 1932. (1.5 milijona Din nasproti 8.3 milijona Din lani). Tudi izvoz olja Ss zaostaja za lanskim izvozom in je znašal v prvih štirih mesecih t. 1. 1220 vagonov nasproti lanskim vagonom. Uglednejše rezultate pa beleži vsaj po količini naš izvoz raznih izdelkov iz lesa, ki je letos znašal v prvih štirih mesecih 496 vagonov nasproti 473 vagonom lani (6.5 milijona Din nasproti 7.7 milijona Din lani) Gospodarske vesti = Prepoved nvoza in tranzita avstrijskega krompirja. Na podlagi člena 15. zakma o pobijanju bolezni in škodljivcev na kulturnih rastlinah ter čl. 2. pravilnika o uvozu in tranzitu krompirja, je kmetijski minister izdal odlok po katerem se na podlagi dobljenih podatkov smatra področje Avstrije kot okuženo z rakom na krompirju. Zato se prepove uživanje, tranzit in promet s krompirjem iz Avstrije. — Za izvoz našega sadja in grozdja v Nemčijo. V ponedeljek se je mudil v Mariboru predsednik Državne zveze nemških sadnih veletrgovcev v Berlinu g. Paul Gehrke, ki je stopil v stike s tukajšnjimi krogi sadnih veletrgovcev, izvoznikov in producentov. Glede na govorice zadnjih dni, da bo omejen odnosno celo ustavljen izvoz našega sadja v Nemčijo, je g. Gehrke pojasnil, da so te vesti izmišljene in da se nemški sadni veletrgovci z vsemi močmi upirajo tudi vsakemu kontingeritiranju uvoza jugoslovenskega sadja- Potrebno pa bo, da se med nemško Državno banko in našo Narodno banko 'jredi neposredno takojšnje plačevanje. ker naši izvozniki in producenti ne morejo čakati na plačilo po več tednov ali mesecev. Za nemški trg prihaja predvsem v poštev sortirano sadje debelejših vrst m lepe zunanjosti, dočim igra okus šele podrejeno ulogo. Mogoč bi bil tudi izvoz jugoslovenskega grozdja, toda le izbranih vrst in v primerni embalaži, posebej pa bi bilo treba poskrbeti za nagel neposreden transport v specalnih vagonih. Odlični gost se je sestal z zastopniki našega gospodarstva in izvozne trgovine v hotelu »Orel«, kjer so se obravnavala tudi mnoga druga važna go«oodarska vprašanja, ki se tičejo obeh držav. = Usoda nemške marlce. V poosde^ek se je v Berlinu pričeJa konferenca, ki je razpravljala o zahtevi Nemčija, da se odobrijo olajšave glede prenosa (transfera) obresti io amortizacije nemškjh zunanjih dolgov v inozemstvu v tujih valutah. Na prvi seji jc podal obširen referat o trans-femem položaju predsednik Reicnsbanke dr. Schaubt, ki je omenil, da je Nemčija' od nastopa gospodarske krize v Ameriki plačala že 10 milijard mark na kapitalu in na obrestih zunanjih dolgov. Danes je po-ložai tak, da nemška Reichsbanka ne more več stavit' na razpolago zlata in deviz za nadaljevanje teh plačil, ker so njene proste zlate in devizne reizerve padile že pod 300 milijonov mark, kar predstavlja le še 8-odstotno kritje. Obstoja nevarnost, da se bo podilaga skrčiia na ničlo in Reichsbanka ne bo več v stanju preprečiti dispariteto odnosno razvrednotenje marke. = Znižanje diskonta v Grčiji. Kakor poročajo iz Aten, je grška Narodma banka znižala svoj diskont kar za 2 odstotka, in sicer od 9 na 7 odstotkov. = Stanje hmeljskih nasadov. Hmeljarsko društvo za Slovenijo poroča 30. t m.: Zaželjeno ugodnejše vreme dosedaj ša ni nastopilo. Obilne padavine, nizke podnevne in ponočne temperature ter hladni vetrovi ne pospešujejo razvoja mlade rastline in ovirajo nadaljnjo obdelovanje nasadov. Pri takšnih razmerah se hmelj le počasi dviga navzgor. V dobrih legah in pri skrbnem negovanju je dorasel lVi—2 m visoko. V splošnem pa se mora ugotoviti, da j« stanje ne^ enako. Po nekaterih znakih sodeč, se pojavlja nekaj zanimanja tudi za ostanke hm lja iz leta 1930. in 1929, = Vnovčerje letošnje pšeničoe letine. V 6 tedmih bo žetev pšenice že v polnem teku. V gospodarskih krogih Vojvodine se že mnogo razpravlja o tem. kako bo s financiranjem letošmie letine. Navzlic hladnemu vremenu so izgledi za letino povodij-ni Ce bo ršenična letina konikortoliko lagodna, bočno letos imdi za iavoz kakih 50.000 vagonov pšenice, kajti naš domači konsum je v znatni meri prešsl na koruzo, kar je Vnelo za posledico, da se je v letu 1932-33 domača potreba pšenice za prehrano ln setev zmaniišaia na okrog 16 mil i.ionov met. stotov, dočim se je prejšnja leta gibala na višini okrog 20 milijonov met. stotov. Ker kmet nima denarja, bodo takoj po končani žeitvj prišle na trg znatne količine pšenice in ie nevarnost, da bo cena hoido padlla, kajti denarni zavodi nimajo srsdstev, ki bi jih nudili za nakup pšenice. Narodtna banka pa vodi nadalje deflacijsko politiko. Na financiranje nakupa od strani inozemstva le.tos ne moremo v večjj meri računati, zato opozarjajo trgovski krogi zilasti v Vojvodini na nujno potrebo korakov za olajšanje nakupa z zagotovitvijo potrebnih denarnih sredstsv. = Dobave. Dravska delavnica v Ljubljani razpisuje do 20. junija drugo ofertal-no licitacijo za dobavo 42 kub. m jeseno-vih in 34 kub. m brestovih hlodov. Komanda mornarice v Zemunu sprejema do 21. junija ponudbe glede dobave lanene in konopnene jadrovine. Glavno sanitetsko skladišče v Zemunu razpisuje za 30. junij ofertno licitacijo za nabavo 1500 komadov blazin, polnjenih s konjsko žimo ,do 6. Julija glede dobave 3000 kom. copat in 5000 kom. noga-vic, do 11. julija glede dobave 10 kom. omar in 5 kom miz za instrumente, do 15. julija za dobavo 3000 žične mreže za okna, 100 komadov železnih umivalnikov, 100 komadov lOlitrskih loncev in 1500 komadov raznih krožnikov; do 20. julija glede dobave 10.000 kg čiste vate, 100.000 m hidrofilne gaze in 1000 komadov flanelnih povezalk; do 25. julija glede dobave 1000 m gumiranega platna, 50 kg gutaperka-papirja; do 20- julija glede dobave 100.000 m hidrofilne gaze za poveže in 100.000 m kaliko-platna; do 1. avgusta glede dobave 15.000 komadov spodnjega perila za bolnike in 15.000 komadov posteljnega perila in do 3. avgusta glede dobave 700 komadov raznih plaščev za zdravnike in 4500 komadov raznih plaščev za bolnike. = Dobave. Direkcija državnega rudnika v Kakanju sprejema do 6. junija ponudbe glede dobave raznega okovja in kljuk za vrata, 850 kg razne železne žice, vijakov z maticami. 40.000 kg portlandskega cementa, razne opreme za konje, 7000 kom. »Splint (usad-nir)« ter 100 kg »Beilagscheib«. Direkcija državne železarne Vareš - Majdan sprejema do 7. junija ponudbe za dobavo 100 kg okroglega jekla. . — Dobave. Komanda dravske divizijske oblasti v Ljubljani sprejema do 3. junija ponudbe za dobavo 15.000 kg olja. Direkcija državnih železnic v Zagrebu razpisuje na dan 16. junija iavno ofertalno licitacijo za dobavo raznih varnostnih naprav. Borza 30. maja. Na ljubljanski borzi je deviza New7ork v skladu z zunanjimi notacijami ponovno popustila od 48.4461 na 47.7795 (brez premije). Nižje notirata tjdi devizi London in Berlin. Avstrijski šiling se je v privatnem kliringu trgoval po 8-95 (v Zagrebu po 8.90. v Beogradu no 8.80). Grški boni pa notirajo 41 _ 43 (v Beogradu 43 den.). Na zagrebškem efektnem tržišču je bila Vojna škoda najprej pri čvrstejši tendenci zaključena po 197. pozneje pa se je trgovala zonet nižj- no 192. V ostalih državnih vrednotah ni "bilo prometa. Zaključek }e bil zabeležen še v delnicah Priv. agrarne banke po 212. Devii« Ljubljana. Amsterdam 2312.07 — 2323.4? Berlin 1330 69 _ 1341.49. Bruselj 799.13 190.58 — 192.18. Newyork ček 4763.82 — 4792.08. Pariz 225.88 _ 227.— Praga 170.90 _ 171 76, Trst 297 68 _ 300 08 Avstrijski šrif>sr v privatnem kliringu 8.95 (premija 28. 5 •/»)• Zagreb. Amsterdam 2312.07 — 2323.43. Berlin 1330 69 _ 1^41.49 Brneli 799.13 do 803.07. Milan 297.97 — 300.08. London 192 97 — 194.58, Newyork kabel 4785.82 do 4814.08. ček 4763.82 _ 4792.08. Pariz 225.82 — 227. Praga 170.82 — 171.65, Cjrib 1108.35 _ 1113.85 Curih. Pariz 20.385. London 17.32, New-7ork 435.50. Bruselj 72.12. Milan 26.90, M.v drid 44.20. Amsterdam 208.65. Berlin 120.50 Dunaj 58. Stockholm 88 50. Oslo 87.60. Ko benhavn 77.10. Praga 15.42, Varšava 58.05. Bukarešta 3.08 Dunaj. (Tečaji v priv. kliringu.) Beograd 11.28, London 30.29. Milan 46.88, Newyorb 753.85, Pariz 35.52, Praga 25.40, Curih 173.89, ICO S v zlatu 127.51 S pap. EfebtL Ljubljana. Vojna škoda 192 _ 196, 7V« investicijsko 42 — 45, 7% Blair 31 _ 33. 8°/« Blair 32 - 35. 7•/• Drž. hipotekama banka 45 — 47, 4°/. agrarne 23.50 den., 6°'« begluške 31 — 33. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 191 — 193, za junij 19o — 193. 7°/« investicijsko 42 — 45. 4»/o agrarne 23.50 den. 7°'» Blair 31 — 32, 8% Blair 32 den., 7e/.'Drž hipotekama banka 42 den., 6-".'o begluške 31.50 — 32.50; bančne vrednote: Narodna banka 3600 den.. Priv. agrarna banka 212 do 214: industrijske vrednote: Šečerana Osiiek 135 — 140, Trbovlje 170 bi Isis 30 bi. Beograd. Vojna škoda 191.50. 190 zaklj.. za junij 190.50 den., 7"/« investiciisko 44 zak1j„ 6»'o begluške 32, 31.75. 8°/n Blair 32 _ 34. 7"/o Blair 32 bi.. 7®/o Drž. hipotekama banka 45 den.. Narodna banka 3700 zaklj., Priv. agrarna banka 215, 213 zaklj. Dunaj. Trboveljska 15.88, Alp:n» - Montan 12.65. Blagovna tržišča LES Ljubljanska borea (30. t m.) Tendenca za les mlačna. Zakljjčena sta bila 2 vagona desk. 2IT0. + Ljubljanska boria (30. t m.) Tendenca za žito nespremenjena. Nudijo se (vse za slovensko postajo) plačilo 30 dni: pšenica (po mlevski tarif;): baška 76 kg po 277 do 282.50, baška 77 kg po 295-297.50; koruza (po mlevski tarifi): baška promptna po 112.50 — 115, za maj po 120—122.50; moka: baška »0« po 425 — 430, banatska po 435 — «40. + Kovosadska blagovna borza (30. t m.) Tendenca nespremenjena. Promet 64 vagonov. Pšenica: baška, okolica Som bor, Novi Sad, srednjebaška. gornjebaška. baška ladja Bagej, sremska 197.50 _ 202.50; baška potiska, ladja Tisa 200 — 205; gornjebanatska 195 — 200. Koruza: baška, sremska 63—65; baška. srenaska, slavonska za junij - julij 66—68; baška ladja Sava 6—£8; baška ladja Dunav, Tisa, Begej 67—69; banat. 61—63. Oves: baški, sremski, slavonski 90 — 92. Jefmen: baški, sremski. 64/65 kg 95—97.50; pomladni 66/67 kp 100—102.50 Moka: baška io banatska »0« in »0gg< 340 — 355; »2« 320 — 330; »5« 3W _ 315: »6< 277.50 do 282.50; »7« 175 — 185; >8« 65 — 67.50. Otrobi: baški 52.50 — 57.50. + Somborska blagovna bor*a (30. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet 40 vagonov. Pšenica: bagka, okolica Som bor. gornjebaška in banatska 197.50 — 200; sremska in slavonska 195 — 197.50; hanat«ka natiska 200 — 202.50; baška potiska 202.50 do 205. Komza; baška 61 — 63; za junij-julij 65 — 67; baška bela 63 — 65; baška ladja Dunav ali Tisa 66 — 68. _ Koruza; baška banatska j>0g« in »Ogg« 340—555; >2« 320 —335; >5« 300—315; >6« 270—280; »7« 170 -200: »8« 65—67. + Bndimpeštanska termlnska borsa (30 t. m.) Tendenca prijazna, promet slab. Pšenica: za junij 12.05 _ 12.06. za oktober 10.57 _ 10.75; rž: za junij 6.15. sa oktober 7.20 — 7.22; komza: za julij 7.45 — 7 47 za avgust 7.66 — 7.68. Sultanu pregled Tatranska razstava V Pragi, 28. maja. Narodopisni oddelek praškega narodnega muzeja je priredil tekom meseca maja v svojem empirskem poslopju v vrtu nekdanjih knezov Kinskvch slovaško razstavo s propagandnim naslovom »Tatranska razstava«, številne slike slovaških slikarjev Štafle, Schadta, Hodečka in Rožanko-ve podajajo romantično gorsko prirodo Tater in podtatranske pokrajine. Vesiibul in hodnike polnijo slike, fotografije in barvasto razsvetljeni diapozitivi, ki predstavljajo pravljično lepo pokrajino slovaških Tater. v pritličju so ekspozicije mestnega otroškega zavoda Sobarja v Dolnji Smokovci, zasebnih tatranskih sanato-rijev, Demanovskyh jam, tatranskega turizma in alpinizma . V prvem nadstropju Je velik plastičen zemljevid kluba čsl. turistov. Gorska za-r as ti ost je ponazorjena s fotograf ičnim sestavom prof. dr. Domine in dr. Krajine z botaničnega vrta Karlove univerze. Ena dvorana je posvečena geološkim in zemljepisnim raziskovanjem Tater. Ostale dvorane so narodopisnega značaja; polne so fotografij, osnutkov in modelov vaških naselbin .starejših in novejših, stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij, tu je tudi razno slovaško pohištvo, narodne slikarije, narodna slovaška keramika in modeli peči slovaškega tipa. Posebna dvorana je določena planšarstvu. Nazorno je uprizorjena notranjščina kolibe z izdelovanjem sira, model ovčarske staje, pastirska oprema, sirarsko orodje in zemljevid pastirskih potov. Pojasnjujoči napisi razkazujejo organizacijo planšarstva. Večja dvorana je namenjena narodnim krojem, sama ročna dela, V veliki vetrini so uprizorjene slovaške predice s kostumni-mi figurami. Razstavljena so tudi slovaška godala. V arhitektonsko najlepši dvorani je be-letristična, znanstvena in turistična tatranska literatura. Tu opazimo filološko študijo znanega asistenta seminarja za slovansko filologijo Karlove univerze ▼ Pragi dr. Jana Stanislava »Ldptovskč n&-rečfa«. študijo je izdala leta 1932. »Matica Slovenska« v Turčanskem sv. Martinu. Mladega slovaškega znanstvenika vežejo znanstveni stiki tudi z ljubljansko univerzo, in sicer s prof. Fr. Ramovšem, kateremu se dr. Stanislav v uvodu svojega fi-lološkega dela zahvaljuje za znanstvene nasvete. Razstavljene so tudi slovaške narodne pripovedke, ki jih je tudi izdal dr. Stanislav pod naslovom »NiekoPko roz-pravok z vyck^onej tretiny Liptova«. Slovaška ima tudi znamenitega mladega hi-storika A- Huščavo, čigar zgodovinsko delo »Koloniz&cia Liptova do konca XIV. storočia«. izšlo ^ Zborniku filološke fakultete univerze Komenskega v Bratislavi, je tudi aa razstavi. Razstava je zelo zanimiva ter informativna zaradi svoje znanstvene, vsebinske in propagandne mnogostranostl. Vera jDostalova. Iz žiylj('ii)a in sveta Motorizirane Mkobofbc V Liverpoolu je te dni zavozil neki avtomobil v tovorni avto s takšno silovitostjo, da je pri tem zmečkal otroka, ki ga je mati peljala mimo v otroškem vozičku. Nesreča, redek dogodek svoje vrste na Angleškem, je izzvala silno ogorčenje občinstva Strelovodi za - drevesa Marsikatero dragoceno staro drevo postane v poletnih nevihtah žrtev strele — in vendar bi imeli aelo preprost pripomoček, pravo Kolumbovo jajce, da ga obvarujemo te usode. V nekem južnonemgkem parku so morali lansko leto presaditi star ro magnolijo in so jo na novem kraja utrdili z jeklenimi žicami. Kratko potem je vanjo treščilo, toda strela Ji ni Škodovala, ker so Jo žice odvedle ▼ zemljo. To izkušnjo so sf zapomnili hi za letos so v tistem kraju opremili že več dragocenih in historičnih dreves s strelovodi..-. Pred svetovno gospodarsko konferenco Pripia»e n svetovno gospodarsko konferenco, ki jo bo 12. junija otvoril v Londonu angleški kralj Jurij V, so v polnem teku. Posvetovanja se bo udeleževalo 65 držav s približno 7000 odposlanci. Na sliki: Montiranje svetilk v londonskem Geografskem muzeju, kjer bo zborovala svetovna gospodarska konferenca Otrok pod avtomobilom Fant vročine Funt vročine se bo videi marsikom« malenkostna zadeva — a ni. Nazoren pojem o tej količini toplote, ki se da po relativnostni teoriji preračunati v masne vrednosti, dobimo, če zvemo, da bi mogli k njo spremeniti 30 milijonov ton skalovja v ža-rečo lavo. To se da še nekako razumeti Seveda pa postanejo vse številke za našo predstavnost nepojmljive, če čitamo, da oddaja naše solnce, torej razmeroma majhna zvezda, vsako sekundo 4,200.000 ton ali skoraj 8 in pol milijarde funtov toplote v svetovno prostornino. Običajno merimo energije in tudi solnčno energijo s konjskimi silami. Zemlja prejema od solnca trajno n. pr. 200 bilijonov k. s. energije, a vsi parni in električni motorji na zemlji proizvajajo komaj dvamilijonski del te sile, ki Jo solnce izžareva na zemljo. mmmmmmaammmmmKmtmmm Pri obledeli sivorumenkasti barvi kože, motnih očeh, slabem počutku, zmanjšani delavni moči, duševni depresiji, težkih sanjah, želodčnih bolečinah, pritisku v glavi, namišljeni bolezni je pametno, da izpijete nekaj dni zapored vsako jutro na tešče kozarček naravne »Franz Jose-fove« grenčioe. V zdravniški praksi se »Franz Josefova« voda radi tega posebno uporablja, ker naglo odstrani vzroke mnogih pojavov bolezni. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Naočniki v prazgodovinski dobi Znani Fmithsonianov zavod v Washing- tonu je izdal pravkar poročilo o celi vrsti prazgodovinskih predmetov, ki so jih našli na severu Amerike v Point Barrovru. Med temi predmeti vzbujajo posebno zanimanje slonokoščeni naočniki, ki so jih prvotni prebivalci teh ozemelj uporabljali po vsej priliki kot »snežne naočnike«, a tudi proti prejaki solnčni svetlobi. Ohranjeni so tako dobro,, da še danes izpolnjujejo svoj namen. Zanimivo je to. da današnji Eskimi ne poznajo takšnih zaščitnih priprav proti premočni svetlobi in tudi med ostalimi predmeti, ki so jih našli v nekem prazgodovinskem eskimskem grobu, je mnogo takšnih, ki potrjujejo davno domnevo znanstvenega sveta, da so stali Eskimi nekoč v prazgodovinski dobi na dosti višji kulturni in civilizacijski stopnji nego njihovi potomci današnje dni. Tudi španska republika ne more odpraviti krvavih bikoborb, jiad katerimi se naslaja ljudstvo. Da bi napravili krvave igre še privlačnejše, so si v zadnjem času celo izmislili preganjanje bikov v areni z avtomobili Jezero bogov v masiva Monnt Everesta tVulkovn.^ Ethenon, tajnik beftske letalske ekspedicije na Mouot Everest, ki se pravkar vrača na Angleško, je predaval zanimivo podrobnost s te ekspedicije. Zna-oo je iz pripovedk domačinov, da leži nekje v masivu najvišje gore sveta ogromno jezero, iz katerega zajemajo bogovi vodo, kadar pošH'j dones učenj-alti zgolj z« pripovedko hrez vsake stvarne podlage aili pa za spomin ma kakšno veliko ledniško jezero, ki je moralo ob masivu Everesta eks is tirati v davnih Časih. Toda med drugim poletom nad velikan« sveta ao z l**ta>l& v višini 7500 m nenadoma zagledalo pod seboj ogromno jezero, ki je moralo baii po betrv-i vode sodeč, tudi zelo globoko. Jezero bo seveda fotografirali in nj d-vnoena, da gra za jezeno bogov, o katerem govore stara izročila. Vprašanje pa je, keiko so mo^5 ljudje zvedeti za to jezero, ko ne verr.o absolutno ničesar o tem, da bi sse kdaj vzpela do njega (v višini 7500 m!). To je skrivnost, o kateri bo moraža soda j ugibati znanost. Poka-za*o pa ee je ponovno, da je v starih ljudskih pripovedkah vodno nekaj resničnega jedra. Po vseh geoloških okoliščinah v tej višini pač rri bilo pričakovati jezera, posebno pa ne tako velikega. Zanimivo bo sedaj ugotoviti, kakšno resnično jedro se skriva za drogo zaianio pripovedko iz tistrh kre^jev, ki pmva* da prebiva v večnem ledu in snega Mt Everesta čuden človečki rod. bi je zopee mraz zaščiten, z go^t.irn, naravmm bom. Farmarska mlečna vofna Kariera bivšega častnika Rerirnsika policija ima spet polne roke dela, da bi našla 41 letnega bivšega vraing-!lovsike>ga častroika Kristijana Glocknorja iz Hkratne, ki se že kakšnih pet let po pre-oej burni preteklosti havi z goljufanjem naivnih. moža željnih žensk. Njegova spe-cralitete so Benlančaaiike. V času, ko je po pobegu s Krima vršil službo šoferja v Pa-nLziu, se je seznanil s prvo teh svojih žrtev in ji izvabil 9000 ma?IV!JFN.TE FN SVFT« Bivši kralj lovi slone V Nairobi, angleško afriško kolonijo Ke-njo je prispel bivš) bolgarski kralj Ferdinand s štirimi spremljevalci. V Afriki ostanejo dalj časa m bodo lovili slone ter drugo veliko divjat Ferdinand, ki mu je danes 72 let, ni prvič v tem oddaljenem kotu Afrike. Ze pred nekoliko leti je bil v Kenji, kjer je lovil eksotične metulje za svoje naravoslovne zbirke. »Nu, nu, le veseli se, ko ti je gospodelz prinesel tako lepo kost!« Zakon z biologičnega stališča V Illinoisu (U. S. A.) se je zbralo, da bi ustavili padanje cen, 400 ameriških farmarjev, ki so nastopili proti policiji tako vehementno, da je morala policija proti nJim rabiti pline za solzenje Lepota in moč, a tndi kontrasti odločajo pri izberi zakonskega druga Rada bi se skrila Zaradi hžkohorbe V Španski vasi Zs nga de Granadfl^ psovki« Caceres je prišlo do spopadov e tekmovalcev, število, ki «a dosedaj ni Hele/ila pri nas nob-na lahkoatlet-ska priredite^. Razumljivo je tedaj, da bo-s*a spr^-Hla oba kluba na start svoji kompletni sckciii: od n?ših držajih reprezen-tantov Kre%-sa. Zuiančiča. Kovačiča Zupana. Slaparja. 5pon isto število tudi v metu kladiva Sijajno zasedbo beleži skok v vi Si no. namreč preko atletov V daljavo bo skakalo nad 60. v troskoku pa se bo poskusilo nad 30 športnikov Najmanjšo zaspdho ima skok ob palici, za katero disciplino ie prijavljenih le 12 atletov. Za zaključek bo 2^ moštev merilo svoje sposobnosti v štafeti 4y!00 m. Kakor vidimo, je število prijavljenih ofjmmno. gotovo dosedaj največje na iah-koatb^iki prireditvi. Pa tudi kvalitativno bo prekosila ta prireditev vse dosedanje Zato je upati, da bo tudi število gledalcev veliko. Konferenca nodsavezov pri JNS V nedeljo 21. maja se je vršila v Beogradu konferenca podsavezo", ki jo je sklical JNS P^av za prav je to bilo samo nadaljevanje fehruarske konference s to razliko, da so se na tem nadaljevanji, sklenili končni sklepi. Prva točka dnevnega reda: pozdrav in uvod Ta točka je bila v kratkem absolvi-rana. Naslednja: odigranje kvalifikacijskih tekem med podsaveznimi prvaki za vstop v nacionalno ligo. Kakor je znano, je zadnja glavna skupščina JNS razdelila teritorij JNS v dva dela: v vzhodno in ^apadno skupino. V \ :hodni so podsavezi: beograjski, novosadski. veliko-bečkerečki, saraivv-ski. kraguievački, niški in skopi janski. Poslednji trije — južno-srbski — posavezi so ustanovili tako zvani Južni cup Za ia cup tekmujejo dva prvoplasirana kluba iz vsakega teh podsavezov. torej skupno 6 klubov Ideja je zelo dobra in ima zdravo športno podlago Predstavniki teh podsavezov so pričakovali, da bodo i ostali podsa vezi. grupirapj po teritorialni bližini, prevzeli njih ideio. Ali pokazale so se nepremagljive težkoče. predvsem v pomanjkanju terminov v Beogradu in Zagrebu kajti v teh dveh mestih se nedeljo za nedeljo odigravajo tekme za državno nogometno prvenstvo Predstavniki iužno-srbskih podsavezov so se za tem postavili na stališče, da zmagovalec južnega cup« preide v finalno bor- bo, to se pravi, da naj bi ▼ času, ko se odigravajo tekme za južni cup, odigrali pod-savezni prvaki vzhodne grupe medsebojno kvalifikacijske borbe. Tu pa so naleteli na nepremaglziv odpor. Že se je zdelo, da bo zamisel južnega cupa ostala samo zamisel, kajti predlogu se je protivil znani novosadski športni delavec dr. Hadži. Ali Beograjčani so — kot večkrat — tudi to pot našli rešitev. Osvojen je bil soglasno predlog, da ostane tekmovanje za južni cup, dočim bodo igrali medsebojne kvalifikacijske tekme prvaki novosadskega, beograjskega m velikobečkerečkega podsaveza. Zmagovalec južnega cupa igra semifinale s prvakom sarajevskega podsaveza in zmagovalec semi-fineala z zmagovalcem iz tekem Beograd -Novi Sad - Vel. Bečkerek. V naši, t. j. »B« coni igraio prvaki LNP, ZNP (Zagreb), SNP (Split), ONP (Osijek) in SNP (Subotica). V smislu neoficielnih sklepov na prvi konferenci, sem bil prepričan, da je ureditev parov v B coni fiksna. Ali delegat ZNP g. Grubešič čita iz beležk prejšnjega delegata svojega podsaveza te pare: I. LNP - Split. Osijek - Subotica, II. Zagreb - zmagovalec LNP - Split. Temu ugovarjam, želeč dokazati, da smo na prvi konferenci sicer neuradno določili v II. kolu prvaku ZNP kot protivnika zmagovalca iz tekme Osijek - Subotica. Delegati poslednjih temu ugovarjajo, navajajoč sklep sa-vezne skupščine, po katerem se morajo določiti pari po najbližnji geografski legi. V ostri debati, ki se jc razvila, se je delegat ZNP izjavil za nevtralnega, češ, da mu je vseeno, s kom igra prvak ZNP v drugem kolu. Ker med menoj in zastopnikoma ONP ter Sub. NP ni prišlo do sporazuma, je moral odločiti žreb. Evo ga: I. kolo Maribor - Split (prva tekma — po žrebu — v Mariboru), Osijek - Subotica; II. kolo: zmagovalec iz tekme Maribor - Split: Zagreb (prva tekma v Zagrebu) in finale: zmagovalec iz II. kola: zmagovalec Osijek-Subotica. Termin: I. kolo 25. junija in 2. julija, II. kolo: 23. julija in 30. julija 1933. Datumi za finalni tekmi bo JNS naknadno določil, a prva tekma se bo igrala ali v Splitu, Mariboru ali pa v Zagrebu. 2reb je bil torej vseskozi naklonjen Osijek - Subo-tici. Naslednja točka: kazenski pravilnik. Zaradi nejasne stilizacije in bistvenih nasprot-nosti v načrtu BLP (Beograd), ki je bil sprejet na savezni skupščini, se je sklenilo, da pripravi nov načrt sam JNS, ki ga razpošlje vsem podsavezom mesec dni pred prihodnjo redno skupščino JNS: ta načrt se mora tiskati tudi v poročilu JNS za to skupščino, da bodo na ta način mogli tudi klubi staviti svoie pripombe odnosno predloge. — Kuret M. Službeno iz LNP. Danes ob 20. po seji p. o. seja u. o. v Delavski zbornici. Pozivajo se vsi ljublzjanski klubi (tudi Korotan, Reka in Svoboda Vič) po odredbi policijske uprave, da pošljejo na sejo svoje delegate ob 20., ki morajo prinesti naslednje podatke: kdaj je bil klub ustanov'jen, število aktivnih (verificiranih) članov, rednih in podpornih članov; ali ima klub svoj dom. igrišče v površini kvadratnih metrov trenerja ali učitelja, klubskega zdravnika, kopališče ali tuše in če so in konko prejeli za 1. 1932 denarne podpore od samoupravnih teles. Proti klubom, ki ne bodo temu pozivu ugodili, se bo kazensko-discipiinski postopalo. — Tajnik I. ASK Primorje (nogometna sekcija). Danes od 15. naprej obvezen trening za prvo skupino. Ob 18.30 vljudno vabljeni v kavarno Emono zaradi nujnega razgovora gg. Jurkas, inž. Kuljiš, Zupane, Ravnikar. ASK Primorje (lahkoatletska sekcija). Danes in dnevno od 15.30 naprej redni obvezni trening zaradi državnega prvenstva, zlasti važen za predajo štafet Poleg ostalih atletov naj pridejo še Slamič, Jug Vinko iiy Franci, Caleari, Zemljak, Hassl, Sočan, Jurkas, Slapar, Svetic, Šenica, Jež. — Istočasno se pozivajo vsi atleti, da morajo s seboj na start prinesti vso opremo (sprinterice m dres ter hlačke), ki jo imajo doma — č^sto — in sicer pod kaznijo. :istc ivita SK Ilirija. Pri nočni tekmi naj postavita lahko- in težkoatletska sekcija vsaka po 15 rediteljev, ki naj se javijo eno uro pred tekmo službujočemu odborniku Proste vstopnice se dobe danes m jutri pri gosp. Pfundnerju proti izkaznici o plačani članarini, izključno le za aktivne nogometaše — Važen sestanek za vse juniorje ▼ petek ob 20. v klubski sobi. Današnji trening odpade. Odbor za izvedbo juniorskih tekem ima redno sejo danes ob 19 30 pri Fritzu. Prosimo sigurne udeležbe Predvsem je važno za gg. Kosirnika, Furlana in Božiča. SK Svoboda (Vič). Danes ob 20. seja v Delavski zbornici. Dnevn' red zelo važen! Smučarje, ki so nam poslali dopis glede glavne skupščine JZSS vabimo, da se v svrho pojasnitve zglasijo v našem uredništvu od 17. do 18. ure. ker se na anonimne dopise nikakor ne moremo ozirati. Specijelni entel ohleK, ažurlranje. predtisk, najhitrejša postrežba najfinejše delo pri M a tek & Mikeš, LvuMjans poleg hotela štrukel. Vezenje raznovrstnih monogramov, perila zaves, pregrinjal; entlanje. izdelovanje gumbnic. Vsled najmodernejše ureditve podjetja — najnižje cene. 79 V palači „G?a£ikiw se odda s 1. funzjem. 6490 Poizve se Uprava palače Grafike, 4. nadstr Kemično čiščenje oblek, zastorov, preprog in kožuhovine ter barvanje oblek v vseh nijansah. žalne obleke v 24 urah izvršuje KEMIČNA PRALNICA ki se je preselila iz Selenburgove ul. 4 ter posluje sedaj samo na Glincah, c. IX. št. 9. Tramvajska postaja: policijska stražnica. Denar za tramvaj se povrne. Ako želite, pošljemo tudi iskat, sporočite telefonski štev. 3308. Cene konkurenčne. 6578 Iz življenja na deželi Iz Kranja r— Koncert Akademskega pevskega zbora Iz Ljubljane, Id bo jutri v dvorani Narodne doma ob pol 9. zvečer, bo obsegal skladbe A. Foersterja, 12 moških zborov in 4 prirejene narodne pesmi, ki v stilno zaključeni celoti določno kažejo skladateljevo močno individualnost. Koncert otvarja vrsto genetično urejene slovenske glasbe, zato je ne samo kulturno-političnega. in stilnoestetskega pomena, temveč bo tudi poučen za naše podeželske zbore. Vstopnice se dobe v predprodaji v trgovini Rudolf Hlebš (cena od 15 Din do 2 Din). Iz Kamnika ka— Odbor meščanske korporadje se je konstituiral na svoji sobotni seji. Gospodarskemu odboru načeluje vi. sv. dr. Fran Vidic, nadzornemu pa dr. Ivo Ben-kovič. Ker je bila vložena samo ena lista vseh dosedanjih odbornikov, so volitve odpadle. ka— Cltalni&ka knjižnica »e je po lanski obnovitvi lepo razmahnila. Povečala je svojo bogato zalogo knjig z novimi pridobitvami iz slovenske in srbohrvatske književnosti. Knjižnica, ki je bila dozdaj 25 let nameščena v predsobi čitalniške dvorane, se je preselila v spodnje prostore. ka— Nov gasilski dom. Na Homcu zida tamošnje gasilsko društvo nov gasilski dom. Lepa, precej velika stavba je že pod streho in je zidana ob križišču ceste Kam-nik-Ljubljana ln Homec-Radom!je. Otvoritev doma bo v poletju in bo združena z veliko gasilsko prireditvijo. ka— G. dr. Konrad Janežič, odvetnik v Kamniku, je daroval moški CM podružnici v Kamniku 200 Din namesto venca na krsto pok. prof. Vekoslava Spinčiča. Iskrena hvala! Iz Trbovelj t— Odhod vrle sokolske družine iz Trbovelj. Te dni se je preselila iz Trbovelj v Celje družina Rainhofnova, ki si je pridobila za sokoisko društvo ▼ Trbovljah veliko zaslug. Soprog br. Rainhofen je izvrševal do svoje hude bolezni funkcijo društvenega gospodarja. Sokolski dom, ki Je bil ob njegovem prihodu šele dograjen, je uredil zima j in znotraj. Z majhnimi stroški je napravil udoben dohod, uredil lep senčnat vrt in ga ogradil s živo mejo. Bil je spreten aranžer prireditev. Pri tem delu mu je bila desna roka njegova soproga s. Ančka. Njuna hčerka s. Milena se Je marljivo udejstvovala kot pianistka v sokol-skem orkestru. Odhod družine Ralnhofno-ve pomeni za Sokola veliko izgubo, v novem kraju jim želimo obilo sreče in zadovoljstva! Iz Novega mesta n— Akademski pevski zbor bo zaključil s svojim nastopom v Novem mestu vrsto stilnih koncertov A. Foersterja, ki jih je tekom zadnjega meseca izvajal po vseh večjih krajih Slovenije. Namen koncertov je prikazati genezo slovenske glasbe od A. Foersterja preko naše narodne pesmi do najmodernejših poizvodov. Zato opozarjamo vse okoliške zbore, da se udeleže te prireditve, ki bo v petek, 2. Junija v dvorani Prosvetnega doma ob pol 9. zvečer, v čim večjem številu. Vstopnice se dobe v trgovini Košir. SV. BARBARA V SLOVENSKIH GORICAH. Tu je uprizorilo 25. t m. gasilno društvo narodno igro »Guaafjc f potoku uspehom, šolska soba je bila nebito polna. Novi sokoJstoi oder, kakor smo videli, dobro služi svojemu namenu. Dne 14. t m. se je priredila iigma »Jurček«, ki se je pod vod-stvom učiteljtoe Joršice Petelinove enako izvrstno obnesla. Vsem gasiScem prisrčna zahvala! / J Radio \ ) Sreda, 31. maja. LJUBLJANA 12.15: PloSSe. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: čas, plošče, borza. — 17.30: Otroški kotiček. _ 18: Angleške pkv. š6e. — 18.30: Jjnaki današnjega časa. — 19: Pranos programa iz Zagreba. — 22: C*a Doročila. — 22.16: Radio - jarz. Četrtek, 1. junija. LJUBLJANA. 12.15: Radio - kvartet — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Ca«, radio-kvar-tet. borza. — 18.: Prizori iz narave (radio-ork^eter). — 18.30: Operni potpouriji. — 19: Gospodinjska ura. — 19.30: Pogovor 8 poslušalci. — 20: 0 Jakobu Gallusa. — 20.30: Pesmi E. Adamiča, SI. Osterca, M. Schicka, L. M. Skerjanea in N. Štritofa — poje ga. Gjunerjinac - GavMlova. — 21.15: Operetni večer. — 22: Harmonika. — 22.45: Ča9, poročila. BEOGRAD 12.05: Radio - orkeetar. — 16: Popoldanski koncert — 19: Narodne pesmi. — 20: Prenos iz Ljubljane. — ZAGREB 12.30: Plošča. — 20: Prenos iz Ljubljane. _ 22.10: Plesna glasba. — PRAGA 1940: Slušna igra iz Brna. — 20.45: Orkestralen in pevski koncert. — 22.15: Ploščo — BRNO 19.40: Veseloigra. — 20.20: Narodne pesmi. — 20.35: Prenos koncerta i t Prage. — VARŠAVA 18: Lahka in plesna alasba. — 20: Koncart orkestra in solistov — 21.30: Slušna isra. _ 22.15: Godba za ples. — DUNAJ 11.30: Alpska pesmi. — 12: Lahka glasba. — 16.55; Orkestralen koncart. — 19.40; Koncert na dveh klavirjih. — 20.35: Prenos opere »Otbello« iz Milana. — BERLIN 20.10: Lahka eodba. — 20.45: Igra. — 23: Plesna glasba. _ KONIGSBfiRG 20.10: Program iz Berlina. — MtJHLACKER '20: Glasbeno lilararen program iz rokoko-ia. — 21.10; Starejša plesna glasba. — 22.30: Modami skladatelji pesmi. — BUDIMPEŠTA 17.30: Violina, Čelo in klavir. — 19.20: Pesmi, — 19.30: Prenos produkcije konservatoristov iz opere. — Plesna glasba. — RIM 17.39: Vokalen in instrumentalen koncert. — 20.15: P^mi. — 20.45: Prenos onera »Othello« iz Milana. Repertoarji LJUBLJANSKO NARODNO GL8DAU9C1 DRAMA Zadetek ob 20 Sreda, 31.: Tartufle. Sreda, čitrtek, 1. junija: Ofeenoa. Premiera. Z*rfi» na cene. OPERA Začetek ob 20. Sreda. 31.: Marta. C. Četrtek, 1. junija ob 16.: Samson hi Dallla. Dijaška predstava. Znatno znižane ceoe od 30 Din navzdol. Izvan. ★ Premiera fe?ke veseloigre r Štirih dejanjih »Okence« ie poslednja dramska novost le^-tošnja sazije Zabavna in duhovita snov to pa krepko risani značaji odlikujejo avtoriro Olgo Scbeinpflugovo tako zalo, da je veseloigra osvojila vse češke odre in si utira pot preko svetovnih odrov. Opozarjamo prav posebno na to časko pramiero vse ljubitelje češke literature in dahovite komedija. Op^ra >Mar(a« spada med komične opere, ki so stalno na repartoarjn v*- gledališč. Libreto je napisal izšolan gledališki praktik, zato je v vsakem pojladu učinkovita, glasba je izredno melodiozna. Nad 80 let je delo v repertoarju in vedno sprejeto z velikim veseljem. Zadnja dijaška predstava bo jjtri ob 18 Saint-Saensova opera »Samson in Dalita«, ki je bila pri nas igrana 7. velikim uspehom. Glavne uloge pojo: ga. Thierrvjeva tar gg. Marčee, Primožič. Betetto in Marjan Rus, dirigira dr. švara. ražira prof Šest. VSAK NAROČNIK »JUTRA« Je zavarovan za 10.000 dinariev! SVETOVNO ZNANI RDECILI ZA OBRAZ Cendre de rose in rouge mandarine ln nadaljnjih dvanajst prekrasnih nljans BOURJOIS PARFUMEUR-PARIŠ pomenijo dovršenost ▼ negovanju lepote moderne dame, ki se nikdar ne dajo doseči. Slabe potvorbe bi vam mogle povzročiti huda razočaranja. )is' ParSumenr izdelovalec modernih kreacij parfemov: SOIR DE PARIŠ, PRINTEMPS DE PARIŠ, MON PARFUM, FIANCEE. Birmanska darila po nizkih cenah pri J. VILHAR, urar Ljubljana, Sv. Petra e. 36 Gostilničarji pozor Prodam po zelo nizki ceni pristni JABOLČNHC iz lastnih sadonosnikov. JOSIP ŽUMER, Celje, Glavni trg. gl Odlična eksistenca z velikimi šansami za zaslužek se nudi organi za torično zmožnim gospodom s prevzetjem prvovrstne samoprodaje. Za izvedbo in skladišče potreben prosto razpoložljiv kapital cca. 60.000 Din. Oferte le od resnih interesentov pridejo v poštev. Ti naj pišejo, po možnosti v nemščini, obširno s podatki o dosedanjem delovanju in Ia referencami (prepisi spričeval in sliko) pod »Energie-Zukunft gesichert 13212« na J. G. An-noncen-Interessen-Gemeinschaft, Wien I., Schulerstrasse 11. 6575 Najodličnejša prenočišča obiskovalcem velesejma, ki ljubijo mir, odlične sobe in najdostoj-nejše bivanje ob odlični kuhinji, na željo two;bina za šitro oh za dajanje naslova Din 5.—. Oglasi trgovskega m reklamnega značaja: vsaka beseda Dm 1.—. Po Din 1.— za besedo si? zaračunat o ntnlalre vsi oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kam pa karu«, »Auto-rnot&f, »Kapital'. »V najem«, »Posest*. »Lokali«, »Sta-n'r.-ania odda*. »StroH*. »V rednote«. »Informacije«. »Živali«, »Obrt« in »Le*« ter pod rubrikama »Trgovski potniki« tn »Zaslužekče se z oglasom nudi zaslužek, oziroma, če se išče potnika. Kdor si na ;*od tema rubrikama išče zaslužka ah službe, plača za odgovor v znamkah vsako besedo 50 par Pri vseh oglasih, ki se zaračunajo po Din 1.— za besedo, se zaračuna enkratna pristojbina Dm 5— za šifro ali za dajanje naslova l7«! ostali oglasi socialnega značaja se računajo po 50 par za vsako besedo. Enkratna pristojbina za šifro aii za dajanje naslova pri oglasih, ki se zaračunajo po 50 par za vsako besedo, znaša Din 3.—. Najmanjši znesek pri oglasih po 50 par za besedo, je Din 10.—, pri oglasih po 1 Din za besedo pa Dm 15.—. Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predan naročila, oziroma jih fe vpo«lati v pismu obenem z naročilom. 1 Lie^vt^ia 1 L»m; za da ? jnnjr naslova a'i za 5 L>in. Dijaki ki MHtrukeij+'. pla- i o vi'io ! m t-d o 50 r?ar. 7a šifro ali da- iinrH H !>in. (4) Šofer, šola E. Ceh TrrAevs ' Pu.najs.ka) Al. 36. iahtt-vajte prospekt j»• >; ?>s.fvi.Tim I Vsaka beseda par: 1 iai dvarvle naslova ali f ia 5'r'r« p« 3 Din. (11 -> 4 -lofit:^ O-"K j* trikotažo, sprejme tM>-vn»jstain>v:,eua tovarna t ?rr;fvo. — Ponudbe na >.J'i"!Zf-i>li:r<. Sar«>w>. 16696-1 Vrtnarja lr-laj-Sese, irurl; vega, &>• lidn. i>n!ga iščem m po vrtni-v> in cvetličarstvo. M »»t® nastop'«: 15. :un;>. Na- f -v pove usrin-rvi 0'dii-it'k »Jutra«. 16694-1 Služkinjo tnatinn in tvešte-no. ki z™ ..-!„> ..- '.iti r • -V1 ter d "Sto prati i n Kitata — -t< imerr b aoski <1 ru-f ■■ \ p:s*roene po.ntid.tM; j ::'k«r.'i iT šivanj«, sprejme dvočlanska družina na debeli. N'iistf,p in plača po d n g p-v o-r u. Pori u d-he na og ■ • oddelek »Jutra« pod šifro »Iščem prvovrstno m no«. 16826-1 Služkinjo y>H^-ovr»*T!.i moč st t r p m >■ rr. takoj. N:i<'o-v v o-g-la^nem o-ldeik« »Jmtra«. i67S5-l Raznašalke peciva in jestvin ir: iTnrV-ne tS^erc na Pokra-jintketrfl z . -t, S ■kola kraljevine J i ETO^-1 a tt j p . proti vl-o^Tvi V Na^^v v 0-sr'as. »-idelki: »Jtftra«. 16787 i /Mizar, pomočnika * rw>h:.lftvo e.pri,;me m.i -7 , - ^ - v.. »Sava«. Kolodvnr-u >a 18. 16726 1 Več fasaderjev ra »t^rra-^orifl« o*mPt- ra-b'm. V ? -' ^ r t oiTlfl ^n em »JuUa«. 16830-1 Vajenca jačetrrka ali od n6ne?a ^o^H-uiarj« prr^Mv^vČpnp^a. 7a t.Tjovino z mestnim b;«. SMj ! Drairton p'ediz-■>i>reztw> fsprejtre N* or b.' rt Zanier oi^n. 3>v. Peter v ^ar. d^!. 16*48-« Mesar, vajenca V O-j \ ' r. ' Z;i j ? PT- :ak. ?towioe št. porta J "lica. 16762-44 Vajenca v TT-pianpfra fja s-Ti-ojitn«1 flovar. Ty.se-v« cesta 8:. 16717-44 Briv^cega vajenca >,i ap ve to nVri ž*1 lljll, P;TT1 fvm n o<*k-bn. NnVov v OfT««.n^m ode#eda .10 par: , sa d* i »n je . naslova ali j 2» Šifro pa 3 I>;n. (2) Šivilja iš.V ptvnHKStriee. — G-o, breap4ač'i>o. Več po >ru. X«>'.ov v fHfi. odd. -'ikn »Jura«. 16810-1 Natakarico ip^tp^i n pr:dn« ffrfj-jri. m. v oglasnem o-- ;.''-n »Jutra«. :6823-l Absolvent 4. razr. meščanske šoie oiii&rijak. vesten, pedant, i^oo primemo *!užt>o — v občimi aii kjerkoli — v jačetkti t.u^i prekop. Po midbp poslati na og,a-)'!M odd^leik »Jutra« pod Šifro »Absolvent«. 16724-2 Vzgojiteljica in izurjena pomočnica v gro«>"d!nj".t.vn. vešča več želi namestitve v bo!,;Si h-i^i — tndi izven L:tfWjane. T>ortee n« og-!. Pd4e!«k »Jutra« pod šifro »Vzsojiteljaca ia po-moč-mira«. 16775-2 Krojaški pomočnik di^iro 'Tve^iba n v velikem in malem delu. želi službo v mearii ali na de^Hi. — Snrp.jme tudi kakršnoko.!i drtfjro sta.i^o zapw:«n'e. Xa^!o-v v (vcr'a^npm odde'ku »Jnitra«. "* 10777-2 G. Th. Rotrrt a n! Vrtismrček m Šilcnoska sDef na de!« .4u, in tako sva sedela v črni luknji in arelivala bridke solze. »Obsojena!« je i/zdihovala šilonoska. >ln po nedolžnem!« Jokala sva kar za stavo. Razen tega je mrgolelo gnusnega mrčesa; tako se je na primer priklatila strigalica, ki se nama je režala na vsa škodoželjna usta! Mlada postrežnica išče delo. Nasipov v oI, išče službo. Po-mtd.be na rhgla£.ni otidelek »Jutra« pod šifro »Vestna in enažina«. 16768-2 Brivski pomočnik raiiajSii, ž.e!i e 15. j rani jem na&topiti službo. Pomifibp rra podTužmic/O »Ju(rn« v 0!% pod značiko »Sigurni. 16813-2 Vsaka beseda l D«n: ta dajanje naslona ali za šifro f« 5 Din. (10) Avto »Ford« zapravljivček, več oken im vrat, v«<- v na.jiboIjŠpm 3tan:u. ugodno prodam ali zamenjam za blago. Na s.ov pove oglasni oddelek »Jutra«. 16530-10 ia OrsuMlo. Oglaai »o «jalnega značaja po 50 t>a.r beseda. Za da janje nasJo^a aii šifro 9 Din, oziroma 5 Din. (.1.1) Žensko kolo drnb-o obra.njf-nvv knipi.m. Naslov v oglaenem oddelku »Jutra«. 16759-11 Ogia^i wg. zaačaja r janj« naslova ali u šifro 5 Din. — Oglar socialnega saačaja vsa ka beseda 50 par: za dajanje n»složne knjižice Mestne hranilnice. Kmei-ske posojilnice. Prve hrvatske štedionice in Za-il r už/n e gos-] »oda rs k e ba nk e kupimo proti takojšnji go wviid.no prodam. Parketirane sobe in kopalnica. Mesečni donos 2500 Din. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 16758-20 Vinograd novo posio.pje. vsa vinska oprema in sadonosnlk zelo ugodno na.pr.0d3j. Pridela se do 60 bi c-i-ičika. So'-nč-na lega. — Bon, Brežice. 16755-20 Vir & tihi e .isa Omrtda [ Din. ta dajanje naslova i « S;fro na 5 Din. C3.V Srebrne krone staro zlato in srebro kupuje rafinerij« dTag^h kovio v Ljubljani, flirska ulica štev 36 — vhod z Vidovda.nske ceste, pri gostilni M ožina. 70 mmmm ! Vsaka beseda 1 [>i,ri. j za dajanje naslova ali j j za Šifro pa 5 Din. (121 j Prijatelji starin! Naprodaj imam več raznih lepih starinskih oprav ta 6 sob ter več posameznih kosov pohištva, slik. ie-nU-HC-ev, visečih sve tilik itd. Cene nizke. — Viinosrrads^ka 6A/1. iagreb 16361-1? Pohištvo spalnice iz mehkega to trd^a lesa. kuhinje ter drugo pohištvo dobite najceneje pri Andiovic. strojno mizarstvo in zaloga oohišfrva. Komens^kesm ul. it. 34. 16794-1? trg. oglasi po 1 Din btrseda; za dajanje n« »lova ali za šifro 5 !>:• Oglasi socialnega zna 6aja vsaka beseda 50 ptvr; ia dajanje naslova ali za šifro 5 Din. (13) Modro obleko •koro novo. za 16 let starega dečka, prodam za 600 Din. Pripravno za birmo. Naslov v og asnem oddelku »Jutra«. 16798-13 Proidrifc ».g. značaja po 1 Din beseda: Ln d.-< janje oa*t*va aii ca šifre S Din. — Oglasi soeialnega značaja vr*a ka beseda 50 par: za dajanje naslova ali za Šifnn on 3 Din. (6) Košarco in voziček Sflobok. na pere»;h. proda Leejak. Kosovo polje š'. 223/11. 16756-6 Modemi gumbi 10 groe, moderne zaponke 1—č Dni, najbolj elega.n-tne svilene kravate po 18 Din. damske rokavice 10 Din. g:am"fonske plošče «auvo 10 Din. alpacca je l'!ni pribor 250 D!n. Maj-■m: plačilni obroki. — »Omnia«. Tyrševa št. 36. 16827 6 Fotoaparat Zoise-Net-tel 6Vi X 9 F 4-5 in bok puška 16 X 11.4. naprodaj. Naslov pove oglasni cdd"lek »Jutra«. 16757-6 Otroško posteljico dobro ".hranjeno poceni p-od-s m radi sel.-1,ve. Ko-djjevo. Povšetova cesta št. 15. 16!774-6 Vrtnarstvo A. Zelenko — Celje Ljubljanska cesta St. Zla nudi cenj. občinstvu razne cvetlice za balkonske iu vrtne nasade, kakor pe-largoinije. begomije, saivi-jo im vsakovrstne cvetlice v največji izberi. 16812-6 Kaor o u d i prehrano plača za vsako be-sedo 1 Di.n: kdor išč« pre-hraiK) pa za besedo 30 pa-r; za dajanje naslova ali šifro 3 Din, Miroma 5 Din. (14) trgovski oglasri 1 Din Domačo hrano dobro, nudim v centru mesta po 14 Diin d.nevTiio. Ncslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 16809-14 l Vsaka bosega 1 Din; 5 za dajanje naslova ali i ia šifro pa 5 Din. (19) Pisarniške prostore tepe, tri sobe s predsobo oddam nasproti glavo« pošte. Naslov v og1 af-nem oddelku »Jutra«. 16576-19 Buffet v Splitu dobro vpeljan, na na.pro metn-ejšem kraju ugodno prodam. Naslov v oclas. oddelku »Jutra«. 16069-19 Vsaka oeseda 1 Di.n: za dajanje naslova ali za šifro pa 5 Din. (83) Jedilni krompir (SehneefkKJken) več vago nov kupim proti takojšnjemu plačilu. Ponudbe z navedbo cene no naslov Kolarič, Brežice. 167od-33 Pohištvo dobro ohranjeno, »kuono ali posamezno za vsako ceno naprodaj v Bolsrars-ki ulici 17/U. 16821-12 Vsaka beseda 1 Di.n; za lajanje naslova ali za šifro na 5 Din. (15) Hrastovih p-ragov 500 kom.. 16 X 26 X 2.60. etošnjih, prodam. Ponudbe na og'asni oddelek Jutra pod znaoko »Hrastovi«. 16750-15 Vsaka beseda 1 Din: za dajanje naslova aH za šifro pa 5 Din. (31) Komfortno stanovanje v centru, pet lepih sob z vsemi pri tik linami, v II. nadstropju palače na Miklošičevi cesti oddamo takoj ali ?. avgipstom ugodno v najem. Naoiov pove »glasni oddelek »Jutra«. 16716-21 Dvosob. stanovanje s kuhinjo to pritiklinam« takoj oddam no Mir ju — Langusova ulica šteV_ 17. 167711 -Žl Dvosob. stanovanje t elektriko, odda s 1. junijem M. Ravtor. Stari t.rg it 19 16803-21 Enosob. stanovanje t pritik inami takoj oddam p Stanifevi ulici št. 8 — Reži grad. 16790-21 Na Bledu oddam takoj 7,a vso sezono v vili krasno soini-.no stanovanje 4 o,prem'je.n:h sob 1 verando, kuhinjo, ko.palnico yn krasmim velikim vrtom, 3 minute od jezera — na naj.mt;rnejš<\v>sohmo ln emosobti*,, e priiiikliua.mi takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 16783-21 Stanovanje 3 sob, 2 kabinetov, rte-k'ene verande in kopalnice oddam z avgustom v Rožni uiioi 7/1 jakobsfe: okraj. — Semt-1C789 21 Kompletno opremljeno stanovanje 2 sob, radi odpotova nja skupno aii deljeno prodam takoj. Vselitev mojjoča 15. junija. Naslov pove ogl. odde:ek »Jutra«. 16791-21 Trfsob. stanovanje udobno to soin&no, 9 plinom, kopalTOCO ter vrtom oddam z avgustom na BIeiwe>isovi c. 9/n levo. 16820-21 Trisob. stanovanje najmodernejše opremljeno, južno, blizu sodišča od dam. Naslov v ofrlaftr.em oddelku »Jutra«. 16818-21 Dvosob. stanovanje so'i>čno, s prit.iklijiami od dam takoj b'izu mitnice v Zg. Šiški 230, Ja-očiga levu oot. 16824-21 Stanovanja Vsaka beseda 50 par; sa dajanje naslova ali za Šifro S Din. (21-«) Stanovanje 2 sob. ali sobe m kabineta z drugimi pritiklinami — išče manjša družina za Julig ali avgust. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« [>od »Cista nranka r. točen plačnik«. 16786-?!» Tflbr.nrr, Vsaka besoda 50 por: 7» dajanje naslova aii za šifro S Din. (23) Prazno sobo 9 posebnim vhodom, v I. nadstropju takoj oddam. Na.s;ov v oglasnem oddelku »Jutra«. 16760-23 Sobo z 2 posteljama event. s kuhinjo in vso opremo poceni oddam. — Na«'wv v oglasnem od d piku »Jutra«. 16765-23 Sobo z 2 posteljama lepo to solnčno. s kopal nioo. v T. nadstropju vile takoj oddam. Nasiov pove o*'-iasni oddelek »Jutra«. 16706-23 Opremljeno sobo s hrano takoj odOam v Rožni ulici 15. 16402 23 Sobo 1 električno razsvetljavo oddam po izredni ceni sa mo solidtn' osebi. Nas-lor , og asn«m oddelku Jutra 16784-28 Prarno sobo „ poeeb. vbodom to elektriko oddam s 1. junijem na Sv. Petra cesti št. 81. Vhod skozi dvorišče. 16797-23 Sobo '.«po opremljeno, s souporabo kopalnice oddam na M!kloš:čevi cesti. Naslov v &jrlas.nem oddelku Jutra 16799-23 Solnčno sobo lepo opremljeno z uporabo kopalnice ln posebnim vhodom ter dobro domačo hrano, oddam le boljšemu gospodu s 1. junijem. Aleksandrova 4/III., vrata 15. palača »Viktorija« 16814-23 Opremljeno sobo solučjio, z vhodom s s-t.r.p-njic, takoj oddam 1 aii 2 s o-:.' dn^ma go-spod uma v Giril Metodovi ulici !9'I (.pri sv. Jožefu). 16808-23 Opremljeno sobo z uporabo ko|i 3 — ob Dunajski cesti pri Sta d ionu. 16806-13 2 pisarniški sobi takoj oooeini odda d.roge-rija Hermes, Miklošičeva cesta 30. 16804-22 Avtotaksi št. 64 -e vljudno priporoča, tele foo 3390. 1509S-30 Trajno kodranje izvršuje saion NAV1NSEF. od 80 Din dalje prepa racija las t aparatr !a« t rtTe»V!ieJS sloves«. 13974-3* Lepo sobo op reui1! jetio, soJnč.710, m^f-no, v vili nn vrtu takoj . oddam po n>;7ki ceni v bližini Tabora — Jegliče-v« št. 11. 16819-23 Sostanovalko sprejmem. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 16R29-23 Vsaka beseda 50 par; z« dajanje naslova ali za šifro 3 Din. (23-a) Drž. vpokojenec starejši in miroljuben, is-*" preprosto stanovanje z vso oskrbo, pri samostojni :=n preprosti starejši žemsk:. Ponud.be na oglas, oddelek »Jutra« pod »Miroljuben«. 16778-23- a Prazno sobo iščem v strogem cerrtrn. Ponudbe na ogla«, oddelek % Jutra« pod »Prazno«. 16781-55/a V Mariboru 15 mimrt od glavne posie fščem stanovanje in brano Pooudb« z navedbo cene na ogla« oddelek »Jutra« v Ljubljani "pod »Mladenič 22«. 16782-23« Sobo strogo separirano, lepo 'n čisto. Išče samostojen gospod za takoj. Ponudbe aa oglasni oddelek Jutra o od šifro »Strogi center« 16801-23/a Vsaka beseda 1 Din: za dajanje rva^ova ali m šifro pa 5 Din. (18) Otvoritev kavarne »Viadukt« na Smartinskj cestj št. 24. 1. junija se otvori t»a novo preureje-r.a kavarna s koncertom. Začžu g. Francu Roe detjo 28. t. m. dopoidne na Vrtači. poster, najdi-naj jo proti nagiadi odd« na naslov, kj ga po-v« oga^ odd-elek »JutTO« 1680E-28 Vsaka bese«la 1 Din: m dajanj« naslov« ali aa lifro p« 6 Din. (27) Mlad črn psiček z bel« liso na preiih io » pokvarjeino predajo noge. »e j« izgubii. — Najdi tel-j n«j ,?a proti nagradi odda v Rožni dolino H/18 — Babšek. 16792-38 SEJEM ŽELEZA IN STROJEV Velika izbira tračnic, L in U., tra-verz. betonskih palic, pločevine, cevi, orodja, jekta. sesalk, strojev in delov, jermenov in irugega materijala Miroslav Kras, Zagreb, SajmiSna 48a «239 W krepi ta sdravl edini proizvajalec LOVRO SERENIK LjnMjana Vfl. mpiacno ¥©11110 boste imeli, ako za časa velesejma kupite perje ia puh pri nas, ker so cene za 50% nižje. Velika izbira v originalnem tovarniškem pakovanju. Ne zamudite ugodne prilike. 6499 RUDOLF SEVER, Lfcibljana, Marijin trg 2. VELIKE GALOPNE IN KASAŠKE DIRKE za binkošti 4. in 5. junija ob uri na voja- škem vežbališču pri Dev. Mar. v Polju pri Ljubljani. Tekmovali bodo najboljši plemenski konji. SKUPNE NAGRADE Din 50.000.—. * Občina Lwbij«n« Heetoa pogrebna tav»d V globoki žalosti naznanjamo, da je naSa ljubljena mama in stara mama, gospa ^eeiiifa floe danes ob %1. ari ponoči po kratki bolezni mirno preminila. Pogreb blage pokojnice bo v sredo, dne SI. maja 193S ob 17. iz hiše žalosti Gosposvetsba cesta št. 1 na pokopališče v Dravlje. V Ljubljani, dne 30. maja 1933. KAROL, korvet kapetan t pokoju; IVAN, profesor glasbe, sinova; SAŠA, vnuk in ostalo sorodstvo. 6580 brejuje Davorin Kavijen. izdaja za sonzorcij »Juira« Adoil Ribuikar. Za Narodno riskarno cL d. kol uskarnarja Prane Jezeršek. Za uiseratni de) je odgovoren Alojž Novak. Val * Ljubljani.