advertise ш
the best
slovene newspaper ★
Coaunerical Printing of All Kinds
ENAKOPRAVNOST
Б Q U A L I T Y
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE • DELAVCE V AMERIKI
Čilatelji v: CHICAGL NEW YORKU. DETROrrU.
sploh po in izven Amerike
XXXIX. — LETO XXXIX.
CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONEDELJEK), JULY 30, 1956
ŠTEVILKA (NUMBER) 144
® " poletni dan napo-ko	Washington ka-
пвр1-	Danes zjutraj so
^ Clevelandu 52 stopinj rekord nav-va	temperatura dne-
Ss •	75, na večer med
^шбО
stopinj.
je v petrolej-skladišču v Dumas, Texas,
-^lO na flAli -----1: TT„i..stL-_
krau	goreti. Uslužbenci
Petrolejske družbe so ttennL	gasiti, pa je iz
Pii<1	vzrokov kmalu
do velikanske eksplozije Јђ . '^^Polnjenih z petrolejem visftK ^ksplozi jR zahtevale tudi W	žrtve. Prostovolj-
sta. ci so prišli na lice me-Ц je zajel tudi nje. Bi-njjj ^ da je devet krajev-petrole.fskih Skntio-I' gasilcev mrtvih.
"• k soA
open; i ^ da upajo, da bodo kmalu pogasili.
k^alu med Anglijo in ^ včeraj imeli veliko har	Nastal je hud vi-
in	z hitrostjo 90 milj
Ml "ftfc
^.jicp * v'	prevračal
^tkih 1?'"^ ie po zadnjih ljudi utonilo.
Da —'—
ka 0?^ zjutraj je prišlo iz oto-v Pacifiku, kjer je postojanka, *elo	^ otoKu približuje
?ete v	amieriSke
P"Pravljenost!.
Mount Hood v Ore-^^ZalcA ^ ®1^ф™а 19 turistov-'^Pad *	zdanili dioli v
m, ' '^'^valci so kmalu pris-neko dekele iz te •ftitvo i	New Yorka,
^egg je morala zadušiti v
'^e vedJio pogrešajo.
ђа^
s Island, South Caroli-nadalmje že tretii zoper narednika
^ dol*"	^ sedai
^odil Sv	je proti pravilom
vaje v
UtonHo^^' mari---
k ^orku Se vertho šteje-
iz
^en »v ^otoDlfenfi IniliA 4TI-
poSko
anirleSlrega nar-i^n	ki se ie poSko-
^orif ^ * v Pristanišče v New >^ђа!	đa je bilo
1}цДј črtnih žrtev, đia т>а
^Sfegajo^	^ vedno
^ v f^ujega tedna je bi-ftesr^ S'Mrtnih žrtev raz-? cest^' ^est je bilo pobitih ' ®®dem je prišlo ob . drugih prilikah, med

seđttii utonili.
ki	so bili trije otro-
Cl
jeklarji Se vedno бе1ц .JO tovarne jekla. V na-đtelovna pogodba 1?^ gre pa za polno ^Vci obvi^ ker se bodo de-
^gl^7 pogodba do-
уггок, "
. ' ii ^^li
CLEVELAND IMA SVOJ REKORD: DRAGINJA NA VSE STRANI!
Cleveland se med važnimi ameriškimi velemesti lahko postavi, da je drag. Hiše v Clevelandu, mislimo na nove hiše, so ene najdražjih v Ameriki. Zadnje čase smo občutili draginjo, ko smo .kupovali živila. Med ameriškimi velemesti je Cleveland dražil živila najbolj visoko. Mesta in velemesta imajo prevozna sredstva, mestne avtobuse in se je izkazalo v primeri z drugimi mesti, da je Cleveland pri ceni voznim listkom najdražji, vsaj pa med najdražjimi.
Ko gre za cene živilom, so se^
v Clevelandu med marcem in junijem zvišale za 2.3%, torej najvišje, za Clevelaoidom je drugi po vrsti Pittsburgh, kjer so se cene živilom dvignile za skoraj dva odstotka.
Cene oblačilom niso tako poskočile, so pa le poskočile.
Ko gre za avtobuse CTS, so v Clevelandu zopet zvišali cene voznim listkom. Statistika izka-
zuje, da so te cene v primeri s cenami v 15 ameriških velemestih najvišje. Cene za krajevni promet in tri cente za prestopni listek, so sploh najvišje. Cene tedenskemu listku s prestopnimi listki so enako najvišje. V kolikor pa gre za cene ene vožnje namreč 20 centov, 25 centov pp za "ekspres," nima nobeno ameriško mesto višjih cen.
KAPITAN LADJE, KI RAJE MOLČI
Koliko je bilo smrtnih žrtev, ko sta udarila na Atlantiku skupaj največji italijanski potniški narnik Andrea Doria in švedski Stockholm, to je še danes uganka. Kapitan francoske ladje Бе France ie v prvem hipu, ko je izvršil reševalno akcijo, brzojavil v svet kratko vest, da so vsi potniki rešeni. Sedaj gledajo listo potnikov in ugibajo ali je mrtvih 25, ali več, pa kaj je s po-erešanimi. Potniki, ki so se vozili z ladjo Andrea Doria, pripovedujejo, da so se polnih Sest ur držali za stopnice, razne robove Dotonlajoče se ladje, predno se je reševalna akcija sploh začela.
Poveljnik italijanske ladje Andrea Doria je bil kapitan Piero Calamai. V New Yorku so silili vanj z raznimi vprašanji, pa je bil kapitan v svojih odgovorih zelo previden. Na vprašanje, kje ie iskati vzrok nesreče, je kapitan odgovoril, da mora po nasvetu advokata, ki zastopa družbo, ki je bila lastnica ladje, molčati. Preiskava bo pokazala, zakaj da je prišlo do nesreče. Družba sama je postavila po-
sebno komisijo, ki naj končnr ugotovi število žrtev. Na vpra šanje, ali je uporabil vsa teh nična sredstva, kakor na prime? radar, je kapitan zopet molčal oziroma kratko dejal, da mu jr advokat družbe zapovedal molk Kapitan se je postavil v obrambo svojih mornarjev s tem, dr je vsak na svojem mestu izvr šil svojo dolžnost. Mnogi rešen* TJotnik! pa trdijo ravno obratno Vsekakor je značilno, da ni me«' žrtvami niti enega člana moštva
Na švedskem pamiku, ki jr prispel nazaj v New York, stp izgubila življenje dva mornarja pogrešajo pa še tri; o enem se trdi. da je gotovo mrtev.
Tragedija na Atlantiku je zbudila , italijansko javnost. Da dvigne moralo italijanskega ljudstva, je vlada v Rimu sklenila, da bo dala zgraditi kot nadomestilo potopljene ladje Andrew Doria, drugo še bolj moderno in razkošno opremljeno potniško ladjo.
Švedska ladja Stockholm je bila v New Yorku izročena popravilu. Tožko je poškodovan prednji del ladje.
KONEC STAVKE V JEKLU
kar za tri leta, naj se "<*va pogodba do-fc ^	Preštudira. To je
iu	delo še vedno po-
v jeldamah morda
z del
P®- §ele proti koncu tedna.
jutri, v torek,
v Q ——
j>^®'®'*'du ge je neki Je-ft ^	^ s*eer stanuje na
^0 ^ ' St., zaletaval v dru-in Rite Schreiđer,
V New Yorku je prišlo med jeklarnami in unijo jeklarjev do načelnega sporazuma, kako končati stavko in kaj je nova delovna pogodba. So pa še posmez-nosti, ki so krajevnega značaja in tudi te potankosti je treba spraviti v pogodbeno obliko. Ko bodo urejene tudi te potankosti, se bo delo v jeklarnah na splošno obnovilo. Načelno so se delavci in delodajalci sporazumeli v teh točkah:
Mezda se poviša za 28.7 centov na uro in to tako, da bodo v prvem letu mezde višje 10.5 centov, v drugem in tretjem letu pžf za 9.1 centov na uro. Pogodba je namreč sklenjena za dobo treh let.
Nagrada za nedeljsko delo se je določila tako, da če je nedeljsko delo redno delo posameznega delavca, bo dobil 25 centov več na uro prvo leto, 52 centov drugo in 68 centov tretje leto.
ki stanuje na 7711 Hough Ave. Nadlegoval je tako Непгуа kot 86 nesramno obna&J do njegove žene in to prav pred vratmi Schreidterjevih. Henry je streljal na Kane-a in ga dk> smrti pogodil. Cievelandska polidja pozna Kane-ja kot takega, ki ne da
Norma je ta, da se plača za nedeljsko delo dvojna mezda.
Delavci so si pribojevali tudi garantirano letno mezdo za tiste, ki so delali že dve leti. Povprečno bo delavec brez dela dobil 65% rednih prejemkov za časa dela.
Delavci so si pribojevali "union shop." Vsi novi delavci, ki še niso člani unije, morajo pristopiti k unija ali pa zapustiti delo po enem mesecu dela.
Jeklarji bodo imeli plačanih sedem praznikov, od katerih je nov Veliki petek, če se na kak praznik dela, potem dobi delavec 26 centov več na uro počen-ši s 1. julijem 1957, z julijem 1958 pa 68 centov več na uro. Sicer je norma v industriji, da se za delo ob priznanih praznikih plača dvojna mezda.
Delavci so si pribojevali tudi večje prispevke, ki jih morajo plačati jeklame v penzijski fond in za zavarovanje. Koliko, je odvisno, kako dolgo je delavec de? lal za družbo in kako visoka je njegova mezda.
Če je delavec dol'očen za porotnika in prisostvuje sodnim razpravam, mu bo jeklama za ta čas odsotnosti od dela plačala polno mezdo.
KAJ JE BISTVO
PRAVEGA
AMERIKANCA?
Tisti, ki se zanimajo za vzgojo ini izobrazbo, tudi starejšega rodu, pravijo, da ni očitati mladini, da bi se ne izobraževala, je pa starejši rod vreden graje, ker, kakor se je izkazalo, komaj 17 odstotkov AmeHkancev, potem ko zapustijo šolske klopi, še vzame v roke kako knjigo. V Angliji, v Avstraliji in v Kanadi, torej v angleškem območju, je 55 odstotkov ljudi, ki se v zreli dobi še vedno zanimajo za knjige. Na Danskem, Norveškem in Švedskem je ta odstotek še višji. Sicer vidimo navadno v ameriških domovih, da je že kje vzidan v steno poseben prostor, kjer je vsaj nekaj knjig. Ali so tam samo radi standarda, da se pokaže, da so tam?
Ф
Praktični Amerikanci pravijo, da je za Ameriko bistveno:
Nebotičniki v mestu New York in tudi đMigod. Dal je enotni načrt za središča ameriških mest; avtomobil Ford; muzika jazz; ameriška federalna ustava. (Amerikanec zelo rad rabi besedb "constitution" — ustava, pa naj jo pozna ali ne.) Amerikanec je za кои mične nastope in lahke opere; v družbi žveči gnmij, v gospodlarstvu prodiuclra v masah, v veletrgovinah pa enako prodaja v masah.
Čistilnica zaprta
Collinwood Dry Cleaning podjetje bo zaprto ves teden radi počitnic. Obratovati prične 6. avgusta.
Na počitnicah
Mr. in Mrs. John Zaic iz 452 E. 157 St. sta se podala na obisk družine Jack Okom v Milwaukee, Wis. Mr. Okom je brat Mrs. Zaic. Želimo jima obilo razvedrila in srečen povratek.
Glavni odbor Prog. Slov.
članice glavnega odbora Progresivnih Slovenk se opozarja, da se v torek zvečer vrši važna seja v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Pričetek ob 8. uri. Vabi se poleg članic glavnega odbora tudi zastopnice posameznih krožkov, ki so v odboru za Priseljeniški muzej, da pridejo gotovo na to sejo. Na seji bo navzoča tudi glavna tajnica Josephine Zakrajšek, ki se je prošli petek vrnila z obiska v domovini.
Vile rojenice
f
v LONDONU SE POSVETUJEJO, KAJ NAJ
NAPRAVIJO S SUESKIM KANALOM
AMERIŠKA MORNARICA V SREDOZEMLJU PRIPRAVLJENA
LONDON, 30. julija—Danes so se v Londonu začeli razgovori med zastopniki Velike Britanije, Francije in Združenih držav o tem, kaj je storiti na sklep egiptske vlade, da se premoženje družbe, ki upravlja promet skozi Sueški kanal, podržavi. Ameriška mornarica v Sredozemlju, znana pod imenom "šesta flota," je dobila iz Wash-ingtona povelje, da naj bo v pripravljenosti, da ščiti ameriške interese, lastnino in življenje Amerikancev, če bi se dogodki v Egiptu zaostrili. Tudi ameriško vojno letalstvo naj bo v pripravljenosti, \
Kako so se razvijali dogodki
' Predsednik' egiptske vlade Nasser je podržavi! vse premo-šenje mednarodne družbe, ki skrbi za prevoz po kanalu Suez. Z bodočimi dohodki naj krije domače egiptske potrebe. Delničarji privatne družbe Sueškega prekopa so v glavnem Angleži in Francozi. Nasser se je postavil, na stališče, da gre za egiptsko zemljo in vode, torej naj odloči Egipt in samo Egipt, komu naj služi ta zemlja in ta voda. Začeli so se protesti od strani Angležev, Francozov in Amerikancev, pa egiptska vlada teh protestov ni vzela na znanje. Angle-
ška vlada je dala zamrzniti ves denar, ki je naložen za družbo Suez v Angliji, zamrzniti pa tudi vse terjatve, ki jih ima Egipt do Anglije iz trgovskega prometa. Egipt lahko vrne protiudarec s tem, da ne bo pustil britanskih ladij skozi kanal. Lahko seže po drugih sredstvih. Položaj na Srednjem vzhodu je zamotan in je ameriški državni tajnik John Foster Dulles, ki se je nahajal v Južni Ameriki, skrajšal svoj obisk, da bo iz Washingtona za državno tajništvo osebno dajal direktive svojemu zastopniku v Londonu, sploh prevzel v lastne roke to zamotano vprašanje.
ZLOČIN, KI NIMA PARA
"V svoji življenski praksi Se nisem doživel tako gi^ega kot je ta," je zmajaje z glavo trdil mrliški oglednik v Monterey, California, ko je ogledoval truplo 21 letne Anne Shay, ki je bila napadena, posiljena, zadavljena in puščena naga. Zločinec je bil 21 letni vojak John Kruse, doma iz St. Paul, Minn. V Monterey je bila na počitnicah enake 21 let stara Anne Shay, ki se je udeležila družabnega večera. Kruse jp je po tem večeru, ko se je mladenka vračala v hotel, začel nadlegovati, pa ga je zavrnila. V navalu strasti jo je začel biti s pestmi, kakor je sam izpovedal, potem pa posilil in zadavil, Morilec se je sam javil po-
liciji in jo peljal na kraj zločina. Umorjeno dekle je doma iz države Connecticut, in izhaja iz ugledne družine. Njen oče ima visoko državno službo.
v Lake Orion, Michigan, se je 23 letni Howard Moore znesel nad triletno sosedovo hčerko Marto Little. Truplo Marte so našli ob cesti kakih deset milj od njenega doma, napol slečeno in z razbito glavo. Poleg trupla so bili ostanki razbite steklenice. Očitno gre za spolno zablodo. Moore je bil prijet. Šele pred kratkim je prišel iz kaznilnice, kjer je bil odsedel 18 mesecev zapora.
KONGRES KONČAL DELO
Kongres v Washingtonu je večji v zgodovini Amerike. Raz-
končal delo, poslanci in senatorji so odšli v svoje domače države, da se pripravijo na dve nalogi. Prva je ta, da mislijo na občni zbor strank, kjer bodo izbrani kandidatje za predsednika podpredsednika, druga pa so priprave na volitva same.
Kongres je v svojem 84. zasedanju izvršil del programa, ki si ga je zastavil sam, ali pa je bil program Eisenhowerja; del programa je ostal nerešen. Rešeno je bilo;
Da naj znaša ameriška pomoč tujini še $3,770,000,000, to je skoraj za $1,200,000,000 manj, kot je zahteval Eisenhower. Kongres je črtal bodočo vojaško pomoč Jugoslaviji, Eisenhower je bil za to pomoč, oziroma je želel imeti v tem pogledu proste roke.
Dobili smo nov zakon, ki velja ameriškim farmarjem. Ne bo več stroge 90 odstotne federalne pomoči v podporo cenam kme-
Vile rojenice so se zglasile 14 julija pri Mr. in Mrs. John in Janet Zust iz 4330 W, 47 St. in jima pustile v spomin krepkega sinčka-prvorojenca. Tako sta postala prvič stari oče in stara mama Mr. In Mrs. John in Mary Zust iz 10004 Manoa Dr. Mlada
mamica je hči Mrs. Hodorowski, .. ,. ., „ . . , , iz 6411 Archmere Ave., ki je zo- p^skim pndelkom, bo ta tako
zvana banka Soil Bank, ki bo da-
pet postala stara mama. Mr. in Mrs. Math in Johana Shuster iz St. Marys, Pa., pa sta postala tako sedaj prvič prastari oče in prastara mama. Čestitamo!
jala farmarjem odškodnino za opuščeno zemljo in pašnike.
Imamo nov zakon o ameriškem cestnem omrežju, ki je naj-
AGNES KASTEUC
V petek popoldne je preminila v Euclid-Glenville bolnišnici Agnes Kastelic, rojena Gregorčič, stanujoča na 15930 Saranac Rd. Stara je bila 73 let in je bila doma iz Družinske vasi. Bela cerkev na Dolenjskem, odkoder je prišla v Ameriko pred 50 le" ti. Bila je članica društva Mir št. 142 S.N.P.J., društva sv. Jožefa št. 169 K.S.K.J., podr. št. 10 S.2.Z. in Oltarnega društva Marije Vnebovzete. Bila je tudi delničarka Slov. doma na Holmes Ave. in Slov. zadružne zveze.
Tukaj zapušča sina Matt, tri hčere: Mrs. Alice Opalich, Mrs. Josephine Klemenčič in Mrs. Dorothy Urbancich, 14 vnukov, dva pravnuka in brata Louis Gregorčič. Pogreb se vrši v torek zjutraj ob 8.45 uri iz pogrebnega zavoda Mary A. Sve-tek, 478 E. 152 St., v cerkev Marije Vnebovzete ob 9.30 uri in
nato na pokopališče Calvary.
♦
V zadnje slovo
članice podr. št. 10 S.Ž.Z. so prošene, da pridejo nocoj ob sedmih v pogrebni zavod Mary A. Svetek, 478 E. 152 St., da izkažejo zadnjo čast umrli članici Agnes Kastelic, jutri pa da se po možnosti udeleže njenega pogreba.
pravijalo se bo še o podrobnostih, koliko naj k novim cestam prispeva stroškov federalna bla-' gajna, koliko države, koliko občine.
Kongres je sprejel novo postavo Social Security. Ženske gredo lahko v pokoj z 62 leti, delanesposobni dobijo pri 50 letih posebno podporo.
Kongres je sklenil, da naj Kitajska ne pride med Združene narode.
•Kongres se je v principu izrekel za to, da se v Ameriki za tiste kraje, ki so izpostavljeni vremenskim neprilikam, uvede federalno zavarovanje. Sklenil je dalje, kar je smatral za potrebno, za ameriško obrambo, vojsko, in kredite.
Na sredi poti smo ostali, ko gre za zakon o državljanskih svoboščinah, za zvišanje poštnih pristojbin in znamk, za zdravstveno zavarovanje, ko gre za znižanje davkov in ko gre za omiljen je ameriškega vselitve-nega zakona, ki ostane tak kot je.
Predsednik Eisenhower je s svojim programom deloma zmagal, deloma propadel.
V	staro domovino
Na obisk starega kraja se je podala dne 23. julija Mrs. Sofija Halilagic, dne 28. julija pa je odpotovala na ladji Mauretania Mrs. Mary Mlakar iz Minnesote. Potujeti s posredovanjem Bled Travel Service.
Klub Ljubljana
V torek zvečer ob pol osmih še vrši redna seja kluba Ljubljana v Ameriško jugoslovanskem centru na Recher Ave. Vabi se vse člane in članice, da se gotovo udeleže.
V	staro domovino
Z letalom Air France so včeraj odleteli na obisk v staro domovino Mildred Smolič, 14212 Savannah Ave., v Ljubljano; Henry Schulz, 25361 Chatworth Ave., v Zagreb; Ramdan Sadik, 4925 Payne Ave., v Beograd in William Druri, 10013 Forest Ave., v London,
Iz Zagreba pa ste dospeli Angela Zitkovich k svojemu možu Steve na 2417 Shirley Ave,, ter Frances Franich k svojemu soprogu John na 2801 Jane Ave,
Vse potrebno za potovanje je skrbela agencija Mihaljevich Bros, Travel Bureau, 6424 St. Clair Ave,
HLADNEJŠE VREME
Iz Kanade je vdrl v kraje ob Velikih jezerih mrzli val, ki je povzročil takojšnji padec temperature. V Nebraski in v South Dakoti je temperatura padla za 25 stopinj, v Montani kar za 40 stopinj. Padec temperature smo občutili tudi v Ohio in je bila zadnje dva dni okrog 70 stopinj.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
''ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by The American Jugoslav Printing & Publishing Cc. 6231 St. Clair Avenue	Cleveland 3, Ohio
HEnderton 1-5311 — HEnderton 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays. Holidays and the First Week in July
SUBSCRIPTION RATES — (CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town;
(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year — (Za eno leto)_______$10.00
---6.00
------4.00
For Six Months — (Za šest mesecev) For Three Months — (Za tri mesece)
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države). For One Year — (Za eno letol ___
For Six Months — (Za šest mesecev) For Three Months — (Za tri mesece)
-$12.00 _ 7.00 _ 4.50
Entered as Second Class Matter April aetth, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
104
GRE ZA SUEŠKI PREKOP
(1)
V	mednarodnem svetu se je dogodilo nekaj novega in važnega na Srednjem vzhodu. Vsi poznamo Sueški kanal ali s slovensko besedo prekop. Prekopali so zemljo in zvezali Sredozemsko morje z Rdečim morjem, praktično pa silno skrajšali morsko pot na Vzhod. Ob obali Sredozemskega morja v Egiptu je mesto Port Said, kjer se prekop začne, kjer se pa neha, je mesto Suez, Po tem mestu Kanal nosi tudi ime. Lastnica premoženja in pravic v zvezi s kanalom, je privatna mednarodna družba, zgrajena po principu delnic. Egiptska vlada je to družbo podržavila. Ozemlje ob Sueškem prekopu je proglasila za egiptsko vojaško zono in poslala tja svoje vojake. Ker pogodba te družbe določa, da preide leta 1968 družba s premoženjem in pravicami v last egiptske vlade, torej čez 12 let, trdijo tisti, ki imajo delnico v rokah, da je egiptska vlada napravila nasilje, pa gre za to, ali naj se na nasilje odgovori z nasiljem, ali pa vse skupaj pusti pri miru.
Nekaj besed o prekopih, kanalih. Prekopi služijo ali za namakanje zemlje, ali tudi za izsuševanje zemlje. Ideja ni nekaj novega, ampak je prastara. Prekopi služijo dalje, da združujejo vodne sile med seboj. Če smo brali zgodovino ruske komunistične revolucije in kakšne cilje so si zastavili ruski komunisti, potem nam je tudi znano, da je bil eden od gospodarskih ciljev ta, da s kanali povežejo med seboj velike ruske reke, pa tudi jezera.
V	Ameriki imamo enako polno prekopov. Najbolj nam je znan Panamski kanal, ki veže Pacifik z Atlantikom, v zadnjem času pa se ukvarjamo skupno s Kanado s Seaway, ki bo združil Velika jezera z Atlantikom, pa bo ta morska pot imela razne prekope, da poveže vodo med seboj in na teh prekopih se tudi dela. Amerika ima že sedaj polno kanalov v območju Velikih jezer, tudi v območju jezera Erie. Lahko trdimo, da smo se z idejo kanalov ba-vili prav od začetka naše zgodovine, to je, kmalu potem, ko je bila Amerika sploh odkrita. Viri namreč povedo, da je bila ideja Panamskega prekopa porojena že leta 1517, toda kdo bi v tistih časih izvršil ta velikanski prekop? Čim smo postali samostojni, je bilo očetom naše republike pred očmi, da napravijo čim več kanalov.
Isto velja za Sueški kanad. 2e v davnih časih se je rodila ideja, že takrat so doli v Egiptu napravili nekaj krajevnih kanalov, da pa je sedanji kanal res napravljen, zato je bilo treba modernega časa. V modernem času se je ta misel porodila v glavi Napoleona, pa se za časa njegovega življenja še ni dala uresničiti.
Velike kanale poznajo tudi druge države. Na primer kanal med severno Nemčijo in Dansko, kanali so v Veliki Britaniji, pa tudi v mali Grški. Čim bolj se je spopolnje-vala tehnika, tem bolj je šlo življenje v klasje. Današnji moderni kanali zahtevajo višek tehnike. Včasih gredo nad morsko gladino, včasih pod njo, pa je treba tehnike, da ladje prestopajo, in to tehniko danes imamo.
Svetovnega pomena sta gotovo Panamski in Sueški kanal. Oba sta neizmerno skrajšala morsko pot. Mesto da bi šli iz zapadne Evrope, kakor so morali iti poprej, okrog Afrike, od tam pa dalje proti Vzhodu in Aziji, gredo sedaj po kratkem Sredozemskem morju, skozi Sueški kanal. Tako je skrajšana morska pot skoraj za polovico, ali pa se več. Iz Londona so ladje, ki so plule v indijsko pristanišče Bombay, svoj čas prevozile okrog Južne Afrike 11,220 milj. Sedaj, ko gredo po Sredozemlju in skozi Sueški kanal, prevozijo iz Londona v Bombay komaj 6,332 milj. Pa vzemimo kako italijansko ladjo, ki je morala poprej iz Sredozemlja okrog Afrike in dalje, pa gre, ko je pri roki Sueški kanal, iz italijanskih pristanišč skoraj naravnost v Sueški kanal in od tam dalje. Sušekega kanala pa se enako kot Evropa, poslužuje tudi vsa Severna Amerika, ko gredo ladje recimo tja v Indijo. Isto velja za Panamski kanal. Tudi ta morska ožina je neverjetno skrajšala morsko pot. Kdor gre skozi imenovane kanale, mora plačati. Ker se teh kanalov zelo poslužujemo, se plača veliko, z drugimi besedami—kanali trgovsko nesejo. Predsednik Egipta je sedaj, ko je Sueški kanal podržavil, napovedal, da bo imel Egipt na leto sto milijonov dolarjev novih dohodkov,	L Č
KAKO SE JE TREBA BORITI PROTI PREZGODNJI OSTARELOSTI
Ali je mogpče potisniti nazaj in do katere meje bi se moglo podaljšati življenje? Ali umiramo prezgodaj ? Kaj je starost in kako se je mogoče proti njej boriti? Sovjetski akademik Bo-gomolec je v zvezi s trajanjem življenja napisal, da meja možnega človeškega obstoja ni izpod 200 let. V Ukrajini je biolog Kefiro zbral 40,000 podatkov o osebah iznad 100 let starosti ter navedel primere 155 let starih ljudi, ki še vedno delajo.
Zakaj torej večina ljudi ne doseže 155 let starosti in v veliki večini umre pred 70. ali 80. leti? Da bi mogli odgovoriti na to vprašanje, je potrebno sistematično in znanstveno študirati starost v njenem razvoju ter študirati organizem v zvezi z okoljem, kjer se nahaja.
Kaj je v osnovi sprememb organizma v starosti? V celicah in živeči materiji vsakega organizma se pod vplivom najrazličnejših vzrokov začne proces staranja, to je otrdelost beljakovra-stih delcev, protoplazme, čelič-nih mren in vse to vpliva na ves organizem, predvsem pa na življenjsko silo organizma. Najjasnejši znak, ki karakterizira starost, je pospešitev razvoja zveznega tkiva. Staro meso je trdo, ker se je kompaktno zve? zno tkivo razvilo v veliki meri. Ta otrdelost se imenuje skleroza. Prav v starosti so vsi organi, posebno pa krvne žile, manj ali bolj nagnjene na otrdelost, na sklerozo.
Otrdelost beljakovin, ožilja in vseh organov, pospešuje vrsta razlogov. Tako sifilis, alkoholizem, kajenje, kužne bolezni in drugi faktorji pospešujejo razvoj kompaktnega zveznega tkiva. Prav tako tudi pretirano spolno življenje, prevelika utrujenost, neredno hranjenje, strah in drugi vzroki pospešujejo starost. Akademik Bogomolec navaja v svoji knjigi mišljenje nekega modrijana, ki je dejal, da noben lenuh ni dosegel visoke starostL Vsi, ki so dosegli visoko starost, so vodili aktivno in delovno življenje. Po mnenju tega modrijana je smeh najbolj zdrav fizični gib in krepi delovanje vseh organov.
Kako 62 je treba boriti proti prezgodnji ostarelosti ? Predvsem je treba preprečevati starost z odstranitvijo že nevedenih škodljivih vplivov. Preučevati je treba, katera sredstva bi mogla preprečiti sklerotiene pojave.
Pri preučevanju vpliva raznih kemičnih snovi na membrane ži-v^alskih celic—piše sovjetsko zdravnica Lepešinskaja—sem se znašla pred zelo zanimivim pojavom. Pod vplivom lahke raztopine natrijevega bikarbonata 30 membrane rdečih krvnih telesc starejše žabe postale luknji-čave kot pri mladi žabi. To pomeni, da so se pomladili. Na osnovi teh opazovanj smo izvršili vrsto poizkusov o vplivu raztopine natrijevega bikarbonata na rdeča krvna telesca. Po teh izkušnjah smo prišli do zaključka, da daljša akcija raztopine natrijevega bikarbonata povzroča večjo razpršitev beljakovin ter da akcija, trajajoča več kot 40 minut, skoro popolnoma raztopi membrano. Poizkusi na sesalcih so pokazali, da raztopina natrijevega bikarbonata poživlja njihovo življenjsko silo in pospešuje njihov razvoj. Iste pojave so ugotovili pri poskusih na jajcih za valjenje. Na osnovi teh poizkusov smo prišli do zaključka, da natrijev bikarbonat v resnici krepi in dviga življenjsko silo vsakega organizma. Po mišljenju Lepešinskaje bi se lahko te izkušnje uresničile v medicini in agrobiologiji. Začeli so s po? skusi na človeškem telesu. Prvi poizkus sem napravija sama na sebi—piše Lepešinskaja.—Začela sem s kopelmi natrijevega bikarbonata. Stavila sem 60 do 80 g natHjevega bikarbonata v
vodo toplo 34 do 35 stopinj Celzija. V kopeli sem ostajala 15 minut. Te kopeli sem delala dvakrat, trikrat na teden do petnajstkrat. Po presledku dveh mesecev sem nadaljevala z eno kopeljo na teden.
Kakšne so Ђ11е spremembe na mojem telesu pod vplivom teh kopeli ? Začela sem občutno hujšati, posebno pa sem opazila, da mi je izginila tolšča na trebuhu. Ta pojav je prav gotovo povezan s pospešitvijo presnavljanja. Kopeli so dobro učinkovale na moje splošno razpoloženje. Po kopeli sem se čutila spočito, kar se lahko razlaga z dejstvom, da natrijev bikarbonat prav gotovo nevtralizira mlečno kislino, ki povzroča občutek napora.
Sedaj se več desetin zdravstvenih ustanov v raznih krajih Sovjetske zveze ukvarja s proučevanjem vprašanja kopeli z natrijevim bikarkonatom, nadzorstvo nad to metodo pa je bilo poverjeneoe številnim institutom in bolnišnicam. Rezultate poizkusov o, zdravilnem učinku natrijevega bikarbonata nad raznimi boleznimi pa bodo še sporočili kliničnim specialistom.
Prejemam vehko število pisem,—piše Lepešinskaja, od raznih oseb, ki so začele po lastni pobudi izkoriščati natrijev bikarbonat. Ta pisma dokazujejo, da je natrijev bikarbonat koristen za bolezni, kot so preutrujenost, ekcemi, skleroza, tvori in razne živčne motnje. Prav tako vsa pisma in mnenja zdravnikov potrjujejo, da kopeli z natrijevim bikarbonatom ustvarjajo v bolniku dobro razpoloženje, prispevajo k prenovitvi energije ter razvijajo delovno sposobnost. Vse to pa dokazuje okrepitev in pomladitev telesa.
Vendar te izkušnje se niso zadostne, da bi si ustvarili že dolo-žene in točne zaključke, čeprav vsi primeri dokazujejo, da ima natrijev bikarbonat zelo močan in pozitiven vpliv na organizem. Preučevanja se morajo široko razviti v tej smeri in zanimivo vprašanje o vplivu natrijevega bikarbonata na presnav-Ijanje morajo preučevati še biologi in specialisti. Vprašanje pospešitve presnavljanja v telesu se mora proučiti ne samo v interesu medicine marveč tudi agronomije. Na ta način bodo lahko dobile snovi, ki pospešujejo razpršitev beljakovin—v tem primeru natrijev bikarbonat— važno vlogo v borbi proti staranju, preutrujenosti in drugim bol^nim.
SOM JE VLEKEL ČOLN Z RIBIČEMA
Pred dnevi je odšlo kot po navadi približno 100 novosad-skih športnih ribičev s svojimi ribiškimi palicami ribarit na Donavo. Tja je odšel tudi Božo Ti-motijevič, zaposlen v pokrajinski bolnišnici. Ko je prvikrat vrgel trnek, se je vrvica čvrsto napela. Božu se je zdelo, da je trnek zataknil za podvodni hlod, vendar gaje krepko drgetanje vrvice opozorilo, da gre za veliko ribo.
Ker pa je bila Božova vrvica debela le 0.40 mm in drži 7 do 8 kg, sta dva ribiča sklenila, da bosta čimbolj utrudila plen in ga šele potem izvlekla iz vode. Pustila sta, da je ulovljena riba bežala po Donavi, s čolnom pa sta ji sledila.
Ribiči so veslali po sredini Donave, saj je grozila nevarnost, da bi riba na plitvini nasedla med kamenjem in podvodnimi koreninami.
Pri vinogradu v Crtanovcih so sklenili dokončno obračunati z ujeto ribo. Izvlekli so jo na plitvino—bila je velik som. Po ne-r^avadni 6 ur trajajoči in 18 km dolgi vožnji po Donavi, so jo premagali. Som je bil težak nekaj več kot 30 kg. Začudenje ribičev je bilo tem večje, ko so videli, da se je trnek zasadil v spmov gobec z zunanje strani.
Prvi evropski časopis
"Zapustla me je žena Lucija Sekstila, potem ko me je vrsto let zapostavljala in mučila. Naj jo bogovi kaznujejo za to, a jaz se ji s tem odpovedujem ter izjavljam, da ne bom priznal nobenih njenih dolgov. Mark Akcij, ekves (vite), Rim."
Kdor misli, da je ta oglas prepisan iz enega sodobnih časopisov, se pošteno moti. Oglas je bil objavljen v pfvem evropskem časopisu, imenovanem "Acta di-urna," ki ga je osnoval rimski cesar Julij Cezar. Ta časopis je izhajal v Rimu. Original je napisan na velikih lesenih tablah, prevlečenih z voskom in razstavljen na rimskem forumu, prepise pa so razpošiljali v vse pokrajine rimskega cesarstva. Prepisi so bili napisani na povoščenih lesenih tablicah kot original, ali pa s črnilom na papirusu. Na lesene tablice, prevlečene z voskom, so pisali s priostrenim pisalom, na papiruse pa s črnilom, ki so ga Rimljani podedovali od Egipčanov.
Po svoji vsebini je bil ta prvi evropski časopis pol uradni, na pol informativni. Uradni del je vseboval razne cesarske editke, nastavitve, odlikovanja itd. Mnogo bolj zanimiv pa je bil informativni del. Ta je vseboval razne vesti iz rimske družbe, kot n. pr., da je senator Gaj LucUij priredil sprejem, pa tudi modne novosti, med temi, da je bil iz Grčije prinesen nov model tunike, ki da je rimskim ženam posebno ugajal. Najzanimivejši pa je bil, tako kot v današnjih časopisih, oglasni del.
V "Acti diurni" ste lahko našli vse, od "Nakup in prodaja" do rubrike "Pouk," "Služba" in celo "Razno." Pod rubriko "Nakup in prodaja" so ponujali številne takratne artikle, kot n. pr. škrlatno barvo iz Tira, jantar iz Germani je, najfinejši marmor za nagrobne spomenike z otoka Parosa in drugo. Nič manj zanimivi niso bili oglasi pod rubriko "Služba." Tu se je neki do-služeni legionar ponujal za nadzornika na kakem posestvu. Iz rubrike "Pouk" je razvidno^ za katere panoge znanosti so se takrat najbolj zanimali. Šolski zavod, ki ga je vodil neki Servij Pretekstat, je objavil sledeči oglas: "V moji šoli poučujejo najbolj izobraženi sužnji in osvo-bojenci iz Galije. Tu se lahko na cenen način naučite poetike, retorike, grškega jezika, orientalskih naročij; bizantinskega, fe-aičanskega in drugih." Pod rubriko "Razno" je bilo mogoče brati tale oglas: "Pobegnil mi je suženj germanskega porekla, visok, svetlo plavih las in oči, z brazgotino čez desno lice, ki rau je ime Budurus. Naprošajo se vsi, ki o njem kaj vedo, da to javijo na naslov: edil Kvint Pa-pirij. Rim."
Dva izvoda tega rimskega časopisa je pred nedavnim našel italijanski arheolog Giorgi Va-lenti, ki je ob pomoči svojega asistenta Grka Jakopulosa že več let iskal po libijskih puščavah ostanke grških in rimskih zgodovinskih spomenikov. Pri odkopavanju nokega rimikega naselja so v n.iki stavbi nafili svinčen zaboj, ki se je zaradi suhe klime in peska, s luiterim je bilo naselje na debelo pokrito, ohranil v izredno dobrem stanju. V zaboju so bili izrezljani okrasni predn%eti, žlahtno kamenje, rimski denar iz dobe cesarja Oktavijana Avgusta in dva izvoda že opisanega rimskega časopisa, napisanega ha papirusu. Oba izvoda sta zelo dobro ohranjena.
the
vGROUKlp OBSERVE#
\'c6.&ps'!
CAUCI^F^^^^
PRED 25 LETI
PRIREDIL. J. M. STEBLA!
OD 14. DO 21.
Finančna panika je objela vso Evropo. Nikjer nečejo nemškega denarja. Vse banke v Nemčiji so zaprte. Isto so zaprli vse denarne zavoda na Ogrskem. V Ru-miniji je isto finančna panika in banka v Jasy je zaprla vrata z milijon dolarjev primanjklaja.
Nemčija je proglasila finančno diktaturo. V Berlinu in drugih mestih so množice navalile na živilske trgovine. Vršijo se krvavi spopadi s policijo.
Nemški kancelar in zunanji minister sta šla v Pariz, kjer se bo skušalo najti pot, da se reši Nemčijo popolnega poloma.
National Miners unija je poslala govemerju George White-u, ki je demokrat, brzojavko, v kateri se ga dolži, da nudi vso pro-tekcijo oboroženim silam, ki neizprosno napadajo in preganjajo stavkujoče premogarje v Bridgeport, Ohio. Poslalo ae bo tudi pikete v Columbus, da bodo piketirali pred governerjevo palačo.
Bivši kabinetni član Albert B. Fall nastopi enoletni zapor radi prejemanja podkupnine v znanem oljnem škandalu. Prestal je bo v državni jetnišnici v New Mexico.
Mrs. Fall je v razgovoru s časnikarskimi poročevalci izjavila, da ne bo nikoli odpustila predsedniku Hoover ju, ki je dejal pri odkritju Hardingovega nagrobnega spomenika, da je predsednikovo smrt pospešilo spoznanje, da so ga izdali njegovi prijatelji.
Ruska princesa Ana Alexia Obolensky, je padla iz Effelt. vega stolpa v Parizu in bila seveda na mestu mrtva. Poročilo pravi, da gre za nesrečo.
V Westbrook, Me., je umrla
JULIJA 1931
mati poznanega radijskega ca Rudy Vallee. Sin je prihit« iz New Yorka k njej predno j® izdihnila.
V Clevelandu je umrl IgnaC Smuk, ki je splošno poznan ^ slovenski naselbini radi svojega marljivega dela na društvene® in kulturnem polju.
Smuk je bil rojen leta 1885 Vevčah pri Ljubljani. Bil je prvega direktorija Slov. nar. ^ ma na St. Clair Ave., vnet tator za Slovensko dobrodein zvezo in igralec društva Lunder Adamič.
Val strahovite vročine je zaj^ države srednjega zapada. Clevelandu se suče od ^ do 95 stopinj in več ljudi je podleglo, posebno taki, ki so' ^ bolni in jih vročina umori.
90 že
Med butlegarji se je pet krvava vojna. Ubita sta ' Harry Getzlin, star 42 let, in j* Jaffe, star 31 let. Oba sta člana raketirske tolpe okrog 105 St.
zeiti-
Uradni rok za plačan je Ijiškega davka je potekel, ^ dar je plačanega le $6,69^' a ves davek znaša za po" dobo $41,000,000.
olletno
Umrli so:
Starišem Dominik 3616 E. 81 St., je umrla Genevieve Dolores. Stara je " 14 mesecev.
V Warrensville, O., je Stanley Gliha, star šest in P leta.
Tetica štorklja je prinesla žani Mr. in Mrs. Benny Seg^ 158|3 Corsica Ave., krep^^^ eina-prvorojenca.	.
Isto se je zgodilo pri di^^ Mr. in Mrs. Gorsha, llOl St., kjer je prinesla štorklja ^ stega dečka-prvega v zakof^
PRED 10 LETI
OD 14. DO 21
Vojaško sodišče v Beogradu je spoznalo generala Dražo Mi-hajloviča krivim izdaje ter je obsojen na smrt.
Mihajlovič je vložil priziv, ki pa je bil zavrnjen in je bil ustreljen ter tako plačal zločin, ki ga je izvršil nad narodom. Z njim je bilo ustreljenih tudi osem drugih izdajic.
Zadnje dni je bil živčno ubit. Prižgal je do 400 cigaret dnevno in jih metal proč. Stražniku je dejal: "Zadnjih 15 minut pred ustrelitvijo bo najlažje."
Ameriško vojaško sodišče je obsodilo na smrt z obešanjem 43 nemških SS vojakov, ki so najdeni krivi umora ameriških ujetnikov pri Malmedy.
Dalje je • bilo obsojenih 22 nemških civilistov v dosmrtno o, ker so vršili grozodejstva
.■-.л
d afrneriškimi vojaki. 51 oseb je bilo obsojenih na pet, 10, 15 in 20 let.
Izreden denar je denar Združenih narodov. V vsakemu kovancu je za $56.00 čistega zlata. Na eni strani so zastave Ze-dinjenih držav, Anglije, Francije, Rusije in Kitajske. Kolika cena je kovancu, poročilo ne pove. Dobilo se bo tudi enak srebrn denar.
V Clevelandu je bil 17. julij najmrzlejši v zadnjih 75 letih. Toplomer je kazal 49 stopinj. Dežja ni in preti suša.
Poročila sta se Miss Mary Ivanšek, 1153 E. 61 St., in Mr. Frank J. Kolenc iz E. 63 St.
JULIJA 1946
Srebrno poroko sta Mr. in Mrs. Anton Sušel, 1 Holmes Ave.
dr«-
Vile rojenice so prinesle
žini Mr. in Mrs. J. 14200 Thames Ave., f*" prvorojenca.
Družini Mr. in Mrs. Her^^. Sluga, 21150 Tracy Ave., so nesle vile rojenice zalo
Uf.
Isto sta dobila zakonca in Mrs. Edward Ludvik, Ave., zalo hčerko-prvoroje'^
Umrli so:
Anton Насе, 980 Б. doma iz Starega trga pri Star je bil 57 let.
Frank Novak, 6219 St. Ave., doma iz vasi Podgora, Prečna pri Novem mestu.
je bil 66 let.
Frank Svete, p. d. Mar
.jnćiC'
Libby Rd. Star je bil 82 I® ' ^ Frank Paik, 1285 E. 55 ^ doma iz žalnje pri Višnji Star je bil 70 let.
Tu se je dogodil slučaj, je zgodil z izredno hitrostjo- .j je ukradel avto, ki ga je na ulici Arnold H. King-kratkem času po opravkih^"
se
vrnil in opazil, da avtomobila -Obvestil je policijo, ki pa pol uri dobila klic John Greg^ riča, razpečevalca rabljenih tov, da mu je nekdo prodal a za $500. Takoj je opazil, da ninske listine niso v redu. klical je izplačilo in kaj je prišel na banko na Ave. in E. 57 St., da izmenja Bil je aretiran in spoznan moški iz Akrona, O., star 24
CEZ POHORSKE PLANJAVE
kmetic na Po-k ° gozda je imel, pa je iBož7	izaekal. Gozdni
je kmet n ^	ponoči, ko
Pir. "M Všečni sadil krom-po^v^ morem živeti, drevesa je	vlage nimam,"
kdo zralr	krompirji ti
slej	njivi, če boš od-
Ч Нг5°^^ posekal samo dvaj-tavuai ^ i®to." Kmetič se je Hiino« ^	je rekel zele-
kto je posekal ■^zr/v	na. njivi so
je zlati krompirji. Pobral grad 2° ^ '^jive in si pozidal 80	je imel in otroke, ki
živeti. Zlati so odhajali od hiše, se je zmanjšal. Tedaj
Žasiijurii^"	gozd! Nove-
v%4	je še dovolj dre-
j® postal lakomen Bioi ga •	j® sekal. Gozdni
%b tfu,f	svaril in ob no-
tic je , grajska okna. Kme-ieg^ dn	^Gto več. Ne-
% v k vsa družina spra-4ajlenši°i	vrhu Pohorja;
"^etičevi^-	v njej in
Vemjg \ ljudje so se nadejali
^sekai^ ^^^Pička. Opoldne so kgii K ^ bregove kotanje in N priu	je gozdni
kot pblak. Utrgal se je ^etiž *njo žalil z vodo. lažii sm T ^^®^°va družina so ^vana^ valovi. Grad je že in ga ni več. %, J5J ^ pa še spominja kota-Цјц ^ je zalila voda. Temu ''avijo zdaj Črno jezero.
"^^kšna 00 •
o čr ohranila pravlji-jezeru v spominu Pove(}ov	8 Šumika. Pri-
®Va h nii jo je oni dan, ko Na ^ nad šumikom in ^ sem^ oblake na nebu. Po-^ pv,.^ razmišljal o njej, ko ^'^en od dežja popoto-^.^"^°^nih stezah, skozi ^ohorj^	planje zelenega
2.
v	stoletjem so se
^	kraje seliti na-
lia . ^^tiča iz črnega jeze-^kaij J jeyali so si gozdove, ^	za njimi
^ah g_ ^ frate in pušče, v do-hiše T	iz tal gospo-
'"^ikov	žage. Milijoni
^.^^hajali iz pohorskih so v palače sta-Ceij„ Gradca, Maribora Л	P^^'Vi so jih odnašali
'ђе&а ^ pravi in Donavi do Ч ^""ed davnimi de-;'»chgr ° zagrizli grofje Win-in ' ••	Fischerji,
^ l^jihovi manjši konku-^ ill 12р.^ orske gozdove. Grizli I °^°fske L-^ ^°bršen del gozdov, ^^^ihar	se utaplja-
Хсц	kupčije. V Lo-
pos,. v^'doljni si je na pri-
Mozil ^ Debele knjige je ^ilke v in začel pisati So	z Rdečega bre-
''^^govo ^ zastran njih v "Gospod, saj ^^''^^ili. «p koliko dolžan," so 1 v ®®odite mi še nekaj 'g§ je s»io." Herr Losch-iet ip dvajset let. Dvaj-^^ilke '^^Pfsoval v knjige in v °&le. p° vsak dan bolj ni imel več komu >.^%nii X.. ^ Rdečem bregu je 'z hjg ^^najst kmečkih dru-/ Po gy ' i^^dje so se razkropi-.°Gi, ali^ ^ trebuhom za kru-®o postali hubarji, 1 in gonjači na ne-gosposkih ljudi iz ^n drugih mest.
*^ti ^
t Y bnf f ° ^iii takrat, za koti • ^ošn " gnatom so zacve
K . ђ1оч1, • "^gnatom so zacve-Zabeo se je C	^°^erno limuzino in
O* dela-j	drvarjem, ka-
G	• urvarjem, ка-
6	^^iijanske zavore.
iR ^ 2 гЛ'..^'Л° sedele v njej, krempeljci opri-цд, spuščale iz kozme-t Go+i.^''^^'^®si3ive glasove.
waren Zeiten," po štajerskem, Benečiji. Gospodje
so si s stodinarskimi bankovci zavijali cigarete. Gospodje so odhajali v nočne lokale velikih mest. Gospodje so pripeljali s seboj v svoje lovske rezidence cipe iz Pešte, z Dunaja in iz Trsta. Ej, bili so zlati časi! Mošnje so se redile in napihovale; milijoni kubikov so odromali zaradi njih v svet.
Neke noči je spet prišel gozdni mož, da bi poravnal račune s kraetičevimi vnuki. Potrkal je na, vrata Fischerjeve vile na Klopnem vrhu.
"Halt!" se je zadri zeleni hlapec.
Gozdni mož—s svojimi—je odgovoril: "Juriš!"
Potem so zaropotale strojnice in puške. Svinčenke so preizkusile trdnost vrat in oken Fischerjeve lovske rezidence. Zeleni hlapci so bili drug drugemu napoti, ko so jo ubirali po grapah proti Rušam in Lovrencu. "Him-melherrgott," so zakleli gospodje v dolini in se zakopali v svoje hiše. Na prag in za ogle so postavili svoje hlapce, napredli bodljikavo žico in zabetonirali okna. Na cesto je ponoči prikolo-vratil samo ribniški "Burger-meister" Witzmann, pa se ni več vrnil v hišo. Ljudje iz gozda so ga odpihnili v "večni rajh."
Čmi oblaki, ki so se že poleti 1941 zgrnili na naslednike pokojnika iz Črnega jezera, nato niso več nehali rositi ognjenega dežja. Majhni potočki so se zbrali na vrhovih in nato zgrmeli v doline. Mnoge so pokopali valovi, mnoge odnesli v nepovratne daljave. "Ich gehe zur Mutter," je rekla gospa Kramberger pri Radoljni svojemu možu, zvestemu pajdašu zelene vojske. Partizani so spustili hišo v zrak. Gospa je pograbila revne "pun-keljčke" in se pobrala na trg. Tam je zadnjič pozdravila "Heil Hitler" in jo odkurila v "oltes rajh." Po tej poti so jo ubrale vse velike in male gospe z ognjenega Pohorja.
Ni bilo malo noči, ko so na okna samotnih domačij trkali partizanski kurirji, ko se je pred hišo zbral k počitku Pohorski bataljon. Pod vitanjskimi bajtami mi je stara ženica pripovedovala o partizanu Šarhu. "Dolgo košato brado je nosil," je pravila. "To so bili veliki in močni možje. Kaj je res, da so takrat vsi padli pri Treh žebljih?" Ženica ni edina na Pohorju, ki ne verjame, da je padel ves bataljon. Le kdor se ustavi pred granitnim spomenikom na bojišču bataljona, se zave žalostne resnice o smrti osemdesetih herojev.
Mnogo smrti je bilo v pohorskih planinah. Pri Jesenkovi do-
mačiji nad Trbonjami te opozori spominska plošča na devet padlih borcev Poh trske brigade. Na plošči je zapisano:
Izdani smo padli
Vam v opomin
Ljudstvu svojemu
Zvesti bodite
Pohorci so bili zvesti temu naročilu. Samo gosposki plevel v dolini je uničeval žrtev, ko so ga s koreninami vred izruli iz svoje zemlje. Kmet Brezočnik s Kumna je zapustil kmetijo z vso družino. Vsi po vrsti, do najmlajšega, so zgrabili puške in vstopili kot borci v brigade. Na kmetijo so se vrnili šele tedaj, ko je na zapuščene njive posijalo sonce svobode. Kmet Urbane nad Ribnico je od prvih dni upora sprejemal .partizane. Nihče ni odšel praznih rok od hiše, mnogim so tu rešili življenje. Gestapovci so Urbanca vklenjenega gonili v zapore, ga mučili in pretepali, zvedeli niso nikoli ničesar. In koliko je bilo takih zvestih src, ki so razdala vse, kar so premogla. Ostala bodo zapisana v spominu pohorskih partizanov, v analih zgodovine.
5.
Zdaj kraljuje mir v pohorskih gozdovih. Zmoti ga samo brnenje avtomobilov, ki drvijo naloženi z lesom po novi kamionski cesti s Peska proti Oplotnici ali Lovrencu. Iz planinskih koč za-donijo v sobotno noč zvohi harmonike. Planinskih koč in hotelov je na Pohorju vsako leto več. Letos bo pozdravila planince nova koča na Vitanjskih pla-njah, ki so jo spravili pod streho planinci iz Konjic. Lani so na vrhu Roglje dvignili proti nebu novi razgledni stolp. Železna konstrukcija stolpa je visoka trideset metrov in sodi med največje v državi. Z vrha se nudi izletniku prostran razgled na vse strani sveta.
Z Vitanjskih planj se steza zložno spušča na Skomarje. Za skomarsko šolo stoji spomenik pohorskega trubadurja Jurija Vodovnika: gramtni kvader s spominsko ploščo in kipom. Na dna je pritrjen železni koš, ki spominja na znane Vodovnikove verze: "Jaz 'mam en star polomljen koš, ni vreden več kot en šajnast groš..." V svojem starem košu je pohorski pevec prenašal "te pesmi zložene" in beračil pri prijateljih in znancih, "da bi dali vsa en groš ..." (Dalje prniodnjm
PRODA SE
rabljeno pohištvo, pripravno za pečJarje. Preproga s podlogo, Coil vzmeti za veliko posteljo, skoraj novi, in razni drugi predmeti. Proda se skupaj ali posamezno in sicer za hitro prodajo po zelo nizki ceni.
Vpraša se na 600 E. 140 St., zgoraj na strani. Suite 1
NESREČNI MIRAMAR
Grad Miramar pri Trstu poznajo mnogi Slovenci. Danes pripada s Trstom vred republiki Italiji. Zgraditi ga je dal pred nekako sto leti Habsburžan nadvojvoda Ferdinand Maksimilijan, brat takratnega avstrijskega cesarja Franca Jožefa. Lastnik je tam bival le nekaj let, na^ kar je po mednarodnem mešetar-jenju leta 1864 postal cesar Mehike. Tri leta pozneje so ga mehiški patrioti ustrelili in proglasili republiko; njegovi sopro-gi Charlotti se je omračil um.
Bivša avstrijska cesarica Elizabeta in njena sinaha Štefanija sta se pozneje večkrat mudili v Miramaru. Elizabeto je zaklal neki anarhist v Švici, njen sin prestolonaslednik Rudolf pa je bil ustreljen v Mayerlingu. Zadnji Habsburžan, ki je včasih bival v Miramaru, je bil prestolonaslednik Franc Feredinand, ki je bil leta 1914 ustreljen v Sarajevu.
Po prvi svetovni vojni je v Miramaru bival italijanski vojvoda D'Aosta, ki je leta 1942 umrl kot vojni ujetnik v Afriki. Hitlerjev governer, ki je tekom druge svetovne vojne nekaj časa gospodaril Miramaru, je umrl nasilne smrti. Po drugi svetovni vojni je bil Trst z okolico do leta 1954 pod anglo-ameriško upravo, katere sedež je bil v Miramaru. Prvi ameriški general, ki je kot član dotične uprave ne-Icaj časa bival v Miramaru, je pozneje padel v Koreji. Grad zdaj lastuje republika Italija in je dnevno odprt za obiskovalce.
—NEW ERA, glasilo ABZ
DRUŠTVENI KOLEDAR
AVGCSTA
5. avgusta, nedelja — Družinski piknik podr. št. 8 S.M.Z. na Louis Zgonc farmi.
5. avgusta, nedelja—Piknik društva Svoboda št. 748 SNPJ na farmi SNPJ.
19. avgusta, nedelja — Piknik društva Euclid Pioneers št. 158 SNPJ na farmi SNPJ.
12. avgusta, nedelja — Piknik društva Utopians št. 604 SNPJ na farmi SNPJ.
26. avgusta, nedelja — Piknik društva Comrades št. 566 SNPJ na farmi SNPJ.
ST^OVANJE V NAJEM
V NAJEM SE ODDA STANOVANJE S 4 SOBAMI. Pokličite EN 1-7915
HIŠA S 41/2 SOBAMI SE PRODA
Skoro nova; vse udobnosti. Velika klet, lepo gospodarsko poslopje v najboljšem stanju. Veliko sadnega drevja in 7 akrov zemlje. Se proda skupaj ali delno. Lastnica dela in pokličite med 5. in 6. uro zvečer.
WI 3-1007

TISKOVINE
IZDELANE V TISKARNI
Enakopravnosti
so LIČNE IN V NAJNOVEJŠEM TISKU
'Cene so zmerne—naročila hitro zgofovoljeno Se priporočamo društvom, trgovcem, obrtnikom in posameznikom
ENAKOPRAVNOST
6231 ST. CLAIR AVE.
SEFTEMBBA
2. Sept., nedelja — Piknik društva Lipa št. 129 SNPJ na farmi SNPJ.
9. Sept., nedelja — Piknik Ženskega odseka na farmi SNPJ.
9. eept., nedelja—Piknik ztora Triglav na vrtu Екипа zapad-nih Slovencev, 6818 Denison Ave.
16. sept., nedelja—Piknik društva Spartans SNPJ na farmi SNPJ.
23. spet., nedelja—Piknik Slov. zadružne zveze na farmi SNPJ.
30. Sept., nedelja—Vinska trgatev Farmskega odbora na farmi SNPJ.
OKTOBRA
7, oktobra, nedelja—Večerja in ples podr. št. 41 S.Ž.Z. v S.D.D., Waterloo Rd.
13. oktobra, sobota—35-letnica društva Collinwoodske Slo-
venke št. 22 S.D.Z. v Slov. domu na Holmes Ave.
13.	oktobra, sobota—Ples NYC Sheet Metal Workers v S.D.D., Waterloo Rd.
14.	oktobra, nedelja — Kartna zabava društva Brooklynski Slovenci št. 48 S.D.Z. v Domu zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
20. oktobra, sobota—Večerja in ples društva Washington št 32 Z.SZ. v 8.D.D., Waterloo Rd.
28. oktobra, nedelja — Koncert zbora Zarja v Slov. nar domu, St. Clair Ave.
28. oktobra, nedelja—35-letnica društva Združene Slovenke št. 23 S.D.Z. v S.D.D., Waterloo Rd.
NOVEMBRA
3.	novembra, sobota — Zabavni večer in ples skupnih podružnic S.M.Z. v Slov. domu na Holmes Ave.
4.	novembra, nedelja—Koncert
in ples Mlad. zbora v S.D.D. Waterloo Rd.
10.	novembra, sobota—tS-letni-ca društva Slovenski dom št. 6 S.D.Z. v Slov. društvenem domu, Recher Ave.
11.	novembra, nedelja—Prireditev društva V boj št. 53 S.N.P.J. v obeh dvoranah S.D.D., Waterloo Rd.
17.	novembra, sobota—Prireditev krožka št. 1 Prog. Slov. v S.D.D., Waterloo Rd.
18.	novembra, nedelja—Koncert zbora Jadran v S.D.D., Waterloo Rd.
25. novembra, nedelja—Jesenski koncert zbora Slovan v A.J.C. na Recher Ave.
DECEMBRA
1. decembra, sobota—Božična prireditev krožka št. 1 Prog. Slov. v S.D.D., Waterloo Rd.
8. demnbra, nedelja — Predstava dram. zbora Anton Ve-rovšek v S.D.D., Waterloo Rd.
Naznanilo in zahvala
Z globoka žalostjo v mojem srcu naznanjam veem sorodnikom in prijateljem, da je nagloma preminil moj ljubljeni in nikdar pozabljeni soprog in brat
1874
1956
Anton 'Debevec
I
Blagopokojnik je izdihnil svojo blago dušo dne 29. junija 1956. Pogreb se je vršil dne 2. julija iz Loree E. Wells x>ogrebnega zavoda na Whitehaven pokopališče, kamor smo položili njegovo truplo v naročje materi zemlji k večnemu počitku.
Pokojni je bil doma iz Begunj pri Cerknici, odkoder je prišel v Ameriko pred 53 leti. Ob smrti mu je bilo 82 let. Delal je dolgo let krojaška dela ter je bil zelo priljubljen pri vseh, ki so ga poznali.
V dolžnost si štejem, da se iskreno zahvalim vsem, ki so položili tako lepe vence in cvetje v zadnji pozdrav pokojniku ko je ležal na mrtvaškemu odru. Bilo mi je v dokaz, da ste ga spoštovali in ljubili, ter v tolažbo v moji žalosti.
Iskrena hvala veem, ki so darovali za sv. nlaše, ki se bodo brale za mir in pokoj njegove duše.
Enako prisrčna hvala vsem, ki so darovali v gotovini in za dobrodelne namene.
Hvala lepa vsem, ki so ga prišli kropit in se poslovit od njega ko je ležal na mrtvaškem odru, kakor tudi pogrebcem, ki so nosili krsto. Lepa hvala tudi vsem, ki so dali svoje avtomobile na razpolago pri pogrebu in vsem, ki so se udeležili pogreba ter ga spremili na njegovi zadnji poti.
Zahvalo naj prejme Rev. White za opravljene pogrebne obrede ter pogrebni zavod Wells za lepo urejen pogreb in vsestransko pomoč.
Posebno zahvalo naj sprejmeta nečak in nečakinja za vso veliko pomoč in tola3)o, ki sta mi jo nudila ob britki izgubi ljubljenega soproga.
Bodi vsem, ki so mi ostali ob strani v tej britku uri v pomoč in tolažbo, izrečena moja naj topi ješa zahvala. Stotera hvala vam vsem, ki Sle z »menoj sočustvovali^ mi izkazali svojo naklonjenost in sožalje na en ali drugi način.
Ti pa, predragi soprog in brat, počivaj v miru v svobodni ameriški gomili. Prestal si mifke in trpljenje tega sveta, a usoda je zahtevala, da si se nenadoma poslovil od nas za vedno. Hiša je prazna in žalostna odkar smo Te položili v hladni grob. Tuga mi je v srcu, a tolažbe druge ni, kot enkrat se zopet snideva na kraju večnega miru. Snivaj sladko večni sen, dragi!
Žalujoča soproga URSULA
v stiiri domovini brata FRANCE in MATIJA ter veČ sorodnikov nečaki in nečakinje
Cleveland, Ohio, dne 30. julija 1956.
STRAN i
ENAKOPRAVNOST
"Opatov Praporščak"
I I
Spisal FR. REMEC
Nadaljevanje
2^tiški opat je bil eden prvih, najuglednejših in najvplivnejših velikašev v deželi in pravi kralj svojih podanikov. Leta 1398, izvoljeni opat Albertiis pl. Lindek je tudi vladal svoje podanike kot kak kralj, čigar oblast nima nobene meje. Bil je nadvse ošaben in smel človek, trdega srca in neupogljive volje, a tudi lahkoživ in radodaren tako, da je v nekaterih letih zapravil ogromne vsote samostanskega premoženja, obremenil samostanska posestva z znatnimi dolgovi in iz kmetov iztisnil zadnje prihranke.
Tlačani so opata sovražili iz vsega srca in so mu večkrat stregli po življenju, a do živega mu niso mogli priti, kajti opat je bil osebno hraber in neustrašen človek in ni očitno zapustil samostana nikdar, če ga ni spremljal njegov praporščak Andrej Rovan s šestimi vojšča-ki.
Na samostanskem dvorišču sta čakala dva vojščaka na konjih, da spremita Andreja Ro^ vana v Celje. Andrej je bil pri opatu, da sprejme njegova naročila.
—To pismo izročiš osebno celjskemu grofu Hermanu. Pazi, da ga nihče ne dobi v roke. Mor-
CHICAGO. ILL.
FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING
CALL DEarbron 2 3179
BUILDING MATERIAL FOR SALE
2 SETS FRENCH OAK DOORS — 160"x48"xl%" — $25 set.
WAlbrook 5-3959
DOMESTIC HELP
HOUSEWORK —
Young woman. Must love children. Stay in. $200 month.
ROgers Park 4-0374
FEMALE HELP WANTED
GENERAL HOUSEWORK — Stay. New ranch house. 2 small children, no heavy laundry or cooking. Thursday and every other Sunday off. Good salary. — Glencoe.
Call collect — VErnon 5-1969
BUSINESS OPPORTUNITY
CLEANING STORE — Growing rapidly with fast growing community. Southwest side of Chicago. Equipment included. Good opportunity. Can buy reasonable.
Call —
GArden 4-5740 for appointment
BEAUTY SHOP —
Excellent growing business in rapidly growing business section. $10,000. 3 operators will stay.
ORchard 4-9711
LIQUOR STORE, tavern and confectionery with walk-in cooler and color TV. Good going corner business for over 20 years. N.W. territory. A wonderful opportunity for couple or partners. Selling on account of illness. For information call 11 to 1 and 5 to 7 SPaulding 2-0488
BODY AND FENDER SHOP — Well ^tablished. Fully equipped. Practically new. Clean. In rear of 1427 N. Keating Ave. Priced for quick sale. CApitol 7-9449 or MAnsfield 6-9529. Ask for Vince, 9 a.m. to 9 p.m.
da bodo poskušali to pismo šiloma vzeti, saj pater Markvard, naš častivredni prijor, se silno zanima čemu da greš do deželnega glavarja.
—Dokler sem živ—ne pride to pismo v druge roke, je samozavestno odgovoril Andrej.
—Tako je prav! Če dobro opraviš, dobiš lepo nagrado. Da boš vedel, zakaj se gre, ti povem, da so nekateri meni podložni napravili proti meni zaroto in me hočejo izpodriniti. Ha-ha! Zakrohotal se je hudobno in iz njegovih oči je švignil pravi plamen sovraštva. Radi bi se vsedli na moje mesto. A še sem jaz gospodar in zapoved-nik in kdor mi kljubuje, tega pohodim in poteptam kakor črva.
Ta človek je strašen, je mislil Andrej sam pri sebi, rekel pa ni ničesar.
—V tem zavoju sta dve pismi je nadaljeval opat. Eno sem poslal jaz, drugo je pisala pre-milostna pokroviteljica našega samostana, vojvodinja Virida. Pa?i, da pismi srečno oddaš.
—Zanesite se na me, premilo-stni gospod opat, je odgovoril Andrej.
—Torej idi, zvesti moj praporščak, in opravi dobro svoj posel.
Andrej je pokleknil in poljubil opatu roko. Nekaj trenotkov pozneje je peketanje konjskih kopit naznanjalo opatu, Љ je Andrej s svojima spremljevalcema od jahal.
Andrej je s svojima vojšča-koma nameraval iti čez Smart-no pri Litiji v Celje. Pot je bila tod bližja in varnejša, kakor preko Ljubljane, odločil se je pa za to pot tudi iz ozira na svoja spremljevalca, ki sta bila tukaj doma.	,
Chicago, m.
CAMP DUNCAN FOR BOYS
9 to 16 years of age
Location in Lake County northwest of Chicago on Route 12 — 11 day period —
July and August Rate per period
$21.75
Call HA 1-7800 for reservation
REAL ESTATE
EVANSTON — By owner. If you want to snap up a good buy with a wonderful income, just look at this 2 brick flat. 1-5, 1-6; well maintained: automatic oil heat; 2 car garage; transportation, schools, stores.
ORchard 4-0652
SCHILLER PARK—9900 W. Irving Park. 4 room expandable. Gas heat. Basement. 100x132 ft. By owner. $16,000.
Gladstone 5-7194
ROSELLE — 6 room red brick; 4 years old; 2 car garage. Large lot and breezeway; gas heat; gas incinerator and water softener. Combination storms and screens, 3 bedrooms. 6 cedar lined closets, carpeting; landscaped. By twner. Priced to sell.
LAwrence 9-2681 for appointment
NORRIDGE — By owner. 6 room brick Colonial, 3 bedrooms, 2 baths, full basement, oil heat, 60 foot lot, side drive, cemented patio, barbequp, 34x16 ft., swimming pool, stockade fence, in-cinertor, disposal included. — $32,000. Shown by appointment only — GLadstone 3-0235.
NORTH RIVERSIDE — By owner 10 room brick house, 3 rooms in attic, 4 rooms on 1st floor, 3 rooms in basement, 3 baths, 3 entrances. Automatic heat, 2-car garage, side drive, IVž blocks to schools - churches. $20,500.
C 010 v;. Furesl View Dr.
Riverside 7-0391
V	hitrem diru so prispeli do grajščine Sent Lambert, ki je ležala blizu Zatične. Dandanes ni več niti razvalin tega gradu, v katerem je v tistih časih celih trideset let prebivala vdova vojvode Leopolda, vojvodinja Virida, hči milanskega vojvode Vis-contija in vneta zaščitnica zatiš-kega opata Albertusa.
Jahaje mimo šentlamberškega gradu je Andrej na obširnem vrtu zagledal lepo plavolaso damo gosposkega stanu, ki se je veselo kakor kako dekletce podila po vrtu z velikim rjavim psom.
—Kdo je neki fo? je Andrej dejal svojima spremljevalcema. To je očitno, da je plemenitega stanu, a dolgo še ni tukaj, ker je še nikdar nisem videl.
—Morda je to sestra gospoda opata, je odgovoril eden spremljevalcev. Vsaj slišalo se je, da pride sem, ker so ji sorodniki pomrli razen opata in Friderika, ki pa sam ničesar več nima in bi nemara že moral svoj grad prodati, če bi ga naš opat ne podpiral.
—Za druge ima vedno dosti denarja. Če se oglasi kak velikaš, mu vrže deset cekinov, kakor da bi to ne bilo nič, nam pa, ki mu služimo, je zdaj še zmanjšal plače—se je jezil drugi spremljevalec, stari Matija, o katerem se je govorilo, da bi zmagal celega teleta, če bi mu ga spekli.
Rovan je molče poslušal ta pogovor. Prisedši mimo cvetoče jablane je kakor slučajno utrgal vejico, potem pa pognal svojega konja proti tistemu kraju vrta, kjer se je igrala tuja gospodična.
—Bog Vas blagoslovi, gospodična, ki ste lepa kakor pomladanski dan, je zaklical Rovan in vrgel tujki vtrgano cvetje pred noge.
Presenečena je tujka pobrala cvel in zaklicala: Potujte srečno, zali vitez!
Rovan se je ozrl še potem, ko je bil že precej daleč od vrta in je videl, da stoji tuja gospodična ob ograji, da drži jablanov cvet v rokah in gleda za njim. Zasmejal se je veselo in zadovoljno in pozdravil s klobukom, potem pa pognal konja in zdirjal kakor blisk po prašni cesti.
in.
Mračilo se je že, ko so Rovan in njegova spremljevalca prišli do Save. Počasi so jahali po obrežju proti brodu, ki naj bi jih prepeljal na štajersko stran. Mislili so še ta dan jezditi naprej do Celja.
Naenkrat so slišali za seboj peketanje konjskih kopit in rožljanje orožja. Radovedni so se ozirali in Rovan je rekel svojima spremljevalcema:
—Tovariše dobimo za vožnjo čez Savo.
V	diru se jim je bližalo pet vojščakov. Že ko so skoraj došli zatiške odposlance, so ti opazili, da se jim bližajo tujci s sovražnim namenom.
—Pozor pa meč v roke, je zaklical stari Matija in v tistem hipu je skočil s svojim konjem v stran, ker je bil proti njemu drveči tujec zamahnil z mečem. Če bi ga bil zadel, bi mu bil na mestu glavo razklal. Matija je
v tistem trenotku tudi vsekal po napadalcu, a zadel je le konja, tega pa s tako močjo, da je konj padel in potegnil e seboj jezdeca. Matija je priskočil in sunil napadalcu svoj meč s tako silo v prsi, da je kri brizgnila v zrak in poškropila Matijev usnjeni jopič.
—Matija — pomagaj, se je zdaj slišal Rovanov glas. Matija je takoj priskočil in videl, da pe imata Rovan in drugi njegov spremljevalec boriti vsak z dvema sovražnikoma. Meči so zadevali drug ob drugega,-da so kar iskre švigale. Matija je planil najprej k Rovanu, a ni se lotil napadalcev, marveč njihovih konj. Zabodel je konja od strani, tako da sta napadalca v hipu ležala na tleh. Rovan je skočil s konja in šel nad svoja sovražnika, Matija pa je hitel drugemu tovarišu na pomoč.
Prišel je prepozno. Prav ko je Matija pritekel na bojišče, se je njegov tovariš s preklano glavo zgrudil na tla, njegov konj pa je zdirjal čez polja v noč.
Tuja vojščaka sta se zdaj lotila Matije, ki pa se ni hotel bojevati ž njima, nego se je umikal, kar je mogel hitro tja, kjer je bil Rovan. Tam so se zopet spoprijeli in razvil se je ljut boj. Že je začel Matija obupavati, ko je videl, da je Rovan zadel v vrat enega napadalca, ki se je peš boril ž njim, in ga prebodel. Mož, ki je bil očividno vodja napadalcev, je razprostrl roke, meč je žvenketaje padel na tla in mož se je zgrudU mrtev.
Boj se je nadaljeval, a ko "je Rovan presekal nogo konju svojega nasprotnika, da je ta padel z živaljo vred, se je drugi jahač obrnil v stran in je pobegnil. Njegovemu izgledu je sledil tudi njegov pajdaš, ki je bil že prej konja izgubil. Rovan in Matija sta ostala kot zmagovalca na bojišču.
—Prokleto je bila huda, se je zdaj oglasil Matija in ves vpe-han sedel na . stegno ubitega konja.
—Kaj ne vidiš, da ta-le še živi, je zaklical Rovan in skočil h konju, ki je zadnji padel in z vso težo ležal na svojem milo ječe-čem jezdecu.
ALI KASLJATE?
Pri nu Imamo iibor&o idravUr 1a Tam uttari kaial] In prahlad.
Lodl Mandel. Ph. O.. Ph. C.
MANDEL DRDrG CO. 15702 Waterloo Rđ.—XE 1-0034
Pošljemo karkoli prodamo kamorkoli.
TEKOM ČASA,
ko se zobozdravnik nahaja na St. Clair Aye. in East 62nd St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se Izselilo, dočim se dr. Župnik še vedno nahaja na svojem mestu.
Ako vam je nemogoče priti v dotiko z vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil z novim. Vam ni treba imeti določenega dogovora.
Dr. J. V. ŽUPNIK
6131 St. Clair Avenue
Tel. ENdicolt 1-5013
^ Njegov naslov je vogal East G2nd Street: vhod samo na East 62nd Street.
Urad je odprt od 9.30 d. do 8. zv.
Dr. J. V. ŽUPNIK
ZAVAROVALNINO
proti
Ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd,
preskrbi
Janlio N. Rogelj
19461 SO. LAKE SHORE BLVD.
Pokličite:
Г/апћог l-5c82
—če živi—mu pa vpihni luč življenja, saj jo je on tudi hotel tebi, je Matija ravnodušno odgovoril, ne da bi se premaknil s svojega sedeža.
Rovan je skočil k ranjencu, odmaknil na njem ležečega ubitega konja in vprašal sočutno:
—Si li težko ranjen, da se ne umakneš ?
—Mislim, da sta mi zlomljeni roka in noga in glava razbita, je ječal ranjenec. Če ste krščanski človek, naredite hiter konec.
—Kdo si?
—Hlapec na graščini Svibno.
—In zakaj si me napadd?
—Ne vem. Reklo se mi je, naj grem z gospodom in naj storim, kar mi ukaže.
—Kdo ti je to rekel?
—Grajščinski valpet.
—In kdo vas je vodil pri napadu?
—Ne vem. Reklo se mi je, naj grem z gospodom in naj storim, kar mi ukaže.
—Kdo je ta gospod?
—Ne vem, kako se piše. Tujec je, ki pa večkrat prihaja k valpetu. Pravil nam je, da ste vi trije ukradli važna pisma v za-tiškem samostanu in da ga je opat poslal, naj vas vjame, žive ali inrtve.
Mož ni mogel dalje govoriti. Dihal je čedalje težje. Rovan mu je v klobuku prinesel vode, a predno je mož mogel piti, bruhnil je kri iz sebe, globoko zastokal in potem nagnil glavo. Bil je mrtev.
—Štiri duše so šle v pekel zaradi teh preklicnih opatovih pisem, je godrnjal Matija In na en požirek izpraznil malo bučo žganja, ki jo je imel pri sebi. V peklu bodo danes hudiči prav veseli.
—Kaj storiva z mrliči, je vpra-
HIŠE NAPRODAJ
HIŠA NAPRODAJ
Proda se hiša na Edna Ave.—za dve družini, 5 sob zgoraj, в sob spodaj, 2 garaži, 2 fomeza. Eno stanovanje je prazno in nanovo de-korirano.
Za podrobnosti pokličite UT 1-4210
Šal Rovan nejevoljen radi Mati-jevih besed.
—Če imajo denarja kaj pri sebi, ga poberiva, je odgovoril Matija in brez odlašanja začel preiskovati mrliče. Kar je našel pri njih, je vse spravil v svoje žepe.
—Najbolje bo, če poveva brodniku, kaj se je zgodilo, sicer zamudiva preveč časa.
Matija je ravno poskušal klobuk enega mrtvih napadalcev, če bi ga mogel rabiti in zaradi tega ni ničesar odgovoril.
—Idiva, se je zopet oglasil Rovan in za jahal svojega konja, ki se je mirno pasel tik bojišča
—Dokler zadnjega mrliča ne preiščem, se ne premaknem od tod, je kratko odvrnil Matija in urno preobračal žepe mrličev, med tem ko je Rovan počasi jahal proti brodu.
Čez nekaj časa ga je dohitel Matija in zadovoljno poročal:
—No, to pot pa mi bil boj zastonj. Tisti plešasti zlodej, ki ste mu vi prebodli vrat, je imel pri sebi dva cekina in zlato Svetin jico okrog vratu.
—Vsaj Svetin jico bi mu bil pustil—morda bi bila s tem rešena njegova duša.
Matija pa nikakor ni bil mnenja, da ima krščansko dolžnost skrbeti za dušo svojih sovražnikov. Prav ravnodušno je rekel:
—Bog ne gleda na svetinje, marveč na dobro srce. Tudi škornje sem mu vzel; skoro novi so in kakor meni umerjeni.
Rovan je bil ranjen in kri mu je curljala čez obraz. Matija ga je nagovarjal, naj si privošči počitka, a Rovan ni hotel o tem nič slišati. Izpral si je rane in jih
površno obvezal, potem ^ klical brodnika. Z Matijo s prepeljala čez Savo in Se večer prispela v Celje.
IV.	_
Bled in vidno utrujen J® pil Andrej Rovan pred ^ grofa Hermana in mu z kim poklonom vročil prece] ren zavoj—pismo zatiškega r ta.
V tem, ko je grof Herman gledoval obširno pisanje, ^ ^ Rovan naenkrat zazibal ^ brez zavesti zgrudil na tla-
Strmeč je grof priskočil i® devši, da leži Rovan kakor tev na tleh, je poklical di. Prihiteli so z vseh ^ hlapci in dekle, ter močili ^ ^ na z vodo in mu drgnili sen
octom. Tudi Matija,	^
spremljevalec, je prištork ] sobo in dal s krepkimi bes duška svojim čutilom.
(Dalje prihodnjič)
IŠČE SE ŽENSKO p.
za pomoč starejši lahkem hišnem delu. .V jqiho'' ostane ali gre ob večerin po V bližini E. 222 St. Pokl'^to 6. uri zvečer ali kadarkoli v ali nedeljo.
RE 1-5401
POŠTENO DEKLE
dobi delo v od 5. ure popoldne nap' J Plača po dogovoru- . Za natančnejša pojasn"'' zglasite pri JOHN'S CAFE 1558 East 66th Stree«^
SLOVENSKI
Naročite sedaj. Stane $ ' Primerno darilo za
domovino. « jC FRANK J . T U * 10401 N. W. 33 Ave. Miami 47, Fla.
A. GRDINA & SOI®
POGREBNI ZAVOD in TRGOVINA S POHIŠTVO^
1053 EAST 62nd STREET	-	HEnderson
URADI V COLLINWOODU;
17002-10 LAKE SHORE BLVD.
15301 WATERLOO ROAD
1 5*90
KEnmore Ј''вз5 KEnmore 1'*^


i
m

*<> A
Taike a laike...plus alxreeze'.-.
and your own cottage in Ље pines. They add up to the perfect solution to your family's vacation problems fca- many years to come. And here's an easy way {be yoe to get the money that will put tibe key to a summer home into your pocket.
Invest just $7.50 a xvtek in Payroll Savings. In 5 years you'll have SaxnngM Bonds worth $2053 in cash; m ten years, $4448.
Why is the Payroll Savings Plaa so soo-cessful? Because it puts your savings oo an automatic, systematic basis. And best of all,
you do more than save through PayroD Savings. You invest your money, too, »пН make it grow.
Before you know it — the summer home will be yours. And aH you'll have to do k to sit on the porch and enjoy k. If уоч^ге real ambitious, you can sit and rock. In any event, youH thank your lucky stars «*«4 you invested in U. S. Savings Bonds.
So get started today, on the Payrott Savings Plan where you work—or invest m Bonds regularly where you bonA.
FOB TME NO HONGS M TOOR UFE, BE READY WITH t	U. S. SAVINGS BONDS
t%e U. f. CnniiiMiuiK dom »et par for tkb ađverttabtg. T%* Treasarr DepartmeM (of tbeir pauiotic ionatim, Лв Adoerdtmg СоамсМ aad
ENAKOPRAVNOST