d&i * rtUv i-lS stra polit ulica degli Dopisi rokopis. < O, Ur; -/ .vilka 20 i -eioletna naročil V' r mesečna 90 lir. UredniŠtvOU^ftST^V^ N . »3-073, 93-806. Uprava: TRST, tr-g^pu»*^ .-»caniških delavcev HI., tel. št. 249-50, 235-96. .,,0 uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, _uKe se ne vračajo. — Oglasi: v širokosti enega stolpca za vsak milimeter 30 lir. Oglasi se plačajo vnaprej. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI - SPED. IN ABBONAM. POST. ian) DELO GLASILO KOMUNISTIČNE PARTIJE S.T.O. Na 2. strani: Osnutek resolucije za izredno konferenco Komunistične partije Tržaškega ozemlja L_ traiedlPBNOVLJENA IZDAJA LETO VI. ŠTEV. 52 (325) IVI le Prej Pink» riše. ig va«ie nemški J marc’ TRST - SOBOTA, 18. DECEMBRA 1954 CENA 20 LIR E, a narW a Pur iwninii l Paga" in of k a od" h - l’j Iruštvi BORBA PROTI PARIŠKIM SPORAZUMOM V RIMSKI ZBORNICI Parlament naj edini odloča suverenih pravicah Italije" Odločen govor podsekretarja KPi Longa in drugih komunističnih in socialističnih poslancev proti oborožitvi Nemčije ^zTscr ponedeljek o Belfnski poslanski se je začela v 0 BctFlski poslanski zbornici raz-ava o ratifikaciji londonskih pariških sporazumov, ki pesisi tvarjajo nov napadalni blok 19. M* otvarjajo pot oborožitvi Za-'dne Nemčije. Razprava odstavlja veliko politično bi-3ellifli:° proti pristopu Italije v ihodno-evropsko zvezo, s či-er bi se dežela odrekla svoji ^erenosti in bi postala slepe . °dje v rokah ameriških im-a°^eri!rialistov, ki so ustvarili a '?an v svoje napadalne na-edežjene proti Sovjetski zvezi m Lelami ljudske demokracije. Zato so se tudi komunistični socialistični poslanci odlo-Airjadio postavili proti ratifikaciji Orazumov ter obenem prsd-Drz‘?ali. da se ratifikacija vloži jevskifle gez £est mesecev, da bi asben \ s fem omogočilo sklicanje ‘ljah '^evropske konference o koci kuri___ or.ee . . — -------------~ fodn*1 ist SeeiW orW mil A' (sine njiže»; eli ah ’ :a kla' srt t>>' 19. SC it M<" jublj* vanje lektivni varnosti. Med prvimi je govoril socialistični poslanec tov. Basso, ki je predvsem -opozoril zbornico na člen, ki obvezuje vse države podpisnice, da avtomatično vstopijo v vojno v primeru, da bi bila katera koli članica ZEZ (Zahodnoevropske zveze) vpletena vanjo. Ta člen odvzema italijanskemu parlamentu vsako možnost, da odloča o miru in vojni. V torek je govoril podtajnik KPI tov. Luigi Longo, ki je posebno pribil, da imajo po sporazumu o ZElZ izvendrža-vni organi možnost vmešavanja v notranje zadeve države. Z ZEZ ni suverenost Italije samo omejena ali združena z drugimi podpisniki, temveč je enostavno izročena v roke a-meriškemu generalu in izven-državnemu vojaškemu uradu. Zvezni svet ima pravico sklepati in odločati, ne da bi mu kdo mogel oporekati, kajti predstavniki držav — podpisnic nimajo drugih dolžnosti kot poslušati letno poročilo sveta. To je v ostrem nasprotju z italijansko ustavo, ki daje edinole republiškemu predsedniku poveljstvo nad armado in parlamentu pravico napovedovanja vojne. Razen resnih političnih, pa prinaša sporazum še bolj resne gospodarske posledice, kajti ZE’Z predvideva tudi kontrolo vseh industrijskih gospodarskih in finančnih sredstev dežele. Dočim so se francoski in nemški monopolisti sporazumeli o gospodarskem sodelovanju, obstaja za Italijo resna nevarnost, da jo bodo ti združeni monopoli gospodarsko zadušili. Z nemške strani n «PO’ ornai1' i Un1' IOVI. Aip/t'l Apr«1' TEHTNI PREDLOGI DRUGE PROMETNE KONFERENCE Odpraviti je treba ovire za izmenjave s tujino iz prt'1^ nedeijp se je vršila druga zum za vzpostavitev tarif Trst-1 ptFfometna konferenca, ki jo je prekomorske dežele; d) uredi-flicah Stalni odbor za obram-jS[av<1 tržaškega prometa. Po po-delj j-r ilu, ki ga je podal dr. Sajo-'• zi !tz in katerega izleček objavimo na tretji strani, ter po (akš,,iazn'h intervencijah, je bila lomfj :,'ejeta resolucija, v kateri so glavi «,e(e naslednje točke: onovK prometna konferenca ugo-«CriPìvljy postopno zaostrevanje ,'ze našega prometa, ki pri-.arSKÓtleva vse zainteresirane pri riali! Vinari,dnem prometu in "Ustavlja enega glavnih fakirjev paralize vsega gospo-lad ‘riškega ustroja; smatra da je um^Riu krivo dejstvo, da ima tr-„Nk° pristanišče manj mož-[ed^iti v primerjavi s konku i t°v%čnimi severnimi lukami m lave (6|t0 fia področju železniških m '* ? luških tarif, luških prednost Ì itd. Izraža zaupanje v ve rok1' švnost posredovalne funk lela' >je Trsta ter prepričanje, da i Učinkovita obramba pred ___^l'hkurenco drugih pristanišč ahko organizira s stalnim sposodi izumom z beneškim pristani-Iravi'^m, da se uredijo njune po rbe in napravijo boli učin-Ei 5e i|vite njune obrambne akcije, la |aje nalogo Stalnemu odboru, : zatl se trudi za ustanovitev od-'anL 1'u za sporazum med zainte-ejz^f, Ch'animi na mednarodni tr-ibia’1 vin‘ obeh luk, zahteva od l naj" Pijanske vlade, naj uresniči in J® piitiko v korist tržaškemu d te1 brnetu. ki naj bo realistična, ov ^ [bi bol j elastična, primerna Tl)dy 6l'eminjajočim se pogojem >lote l«iikurence severnih in iugu- li' nj^1 Ito. klednjih točkah: nfflif;1- Mednarodna posvetovalna vršili Nferenca, predvidena v pri-iiou1" londonske Spomenice o mer1- wrazumu naj se čimprej skli-ga J \ nanjo naj se povabijo Ju-iraVg[ls!avija, Avstrija, Švica, Ce-ki Nislovaška. Madžarska, Nem-federalna republika, Nem-rnjt‘i demokratična republika 1,1 Poljska. Konferenca naj o-’e)(l> jdvnava naslednje točke: a) j mtr Ponovitev tržaške proste lu-,c i)b) v podrejeni vrsti vzpo-reči*' aVitev privilegijev prostih : oZ^edelov; c) luške tarife; č) rev^lezniške tarife s ciljem, da ,cu 'j' doseže večstranski spora- i V0-, tev uporabe treh železniških prog, ki vodijo v naše zaledje; e) pospešitev pomorskih služb z odhodom iz naše luke; f) svobodna udeležba vseh dežel na tržaškem velesejmu; g) spremenitev konference v stalni organizem za preučeva nje vprašanj, ki bi se pojavila v zvezi z našim pristaniščem v katerega naj se po potrebi vključijo predstavniki prekomorskih dežel, 2. Italijanska vlada naj na glo pripravi vse potrebne pravne ukrepe za ustanovitev tržaške proste luke v skladu s 5. čl. «Spomenice o sporazumu» ter naj sprejme načelo prisotnosti v njegovih vodilnih organih zastopnikov dežel, ki jih najbolj zanima ra ba. naše luke, pa čeprav kot posvetovalne člane. 3. Italijanska vlada naj brez ozira na sklicanje mednarodne posvetovalne konference vzpo stavi v celoti privilegije prostih predelov, kot so bili v ve ijavi pred letom 1940, ter s tem osvobodi valutnih in carinskih vezi vse tranzitno blago po pravilih mednarodne trgovine. 4. Vlada naj da na razpolago Javnim skladiščem v Trstu primerna denarna sredstva, ki naj jim omogočijo uvedbo kon kurenčnih tarif nasproti severnim lukam in Reki, ter naj u-resniči podobne ukrepe tudi v korist Benetkam. 5. Vlada naj vzpostavi u-pravne organe Javnih skladišč (predsedstvo, izvršni odbor iin upravni svet) z najširšo udeležbo zainteresiranih kategorij. 6. Brez ozira na sklicanje mednarodne posvetovalne komisije naj vlada spremeni sedanje tarife za tranzitno blago-, da s tem omogoči Trstu, da razvije mednarodni promet. 7. Brez ozira na mednarodno posvetovalno konferenco naj vlada pospeši sklenitev sporazuma z Jugoslavijo in Avstrijo za racionalno izkoriščanje prog, ki vežejo Trst z njegovim zaledjem. 8. Vlada naj pospeši skleni- tev trgovskega in plačilnega sporazuma s CeskoslovaSko'tù-di zato, da s tem yzj^dbuja češkoslovaški trgovski, promet preko našega ozemljS. 9. Tržaškemu velesejmu naj da vlada na razpolago potrebna sredstva za postopen razvoj velesejmtkega prostora,-za organiziranje dveh letnih rpzstav in ustvaritev stranskih organov za omogočanje srečanj med trgovskimi posredniki, s posebnim ozirom na italijanske in jugoslovanske, ter one iz Srednje Evrope in Bližnjega Vzhoda. 10. Vlada naj upošteva soglasno sprejeto resolucijo v tržaškem občinskem svetu z vrsto nujnih zahtev ter naj začne s programom ladijskih gradenj, ki naj ima v vidu potrebe tržaške in beneške luke. 11. Vlada naj sprejme zahtevo po ustanovitvi tržaške proste cone, da se ustvarijo ugodni pogoji za mednarodni promet in olajša težko stanje male trgovine, obrtništva in male ter srednje industrije. bo pa gospodarsko napredovanje porajalo še večjo napadalnost. V zaključku svojega govora je tov. Longo opozoril zbornico tudi na resne posledice, ki jih bo imela ZEZ na notranje življenje in demokracijo v Italiji in Zahodni Evropi. Zadnji protidemokratični ukrepi ministrskega sveta dajo predvidevati, da se vlada ne misli posluževati zakonov,, temveč le upravnih ukrepov, da bi dosegla cilje, ki Si jih zastavljajo ustvarjalci ZEZ. Zato komunisti zahtevajo, da vlada preloži zbornici v obliki rednih zakonskih predlogov vsak ukrep, prilagoditev, zakonsko spremembo, ki bi bila potrebna za uveljavitev pariških sporazumov. Ravno tako naj bo vsak sklep izven-državnih organov podvržen ratifikaciji parlamenta vsakokrat.ko bi tak sklep kršil ustavo in suverenost italijanske države. Večinski poslanci in tudi monarhisti in fašisti se pa strinjajo z ratifikacijo. Vendar pa od časa do časa prehaja na dan zaskrbljenost, ki vlada v njihovih vrstah za ta težki korak, na katerega se pripravljajo. 'Tako je, poleg drugih a v manjši meri, demokristjan Sarte.sàghi izjavil sicer da se strinja ž ratifikacijo, vendar je pa kritiziral nekatere plati sporazuma in izrazil zaskrbljenost, da rte bi Nemčija postala z oborožitvijo preveč nevarna celo svojim zaveznikom. Jutri, v nedeljo popoldne bo na openskem strelišču Spominska proslava Pinta Tomažiča in 4 tovarišev Govorila bosta tovariša Aleksej Gerlanc in Arfuro Calabria Zbirališče ob 15.30 pred Ljudskim domom na Opčinah Provokacije in klevete niso dokazi socialistov Kako si Primorski zamišlja «dostojno» diskusijo o socializmu Na naS poziv na časopisno diskusijo o vprašanjih socializma, ki smo ga pred 14 dnevi naslovili v našem listu, tržaškim titov-cem, je Primorski odgovoril po 8-dnevnem oklevanju (in verjetno posvetovanju z «višjimi», ki morajo biti, očividno, precej daleč), Odgovoril je sicer pritrdilno, toda postavil je pogoje, odn. omejitve od nas predlagani diskusiji. V Primorskem pravijo, da «nameravajo diskutirati o socializmu konkretno, to je v zvezi s konkretnim položajem pri nas, v zvezi z borbo in izkušnjami tržaškega delovnega ljudstva v preteklosti, danes in s perspektivami te borbe v bodočnosti». Ugotoviti je treba, da je ta okvir za diskusijo o teh važnih vprašanjih, zelo, zelo ozek; posebno če pomislimo, da ni mogoče ugotoviti pravilnosti socialistične prakse, ne da bi jo primerjali s teorijo. Kajti sicer bi se lahko zgodilo, da zaidemo na stranpot. ki z namenom diskusije ne bi i- Tržaški komunisti v sedanjem položaju V nedeljo ob 10.30 bo v Kinu ob morju predavanje tov. Vi-dalija o vprašanju: «Tržaški komunisti v sedanjem položaju». v svojem govoru bo tajnik KP TO obravnaval poleg tržaških političnih in gospodarskih vprašanj tudi razna aktualna mednarodna vprašanja, zlasti o normalizaciji odnosov med ZSSR in Jugoslavijo, o Zahodnoevropski zvezi in dr. Proces proti K P Nemčije BERLIN — Vrhovno državno sodišče Zahodne Nemčije je odgodilo proces proti KP Nemčije do 31. januarja 1955. BORBA PROTI OBNOVITVI NEMŠKE NAPADALNOSTI IM hočejo doseči v Parizu prišle rMe za atomske nomne Nesoglasja med Ameriko In Anglijo • tem vprašanju V petek dopoldne se je pričelo v palači Chdillot v Parizu redno letno zasedanje Atlantskega sveta; Ameriški državni tajnik J.. F. Dulles je prišel v Pariz celih 24 ur prej, kot je bilo prvotno predvideno. To njegovo vnemo je pripisati zaskrbljenosti Združenih držav zaradi nesoglasij, ki vladajo med ameriško in nekaterimi ostalimi vladami (med njimi zlasti britansko) glede vprašanja rabe atomskega in vodikovega orožja. Amerika bi hotela to usodno vprašanje prepustiti v izključno odločitev vrhovnemu poveljstvu NATO, ki je v glavnem v rokah ameriških generalov. Anglija pa se, temu protivi in zahteva, naj o uporabi teh uničevalnih orožij odločajo le po predhodnem pristanku vseh 14 vlad atlantskega bloka. V četrtek popoldne je imel Oultes sestanke z raznimi Kongres SSZ soglasno odobril Listino sindikalnih pravic ‘ Poziv vsem delovnim ljudem sveta, naj se združijo v borbi za mir - Tehtne besede predsednika Di Vittoria Na zasedanju Svetovne sindikalne zveze v Varšavi je tajnik Saiilant med drugim v svojem poročilu razčlenil vprašanje enotno.ti delovnega ljudstva, ki se mora spremeniti v silo, sposobno uresničiti učinkovito akcijo pri vseh temeljnih vprašanjih, posebno pa v borbi proti vojnim provokatorjem in za obrambo sindikalnih in demokratičnih svoboščin v tovarnah. Obsodil je u-porabo atomskega orožja m zahteval prepoved njegove izdelave ter izjavil, da Svetovna sindikalna zveza odbija tezo zahodnih dežel, ki trdijo, da ni L 10 \ toro1. V Jugoslaviji nad 75% proračuna za vzdrževanje vojske in oborožitev Trgovski dogovori med Beogradom in ljudskimi demokracijami L tajnik zveznega izvršnega II Veta zekovič je na skupni Ni skupščinskih gospodarskih j, borov podal poročilo o drgnem proračunu za leto F5. Novi proračun, ki je ize-,L,čen po prejemkih in izdat 'j!*1, predvideva vsoto 231,7 mi Jard dinarjev. Od celotne pro-,'*bunske vsote odpade nad tri ,:airtine, to je 75,8 odst. na str» ji,.e za oborožitev in vzdrže La,1je vojske. Toda ttudi od 'postale pičle četrtine bo po-0 ,/Nno odpadel del za stroške rožitve, predvsem za grad-raznih strateških objektov, luških naprav itd. za 1955 je za 4;290 teten- 'riičun K ijonov dinarjev višji od le liega in ta vsota gre skoro ul. na račun povečanih voja-( ‘b izdatkov. Spričo težkega ''Rudarskega, stanja v Jugo- slaviji je predvidevati, da se bo ponovno znižal življenjski standard širokih množic. Na odplačevanje državnih dolgov drugim državam, v prvi vrsti Ameriki, odpade 14 milijard dinarjev. Sovjetska spravna politika do Jugoslavije je rodila že doslej precej dobrih sadov, ki bodo šli v korist miru ter vsem prizadetim narodom, posebno še jugoslovanskim. Vedno nove vesti pa upravičujejo upanje, da se bodo medsebojni stiki vedno bolj širili in poglabljali. Tako poročajo, da sta v ponedeljek dospela v Moskvo predstavnika Zveze jugoslovanskih književnikov Fra-ničevič in Cosič, ki sta bila povabljena na kongres sovjetskih književnikov. V ponedeljek se bodo začela v Beogradu pogajanja med Jugoslavijo in Madžarsko za obnovitev normalnih gospodarskih odnosov med obema državama in za sklenitev redne trgovinske pogodbe. Podobna pogajanja se bodo pričela prihodnji mesec in v februarju med Jugoslavijo na eni ter Češkoslovaško, Poljsko, Romunijo in Bolgarijo na drugi strani. Poplave v Angliji LONDON — Na Angleškem in Irskem so bile v zadnjem času velike poplave, ki so povzročile velikansko materialno škodo in zahtevale mnogo človeških žrtev. drugega načina za rešitev mednarodnih spornih vprašanj kot vzpostavitev nemškega militarizma. Na koncu je naštel zahteve delavskega razreda v deželah z veliko brezposelnostjo in s tem v zvezi postavil vprašanje znižanja delovnih ur toda s tem, da ostanejo mezde nespremenjene. Po poročilu tajnika se je razvila diskusija, v katero so posegli delegati iz Poljske, Latinske Amerike, Japonske, Francije, Gvatemale, Mongolije, Paname, Češkoslovaške in Madžarske in ki so obravnavali razna sindikalna vprašanja. V zaključku diskusije je bil o-dobren poziv vsem delovnim ljudem, naj se združijo v borbi za mir in mirno sožitje proti londonskim in pariškim sporazumom. V ponedeljek je k drugi Točki dnevnega reda govoril glavni tajnik Italijanske splošne delavske zveze OGGIL) in predsednik SSZ tov. Di Vittorio. o «Listini sindikalnih pravic in mednarodni kampanji za obrambo in dosego sindikalnih in demokratičnih svoboščin». Tov. Di Vittorio je odločno razgalil kršitve sindikalnih pravic ter obširno a-naliziral borbe delovnega ljudstva v njihovo obrambo. «Vedno bolj jasno postaja,» je dejal tov. Di Vittorio, «da monopoli ne morejo vsiliti delavstvu vedno nižje življenjske ravni, siediti svoji politiki oboroževanja, zavirati veliko gibanje narodov za mir in neodvisnost, če ne uspejo prej preprečiti delovnemu ljudstvu, da se združuje in deluje v obrambo svoje plače in svoje svobode». Zaradi tega so njihove metode vedno bolj razkcionarne in vedno bolj jasen postaja njihov namen fašistizacije. Zato se morajo znati delavci brani Nato je tov. Di Vittorio objasnil pomen in vseoino Listino o sindikalnih pravicah, ki jo predlaga zborovanju v odobritev. Listina vsebuje zahtevo po svoboai združevanja in shajanja, odpravo vser diskriminacij, spoštovanje svobode delavcev na delovšču., pravico delavca do delovanja njegove sindikalne organizacije brez vmešavanja oblasti, pravico sindikatov, da zastopajo delovne ljudi, spoštovanje pravice do stavkanja ter pravico sindikatov do mednarodnega delovanja. V zaključku svojega govora je predsednik SISZ. p-oudaril, da bo z borbo za priznanje Listine sindikalnih pravic vse mednarodno sindikalno gibanje napredovalo. Treba je doseči, da sile, ustvarjalke dela,, napredujejo, da bi vse človeštvo stopilo na pot blaginje, napredka, svobode in miru, slonečega na kolektivni varnosti •in narodni neodvisnosti vseh narodov. Številni delegati so nato posegli v diskusijo nn potrdili pravilnost predsednikovih izvajani. Posebno zanimive so bile intervencije delegatov kolonialnih in polkolonialnih dežel, ki so opisali uspehe sindikalnega gibanja svojih dežel. Listina sindikalnih pravic, novo mogočno orožje v rokah delovnega ljudstva v obrambi pravice do dostojnega življenja, je bila nato soglasno odobrena. V torek se je sedmo zasedanje Svetovne sindikalne zveze zaključilo. predstavniki drugih držav, najprej z italijanskim zunanjim ministrom Martinom, za tem z Edenom in končno trojni posvetovalni seštanek z angleškim in francoskim zunanjim. ministrom. Poleg gornjega nesoglasja so trije zunanji ministri razpravljali tudi o ostalih ameriških zahtevah. ki jih je prinesel s seboj Dulles, predvsem še glede nujnosti povečanja izdatkov vseh atlantskih držav za oborožitev. Že ob odhodu iz Amerike je državni tajnik izjavil, da bodo Združene države in njeni atlantski sateliti morali odločno povečati svoje oborožene sile. Po vsej Evropi, posebno pa še v Zahodni Nemčiji, Franciji in Italiji, kjer se vrše ali pa pripravljalo parlamentarne debate glede ratifikacije pariških sporazumov, vlada vedno na-petejše ozračje. Vse očitnejši postaja ljudski odpor proti ponovni oborožitvi Nemčije. Poleg komunistov so vedno številnejši tudi poslanci drugih strank, ki vidijo v tej ratifikaciji največjo nevarnost nove vojne in dejanski prelom z državami socialističnega vzhoda. V Parizu se je obrambna komisija francoske narodne skupščine izrekla proti pariškim sporazumom, kar dokazuje veliko zaskrbljenost, ki vlada v Franciji spričo priprav za oborožitev Zapadne Nemčije. Posebno odločno je nastopil proti tej nameri voditelj socialdemokratske stranke Zahodne Nemčije Erich Ollen-hauer, ki je v tem tednu imel dva ognjevita govora proti ra-titikaciji pariških sporazumov. Na skupnem sestanku vodstva in poslancev svoje stranke je med drugim izjavil: «Politična situacija postaja dramatična; kajti vprašanje združitve Nemčije stopa vedno bolj v ozadje. Po zadnjih izjavah zahodnih držav in Sovjetske zveze ima Socialdemokratska stranka nalogo da z vsemi razpoložljivimi sredstvi prepreči, da bi bili ogroženi ali celo onemogočeni združitev Nemčije in pomiritev v svetu z vključitvijo Zahodne Nemčije v Zahodnoevropsko zvezo in v NATO. Socialdemokratska stranka bo po odobritvi svojega stališča in svoje politike v zadnjih pokrajinskih volitvah nadaljevala s pojasnjevalnim delom proti pariškim sporazumom in dogovorom o Posaarju. Ratifikacija teh listin brez resnega poskusa priti do konkretnih pogajanj o združitvi bo dovedla do podaljšanja ločitve Nemčije v nedogled». Istočasno je sestanek socialdemokratskega vodstva naslovil na Saragato-vo stranko apel, naj. ne izda stvari mednarodne pomiritve ter da zastavi vse sile za sestanek štirih, ki naj odloči združitev Nemčije. mela nič skupnega. Poleg tega Pa je tržaško delavsko gibanje tako tesno povezano s socialistično stvarnostjo v ostalih deželah, da se ni mogoče izogniti primerjavi. Zato smo prepričani, da tako razširjen okvir diskusije ne bo proti volji Primorskemu in da ga bo sprejel. Pač pa bi po našem ne spadala v okvir te naše diskusije neplodna gonja in teoretično nedokazani očitki ali celo zlonamerne žalitve in podtikanja proti svetovnemu socialističnemu taboru, ki jih imajo tržaški titovci navado iznašati ob vsaki priliki, posebno, kadar jim zmanjka stvarnih argumentov. Nekaj podobnega so storili tudi ta teden, potem ko so pristali na naš poziv na časopisno diskusijo. Čeprav se izrečno ne sklicujejo na naš poziv, sodimo, da so prav v okviru diskusije napisali v tem tednu dva članka, ki ne doprina-šata prav nič k razčiščenju pojmov, marveč skušata le podžigati sovraštvo do Sovjetske zveze tn do mednarodnega komunističnega gibanja. V teh dveh člankih («KPJ in o-stanki stalinske koncepcije» od torka in «Mi in Sovjetska zveza» od četrtka) skušajo postaviti Sovjetsko zvezo ter komuniste v svetu in pri nas na zatožno klop. O-ni pa bi bili nezmotljivi sodniki, katerim bi morali vsi ostali odgovarjati za vse,, kar so naredžlt ali niso naredili. Domišljavo vztrajajo na fikciji, da so le oni pravi marksisti, dočim so vsi komunisti le dogmatiki, Takšni nazori in načini prav gotovo ne morejo služiti nobent stvarni diskusiji, ker ne razčistijo pojmov. Kaj ne bi za začetek diskusije mnogo bolje služila namenu na pr. takšnale vprašanja (katera je možno ilustrirati s pri. meri iz dosedanje prakse): Kaj je marksizem-leninizem? Kaj je socializem in kako se gradi? Katere so napredne, katere socialistične, katere socialdemokratske, katere komunistične sile v svetu? Katere stle v svetu so reakcionarne in katere reuolucio. name? Taka in podobna vprašanja, v katerih bi združili teorijo in ugotovitve iz prakse, bi po našem, mišljenju najbolje razpršila slovenskim delovnim ljudem, katerim bi bila ta diskusija v prvi vrsti namenjena, mnogo dvomov in bi jih pravilno usmerila v njegove nadaljnje konkretne borbe. S tako diskusijo bi imeli možnost presojati in pravilno o-cenjevati družbene in politične sisteme, posamezne partije, politične sile in gibanja ter njihovo politiko v luči marksizma-lenini- j Ijo pa od 16 do 19. ure. Vstop zrna. Na ta način bi mogli na re- je prost. sen in dostojen način priti tudi do zanesljivejše sodbe, kdo je ra kritični in kdo za dogmatični marksizem. Kako daleč je od tega stvarnega in koristnega pojmovanja marksistične diskusije, dokazuje titovski «teoretik» D. Hreščak s svojim člankom «KPI in ostanki stalinske koncepcije». «Stalinska koncepcija» socializma obstaja po njegovi trditvi.— ki je več kot dogmatična in z ničemtr dokazana tli vsaj podprta — v «agenturni borbi za vojaško zmago Sovjetske zveze nad kapitalističnim svetom». Do takšne ugotovitve , h-ko pride le človek, ki i nikdar drugega poznal v političnem svetu kot pa centralo, ki diktira. In agenture, ki te direktive izvajajo brez vsakega oporekanja, da celo brez najmanjše lastne presoje. Da to v njegovih vrstah od nekdaj velja za edini in nespre-melj v zakon, je itak že dopo' ! znano tako njemu kot nam, Todu o tem se itak ne splača z r um razpravljati, ker Je pač nepoboljšljiv titovski dogmatik. Ne moremo pa preko zaklju-ška, do katerega prihaja Iz svoje izhodiščne trditve o «stalinski koncepciji socializma» in ki se glasi: «Kdor je sledil po tej vojni politiki komunističnih partij po. svetu, mora priznati, da Je bilo, in da je še vedno v pretežni meri njihovo zadržanje povsem tako, da so bile te partije glavno orodje sovjetske hladne pa tudi «vtoče» vojne (glej: Koreja)». Prepuščamo vsem, ki ima-je le še trohico poštenja v sebi; da presodijo", to podlo provokacijo proti Sovjetski zvezi in svetovnemu demokratičnemu gibanju. k> tako čudovito sovpada z zadnjim valom protikomunizma v svetu tn posebej še , z najnovejšo gonjo Scelbove vlade proti ttaltjarrklm komuntstom. Razstava delavskega gibafaie v Italiji V torek je bila otvorjena v dvorani v ul. Ttoiano- VeceHio nadvse bogata in zanimlvr-razstava o zgodovini italijanskega delavskega gibanja. N» mnogih deskah je razporejenih nešteto lotografij, slik, listin lepakov in časopisov, ki pri-kazujejo zgodovinski razvoj tega slavnega gibanja od prvih početkov v letu 18*8 do 1924. Razstava, ki je izredno zanimiva in nadvse skrbno pripravljena, bo odprta do vključno 24. decembra, in sicer dnevno od 18, do 21 ure, v nede- ALI VELJA DEKLARACIJA 0 ČLOVEŠKIH PRAVICAH ? Oblasti naj že končno prenehajo z nezakonitimi zasliševanji naših ljudi Policijski organi se še vedno vtikavajo v osebne zadeve poštenih državljanov. Se vedno nadaljujejo s teroriziranjem naših ljudi. Člane raznih političnih in kulturnih organizacij kličejo na sedeže komisariatov in jih izprašujejo ne ie o zadevah, ki bi jih morale zanimati, temveč tudi o popol noma zasebnih, zadevah ter ce. lo v katero stranko je dotič-nik, vpisan, kakšno je njegovo politično prepričanje in kak šno je njegovo svetovno n.a-zprsko gledanje, ako hodi v Jugoslavijo, ali pošilja svoje otroke v slovensko šolo, itd. Kot smo že' pred nekaj tedni poročali je bilo zaradi takega grobo vmešavanje v zadeve, ki se organov javne varnosti popolnoma nič ne tičejo in ki poleg tega grobo krši človečanske pravice in demokratič ne svoboščine, zastopstvo Slovensko hrvatske ljudske prosvete pri kvestorju g. Marza-nu. Ta je obžaloval, da se dogajajo taka dejanja in oblju bil, da jim bo napravil konec. Toda kot Vidimo se ta obljuba še ni uresničila. Zato proti, temu danes z vso odločnostjo protestiramo! Londonski sporazum se direktno sklicuje tudi na Deklaracijo o človečanskih praviT.h, zato zahtevamo. naj se tu v resnici tudi poštuje. Zadržanje nekaterih vmešavanja, ki predstavlja j organov javne varnosti prav iuuraju /.n a vi ueictvui ui cuu- , um in uveljaviti svoje pravice. | ščih WASHINGTON — Američani kritizirajo predsednika Eisenhowerja, čes, da zapravi preveč dragočenega časa z i-granjem golfa. Neki časopis je n. pr. poročal, da je preživel lansko leto 215 dni v vladni palači, 114 dni pa na igri- HOVEJ Ml, S KOM HOLilS, IN POVEM TI, KDO SI Katoliški glas je prejšni teden objavil v goriški rubriki nekak oglas, v katerem pojasnuje, da pokrajinski Delovni urad sprejema prijave deklet, ki bi želele dobiti službo kuharic, sobaric, pestunj in hišnih pomočnic v Rimu, ter navaja pogoje službe. Do tu vse v redu. Toda, namesto da bi jih napotil naravnost na Delovni u-rad, na Delavsko zbornico, na tlem.okrlstjansko ali socialdemokratsko sindikalno organizacijo, poziva vse ženske, ki bi hotele dobiti službo, naj se zglasijo na uradu CISNAL, to je nič manj kot na fašističnem sindikatu, v ulici Škodnik. K temu navodilu pač ni potreben noben komentar! NI VEČJEGA GLUSCA OD O- NEGA, KI NOCE SLISW1T Kdor ne bi drugega na svetu bral kot Primorskih dnevnik, bi res utegnil priti do prepričanja, da je tam zbrana vsa modrost tega sveta in, kajpak, tudi vsa resnica; tako občudovanja vredna je njihova vztrajnost v pretvarjanju. Tako ti znajo vztrajno zavijati in pretvarjati, da bodo celo sami kmalu prepričani, da imajo prav tudi v onih stvareh, kjer imajo proti sebi vse javno mnenje. To velja v teh zadnjih časih v posebni meri v vprašanju slovenske narodne skupnosti, katero bi radi pretvorili v svoj izključni fevd. Namesto da bi priznali, kar jim pravijo vsi Slovenci, celo njihovi lastni pristaši, da namreč njihova Gospodarsko kulturna zveza ne more biti predstavnica vse narodne skupnosti, ker je sestavljena po najožjih strankarskih kriterijih, skušajo to zadrego pokriti z zavijanjem, češ tudi Slovensko hrvats.ka ljudska prosveta je proglasila, da se bo borila za uveljavitev vseh slovenskih narodnih pravic in. je v ta namen pozvala k združitvi vseh Slovencev. Toda, ne bod’mo šalobarde! Ne menjavajmo kart na mizi! SHLP je pozvala na enotnost in na stvo-ritev skupnega organizma, kot sami priznavate, da bi skupaj (ne sama!) branili pravicè, ki nam gredo po londonskem sporazumu. SUKZ pa si po svojem programu in, zlasti še, po besedah tajnika Raceta las ti pravico, da bo SAMA brez sodelovanja ostalih Slovencev in njihovih organizacij «branila naše narodne pravice in koristi», to je z drugimi besedami, monopolizirala celotno narodno politiko vsega slovenskega življa na Tržkaškem. Menda Je razlika tudi za najbolj kosmata ušesa dovolj velika. To tudi vi dobro veste, tona ker imete slabo vest tn nimate poguma in značaja, da bi odkrito povedali svoje namene, se skušate delati gluhe. Toda najbrž ne boste toliko gluhi, kadar boste videli porazne uspehe te vaše razdiralne politike, ki bo nujno postala grobokop slovenstva na našem ozemlju. gotovo ne more služiti pomiritvi duhov in ustvaritvi vedrega ozračja! Obenem pa vabimo vse prizadete, naj se obrnejo na parlamentarni urad, ki deluje na sedežu Komunistične partije v Trstu. Ta urad bo poskrbel za energično intervencijo v rimskem parlamentu in senatu, ali na katerem drugem merodajnem mestu. V nedeljo so policijski organi izvedli v Velikem Repnu preiskavo, ki je v vsem podobna «rastrellamentom», ki smo jih doživljali za časa fašizma. Na kamjanih so pripeljali raznovrstno orodje, krampe, lopate, vrvi itd. Baje so iskali orožje. Preiskali so celo nek vodnjak, toda orožja niso našli... Ce bi bili t,.ko podjetni pri. zadevi v a!.. Flavia, kjer. so svojčas odkrL. c'e’Ljo zalogo orožja in streliva, bi Prav gotovo kaj kmalu odkrili krivce. Tudi v Trebčah policijski organi rogovilijo. Na kvesturo so klicali celo neko ženo, ki se z nobeno politiko ne ukvarja. Izpraševali so jo o zadevah, o katerih reva nima najmanjšega -pojma. Baje so ji očitali, la zahaja v Ljudski dom. T» da, ali je to greh? Kaj pravi o tem italijanska republiška ustava in kaj odredbe j v;.e varnosti, ki jih sedaj uvajajo na Tržaškem? Vse to je po zakonu dovoljeno. Takih in podobnih primerov bi lahko našteli na destine. Toda nimamo namena, da bi jih na tem mestu podrobneje rta-števaii. Pač pa še enkrat poudarjamo, da so metode, ki se ih poslužujejo nekateri organi javne varnosti v navzkrižju z obstoječimi zakoni, veljavnimi v Italijanski republiki in da jih zato z vso odločnostjo obsojamo. Našim ljudem pa pravimo, naj se ni treba nič bali. Minuli časi, čaii fašizma, se ne morùjo več povrniti! r OSNUTEK RESOLUCIJE ZA IZREDNO KONFERENCO KOMUNISTIČNE PARTIJE TRŽAŠKEGA OZEMLJA * v V Naloge in cilji tržaških komunistov* v položaju, ki je nastal po Londonskem sporazumu Ante ih 1 atke hedn 'vi Osnutek resolucije naj služi komunistom na vseh pravo na izredno konferenco Partije - Zato naj o sektorjih dela, kot osnova za plodovito diskusijo in dobro pri-njem razpravljajo na celičnih in sekcijskih sestankih in plenumih V drugi polovici prihodnjega januarja se bo vršila izredna konferenca Komunistične partije Tržaškega ozemlja, na kateri se bodo preučila obstoječa politična vprašanja, kakor tudi delovanje Partije v novem položaju. V pripravah na .to konferenco zavzema posebno važnost kampanja za obnavljanje izkaznic in za pridobivanje novih članov za Partijo, katera je sedaj v teku. Ta kampanja se mora vršiti v skladu z novim položajem, navdušeno in mora imeti slovesen značaj. V njenem okviru se morajo poroditi najrazličnejše pobude, proste vsake, ozkosrčnosti in tesno povezane z borbo za obrambo demokratičnih svoboščin in narodnostnih pravic, za gospodarski preporod Trsta,, z akcijami zahtev delavcev in raznih slojev tukajšnjega prebivalstva, z utrjevanjem borbe:., za mir, ki ga ctgraža politika, ki hoče privesti do ponovne oborožitve Nemčije, z učinkovitim populariziranjem uspehov Sovjetske zveze in držav, ki so ha poti v socializem. Zato, da bodo vsi tovariši pripravljeni na diskusijo na tej konferenci, objavlja vodstvo Partije osnutek resolucije, v čigar luči morajo biti konkretizirana in pre-moštena vsa vprašanja, delovanje Partije in vseh njenih organizacij na vseh sektorjih dela. Osnutek resolucije Naša Partija se je odločno borila proti vsakršnemu razkosanju Svobodnega tržaškega ozemlja. Stala je na čelu široke 'in neprestane akcije, ki 'je bila deležna simpatij in odo-b- Mvan'ja velike večine tukajšnjih državljanov. Slovencev tn Italijanov, kateri so na najrazličnejše načine manifestirali svoj odpor proti barantanju. proti ločitvi obeh con in proti okrnitvi cone A. V teku te bitke —: ki je zavzela značaj široke ljudske mobilizacije — je postajalo vedno jasneje najširšim množicam tukajšnjega prebivalstva, da delitev Ozemlja ote-žkoča položaj v obeh conah in da bi b:la ustanovitev STO najprimernejša rešitev v interesu prebivalcev vsega Ozemlja. Komunisti so v vsej tej pravični borbi, katere so bili tudi najaktivnejši pobudniki, realizirali linijo, ki je. bila globoko ukoreninjena med ljudstvom. Znali so tudi v težkih okoliščinah braniti demokratične in internacionalisti-čne pozicije, kakor tudi interese .delavcev, utrjujoč svojo organizacijo in dvigajoč, njen vpliv in ugled. Za uveljavitev Londonske - Spomenice Kljub odločnemu ljudskemu odporu je bila razdelitev O-zemlja izvršena na 'podlagi Londonskega sporazuma. To juridično začasno rešitev smatrajo 'vlade, ki so sporazum podpisale, za dokončno rešitev. To 'ko potrdili s tem. da so cono B priključili k Jugoslaviji in izjave, ki jih je v tem pravcu dal Tito med svojim obiskom v Kopru, kakor tudi tiho privoljenje italijanske 'vlade; To nam potrjujejo tudi ukrepi italijanske uprave na Tržaškem področju. Komunistična partija bo vztrajno obsojala in razkrin-kovala tiste, ki so odgovorni zb tako stanje, kakor tudi tiste, ki podpirajo politiko barantanja. Mej iem ko se odločno postavlja po robu vsaki nacionalistični tendenci in pustolovski politiki, odločno odklanja «dokončnost» in vztraja na tem, naj ;:e takoj in v celoti izvajajo vsa določila Spomenice o sporazumu ter njenih prilog, bodisi tu na Tržaškem ozemlju, kakor tudi v coni B. To naj bo osnova za obrambo pravic prebivalstva in za zaščito njegovih interesov, kakor tudi za vzpostavitev pomir evalnega ozračja v krajevnem obsegu in za miroljubno sodelovanje med i-talijanskim in jugoslovanskimi narodi. Ena izmed poglavitnih nalog komunistov je ta, da se postavijo na čelo borbe za prizna-n e demokratičnih pravic prebivalcem Tržaškega ozemlja, t. j. tistih pravic, ki jih določata Spomenica o sporazumu in priloženi Posebni statut, ki se izrečno sklicujeta na Splošno deklaracijo o človeških pravicah. Komunisti bodo seznanili vso javnost z omenjenimi dokumenti. zlasti z. deklaracijo o . človeških pravicah, na kateró se mora naslanjati u-prava : na Tržaškem ozemlju, zato da bo sleherni državljan poznal sredstva, ki jih ima na razpolago pri zahtevi lastnih pravic. Komunisti obsojajo zlorabo obvez, ki so bile podpisane v Londonu. Obsojajo uvedbo zakona Javne varnosti, ki je v protislovju z Deklaracijo o človeških pravicah, policijske nastope, ki teže za tem, da omeje svoboščine državljanov, vmešavanje v osebne zadeve državljanov, vmešavanje v politično in sindikalno delovanje, kakor tudi odkrite poizkuse strahovanja. Zato bo Partija ojačila borbo za o-brambo demokratičnih svoboščin, za njih popolno vzpostavitev na podlagi določil Spomenice o sporazumu in njenih prilog, naslanjajoč se v tej akciji na najširšo enotnost prebivalcev, Slovencev in Italijanov. Za vzpostavitev demokratične uprave Za zagotovitev resnično demokratične civilne uprave postavlja Komunistična partija zahtevo po ustanovitvi reprezentativnega političnega organizma v Trstu (Teritorialni svet), ki naj bi bil izvoljen na podlagi splošne volilne pravice, s tajnim in neposrednim glasovanjem, po sorazmernem sistemu in ki bi imel upravne in zakonodajne funkcije, kot priznanje pravice Tržaškemu ozemlju do avtonomne ureditve. V okviru borbe za demokratizacijo uprave komunisti zahtevajo obnovitev Pokrajinskega sveta na volilni podlagi. Dokler se to ne zgodi, pa zahtevajo vključitev predstavnikov tistih tržaških strank v 'tonski upravni odbor, ki sedaj v njem niso zastopane. Komunisti se bodo nadalje borili za spremembo volilnega zakona, ki je sedaj v veljavi (za občinske volitve) in ki je v protislovju z načeli, ki jih priznava splošna deklaracija o človečanskih pravicah. Zahtevajmo miroljubno vlado Medtem ko se bo Komunistična parti'a borila za popolno uve javite/ določil Spomenice o sporazumu v celoti, kakor tudi določil njenih prilog, zahteva aktivno udeležbo vsega tržaškega demokratičnega gibanja v borbi za to. da Italija dobi demokratično vlado, ki bo. tolmač ljudskih zahtev, ki bo spoštovala republiško ustavo in ki bo vodila politiko miru. kakor to želi italijansko ljudstvo. To je danes bistveni cilj tr- žaških komunistov in demokratov tudi zato, ker bo vsak zakon, sprejet v Republiki, u-veljavljen tudi na našem O-zemlju in pred vsemi tudi vrsta zakonov in odredb, ki povzročajo poslabšanje življenjskih razmer in svobode, kakor tudi povišanje davkov in drugih pristojbin — in v bodoče — morda celo protikomunistični in drugi omejitveni ukrepi. Samo vlada miru more v celoti spoštovati pravice prebivalcev Tržaškega ozemlja. Zato je v našem interesu, kakor tudi v interesu italijanskega ljudstva, da se bori za tako vlado. Uveljavimo parlamentarni urad Komunistična partija bo za neposredno povezavo in sodelovanje s komunističnimi parlamentarci. ki bodo v rimskem parlamentu in senatu predstavljali in ščitili interese tržaških delavcev in prebiva'cev na splošno, skrbela za to. da bo parlamentarni urad. ki se ie ustanovil v Trslu, postal vedno bolj aktiven in popularen. Zato vabi prebivalce, naj sodelujejo z omenjenim uradom. da bo ta lahko hitro interveniral v parlamentu za zaščito pravic posameznikov, kakor tudi državljanov na splošno in da bo sproti obsodil vsakršno kršitev Spomenice o sporazumu ter njenih prilog. lil Komuni.ti morajo biti na čelu borbe za gospodarski preporod Trsta in njegovega o-zemlja; na čelu široke in vedno močnejše fronte državljanov, Slovencev in Italijanov, vseh političnih struj in socialnih slojev. Ta borba je tesno povezana z veliko borbo, ki jo vodijo italijanski delavci in italijansko hudstvo proti monopolom, za reorganizacijo IRl, za politiko proizvodnje in dela, za trgovinske izmenjave z vsemi državami, brez diskriminacije, za pravično obdavčenje in proti povišanju bodisi davkov, kakor tudi drugih pristojbin, ki slabšajo življenjsko raven delavskih množic. ZA SVOBODEN PREHOD MEJE MED OBEMA CONAMA Za to, da bo dana široka možnost gospodarskega življenja Trstu in njegovemu ožjemu zaledju, bodo komunisti odločno, zahtevali najširšo prostost pri prehodu meja, kakor tudi svobodo za prevoz blaga preko razmejitvene črte med obema conama, brez vsakih o-vir birokratskega značaja. LUKA IN PROMET Da bi tržaška Prosta luka dejansko postala središče trgovine in evropskega sodelovanja zahtevajo komunisti celotno povrnitev privilegijev prostih predelov (punti franchi) in se bore za čimprejšnje sklicanje mednarodne konference o tržaški luki, za katero londonski sporazum obvezuje italijansko vlado, da jo skliče kar najhitreje, kakor tudi za udeležbo vseh držav, ki imajo interes na trgovinskem prometu s Trstom, predvsem še držav tržaškega zaledja, ter obsojajo vsak poskus diskriminacije kot kršitev sporazumov in kot nevaren napad proti gospodarski obnovi Trsta. Partija bo vodita borbo za obnovitev tradicionalnih tržaških pomorskih linij in za vpis ladij v naše pristaniške registre. Zato bodo našle podporo komunistov vse pobude slojev, ki imajo interes na obnovitvi prometa in na okrepitvi našega pristanišča kot središče trgovinskih izmenjav z vsemi državami Vzhoda in Zahoda. PROSTA CONA Upoštevajoč posebni položaj Trsta in težko krizo tržaškega gospodarstva, se tržaški komunisti načelno strinjajo z zahtevo, ki jo je sprožila večina tržaških gospodarskih skupin glede ustanovitve proste cone v Trstu, kot sredstva za poživitev prometa in za zboljšanje življenjskih razmer prebivalstva. BORBA PROTI BREZPOSELNOSTI Posebna pozornost bo posvečena borbi proti brezposelnosti, nadlogi-, ki tare naše mesto in ki se je še naprej Zahtevajmo uveljavitev Posebnega statuta in priznanje naših narodnih pravic Italijansko demokratično gibanje je močan zaveznik v naši pravični borbi Nedvomno je, da Spomenica in posebni statut Londonskega sporazuma, ki določata v precejšnjih podrobnostih pravice narodnostnih manjšin tako za Slovence pod italijansko civilno upravo, kot za Italijane, ki so pod jugoslovansko, civilno upravo, ne predstavljata samo važen dokumgnt v borbi za o-brambo nacionalnih pravic, terriveč tudi oporo, ki jo je treba vedno upoštevati, za u-veljavitev .in izvedbo določil. To ne pomeni, da je razdelitev .našega Ozemlja bila dobra rešitev.. Vsekakor bi bila mnogo boljša ustanovitev Svo-.bodoega tržaškega ozemlja, tuji kar se tiče narodnostnih .interesov Slovencev in Itali-: janov. -, ,- . Posebna priloga glede vpra- šanj zaščite narodnostnih man.j-i šin j ne zadostuje; Ona je lej temelj, ki je bil sprejet od obeh .vlad in kot 'taka bo morala póstati sredstvo borbe vseh delovnih množic proti,.ti-s.tim, ki bi hoteli, da bi se, ne, izvajalo besedilo sporazuma in posebnega statuta. V potrditev temu je lokalno šovinistično časopisje že začelo kampanjo v tem smislu, zaradi česar ..se mi popolnoma zavedamo tega, da kljub javnim zagotovitvam predsednika italijanske vlade, so v Trstu in drugod razni politični krogi, ki posebni statut upoštevajo le kot navaden košček papirja, katerega se lahko prezre in potepta ter se ne zavedajo, da sta se ,obe državi obvezali spoštovati pravice narodnih manjšin. , Zaradi tèga je potrebno, da vsa določila vsebovana v posebnem statutu postanejo last vseh Slovencev in naprednih italijanskih sil, kot borbeno orožje dokler se ne bodo uveljavile prav-ice, ■ posebno glede vsebine, ki je omenjena v 2. členu posebnega statuta, da bodo Slovenci na področju, ki .ga.upravlja Italija, in pripadniki italijanske etnične skupine na področju, ki ga upravlja Jugoslavija, .. uživali enake pravice kakor ostali prebivalci teh področij. Dosedanje izkušnje nas ti- čijo,- da bi bilo nespametno pričakovati, da bi nam vodilni krogi prostovoljno uveljavili pravice, ki nam pripadajo, ampak se mora vsakdo zavedati, da je. za uresničitev tega potrebno ustvarjati enotnost vseh sil. našega področja, ki so za mir, za ohranitev demokratičnih. pravic in za medsebojno sožitje med Slovenci m Italijani. Ze samo dejstvo, da se v Spomenici obravnava narodnostno vprašanje je v dokaz vsem onim, ki že desetletja o-porekajo . obstoj nacionalnega problema v Trstu. Prav zaradi tega v sedanjih pogojih moramo mi komunisti biti najod-ločnejši zagovorniki uveljavitve določil posebnega statuta. Toda ponovno poudarjamo, da ta uveljavitev ne bo prišla s strani vodilnih krogov in tukajšnjih oblasti, če množice ne bodo stalno zahtevale in se zavedale dolžnosti borbe za spoštovanje Slovencev, slovenske kulture, jezika, ekonomskih, socialnih in političnih pravic. Izkušnje in dejstva iz preteklosti nam jasno dokazujejo da, če se bodo Slovencem še nadalje godile krivice, se bodo obenem dogajale krivice tudi vsemu prebivalstvu tega O-zemlja, in bi nam s tem pretila nevarnost povrnitve časov fašizma, s čimer bi bilo prizadeto prebivalstvo v celoti. Toda, prekaljeni iz preteklih borb, komunisti in vsi de-mokratje Slovenci in Italijani se bodo zavzeli za obrambo narodnostnih pravic obeh manjšin ter ob vsaki priliki, ko se bo za to pokazala potreba, zahtevali od obeh vlad naj dostojno izvajata obveze, ki sta jih prevzeli. Danes je demokratično gibanje napredovalo in tudi mi Slovenci imamo zvestega zaveznika in branitelja naših pravic, to je delavski razred, napredno demokratično gibanje tukaj, v Jugoslaviji in Italiji. Imamo tudi zaveznika v vseh tistih, ki se borijo za mir, demokratične pravice in prijateljstvo med narodi. MARIJA BERNETIC USTVARIMO VELIKO, MNOŽIČNO PARTIJO Tekmovanje pri obnavljanju izkaznic za leto 1955 SEKCIJA I. kategorija Tovarna strojev 78% Milje 70% a v. Marko 67% Bariera 57% Tomažič 53% Sv. Jakob 48% Sv. Vid 44% Curici 29% H. kategorija Sv. Križ 102% Sv. Ivan 100% Magdalena 70% ACEGAT 51% Campore 50%i Sv. Rok 42% III. kategorija Prosek-Kontovel 88% iLVA 83% Voiii 78% Aquila 73% Sv. Alojz 40% Zgonik-Saiež 40% Rojan 12% Risoni 12% IV. kategorija zavije 90% Dolina 82% Kampanja za obnavljanje izkaznic članov Komunistične mladine in za rekrutiranje novih članov, je tudi ta teden rodila lepe sadove. To potrjuje, dejstvo, da so bili do sedaj rekrutirani 103 člani. Posebno se odlikujejo mladinci s Proseka-Kontovela, ki so rekrutirali 7 novih članov; mladinci iz camper 6; iz Sv. Barbare in Sv. Križa pa po 3 nove člane. Dobro so se izkazali tudi mladinci dolinske sekcije, ki so včlanjevanje izvršili 100 odst. Najbolj pa so se izkazale mladinke iz Podlonjerja, ki so presegle 120 odst. pri včlanjevanju. Bravo! Le tako naprej! razširila. Komunisti morajo biti zato najaktivnejši v sindikalni organizaciji in v njenih borbah proti odpustom, za politiko investicij, za takojšnjo izvedbo finansiranj, ki jih je najavila italijanska vlada, in predvsem še za organični zakon, ki naj predvidi obnovitev pomorskih linij, okrepitev luke, industrije in gospodarskih dejavnosti. Sem je treba vključiti tudi zahteve kmetov in akcije za rešitev vprašanj podeželja. ZBOLJŠANJE ŽIVLJENJSKIH RAZMER Z borbo za gospodarski preporod je povezana akcija za zboljšanje življenjskih razmer in delovnih pogojev tržaškega delavskega razreda, proti zaostritvi brezobzirnega davčnega vijaka, za povišanje mezd, proti nadizkoriščanju in kršitvi demokratičnih svoboščin v notranjosti tovarn in na deloviščih. LJUDSKA STANOVANJA Komunisti se bodo še nadalje odločno borili za zgraditev ljudskih stanovanj v takšni meri, ki bo napotila to vprašanje pomanjkanja stanovanj h končni rešitvi, proti prisilnim izgonom ter bodo podpirali vse pobude, ki jim je namen doseči te cilje. UREDITEV ŽIVLJENJA BEGUNCEM Ureditev življenja beguncem iz cone B in z Miljskih hribov ter ureditev vprašanj milj-ske občine, k.i je bila težko prizadeta z razkosanjem, so "važna Vprašanja, katerih se morajo lotiti komunisti v okviru akcije za gospodarsko obnovo Trsta in zaščite koristi teh prebivalcev, žrtev barantanja. Za enotnost delavskega razreda Komunisti morajo biti na čelu akcije za vzpostavitev naj- NOVI UKREPI ne koristijo ljudstvu Eno izmed najvažnejših vprašanj, ki močno zaskrbljuje veliko večino jugoslovanskega delovnega ljudstva, je vsekakor izboljšanje življenjske ravni, katera je danes na zelo nizki stopnji. Stalno naraščanje cen življenjskih potrebščin, nestabilnost na tržiščih, pomanjkanje prehrambenih proizvodov narekuje jugoslovanskemu ljud- tvu, da v svojih zahtevah sili današnje vodilne gospodarske kroge, da se za to zanimajo. Nerazpoloženje prebivalcev se posebno izraža na raznih zborih volivcev, ki se vršijo skoraj po vsej Jugoslaviji z edinim dnevnim redom: za znižanje cen. Ljudsko nezadovoljstvo je prisililo marsikateri okrajni, občinski ali mestni odbor, da so se v te zadeve poglobili ter skušali vsaj navidezno pokazati, da skrbijo za izboljšanje življenjskega standarda. S tem v zvezi je tudi mestni odbor Ljubljane moral večkrat razpravljati ter dodelil nalogo finančni in tržni inšpekciji, naj pregleda vzroke, ki so privedli do naraščanja cen, posebno še v novembru. Omenjena inšpekcija je ugotovila, da so nekateri artikli zelo podražili. Tako se je n. pr. špecerijsko blago podražilo od 9 do 40 odstotkov, tekstilno blago se je podražilo do 90 odstotkov. Sadje in zelenjava sta se podražili tudi do 200 odstotkov, les in lesni izdelki pa do 78 odstotkov v primerjavi povprečnih cen meseca oktobra leta 1953. Pregled, ki ga je napravila tržna inšpekcija. je ugotovil da so glavni vzroki za zvišanje cen predvsem nizka proizvodnja, prevelik izvoz, prekupčevanje, razne nepotrebne manipulacije z blagom itd. Da so vsa «prizadevanja» jugoslovanskih gospodarstvenikov za izboljšanje ekonomskega stanja v Jugoslaviji le besedičenja, nam je v ponovni dokaz tudi takozvana decentralizacija trgovske mreže. Saj nam o tem najbolje priča «Ljudska pravica» z dne 4. dec. t. 1.: «Povsod v državi se opaža, da se je z reorganizacije trgovine precej povečalo število grosističnih podjetij. Samo v Srbiji, Bosni in Makedoniji se je število grosističnih podjetij povzpelo od 415 na 781». Z razširjanjem grosističnih podjetij se ustvarja možnost višanja cen in raznih manipulacij, kot to priznava «Vi.esnik» od 28. nov. t. 1. Podjetje «Sava» v Zagrebu je prejelo naročilo od Vojne pošte iz Bihača za dva vagona fižola. Ker «iSava» ni imelo na zalogi fižola, se je — da bi ne izpustilo prilike za zaslužek —obrnilo na «Croatia-plod» v Osjek. ki naj bi fižol odposlalo Vojni pošti. «Croatia-plod» je fižol kupilo od kmetijske zadruge v Brčkem po 60 din. «Savi» ga je zaračunalo po 80 din. «Sava» pa je Vojni pošti zaračunalo po 86,50 din kilogram. Torej Vojna pošta je za fižol plačala 530.000 dinarjev več. kot če bi ga kupila nepo-redno pri zadrugi v Brčkem. Taki in podobni so «ukrepi», s katerimi jugoslovanska oblast rešuje vedno bolj naraščajočo ekonomsko krizo. Se posebno je začudenja vreden zadnji ukrep, ki ga je izdal zvezni izvršni svet, s katerim bo odvzel presežke denarnih sredstev. Zvezna ljudska skupščina je sprejela predlog, s katerim bo vsem republikam odvzet, odnosno bodo morale vplačati 50 odstotkov razlike med doseženim dobičkom. Poslanec Zvezne skupščine Mijalko Todorovič je v svojem poročilu v skupščini tako pojasnil omenjeni ukrep: «V okviru ukrepov za ureditev tržišča in preprečitev dviganja cen se predlaga skupščini, naj sprejme odločbo o imobilizaciji dela oziroma viška denarnih sredstev. Ta odločba ima dejansko tudi negativne strani, zlasti zaradi tega, ker naj bi jo sprejeli naknadno ob koncu leta. Zneski, ki jih bodo mo rale ljudske republike umakniti s tržišča, so bili določeni na osnovi ocenjenih presežkov. Po predlagani odločbi se uporabijo ti presežki poleg redne stopnje davka na dobiček (Nadaljevanje na 4. strani) širše in najtrdnejše enotnosti tržaškega delavskega razreda ter morajo postati najvztrajnejši zagovorniki ustanovitve enotne sindikalne organizacije, ki naj zajame vse delovne ljudi, neodvisno od njihovih političnih prepričanj in njihove narodnosti. Komunisti bodo dali svoj prispevek in vse svoje delova- nje za uresničenje tega osnovnega cilja ter polno podporo pobudam, sproženim skupno z veliko CG1L, za katero so tržaški delavci ponosni, da so se ji priključili in tako okrepili svoje borbene sposobnosti za dosego skupnih ciljev, s tem da so postali deležni podpore italijanskega delavskega razreda. \ ‘vi g [Plošn et od |ždal Fa zi fltiži ve Pa sir et. Na podlagi določb «Spomenice o sporazumu» in priloženega Posebnega statuta glede narodnih manjšin se bodo komunisti borili za zaščito slovenskemu prebivalstvu priznanih pravic in bodo delovali na tem, da uresničijo v tej borbi kar najširšo in najdosledneje demokratično potiko enotnosti. V akciji za narodne pravice Slovencev bo Partija predstavljala vso važnost svoje moči, pod goro delavskega razreda in tržaškega demokratičnega gibanja, polno in aktivno solidarnost delovnih ljudi in naj-aktivne šega dela italijanskega ljudstva, ki ga vodita veliki napredni stranki v duhu internacionalizma. Na tej podlagi bo Partija vodila borbo v obrambo narodnih pravic Italijanov cone B in demokratičnih svoboščin na splošno za vse prebivalce, ki so prišli pod ugoslovansko upravo. Protifašistična fronta V novem položaju, ki se je ustvaril po vrnitvi Tržaškega ozemlja pod italijansko upravo, je potrebna vedno širša ak-■ctja—entrtnosti—tio vseh" italijanskih demokratičnih ljudi. Okrepiti je treba in napraviti vedno učinkovitejšo akcijsko enotnost s federacijo Italijanske socialistične partije. Komunisti bodo dali ves svoj prispevek k utrditvi protifašistične enotnosti v Trstu s tem, da bodo kot v preteklosti, podpirali 'akcije in pobude, ki bo d i storjene v tem pravcu, v duhu uveljavljanja vrednot osvobodilne borbe in demokracije, ki je zrasla iz te slavne epopeje. Napravimo odločen preokret za veliko množično Partijo Okrepitev in razširitev Par-lije je temeljni cilj, za katerega morajo komunisti posvetiti posebno pažnjo študiju problemov, ki jih postavlja novi položaj, okrepiti požrtvovalno in disciplinirano svoje delovanje v vseh partijskih organizacijah i uporabo vseh svojih sposobnosti. Potrebno je navezati najtesnejše stike z ljudskimi množicami in z njihovimi potrebami s tem da se postavijo na čelo borbe za njihove neposredne in splošne politične, gospodarske, socialne in narodne zahteve ter da se stvarno lotijo problemov z novim duhom in v okviru politike e-notnosti. Komunisti bodo še bolj utrdili bratske vezi z veliko Italijansko komunistično partijo s popularizacijo njene zgodovine, njene politike, njene borbe na čelu italijanskega ljudstva, pospešujoč in krepeč od- nose med obema partijama ter poglabljajoč se v velike probleme, ki se pojavljajo v Itail-.1, ter aktivno sodelujoč pri njihovi rešitvi v skupnem interesu za bodočnost demokratične Italije in Trsta. Ustvaritev velike množične Partije v Trstu je bistven problem, ki stoji pred tržaškimi komunisti in kateremu morajo posvetiti vse svoje delovanje (er tak j izvesti odločilen preokret v delovnih metodah, v mišljenju in v pobudah, izvajajoč akcijo za populariziranje Partije, njene politike in njenih ciljev, uveljavljajoč lik aktivnega komunista, odbijajoč tako protikomunistično gonjo in razkrinkujoč njeno skrajno reakcionarno bistvo. Spričo teh nalog Partije je treba zboljšati propagande8] ^nt| vzgojno in organizacijsko ^Tfeeei.i lovanje obenem pa poživiti rl%šker tranje demokratično življenji, na v vseh partijskih organizacij,lstal j ah, zboijševati delovne met(|oveu_ de na podlagi skupne izdelajačipo, in kolektivnega vodstva, EnJmri s večajoč največjo pozornos|n |g. terenskim partijskim organizsar š cijam, v tovarnah, v mestih ^m. predelih in na vaseh. Trebi,a ce je povečati mrežo skupinski**^ ml vodij, raznašalcev in proP%ano, ■čl». Tt gandistov ter povečati širjeni1 i, našega ti.-,k a kot temeljne^,.arr sredstva za orientacijo, del8,, popularizacijo in podpot-i borb. favno :eta-biatni plovst Podprimo mladino hne r Se m Partija mora dati v vseh s Vračih jih- organizacijah aktivno p0^' šols poro komunistični mladini, ® Let; bo Zveza komunistične mladtiovil ne postala množična organizma K c cija tržaške mladine in da Mii k», na čelu borb za njene zabelo let ve, ki se skladajo z interessilo i Trsta in njegove bodočnost^as.ui Delovanje komunistov v m®8' epu , žičnih organizacijah mora P'tb'ipo' ti tako, da jih vedno bolj p>''%u je lagajajo obrambi koristi ®jVobo žavljanov. ki jih prejstavlF^Tod jo. Vsi komunisti so obveZf'*0 ni, da uresničijo cilje, ki i,' ,lv“el postavlja pričujoča resolucij11 ni‘ž< da zagotove širok razvoj n11 Vensk vim uspehom Partije in vseS dl1 tržaškega demokratičnega °vel banja v korist našega ljudst'’^,1 za mir, svobodo in blaginj"' 1 dn Ker, ____________________________ddi POGOVOR 0 SOCIALNEM ZAVAROVANJU Bolniška blagajna in pravice zavarovanca r, < •in iv Mi roj “ar ii Ani •ned i kidtu ye di bil ti va dt Ho v dala Pretekli tedeir smo napravili bežen pregled pravil, ki določajo razne oblike socialnega zavarovanja delavcev. V današnjem sestavku pa bomo skušali sintetizirati določila glede bolniške blagajne INAM. Pri tem se nimamo namena spuščati v podrobnosti, zlasti zaradi pomanjkljivosti omenjenega zavoda, ki ima samo v Trstu okrog 140.00 zavarovancev. Niti nimamo namena dotikati se zgodovine, iz katere bi lahko spoznali, zakaj je bil omenjeni, zavod ustanovljen, da je bil ustanovljen in spo četka voden od delavcev in kako ga je fašizem kasneje spremenil v svoj fevd; oač pa bomo skušali preiti takoj v živo snov. Sleherni delavec, ne glede na to, pri kateri vrsti podjetja je zaposlen, ali katero delo .nora vlja, ima pravico do socialnega zavarovanja. To je prav gotovo znano vsem našim bralcem. Toda po vsej verjetnosti pa niso v ysem na tekočem, kako se jim je ravnati v primem bolezni. Ko delavec zboli in ga zdravnik bolniške blagajne prizna za nesposobnega za delo, ima pravico dobivati skozi 180 dni 50% povprečne plače. Znesek plače ugotove na podlagi plač v poslednjih dveh mezdnih obdobjih neposredno pred nastopom bolezni. V primeru, da mora zavarovani delavec v bolnišnico, ima pravico na 273 plače, ako je zavarovanec družinski poglavar, če pa ni družinski poglavar, pa samo 275. To pravico uživa družinski poglavar največ 180 dni, zavarovanec pa. ki ni družinski poglavar, pre- Obnova Zapadne Nemčije.., jerrra - omenjeni prispevek' verisl račun plače samo za dobo e®1 knjig ga meseca. Ro Po 180 dneh bolezni ima z»’ Toi varovanec pravico do nad®*, veoa] nje zdravniške oskrbe in “j [R49. zdravil, nima pa več praV% %‘nsl do brezplačnega zdravljenj® bolnišnici. V primeru, da zavarova® , zboli, potem ko je bil odp8 ščen z dela, ima pravico zdravniške oskrbe do zdravil , nja v bolnici in celo do j narne podpore, kot zgoraj ol®* % njeno, toda Je ako bolezen ®il stopi, pretino je poteklo 60 , od dneva, ko je bil odpušČ8 z dela. Tuli družinski člani z®va «r rovanca imajo pravico do bieZ i-afin plačne zdravniške oskrbe liana do zdravljenja v bolniš®*8' h in •ega toda le za dobo enega mese8'1] strup Poleg žene zavarovanca uživ's| ;-edaj jo te ugodnosti tudi otroci 1,1 bo v 18. leta in starši. stopi Pred kratkim je bilo ureie3 «ne 2 no sporno vprašanje glc,i "ja 1 P 1 zdravniške oskrbe staršev, kih . ne žive skupno z zavaroV®11 ga p cem. Na podlagi nove ured8, like imajo pravico do zdravnik 9.000 oskrbe starši zavarovanca, *1!, "oral di ako ne žive z njim. DoV® Plast je le, da zavarovanec preje®1 tekst družinske doklade tudi na ni1; hriji račun. Potrebno pa je. da s.j l!rnil starši vpisani na izkaznici t’1’ Kr niške blagajne. 'tada Pogostoma se dogodi, nin-zdravnik ne prizna bolnei •'‘ko zavarovanca za nesposobni, hribi za delo, Ako se prizadeti ' ‘luke resnici ne čuti sposobnega 'l*)% delo, ima pravico, da se obr1( *“ 12 na zbor zdravnikov (Colle^ ]Zvo£ Medico), ki ga sestavljajo zdravnik od bolniške blagaj®8 en privatni zdravnik, izbere delavec in 1 • role jo jr kiti “ju i imenu)1 ie*1 “jo „„ Tlenj jt8 ki sc zdravnik, ki „„ ______ prejšnja in ki predseduje ru. Ta zbor izda svojo s0% , . o tem. kdo ima prav. T1’^ predno prizadeti zavarov®^, ,0pil zahteva posredovanje zdra'1'^ ei®c škega zbora, je bolje, da 'j obrne na sindikalno organ1* j .Jctr' cijo, kjer bo dobil vsa C 1 dn: Irebna pojasnila glede vprašanja. V primeru, da umre nep°s^i dni zavarovanec, imajo žen® j. otroci pravico do pogrebne 1 ;t* škodnine v znesku 20-kr®11, dnevne plače n Ii povprečne odškodnine t®' imajo pravico di v primeru, da je nastop, smrt zaradi nezgode pri PRAZNIKI Pa še par besed glede -znikov ki nastopijo med , dnom. Na podlagi novega kona mora ,f> m delodajalec P1®'f ti. bolnemu delavcu tudi - Pi- vnice za medtedenske . ke. Zato dnevnic za te PratyT k e ne izplačuje bolniška gajna. Omenjeni zakon j® SJ)(H pil v veljavo preteklega j vembra. V primeru, da 1,1 0-delodajalci ne držali določ1^ 1 ,fi rti menjenega zakona, naj se Zadeti obrnejo organizacijo. sindik3 DELO STRAN 8 "1 OB STOLETNICI PRVE SLOVENSKE SLOVNICE NA ZNANSTVENI PODLAGI Veliko delo Antona Janežiča yfca razvoj slovenskega slovstva Anton Janežič spada nespor- je služila v mnogih izdajah io v vrsto največjih sloven- ■ #(ih kulturnih velikanov, saj ■ * v teku svojega, čeravno HAalkega življenja, napravil izredno dosti za razvoj sloven-M^kega knjižnega jezika in za ^^fvig slovenske kulture na Plošno. Prav letos poteka 100 ■et od tega, ko je dokončal in Zdal prvo slovensko slovnico iu znanstveni podlagi, ki je Poživela 10 izdaj in je služila i;i slovenskih šolah celih 62 et. and»1'1 yxnion Janežič se je rodil 19. co “%cembra 1828 v Ješ ah na Ko-Ill.i>.škem. Po dovršenem študi-,• ijen;u na dunajskem vseučilišču je nizacV)stal profesor na realki v Ce-met*oVcu, kjer je poučeval šloven-dela$čind, ' nemščino in zemljepis, a, Pnlmrl je v svojem rodnem kra-ornfl’ n [g. septembra . 1868, torej SanižTtar šele 41 let. 165 hi Kmalu po svojem prihodu T*-fc celovško realko, leta 1848, 'insk1 ;e miadi in žilavi Janežič u-proPaitanoyil list «Slovenska Bče-irjeUl'la». To je bil prvi slovenski li-IjneS’lerarni list na Koroškem. Ce- dei» )dpOr‘ nad 30 let za šolsko knjigo. V letih 1850-1851 je sestavil izvrsten ntmško-slo venski in slovensko-nemški slovar. Kerni bilo pripravne slovenske slovnice in slovenskih čitank, ravno je ta list izhajal samo 4 leta ( 1850 - 1853), je vendar znatno povzdignil, slovensko [slovstvo, saj je objavljal iz-jlQ -'irne pripovedne spise, umetne in narodne pgsmi,; opise do-;h sV*6ačih šeg in navad ter poročal 3 po* šolskih zadevah, ni, d* Leta 1858 pa je Janežič usta-mlad^novil drugo slovensko glasilo ;aniz%a Koroškem, «Slovenski Glas-da Milk», katero je- redno izhajalo zahoti tet kot edino literarno gla-iterčjiilo na Slovenskem. Prav po čnosthrs ugi lega glasila se je zelo rnn%-po razvila mlada slovenska ra ^Pripovedna književnost. Pri li-lj pr-tu je sodelovala vrsta mladih ti ^'svobodomiselno usmerjenih in tgvljsjlz'rodno zavednih ljudi ter ta-bveZ-1'^1 odvzela staremu konserva-jj.j javnemu Bleiweisu monopol na lucii^^'jizevnem področju. Pri «Slo-3j pPivenskem glasniku» so sodelo-vSe^vali vsi tedanji najvidnejši aa gr'ovenski literarni velikani: adst(^’ran Levstik, Simon Jenko, , |i'ran Erjavec, Janez Mencin-Jser, Josip Jurčič, Josip Stri----'Tar. Simon Gregorčič. Valentin Mandelc, Valentin Zarnik, J Miroslav Vilhar, Franc Ceglar in drugi. Anton Janežič je bil tudi » <|rned ustanovitelji za slovensko 1 fl -"u1 tur o velezaslužne Mohorje-■ - ve družbe. Skozi vrsto let je <|l>il tudi njen tajnik. Mohorje-[E>*Va družba je opravljala izredno važno poslanstvo, saj je j da|a najširšim plastem slo-' venskega ljudstva na milijone o eF knjig in je imela svoje člane Ho vsem svetu. na z‘‘. Toda s tem pa ni še vse po-iadaL Vejano o Janežiču. 2e leta in », 1849. je sestavil in izdal slo-ravi» vensko slovnico za Nemce, ki snja1 domačih in tujih logov», ki je izhajala v založbi Mohorjeve družbe v letih 1861-1867, je po Janežičevi zaslugi rodila neizmernih sadov. V tej zbirki je bil objavljen Jurčičev roman «Deseti brat» (1866); Matija Valjavec je v njej objavil zbirko narodnih pravljic in pripovedk. Poleg domačih, izvirnih del so bili v «Cvetju» objavljeni tudi številni prevodi mojstrskih del iz češkega, ruikega, poljskega, italijanskega, nemškega in celo španskega jezika. M. KAPELJ Anton Janežič je sestavil in izdal 3 «-Cvetnike» za slovensko mladino. Nedvomno pa si je postavil največji spomenik s tem, da je, kot jem že omenil, leta 1854 dokončal in izdal «Slovensko slovnico», v kateri je na znanstveni podlagi obdelal vse jezikovne pojave v glasoslovju, oblikoslovju in skladnji. Pri tem svojem veličastnem in ve lepomembnem delu se je naslanjal na slovnico slovanskih jezikov, katero je sestavil jezikoslovec svetovnega slovesa France Miklošič. S.ovnico je opremil z didaktičnimi in metodičnimi navodili, s kratkim pregledom slovenskega slovstva in z malim berilom v cirilici in glagolici. S to svojo mojstrovino je veliki Janežič postavil trden temelj slovenski pisavi in pravopisu. Vpliv Janežičeve slovnice se je kmalu opazil v slovenskem slovstvu. Z njeno pomočjo se je uveljavila večja pravilnost, [zginile so oblike na —am, —ami pri moških in srednjih samostalnikih; po mehkih soglasnikih so začeli pisati e name to o. n.pr. delavcev namesto delavcev itd.; v pridevnikih. kjer so se zlasti kranjski pisatelji več stoletij posluževali oblike na —iga, —imu in v mestniku in orodniku. kjer niso razločevali končnic —em in —im, so po zaslugi Janežičeve slovnice začeli uvajati pravilno besedo lepega, lepe mu in ločevati mestnik lepem od orodnika lepim. Namesto ne rečin. kratik, so začeli pisati nesrečen, kratek itd. Tu li zbirka knjig «Cvetje iz PRVA SIEMENS-MARTINOVA PEC Pred kratkim je začela obratovati prva Siemens-Martino-va peč za proizvodnjo jekla v Sisku. To je obenem tudi prvič v zgodovini, da Hrvatska proizvaja jeklo. Dajala bo 50.000 ton jekla letno. («Slovenski Jadran» 3.XII.54.) TRETJINA OTROK PAULIH BORCEV NE OBISKUJE SOLE Plenum okrajnega odbora vojnih invalidov v Sremski Mitroviči se je ukvarjal z vprašanjem materialne oskrbe otrok padlih borcev in žrtev fašističnega-terorja. V tem o-kraju je 767 otrok padlih borcev in -277 otrok žrtev fašizma. Od tega števila 267 otrok ne obiskuje šole. Mnogi otroci so nastanjeni po raznih domovih in se za njihovo vzdrževanje morajo zanimati okraji odnosno občine. Letos se je stanje teh otrok zelo poslabšalo, zaradi tega, ker že mesece nihče ne pošilja dodeljene vsote za njihovo vzdrževanje. Samo dva doma sta prejela predvidenih 80.000 din za vzdrževanje o-trok. Tako ravnanje okrajev in občin je postavilo v resen položaj nadaljnji obstoj domov in šolanje otrok. («Politika» 26. XI. 54.) JUGOSLOVANSKI UMETNIKI V BOLGARIJI Jugoslovanski violinist Branko Pajevič, član beograjske filharmonije, je prispel v Sofijo, kjer jef"skupno z drugimi jugoslovanskimi Umetniki ki so že dalj' časa v Bolgariji, priredil več koncertov v So-flJT in drugih mestih. («Slovenski ponočeval.» 1.XII.54.) FRANCE PREŠEREN P0S0ITI OD L0P0 U1D0 Lepa Vida je pri morju stala, tam n ; produ si plenice prala, črn zamorc po sivem morju pride, barko vstavi, praša lepe Vide: «/čakaj Vida nisi tak rdeča, tak rdeča nisi, tak cveteča, kakor ti si prva leta bila?» Vida lepa je odgovorila: «Kak rdeča bla bi in cveteča, ker zadela mene je nesreča; oli, doma je bolno moje dete, poslušala sem neumne svete, omožila sem se, starca vzela, malokdaj sem scotica vesela, bolno dete cel dan prejokuje, celo dolgo noč mož prekašljuje!» Crn zamorc ji reče ino pravi: «Ce doma jim dobro ni, žerjavi se čez morje vzdignejo, ti z mano pojdi srčno si ozdravit runo. Kaj ti pravim, pote, Vida zala, je kraljica španska me poslala, ji dojiti mladega kraljiča, sinka njen’ga, mlad’ga cesariča. Ga dojila boš ino zibala, pestvala. mu postijo postiljala, da zaspi, mu pesme lepe pela, bujga dela tam ne boš imela.» V barko lepa Vida je stopila; al ko sta od kraja odtegnila, ko je barka že po morju tekla, se zjokala Vida je in rekla: «Uh! sirota vboga, kaj seru strila, oh! komu sem jaz doma pustila , dete moje, sinka nebogljen’ga, moža moj’ga z leti obložen’ga!» Ko pretekle so ble tri nedelje, jo h kraljici črn zamorc pripelje. Zgodaj lepa Vida je ustala, tam pri oknu sonce je čakala, potolažit’ žalost nezrečeno, poprašala sonce je rumeno: «Sonce, žarki sónca, vi ponete, kaj moj sinek dela, bolno dete?» «Kaj bi delal zdaj tvoj sinek mali? Včeraj svečo rev'ci se držali, in tvoj stari mož je šel od hiše, se po morju vozi, tebe iše, tebe iše in se grozno joka, od bridkosti njemu srce poka.» Ko na večer pride luna bleda, Lepa Vida spet pri oknu gleda, da b'si srčno žalost ohladila, bledo 'uno je ogovorila: «Luna, žarki lune, vi p avete, kaj m.oj sinek dela, bolno dete!» «Kaj bi delal zdaj tvoj sinek mali, dans so vbogo sroto pokopali, ino oča tvoj je šel od hiše, se po morju vozi, tebe iše, tebe iše, se po tebi joka, od bridkosti njemu srce poka.» Vida lepa se jokala huje, k nji kraljica pride, jo sprašuje: «Kaj se tebi Vida je zgodilo, da tak silno jokaš in tak milo » Je kraljici rekla Vida zala: «Kak bi srota vboga ne jokala, ko pri oknu zlato sem posodo pomivala, mi je padla v vodo, je iz okna padla mi visoc’ga kup’ca zlata v dno morja glo-Iboc'ga.» «Jenjaj jokat' in močiti lica! Drugo kupco zlato bom kupila te pri kralju bom izgovorila, ld’kraljiča doji, moj’ga sina, da te mine tvoja bolečina.» Tles kraljica kup'co je kupila, res pri kralju jo je z’govorila; Vida vsak dan je pri oknu stala, se po sinku, oču, mož' jokala. Teror proti šolaijem temne polti v Ameriki Oblasti niso zaščitile črnske dece pred barbarskimi napadi po (ašitlih nahujskane drhali Pred nekoliko meseci je Vrho- govarjati, da ni vedelo, da bo imo sodišče Združenih držav raz- | organiziran barbarski fizični veljavilo in proglasilo za proti-1 teror in sproščen proti temno- REFERAT TOV. DR. SAJOVITZA NA II. PROMETNI KONFERENCI iz Ma it Ma wi murami rtittjMtt «ara» iK eia Hamburg in Reka postajata vedno nevarnejša konkurenta naši luki-Obnoviti je treba stare privilegije “prostih predelov" in odpraviti vse omejitve prometu z zalednimi državami Stalni odbor za obrambo tr- predstavlja zelo majhen odstotek javi italijanskega zunanjega mi- zahtevo, na katero so pristani- >va0e< od/‘ d1 co », -avlJj lo « j oinč e en < 60 A". )U Nova važna industrijska kemikalija Krezilna kislina — proizvod i njo krezilne kisline niso > br^ 1'aliniranja premogovega ka-1 zadostne, je Politehnični žabe ■ 'rana ki so jo še ne dolgo | vod v Brooklynu pričel preuče ■išn1* tega uporabljali izključno kot ie$e^ strup proti stenicam, je našla užA, edaj tako raznovrstno upora- oci bo v industriji, da je že nastopilo pomanjkanje te kemi-urer č,-ie zmesi. Ameriška proizvod-gle I uja krezilne kisline znaša ka-eV, j kih 11.800 ton letno, poleg te-roVit11 ga pa j0 uvozijo letno iz Ve-iredfr like Britanije še približno /niš'1 'J.000 ton. Najobsežnejša je u-:a, tli, Poraba te kisline v industriji )oV° : Plastičnih snovi, nadalje v ejeH’j; tekstilni in farmacevtski indu-a ni1' striji ter v industriji barv in da 5 trnih -i b1*' Krezilno kislino uporabljajo nadalje tudi pri llotaciji rud-i. A1 nin. Na tem področju je našla 3]nea3 tako široko uporabo, da gre Približno 10% vse njene preleti ' 'iukcije v te namene. Približno ,oa '*0% krezilne kisline izdeluje-0brtte io iz petroleja in večina pro-jjlegi' izvodnje gre zopet nazaj v pe-,j0 e* trolejsko industrijo; uporablja-oalHe io jo pri rafiniranju petrolejki g1 -kih proizvodov za proizvod-tretl njo specialnih olj in maščob. Z alljetj njo nadalje preprečujejo tvo-e zb»" rjenje lepljivosti pri bencinih. sodb» ki so izdelani po procesu «kre-rfcift kig», ter služi kot selektivno lVati ,A ii pl^' ; d»e: > 111 •a fj Veselin Stajkov: Ribiči e;eni smo pokopali mater Več ne vem, ali je bil jasen dan ali meglen, ali če je deževalo. Sel sem za pogrebci kakor v sanjah in še zdaj se mi zdi, da so bile sanje vse, kar se je takrat godilo; in da je bilo morda v resnici čisto drugače, nego se spominjam. Prišli smo na pokopališče, da nisem vedel kako in kdaj, nato smo stali kraj globoke, črne jame, iz ilovnate prsti izkopane. Pevci so zapeli; kakor iz daljave sem slišal zamolkle moške glasove, besed nisem razumel. Na debelih vrveh so spuščali rakev v jamo; oboje, rakev in jama, se mi ;e zdelo preveliko in prečrno za mojo mater, ki je bila drobna kakor otrok. Ko je župnik odmolil — ali pa morda že prej, ne vem več — so vsi okrog mene pobirali rumeno prst ter jo metali na rakev; tudi jaz sem se sklonil, da bi pobral pest prsti kakor vsi drugi; ali skoraj mi je izpodrsnilo, da bi bil padel na kolena; nekdo me je zadaj prijel pod pazduho. Nato so si pogrebci slekli črne suknje, zgrabili za lopatè in metali v jamo prst v težkih kopicah, spočetka je zamolklo bobne'o; kmalu je bobnenje potihnilo, slišal sem le pritajeno vzdihovanje in ihtenje. Jama je bila polna, grmadila se je gomila, zmerom širša in višja, ogromna, pretežka za mojo mater. Kako smo šli s pokopališča, tudi več ne vem. Nenadoma smo sedeli v krčmi in smo pili; nekateri so bili žalostni, nekateri veseli; jaz sem jih gledal, jih komaj poznal; moje misli so bi e kakor mrtve, v črno jamo zakopane. Teden dni pozneje sem se odpeljal v tujino. Ves tisti teden nisem stopil na pokopališče; prišel sem do vrat, pa sem se vrnil. Kakor strah je bilo v men" —■ kakor tisti strah, ki obide vernega človeka, preden stopi v samotno svetišče, pred Boga, sodnika svojega. Malodušen sem bil in slab. nisem si upal. di bi odprl vrata v blagoslovljeni hram, kjer je pod težko gomilo spala svetnica-mučenica. Pet let sem ostal v tujini, Cez pet let sem se napotil, da bi molil ob njenem grobu. Odprl sem vrata in sem šel do srede pokopališča, do križa. Tam sem se ozrl prestrašen. Tuj kraj je bii krog mene, kakor da ga še nikoli nisem videl. Križi, križci, beli in črni kamni, ob zidu vrbe in ciprese, gole. zelene, cvetoče gomile, peščene steze — vse mi je bilo tuje. Groza mi je segala v srce; gledal sem na levo, na desno — od nikoder ni bilo glasu, da bi me poklical, pozdravil. Jaz pa sem mislil, kadar mi je bilo hudo v tujini: Pridem do vrat in takrat bom slišal njen glas: Kod si hodil, da te ni bilo tako dolgo? Čakala sem te in nisem mogla spati, celih pet samotnih let!... Pa bi šel naravnost do mojega groba in bi pritisnil lice na rosno travo, da bi slišal natanko njen mehki glas in da bi občutil topli dih iz njenih ust. Pripovedovala bi si lepe zgodbe, polne upanja in daljne sreče, kakor vselej, kadar sva bila čisto sama; in bila bi sestra in brat, obadva otroka, obadva oči vprte proti vzhodu, da bi ugledala tisto nebeško zarjo, ki je bila njenemu in mojemu trpljenju od Boga obljubljena...» Tako sem mislil. Glasu od nikoder. Pokliči me, o mati, samo zašepeči, zavzdihni pod gomilo, pa te bom slišal. Hodil sem med križi, kamni in gomilami; vsi grobovi so bili tuji, mrtvi, nobeden me ni pozdravil. Sel sem h grobarju, da bi ga vprašal. Tisti grobar, ki je kopal jamo za mojo mater ter jo izkopal pregloboko, je bil že zdavnaj mrtev. .Napol gluhi starec, ki sem ga izpraševal, je z zaspanimi očmi ogledoval mojo suknjo, povedal pa ni ničesar. Nato sem šel k cerkovniku. «Povejte mi, kje je materin grob? Saj ste bili. s pogrebom, še krono sem vam dal!» Cerkovnik je pomislil. «Rekel bi, da je v levem kotu... če ni morda v desnem... sem star...» Kam bi se napotil, koga bi vprašal? V krčmi je sedelo mnogo znancev; po obrazih se mi je zdelo, da sem jih videl pred petimi leti, da so bili morda celo pogrebci. «Kje je grob, ki ga iščem?» «Toliko je pogrebov zadnje čase. ljudje pomirajo kakor ob kugi... kdo bi štel grobove, kdo se jih spominjal?» Vrnil sem se na pokopališče, da bi iskal s treznim očesom, z mirnim razumom. Treba je iskati med samotnimi grobovi, med tistimi ki se jih dolga leta ni doteknila zvesta roka. Bog se usmili, koliko samotnih grobov! Polovica pokopališča same puste gomile, brez križa in kamna. 6e križi so polomljeni, kamni stoje pošev. besede so zabledele. Kaj je bilo napisano na tem križu, ki leži izrvan in zarjavel na gomili? «Svoji nepozabljeni materi...» Gomilo je bil porasel visok plevel, križ leži v njem — kod hodiš, ti zvesti sin? Saj je šele pet kratkih let, ko si postavil ta bronasti križ, napisal nanj te goreče besede, pri'ival potočnicam s solzami, z uporno kletvijo zmerjal krivičnega Boga! G ljubezen, postala si beseda! Ko si stopila na jezik, te v srcu ni bilo več! Solza kane iz očesa, razpuhti se v prahu, vzdih dahne iz ust, izgubi se v vetru! Izrujte križe, prevrnite kamne, izgladite gomile! Križi, kamni in gomile so mrtve besede, govore jezik, ki ga nihče več ne razume... Takrat ko sem vzdignil nogo, da bi stopil v noč, se je roka dotaknila moje rame; čisto narahlo, komaj da sem jo čutil. Nisem je videl, ali spoznal sem jo takoj, sladka in topla je ležala drobna materina roka na moji rami. V tistem trenutku, v enem samem sem premeril pot, dolgo sedem dni hoda, odpri sem že'ezna vrata pokopališča, šel sem naravnost do križa, nato po peščeni stezi na levo, med tiste samotne, z visokim plevelom poraščene gomile. Druga je bila drugi enaka, toda nič nisem ugibal, nič se nisem motil; s slepimi očmi bi našel materin grob, zakaj ona sama me je vodila. Tam, ob njenem samotnem domu. sem klečal pred njo, prosil sem jo tolažbe in blagoslova. Zdaj hodim na to sveto božjo pot, kadar mi je težko pri srcu. Tudi nocoj, o mati, ob tej uri, ko so se vse noči razgrnile nad menoj, prihajam k tebi: daj mi tolažbe in svoj blagoslov, ,da mi kmalu zasije tista nebeška zarja, na katero sva upala v trpljenju! Fosfor Rastline rabijo fosfor, katerega črpajo potom kore nin iz zemlje, ker je fosfor sestavni del beljakovin in drugih organskih sestavin vsakega živega bitja. Fosfor je neobhodno potreben pri vseh razvojnih -dobah rastlin. V največji meri pa je koristen vpliv dovolf-ne količine fosforja pri razvoju korenin, ob cvetenju in pri tvorbi semena. -Ako želimo, da bi imele rastline močne korenine, n smemo biti varčni z gr. o j i, ki vsebujejo fosfor. Lavno tako borio nudili dovoljne količine fosforja, če želimo, da rastlinà lepo cvete in de nam nudi velike količine zrnja. Pomanjkanje fosforja opazimo pri nepopolnem razvoju vseh delov rastline in predvsem pri kasnem cvetenju in dožorevanju semena. Pravilno gnojenje z fosforjem poveča tudi količin-listov in predvsem po- ritno listov. Naknadni dodatek fosforja ne poveča površine listov, ampak koristno upliva na pospešitev in okrepitev kemičnega procesa, ki mu pravimo fotosinteza. Ker je fosfor sestavna snov celičnega jedra in ker 'e nove celice tvorijo predvsen. dobi. ko je rastlina še miao opazimo velik vpliv fosforja na rastline prav v tej dobi. Radi tega je pravilno gnojenje z fosfornimi gnojili že pred setvijo, tako da tx o rastline imele na razpolage fosfor v prvih dobah razvoja. Na. pr. ječmen se okoristi s fosforjem že v prvih šestih tednih življena. Pravilen dodatek fosforja v tej dobi ima posledice tudi na nadaljnji razvoj rastline. Gnojenje z fosfornimi gno jili in količina fosforja, ki ga vsebujejo rastline, je velike važnosti za človeško in živalsko prehrano. Vse živali in tudi človek rabijo znatne količine! fosforja. (Najdemo ga predvsem v kosteh). V deželah, kjer zemlji primanjkuje fosfor, živali, ki navadno jedo travo, glodajo kosti zapuščenih mrho vin, da si preskrbijo potreben fosfor, ki ga niso našle v dovoljni količini v običajni hrani. Takšno abnormalno hranjenje živine so opazili v pokrajinah Južne Afrike in Avstralije. Običajno najdemo v rastlinah neenakomerno razdeljen fosfor, ker največ e količine fosforja najdemo v sadju in v semenu. Na pr. pri koruzi najdemo sledeče odstotke: Listi 22 odst., vrh fl odst., zrno 56 odst., korenike 4 odst., vsega fosforja v rastlini. Tudi paradižniK osredotoči večino fosforja v sadove, kjer najdemo nad 50 odst. celokupnega fosforja. Po pravilih se količina fosforja veča, ko se od korenine dvigamo proti vrhu rastline. Kmet lahko vrne zemlji fosfor, ki so ga odnesle rastline, potom gnojenja s hlevskim gnojem in z dodatkom umetnih gnojil, ki vsebujejo fosfor še v znatno večji "količini kot hlevski gnoj. FOSFORNA GNOJILA:' f) HlevsIH gnoj vsebuje približno 0,3-0.4 odst. fosforne kisline. 2) Superfosfat s 16-18 ali 18-20 odst. fosforne kisline. 3) Thomasova žlindra s 18-20 odst. fosforne kisline in 40-50 odst. apna. 5) Kosni perfoslat e 15-18 odst. fosforne kisline in 1-2 odst. dušika v organski ob-liki. (Nadaljevanje sledi) V Ricmanjih naj se ustanovi otroški vrtec Z zvezi z otvoritvijo italijansko šole v Ricmanjih smo že objavili članek, v katerem smo podčrtali zaskrbljenost slovenskih staršev, da bi ta šola bila v škodo slovenskemu pouku ter ugotovili,, da to vznemirjenje ni bilo utemeljeno. Smatrali smo tudi, da je oila vsa stvar zaključena, kd je italijanska šola začela redno poslovati, vendar ni bilo tako. Nelcaj dni za tem so bile nekatere ricmanjske slovenske matere poklicane na policijsko stražnico, kjer 'so jih začeli dolgo izpraševati, kdo jih je organiziral, (ko so namreč spontano nagovorile učiteljico ob njenem prihòdti-v vas), od koga so prejele navodila in podobno. V naslednjih dneh so bile klicane še druge in danes iii menda slovenske žene • • y'vasi, "ki ne bi bila zaslišana. Poleg tega policijski agent d .evno čaka italijansko učiteljico ob prihodu koriere v vas, da jo potem" spremlja do šole in obratno, kar " predstavlja nekakšno žalitev ricmanjskib žena. Kako naj si tolmačimo tako početje oblasti javne varnosti? Prepričani smo, da se odgovorne oblasti ozirajo pristransko na izjave in trditve VII Piccolo», ki postopanje ric-rhanjskih mater gleda skozi silno pretirano povečevalno sjeklo. Poleg tega moramo reči, "da ta način, postopanja policije predstavlja strahovanje domačega prebivalstva, ki nikakor ne more vplivati pomirjevalno, ter je obenem kršitev demokratičnih svoboščin. Šolsko vprašanje v Ricmanjih bi bilo najbolje rešeno na ta način, da se tam čimpreje otvori otroški vrtec, ki ga. starši toliko časa zahtevajo in za katerega odgovorne oblasti najdejo vselej vsakovrstne izgovore. Za vrtec je prijavljenih 24 otrok in starši so pred dnevi poslali na občinski odbor v Dolino prošnjo s podpisi. Predlagano je bilo, naj se šolsko poslopje razširi ter tu namesti prepotreben vrtec. Tudi občinski odbor je tozadevno posredoval pri višjih šolskih oblasteh in na Prosvetnem uradu, od koder, se pričakuje .. odgovor. . Ricmanjski starši pozivajo oblasti, naj čimprej izdajo potrebno dovoljenje za preureditev šolskega poslopja ter izražajo vročo željo, naj bi vsaj s prihodnjim šolskim letom bilo ustanovljeno tudi V Ricmanjih zavetišče za najmlajše, da ne bi bilo več treba staršem vsakodnevno spremljati svoje otroke do Domja, ako jih hočejo poslati v vrtec. Iz Ricrnanj poročajo, da je bila pred kratkim dokončana električna napeljava tudi k hišam, ki se nahajajo nad železniško progo. Sedaj je raztegnjeno električno omrežje po vsej vasi. O novih ukrepih v Jugoslaviji (Nadaljevanje na 2. strani) še enotna stopnja 50 odstotkov. Vsi ti presežki dohodkov bi se začasno imobilizirali, tako da jih ne bi bilo mogoče u-porabiti». Na osnovi tega stališča bodo morale republike vplačati 22 milijard dinarjev m sicer do 15. januarja morajo že odvesti prvi obrok teh presežkov, do 28. februarja pa ostalo. Celotni znesek, ki ga bo morala odvesti republika Slovenija znaša okoli 8 milijard dinarjev. Polovico te vsote bo odpadlo na okraje, polovico na republike. S to zadnjo ..dločbo zveznega izvršnega sveta,, ki jo je sprejela skupščina in tudi republike, se bo gospodarsko stanje in življenjska raven ljudstva samo še poslabšala; kajti če bodo republike morale vplačati 50 .odstotkov presežka • dobička, bodo. po drugi strani prisiljene znižati kredite iz republiškega kreditnega sklada za investicije, ustavili bodo tudi izplačevanja iz raznih republiških skladov itd. - - kakor ie priznal podpredsednik izvršnega sveta Slovenije Marijan Brecelj. V TOVARNI STROJEV POSKUŠAJO UVAJATI “ NORMALIZACIJO “ FAŠISTIČNEGA KOVA Delavci so odgovorili s stavko na protidemokratične metode vodstva Računa se, da živi v Trstu okrog 23.000 brezposelnih ljudi - Naraščanje brezposelnosti slabša gospodarstvo Trsta - Vladne obljube naj se spremene v dejstva! Pred dobrim mesecem se je mnogo govorilo in pisalo o težkih milijardah, ki jih je italijanska vlada obljubila Trstu. Vsa trezna javnost si ni delala s temi. obljubami nikakih iluzij; kajti velela je, da je spričo velike nevarnosti za še večje poslabšanje gospodarskega stanja na Tržaškem, nujno potrebna učinkovita propaganda, ki naj bi odvrnila javno mnenje od osrednjega in tako tarečega vprašanja. Vsa javnost bi pa bila zelo zadovoljna, če bi se obljube uresničile. Toda, žal, do tega še ni prišlo. Medtem pa brezposelnost neprestano narašča in z njo tudi beda. 2e za časa vojaške okupacijske uprave je bil težak položaj na Tržaškem. Posebno žalostno je bilo, in je še vedno, da je med brezposelnimi toliko mladine. , Zaradi pomanjkanja dela se na tisoče mladincev ne more izučiti primernega poklica. Zaradi tega grozi nevarnost, da bo čez nekaj let, odnosno desetletij primanjkovalo strokovno usposobljene delovne sile. Po vrnitvi italijanske oblasti v Trst so se vrste brezposelnih še povečale. Prejšnjim brezposelnim delavcem so se pridružili še novi brezposelni, tisti, ki so do nedavnega delali pri anglo-arheriških oboroženih silah. Prav v zadnjem času pa se je pojavil nov val odpustov in suspenzij od dela v ladjedelnicah CRDA, pivovarni Dreher. krojačnici Beltrame, čistilnici Standard, v Tržaški konopljarni, tovarni Modiano in pri drugih manjših podjetjih. Računajo; da je sedaj v Trstu preko 23.000 ljudi brez dela. To je nadvse žalosten primat. Ni dvoma, da je ta položaj v resnici vznemirljiv. In to tembolj, ker zima pritiska na vrata. Zato je povsem upravičeno, ako od vsepovsod zahtevajo konkretne in pozitivne u-krepe za zajezitev grozečega poslabšanja že itak slabega položaja. zaradi katerega trpi naposled v e tržaško gospodarstvo. V soboto so bili predstavniki Delavske zveze (Enotnih sindikatov) pri vladnem komisa- S SEJE OBČINSKEGA SVETA V ZGONIKU Kdaj bodo realizirani načrti iz prejšnjih let? Preteklo nedeljo dopoldne se je vršila prva seja jesenske-ga:zasedanja občinskega sveta v Zgoniku. Ob pričetku je župan podal obširno poročilo o delovanju občinske uprave v zadnjih mesecih in se dotaknil položaja, ki je nastal po londonskem sporazumu ter v zvezi s. tem o nalogah občine. Povedal je, da je občinski odbor pismeno predložil nadrejenim oblastem najnujnejša gospodarska- vprašanja občine in sicer: potrebo po izgradnji novega šolskega poslopja v Zgoniku; nujnost otvoritve kmetijske šole ter popravila raznih občinskih poti. Po poročilu župana so razni svetovalci posegli v razpravo. Tov. Pirc je grajal občinski odbor vsled nezadostnega zanimanja istega za razna pereča vprašanja, kot so: potreba po dograditvi še ene učilnice v Saležu ter po napeljavi javnega telefona V Salež, Gabrovec, Briščke in na proseško postajo. Očital je občinskemu odboru, da bi ta dela bila lahko že izvršena; posebno pa bi lahko že imeli telefonsko napeljavo, ker je potrebni denar za to že davno na razpolago. Na predlog upravnega odbora je občinski svet soglasno o-dobril protestno resolucijo na- j slovljeno na vlado v Rim, s j katero se obsoja namen odlikovanja bivšega fašističnega j nujnost sledečih del: popravilo poti v Samatorei pròti Ka-menci, . nad kamnolomom ter od vasi proti gostilni, kjer so močno posuti zidovi; prav tako je nujino potrebno napraviti zaščitni zid nad napajalniki v Samatorei ter vse zidovje ob novi cesti, ki pelje v Salež. Omenil je tudi potrebe v Bri-ščkih. kjer je občina dolžna preskrbeti dohodno pot do nekaterih, parcel, ki so ostale brez nje po zgraditvi novih vojašnic; obenem v tej vasi je nujno potrebno popraviti pot pri napališču ter postaviti še eno vodno pipo, ki je bila v načrtu že pred enim letom. Tov. Cernjava se je pritožil, da občina zanemarja vas Gabrovec; kjer je več poti, ki čakajo popravila za kar bi se morala zavzeti tudi ustanova SEL AD. rju dr. Paiamari, kateremu so predočili resen položaj ter zahtevali, naj vlada konkretizira svoje obljube za rešitev kritičnega položaja. Dr. Pala-mara je obljubil vse svoje zanimanje. Vzporedno s širjenjem brezposelnosti narašča tudi nasilje delodajalcev. Vodstvo CRDA je uspendiralo 10 delavcev, ker so protestirali proti obstoječim pogojem dela, drugim 10 pa je poslalo strahovalne pismene opomine. Zaradi tega so delavci v ladjedelnicah zelo ogorčeni. Delavci so na ta u-krep odgovorili s stavko. V FM SA so stavkali en dan. v ladjedelnici S. Marka pa v znak solidarnosti eno uro. V zvezi s poskusi uvajanja strahovalnih metod v velike tovarne piše glasilo delavcev FMSA, «11 Motore» o tem. kar se zlasti v omenjeni tovarni dogaja, in razkrinkuje poskuse ravnatelja, ki si prizadeva, da bi v tovarno ponovno vrinil neko «normalizacijo», ki pa ni nič drugega nego sistem, ki je bil v veljavi tedaj, ko je bil v Italiji na oblasti fašizem. Toda'gospodje naj si nikar ne delajo prevelikih iluzij. Preteklost se ne more nikoli več povrniti! Pritožbe zgoniških občanov Pogostoma imamo priliko slišati prebivalce zgoniške občine, ne glede na to kateri politični skupini pripadajo, kako kritizirajo sedanjo občinsko u-pravo, ki ji načeluje dr. Obad, kateri je obenem eden izmed predstavnikov titovske OF. Občani se pritožujejo, da se zlasti župan zelo malo briga za občinske zadeve, da prihaja na občino samo nekaj dni v tednu, kot so prihajali nekoč podestati, da se baje dogajajo celo diskriminacije med občani. da niso sedanji upravitelji v par letih upravljanja občine realizirali niti načrtov, ki jih je sestavila že prejšnja občinska uprava, da so dela, ki jih izvršuje SELAD nesmotrno in nenačrtno razporejena, da se župan baje zanima celo za šolske zadeve, ki ne spadajo v njegovo območje, se ne pobriga niti toliko za šolo v Gabrovcu, da bi ji preskrbel računalo, ki ga nujno potrebuje itd. Prejšnja občinska uprava, ki je posvetila vso svojo skrb v korist občine, je imela tudi namen postaviti čakalnice na avtobusnih postajališčih v v-eh vaseh občine. Ce bi bila uprava tov. Pirca ostala na občini. bi ta načrt danes prav gotovo že bil uresničen. To bi bilo zelo koristno za vse potnike. posebno pa za mlekarice In za delavce, ki morajo čakati na avtobus na prostem, tudi v najslabšem vremenu. Škedenjski bale! v Italiji Znani mladinski balet iz Skednja je pretekli teden nastopil na nekem nagradnem mladinskem natečaju, ki je bil organiziran v počastitev desetletnice upora v mestu Rimini v Italiji Folklornih nastopov so se udeležile mladinske, skupine iz vseh delov Italije, Kot poročajo iz Rimini, so se škedenjski mladinci izredno dobro pokazali ter so zato želi obilo priznanja. V znak priznanja so jim organizatorji, med gromkim aplavzom, podarili zastavo odporniškega gibanja. Tudi mi čestita-mo pridnim šfcedenjskim mladincem. 50-letnica velike stavke v Nabrežini išiiill! ■■■ Udeležite se proslave 5l-!etnice največje stavke iz vseh kamnolomov, ki je trajala od novembra 1904 do aprila 1805. Proslava bo v nedeljo, 19. t. m. ob 15. uri v dvorani Kina v Nabrežini. Slavnostna govora bosti imela podpredsednik sindikatov prof. Paolo Sema in A-ljz Markovič-Zvonko. Sledil bo kulturni spored s sodelovanjem domače godbe, pevskega zbora, godbe iz Sv. Križa in pevskega zbora iz Zgonika-Saleža-Malega Repna. Ob tej priliki bo podeljeno častno priznanje še živečim udeležencem stavke, kamnoseškemu sindikatu pa bodo poklonili delavsko zastavo. Proslave se bo med drugimi udeležil kot častni član predsedstva tudi nabre-žinski župan. JESENSKO ZASEDANJE DEVINSKO - NABREŽiKSKEGA OBČINSKEGA SVETA Ustanova za bo zaposlila zaposlitev brezposelnih nadaljnjih 40 delavcev Volitev novih občinskih odbornikov - Župan razkrinkuje titovce - Zahteve po izboljšanju cestne razsvetljave - Tov. Slavec je podal ostavko na mesto referenta za javna dela Prejšnji četrtek in pretekli titovce s hinavci, torek sta se vršili seji občin- ' ’ ' " ' skega sveta v Nabrežini. Četrtkova seja je bila v glavnem posvečena razpravi za izvolitev dveh novih odbornikov na mesto preminulih ter enega namestnika. Po de-etminutnem odmoru, tekom katerega so se sestali načelniki vseh političnih skupin zato. da se sporazumejo o kandidatih, je občinski svet pričel z volitvami. Pri prvem glasovanju je bil izvoljen za odbornika s 13-mi glasovi Drago Legiša iz Devina; pri tem glasovanju je dobil 9 glasov Legiša Josip, kar pa ni zadostovalo za izvolitev. Po tem volilnem izidu se je župan zelo razburil ter javno zmerjal Tudi 1 tržaškem mestnem sveto so raaraeiiaii o gospodarski krizi Intervencije naših svetovalcev - Svetovalka Gruberjeva proti strankarstvu v občinskih ustanovah - Novi gradbeni načrt v vrednosti 2 milijard lir zločinca Collottija. Sledilo je poročilo odbornika Miliča o javnih delih, na kar se je razvila daljša razprava. Tov. Pirc je ponovno kritiziral zanemarjanje občinskega odbora, kar se tiče javnih dej. Se vedno so nedokončana dela iz 12,, 13. in 14. go spodarskega načrta. Gradnja novega ambulatorija v Saležu ni bila niti pričeta čeravno je bilo to delo predvideno že v prejšnjem gospodarskem načrtu: isto velja tudi za razna cestna dela. Pri tem vprašanju je svetovalec Pirc podčrtal Spait dama In v svetuj TRŽAŠKI SPORT Nogomet ■ V šestem kolu tržaškega nogometnega prvenstva so bili rezultati naslednji: Rozandra -Sv.. Barbara 4-2; Kolonja - Koštalunga 4-3; Ambrosiana -Trebče 5-3; Primorje P.K. - Pri-staniščniki 4-1.. Lestvica je naslednja: Rozandra 10 tašk; Primorje (Pro-sek-Kontove.l); 9; Pristaniščni-ki 7; Kolonja 5; Sv. Barbara-5; Trebče 4; Koštalunga 4; Ambrosiana 2. Jutri, v nedeljo, 19. dec. bodo naslednje tekme: Pristani-ščniki - Sv. Barbara v Boljun-cu ob 10,30; Kolonja - Primorje v Boljuncu od 12.30; Rozandra-Ambrosiana v Boljuncu ob 14.30; Trebče - Koštalunga v Trebčah ob 14,30. Košarka eljs Rezultati nedeljskih tekem: Pristaniščniki - Skedenj A 39-30; Magdalena - Sv. Marko 35 '3i2; Skedenj B - Arzenal 2-0. KRATKE ŠPORTNE VESTI Osma kolesarska tekma miru Češkoslovaška kolesarska zveza je bila pooblaščena, naj organizira osmo kolesarsko tekmo miru na progi Praga-Berlin-Varšalva. Tekme se bodo vršile v dneh od 2. do 17,-maja 1,955. Proga bo dolga 2182 km in bo imela 13 etap. Na tekmo, ki bo imela mednarodni značaj, so povabljene kolesarske zveze Svice Francije, Italije, Belgije. Irske, Luksemburga, Egipta, Kitajske. Indije, Danske, Poljske. DR Nemčije in seveda Češkoslovaške. Pri organizaciji kolesarske dirke bodo sodelovale češkoslovaška, nemška in poljska kolesarska zveza. Nov svetovni rekord v metanju kladiva Sovjetski študent Stanislav Nenačjev je zrušil dosedanji svetovni rekord v metu kladiva, ki ga je na evropskem prvenstvu v Bernu dosegel Rus Krivonosov s 63,34 m. 'Nenačjev je vrgel kladivo 64,05 m. Uspeh jugoslovanske košarke Preteklo soboto je jugoslovanska moška kočarkarska reprezentanca v Monakovem premagala reprezentanco Za-padne Nemčije s 53:39. Istega dne je ženska representanco Jugoslavije premagala na Dunaju avstrijsko representanco z 52:42, Športna komisija pri Delavski zvezi (bivši Enotni sindikati) sprejema vpisovanja za izlet v Avstrijo s skupnim potnim liri. Izlet bo za bažične prazni-Za pojasnila lahko vpraša:? ui-u po telefonu St. 23-675 in 23-998, Tržaški občinski svet se je sestal prejšnji petek na svojem rednem zasedanju. Posebno pozornost je takoj v Začetku seje vzbudila socialdemokratska svetovalka Gruber-Benco-va, ki je opisala težko gospodarsko stanje, v katerega je zašlo naše mesto. Naštela je razne razloge tega stanja, med katerimi je pa glavni razlog v našem mestu samem, kjer so še vedno - na krmilu voditelji po'itičnih in gospodarskih sil, ki so posredno ali neposredno prispevali k današnjemu gospodarskemu polomu. Zahte-vala je, naj se končno upravni sveti javnih, poldržavnih ali privatnih ustanov očistijo strankarskih ljudi in naj se izvolijo novi ljudje, prosti vsakega strankarstva in pristranosti. Obenem pa je pozvala občinski svet, naj čimprej sestavi dnevni red za diskusijo o vprašanjih, ki mučijo naše mesto ter naj uvede svobodne in javne debate med prebivalstvom o vseh vprašanih mestnega življenja. Zupan je v vidni zadregi odgovoril, da se bo o vsem tem moglo razpravljati ob priliki debate o občinskem proračunu. obenem je pa skušal oporekati, da stanje ni tako težko, kot ga opisujejo. Tov. Teiner se je pritožil, ker se še vedno ni Začela diskusija o Spomenici o sporazumu ter dejal, da bo tedaj prilika razpraljati o vprašanjih, ki jih je postavila gospa Bencova. Tov. Radich je vprašal kako je z mednarodno konferenco za tržaško pristanišče in kdo bo povabljen. Obenem se je zanimal za rezultate preiskave v poslovalnici SELAD. Na prvo vprašanje je župan obljubil, da bo odgovoril prihodnjič, dočim je na drugo vprašanje odbornik Visintin odgovoril, da se občinski svet ne more vmešavati v poslovanje prodajalne SELAD. Tov. Weissóva se je pritožila, da so sirote padlih, ki so bile v posebnem zav.odu premestili v Italijansko republiko vsled če- sar so se mnoge družine raje . Dulci pa je sporočil da se bli- odrekle takšni pomoči. Zahtevala je naj otroci ostanejo v našem mestu. Tov. Gombač je pa zahteval pojasnila o vesteh, ki te dni krožijo, češ da misli občinski odbor izročiti službo mestne snage v privatno režijo, kar bi prizadelo osebje, ki je sedaj v službi in tudi službo samo. Odbornik Carra je priznal. da preučujejo to možnost, toda. zatrdil je, da ne bo ose bje trpelo. Druga seja je bila v sredo in na njej je tov. Radich po novno postavil preče vpraša nje brezposelnosti. Poudaril je, da je bilo že zahtevano posredovanje občinskega sveta toda sedaj se je stanje še neprimerno poslabšalo spričo vala odpustov, znižanja delovnih ur in suspenzij, kar porazno vpliva na vse mestno gospodarstvo.. Ponovno je zahteval posredovanje občinskega sveta, da se preprečijo odpusti ih zapore tovarn ter še posebno za olajšanje mladinske brezposelnosti, za katero se kljub dobrim namenov še ni ničesar ukrenilo. Odgovoril je odbornik Visin->in, ki je objasnil da se je obč. odbor sicer po svojih močeh zanimal in začel nekatera gradbena dela, toda priznal je, da vse to ni dovolj. Najavil je, da je pripravljen načrt za gradbena dela v vrednosti dveh milijard lir, ki ga bodo začeli v teku treh mesecev. Tov. Gambač je vprašal ali Je je odbornik zanimal pri pokrajinski upravi, da ne bi starim upokojencem v hiralni ci skupno s pokojnino pridržali tudi trinajsto plačo, ki jo bodo prejeli. Obenem je postavil zahtevo, naj se zasilne hiše na Kolonkovcu prepleskajo in uredijo pločniki. Na prvo vprašanje bo prejel odgovor drugič, drugo pa bodo poslali na zavod" za stanovanjske hiše. Odbornik Sciolis je odgovoril na vprašanje tov. Weis-sove iž prejšnje seje, da se nihče ni pritožil zaradi prese litve vojnih sirot. Odbornik ža rešitvi spor z vladnim komisarjem glede 50 stanovanj. Vse kaže da bodo stanovanja dana na razpolago brezdomcem. Kar se pa tiče zapore sodnih izgonov, za kar se je pred kratkim zanimal tov. Rogassi, še ni nobenega odgovora s ■hrani vladnega komisariata. O seji, ki se vršila včeraj, bomo poročali prihodnjič. Odredba vladnega komisarja Tiskovni urad Vladnega generalnega komisarja sporoča: Vladni generalni komisar dr. Paiamara je poslal županom občin Trst, Milje, Devin-Nabrežina, Dolina, Zgonik in Repentabor sledečo brzojavko: «Krajevne ustanove so v pričakovanju odobritve tozadevnega zakonskega načrta pooblaščene, da izplačajo svojemu osebju, ki je bilo dne 5. oktobra 1954 vsaj tri mesece v službi, enkratni izredni prispevek v višini dvojnega popolnega mesečnega prejemka, ki ga je prejelo istega dne. Krajevne ustanove, ki imajo ta prispevek izplačati, lahko zahtevajo povračilo od države». podleži in | deljenih preko tisoč zavojev ravnovesenje proračuna izne ’""" - - sej vprašanje potrebe otvdrit- zahrbtneži ter da sploh niso ustanove CARE; 150 zavojev vredni, da se z njimi dela ka- bo razdelila najpotrebnejšim ke sporazume. Mi se nič ne ' Občinska podporna ustanova čudimo temu titovskemu ob- '• ---- našanju, ker je to itak njihova vsakodnevna praksa; čudimo (EiCA); istočasno bodo obdarjeni tudi vsi otroci osnovnih šol in otroških vrtcev. Poleg pa se županu in skupini SDZ, tega bodo neknadno obdarili Miklavževanje pri Sv. Barbari Slovenska osnovna šola pri Sv. Barbari je priredila v torek, 7. t.m. lepo Miklavževanje. Šolski otroci so podali nekaj recitacij in zapeli nekaj narodnih pesmi, ki so se jih naučili pod vodstvom tukajšnjih učiteljev. Nastopili so tudi Miklavž in parklji, ter obdarili otroke in odrasle. Vse je bilo veselo in zadovoljno z darili. Starši se marljivim učiteljem iz srca zahvaljujejo za njih trud. Zelja vseh pa je, da bi šolski otroci pogostoma priredili take prijetne kulturne nastope. Vaščan ki kljub temu da ima v tem pokledu bridke izkušnje, še vedno naseda titovskim limanicam. Sledilo je drugo glasovanje, ki je ponovno potrdilo neuspeh SDZ-titovskega sporazuma: Legiša Josip je dobil 8 glasov, Marizza 5 in Škof 5. Sele pri tretjem glasovanju je bil izvoljen za odbornika Legiša Josip iz Sesljana. Med tem časom je skupina SDZ že pozabila na prejšnje hinavsko obnašanje titovcev ter se je ponovno z njimi sporazumela za izvolitev odbor-niškega namestnika v osebi Pahorja Josipa, titovskega svetovalca, ki je bil tako iz-vol.en z 12-mi glasovi. Za tem je župan prečital pismo Pripravljalnega odbora za proslavo 50-letnice največje stavke nabrežinskih kamnarje, s katerim se vabijo svetovalci na proslavo, ki bo v nedeljo 19, dec. ob 15. uri v nabrežinski kinodvorani. Občinski svet je tudi tokrat razpravljal o trošarini na domačo žganjekuho, ne da bi o tem ničesar sklepal. Smatramo, da bi bilo treba to trošarino odpraviti, ker gre edino le za domačo uporabo žganja. Nadalje je občinski svet sklenil odstopiti nekatera občinska in jusarska zemljišča v prid ustanovi UlSiVS, Oskarju Dorbežu in Mariju Piccolo. Ob zaključku seje je odbornik Slavec poročal o raznih pritožbah glede javne razsvetljave v Stivanu, Mavhinjah, Sesljanu. Sempolaju in Praprotu. To vprašanje bo zaenkrat težko rešiti, ker občina nima na razpolago finančnih sredstev. Na torkovi seji je občinski svet najprej sklenil ponovno imenovati prejšnje preglednike občinskih računov v osebah Marizza Josipa, Josipa Kralja in Škofa Viktorja. Sledila je potem daljša razprava o občinskem pravilniku za brezplačno živinozdravniško službo. V razpravo so posegli številni ivetovalci. O tej zadevi, ki zelo zanima naše kmetovalce, bo še razpravljala in sestavila seznam potrebnejših kmetovalcev, posebna komisija. Odbornik Fioridan, ki je predsedoval seji vodsotnosti župana, je poročal, da bo ob priliki božičnih praznikov raz- z božičnim zavojem 100 najrevnejših otrok v občini, kar predstavlja dar predsednika italijanske republike v zvezi z njegovim nedavnim obiskom v Trstu. Predsedujoči je tudi poročal, da sta bila zadnje dni izsledena dva pojava škrlatin-ke in sicer eden v otroškem vrtcu v Mavhinjah drugi pa v Nabrežini. Iz tega razloga bosta ostala za nekaj časa zaprta oba vrtca. Odbornik Slavec je v zvezi s prizadevanjem občine za u- ve igralnice v Sesljanu. Orisal je ves razvoj in zanimanje občinske uprave o tej zadevi ter velike finančne koristi, .ki bi jih imela občina, ako bi prišlo do te uresničitve. O tem bo občinski svet še razpravljal. Nadalje je poročal, da bo občinska ustanova SELAD namestila še 40 brezposelnih delavčev ter bo s" tem trenutno sko-fo rešeno vprašanje brezposelnosti. Število zaposlenih pri SELAD bo tako znašalo skupaj 185 delavčev. Ob zaključku svojega kratkega poročila je odbornik Slavec izjavil, da podaja ostavko na svojo odgovornost za javna dela. Pri tem pa ni navedel razlogov svojega odstopa. as Smrt borca NOV V nedeljo je po dolgi m mučni bolezni umrl Karel Stojkovič iz Saleža, star komaj 29 let. Pokojnik je bil borec NOV Bil je tudi ranjen. Vaščani izrekajo svoje najglobje sožalje težko prizadeti materi Alojziji in ostalim svojcem. Pridružuje se tudi uredniški kolektiv «DELA». SOŽALJE — Ob smrti drage matere, Frančiške Hrovatin, iz Brišckov, izreka sekcija KP v Zgoniku svoje najglobje sožalje dobremu tovarišu Albinu Hrovatinu in vsem ostalim žalujočim svojcem. SOŽALJE — Člani celice KP v Saležu izražajo svoje sožalje družini Skrij ob nenadni smrti ljubljenega tov. Alojzija Škrlja. Sožalje izreka tudi krajevno prosvetno društvo «Rdeča zvezda». Pridružuje se «DELO». Prejšnji petek so se morali zagovarjati pred kazenskim sodiščem trije obtoženci zaradi žaljenja varnostnih organov. 24. novembra t. 1. sita 28-letni Giacomo Goina in 29 letni Risotto Va-sccilto, oba vinjena, hotela vstopiti v neko javno hišo. Toda lastnica jima tega ni dovolila. Medtem ko so se prepirali je prišel mimo neki policist ter ju pozval, naj mu sledita. Tega pa fanta nista hotela storiti, temveč sta mu grozita, da mu iztakneta oči, ako se ne poibere. Obsojena sla bila pogojno na 4 mesece zaporne kazni. *** Prejšnjo soboto je policija v Trstu odkrila tajno pozorišče pornografskih scen. Pozno ponoči je vdrla v neko sobo v ul. Irn-briani 12 ter presenetila 4 nage osebe. V zadevo so vpletene vidne osebnosti in sicer zdravniki Folco Guglielmi, Roberto Rovis in Guido Parrini, nadalje Roberto Bartelloni, Romeo Foretti, Iginio Cociancig, Edoardo Marini, Vittorio Zanot, Remo Zima-tore, Antonietta De Santis, Rosy Momtecalvo, Vaty Mattassi in lastnica stanovanja Anna Sard. Vsi so bili pozneje prijavljeni sodišču. V tajnem pozorišču so našli cele kupe pornografskega materiala, na domu zdravnika Rovisa, ki.je istrski begunec in stanuje v Križu, in pri Iginiy Cocianeigu pa tudi strelno orožje. Vse omenjene osebe pripadajo, kot poročajo, takoimenova-nim «boljšim družinam». *** Pretekli teden je bil v Trstu aretiran sokrivec uboja 7 ubežnikov z nacističnega prisilnega dela 39-leten Antonio Fabbri, katerega je milansko vojaško sodišče že pred dvema letoma v odsotnosti obsodilo na dosmrtno ječo. *** V ponedeljek je obiskala Trst ameriška veleposlanica v Rimu g. Klara Luce. V vladni palači in na občini so ji priredili svečane sprejeme. Obiskala je tudi škofa Santina. *** 22-letni Sergij Jellini iz ul. Cisternone 26 se je v ponedeljek pri padcu z vespe hudo poškodoval in prebil lobanjo. Nezavestnega Jellinija so domačini iz Gabrovca našli ob vespi na cesti in takoj obvestili policijo ter Rdeči k/riž. Odpeljali so ga v glavno bolnico, kjer so ugotovili, da je dobil pretres možganov. Njegovo zdravstveno stanje je zelo resno. *** Na ortopedskem oddelku so v torek sprejeli 29-letnega kaplarja civilne policije Antonia Antoninija iz ul. Bonomea, kateremu so ugotovili zlom- desne no-ge in razne praske. Antonini se je poškodoval, ko je bil za kruh- ka- mm policijskega motorja, te,rega se je zaletel s svojim av-:om 23-letni Piero Bergamini iz Miramarsikega drevoreda. Pri trčenju je sunek vrgel Antoninija kakih 6 metrov ud kraja nesreče, kjer je obležal, dokler ga niso odpeljali v bolnico. *** 20-letni Albin Furlan s Kon-korrela je prijavil openskemu komisariatu, da mu je neznana o-seba ukradla iz hlačnega žepa listnico z 10.000 lirami in 365 dinarji. Furlan je dodal, da je tisto noč spal v seniku ob hiši in da je poteg njega spal tudi 19-letni Silvano Mantovani brez stalnega bivališča, ki je zgodaj zjutraj izginil. Policija je začela i-skati in Mantovanija zasačila v Venti,milji, od koder so ga takoj poslali v Trst. »«» v petek je odplula proti Avstraliji ladja «Castel Felice» z 200 begunci iz tržaških begunskih taborišč in 30 tržaškimi izseljenci. Vsa dosedanja begunska taborišča v Trstu so sedaj združena, v eno samo pri Sv. Soboti. Med potjo bo ladja vkrcala na Malti še 800 malteških, v Pireju pa 200 grških emigrantov. *** v sredo zjutraj je bil v ladjedelnici Sv. Marka postavljen gredelj za prvo potniško ladjo, ki bo vozila na liniji Tirst-Benet-ke-Istanbul. Slavnosti so se udeležili glavni vladni komisar v Trstu Paiamara, predsednik. CR DA, predsednik podjetja Adriatica, upravnik pristanišča in druge osebnosti. V dneh od 10, do 16. decembra se j-e v tržaški občini rodilo 55 živih in 3 mrtvi otroci, umrlo je 62 oseb, porok je bilo 30. Za teden --- dni — Sobota, 18. - Gracijan. Nedelja, 19. - Urban Ponedeljek, 20. - Evgenij Torek, 21. - Tomaž —- S. e Ja, 22. - Demetrij ------ Četrtek, 23. - Viktorija OBN Petek, 24. - Adam in Eva (bo- p-------- žični večer). ZGODOVINSKI DNEVI 19. 1828 se je rodil v Ješah na Kn so °svob Pm n Vil d Gregorčičev večer v Poaionjerju. Danes, v soboto ob 20. uri hizma bo na sedežu prosvetnega y*m 2 društva «Zvezda» v Podlonje- Je na rju Gregorčičev večer s pe" ^atit strim kulturnim sporedom. Va- hnvin bimo člane in prijatelje PD * «od obilni udeležbi. revoli Cankarjev večer ^odil pri Magdaleni. tiij je V torek, 21. t.m. priredi pro- sobor svet. dr. «Cebulec» v svojem *vi prosvetnem domu pri Magda- Darti; leni Cankarjev večer z zanimi- ^rek; vim sporedom, prednašanjem Hia]n; Cankarjevih del. predavanjem le K< itd. Ob tej priliki bodo doma- hi^irc či igralci uprizorili tudi Ce- §a ra hova «Snubača», s katerim so Sfe us tako lepo nastopili pretekli Social leden v dvorani «Kraljič». Za- Slavi: četek ob 20. uri. Udeležite se! Velep Vstop prost! itituri Predavanje v Saležu. riti 1 Danes, v soboto, 18. t.m. b° sv v društvenih prostorih v Sa- «Le ležu predavanje o narodnih tli V pravicah in s tem zvezanim Sp0d; kulturnim delovanjem. Zače- v-eHk tek ob 19. uri. Vabljeni vsi člani PD in prijatelji. Kullurni večer v PodlonjerjU. je pritegnil prejšnjo sobot0 lepo število udeležencev, čeprav je bil iz tehničnih razlogov šele zadnji hip pripravljen. O kulturnih vprašanjih in borbi za narodne pravice je govo- spel j; ril tov. Gombač, nakar je sle- ti, dilo predvajanje zabavnega socialnega filma. Lepa kulturna prireditev tudi v Gabrovcu, ki je bila na pobudo doma-čega prosvetnega društva v znamenju prijateljstva Slo- ci jo. vencev z narodi S,Z, je priva- Stvor bila prejšnjo nedeljo poln0 dvorano občinstva, domačinov in okoličanov. Po uvodnem predavanju o prijateljstvu Slovencev z narodi SZ tov. Jelke Gerbec, je sledil nastop pevskega zbora. Salež-Zgonik-Mali Repen, ki je pod vodstvom H. Miliča zelo lepo zapel Sovjetsko himno ter narodne pesmi: Kaj pa tički delajo, Kukavica in Pojdem V Rute. Nan koncu je bila še projekcija lepega filma s pomembno vsebino. flržač De u |zved hgra «Pc tažni Irock Szni r Vrst, skeg; kiožn ŽS3I trudi °blas PD «Haas» z Vraeice izrek3 družini Perko najglobje sožalje ob težki izgubi, ki jo je za' dela s smrtjo očeta, Alojzija, zvestega člana prosvetnega društva. Pridružujeta se tud1 vodstvo SHLiP in uredništv0 «Dela». , Odgovorni urednik RUDOLF BLA2IC (Biagi) Založništvo «DELA» Tiska tip. RIVA, Torrebianra ' Predno se odločite za nakup blaga za moško obleko, oglejte si naših 500 različnih vzorcev. Postreženi boste dobro in po najugodnejših cenah. A. PERTOT TRST ulica Ginnastica, 22 - tel. 95 998 ie s' tante enoti bost stopi tizmi vil i fijo viali: !ma Za! žave delst tija. «K vzbu Stvu si.e, •a v časti razb «P »a, na j lose ! $tvo dilo tizer hlov in ; Soci: sla ŽIVI; n0v; m r stt, vazr ije tizei ie , kan kaos l"0d( Vse sam Vari ho te v hac: bol: Mv, I*in