276* št. — 5« Peto. Poštnina pavšallrana. Posamezne številke 1 D.
NaroCnlna za kraljevino
SHS
Mt*eCno 15 D Letno 180 D
Inozemstvo:
Mesečno 30 D. Letno 360 D
Oglasi: enostolpna mm vrsta takrat 50 para, večkrat popu«
'no
f/o-
četrtek, 30. novembra 1922
JUGOSLAVIJA
Uredništvo:
Hova ulica 1/1. Telefon 3€K>
^o. Uprava:
t\r 3.	Telefon 44
.opisi se ne vraCajo.
anjetn je priložiti znamk« za odgovor.
Manifestacija »Jugoslovanske zaiednlce"*
Napredna Uubliana v taboru Jugoslovanske zajednice. — 5.000 ljubljanskih meiiano« manifestira za zajednico. Dr. Ivan Tavčar pozdravila manifestacijo zaiednice. Zmaga ,Jugoslovanske zaledn ce* gotova.
VCeraJ se je vršil v veliki dvorani ■Uniona* manifestacijski shod >Jugo-tiovauske zajednice«, ki je bil edini te Vrste v Ljubljani Ljudje so morali trn-Baoma odhajati ker je bila obširna dvorana prenapolnjena. — To pove jflovolj.
Shod je oivoril dr. Hacin, ki je pred. lasal za predsednika g. Rudolfa Juva-aa, ki je pozdravil vse navzoče somišljenike ter povdarii, da kaže že polna dvorana, kdo bo zmagal pri ljubljanskih občinskih volitvah. Na kratko je razložil dalekosežni pornen »Jugoslovanske zajednice« ter na to podal besedo dr. Vlad. Ravniharju.
Govor dr, Vlad. Ravniharja.
Nobena oseba, pa da bi bila še tako Pomembna, ne bi mogla Izbiti iz tal teh tisočev, ki prisostvujejo današnjemu Shodu in nobena oseba, pa da bi bila VZor vseh idealov, ne bi mogla v tem kratkem Času nabiti te obširne dvorane. To je mogla storiti samo ideja, ideja ki vsebuje v sebi ideale večine ljubljanskega prebivalstva. Pri sedanjih Občinskih volitvah ljubljanskih gre za Več kot samo za občinske volitve. Gre ta ozdravljenje javnega življenja v Ljubljani, gre za ozdravljenje političnega življenja v državi sploh. Zdrava ideja. ki je vodilna smer »Jugoslovanske Sajednice«, se bo razširila od Triglava Preko zelene Hrvatske do Kosovega polja. Ml moramo očistiti našo politično iivljenje vseh izkoriščevalcev, vseh o-ttih ljudi, katerim je politika le sredstvo Sa dosego osebnih in strankarskih koristi (Burno odobravanje.)
Ravno tako pa izročamo ljudski Sodbi šušmarstvo v gospodarstvu, ki f* je povzročil sedanji režim. Njegovo fospodarstvo nam ni škodilo samo v materijelnem oziru, temveč povzročilo aam je dosti večjo škodo t. J. izgubili tmo pred svetom ne le gospodarski, temveč tudi morajni ugled. Slaba naša administracija je privedla naše ljudstvo tkoro do obupa nad državo.
Naš program je program zlate sre-ttlna. Mi vstvarjamo most do konsolidacije našega notranje-političnega življenja — zlat most do sporazuma v na-cfjonalnem in gospodarskem vprašanju. To ja program :>Jugoslovanske zaied-alcec.
V »Jugoslovanski zajednici« so se Združile stranke, ki imajo sicer deloma »azlično naziratrje o življenskih proble-oiih, toda v eni točki se vsi strinjajo. Vsi mi hočemo eno državo, eno nacijo, aerazdružno in nedeljivo državo, nacijo, Id temelji na enakopravnosti, svobodi in bratstvu vseh udeleženih elanov. (Vihamo odobravanje.)
Nam nasproti stoje pri sedanjih vo-KtvAh nasprotniki, ki pravzaprav niso fc..:;i>ro'iiuki. Eni. klerikalci, so si nadeli bkšozveneče Ime »Zveza delavnega J.1 ..istva«, drugi se po nemarnem imenujejo »Jugoslovanska demokratska stranka«. Prhati moramo, da smatramo za Krtu- nasprotnike samo klerikalce, ker sc r-l 2"ali ped krinko socijalizma pridobil voditelje — ne mase —- komunistov Iti Peričeve grupe. Toda to vse jim ne ho pomagalo. Ljubljana vidi, zakaj gre in Ljubljana bo volila po svoje. Drugi manj nevarni nasprotniki so del bivše Jugoslovanske demokratske stranke, ki so snani v Ljubljani pod imenom »mladini«. Ze njihova kandidatna lista za občinski svet ljubljanski jasno kaže, kaj
kdo so. Postavili so na listo vsa mo-Soča imena, toda med njimi ni najti niti ®nega njihovega res odkritosrčnega prinaša. 2e to kaže dovolj. imena na nj|. «ovi kandidatni listi so le krinka. Pod tp krinko pa se reži spačeni obraz mla-ulnov (burni klici: Dol z mladini, dol z mladini!) oni niso imeli poguma, da bi popili na volišče z lastnimi ljudmi, temveč sposodili so sl jih od drugod. Jo je jasen znak, da v Ljubljani oni sPloh ne smejo nastopiti! Je to javno pričevalo za njihovo priljubljenost v Mubljanl in za spoštovanje, ki ga v ‘-iubljani uživajo. S tem so tudi jasno £&aza& da mm edino 1« mi ki
smejo potrkati na vrata narodnega naprednega meščanstva, da smo edino mi, ki zastopamo resnične interese Ljubljane.
Očitajo nam uskoštvo! Mi pa pravimo, da ne gre samo za program, ampak da gre za to, kako se program izvršuje. In ravno mi smo za to, da se izvršuje program neokrnjen In ne napačno tolmačen. Kdo je resnično demokrat, to boste, cenjeni somišljeniki, najbolje spoznali po pisanju nam nasprotnih demokratskih časopisov (po »Napredni Ljubljani«, po »Napredni Ljubljani!«). Priporočam Vam njihovo časopisje. Če je boste čitali, boste gotovo postali naši najiskrenejši somišljeniki.
Pravijo, da sem uskok. Jaz pa sem zadovoljen’ da sem se rešil njihove čedne družbe. In mirno priznam, ker sem zapustil ljudi, ki tirajo našo državo v pogubo, sem naravnost ponosen na svoje uskoštvo! (Viharno dolgotrajno odobravanje!) Ne eden in ne jaz sam, temveč tisoči, z voditelji vred, so zapustili demokratsko stranko in to ni nobeno uskoštvo več. Ml smo zapustili le ljudi, ki so zlorabljali pošteno tradicijo stranke v koruptno nasilne namene svojega osebno strankarskega koristolovstva. Vsled tega mimo trdim, da je edina legalna naslednica demokratske stranke skupina, ki jo predstavljamo mi; kako pa hočete nazvati ostanke stranke, ki smo jo ustanovili mi sami, zato nam ni mar. Prepričani pa smo, da bodemo zastavo, ki so jo oni uzurpirali, očistili od nečednih imen dne 3. decembra.
Naš boj se vrši v znaku protesta proti sedanjemu režimu. To pomen ja boj proti nasilstvu, protest proti temu, da bi se pri nas ugnezdil avstro-mad-žarski sistem. Smo proti partizanstvu, katerega sestra je korupcija, ki grozi zastrupiti vse naše javno življenje. — Smo pa tudi proti politiški cirkuški dresuri. kjer dornpteur z eno roko moli sladkorček, v drugi pa drži bič. Vse je minljivo. In jasno je. da so tudi ministri od danes do jutru Zato je bedasto, groziti z ministrsko močjo. Ta grožnja je le znak, da so gospodje zgubili vsak stik z ljudsko dušo. Mi pa smo za svobodno enakopravnost, resnično demokracijo in nedeljivo Slovenijo. (Odobravanje, ki stresa dvorano!)
Mladini so se izneverili demokratskim idealom in njihov prvi korak je bil ples okoli zlatega teleta. (Tako je! Tako je!)
Naj se vsi naši nasprotniki zavedajo, da je sedanji nastop »Jugoslovanske zajdnice« prvi korak in ne zadnji. Naša pot pa gre navzgor. Ljubljanske občinske volitve so prva etapa k dosegi naših ciljev. Bodite prepričani cenjeni somišljeniki. da bo naše delovanje našlo tudi pravilno razumevanje v Beogradu.
Gospodje mladini pravijo, da Hrvatov ni in da ni hrvatskega vprašanja. Toda. mi jim glasno in jasno kličemo: Brez Hrvatov ni jugoslovanstva. (Dolgotrajno burno pritrjevanje.) In če danes obstoja hrvatsko vprašanje, so ga zakrivile predvsem metode sedanjega režima, ki misli, da se da s kladivom ubijati v glavo ideje. Mirno trdim, da so ravno te režimske metode nasilja kompromitirale idejo jugoslovanskega edinstva tako zelo, da bo treba mnogo mnogo dela, da popravimo, kar so re-žimovci zakrivili.
Somišljeniki! Mirno rečem, da je usoda Ljubljane v vaših rokah in Če bi bil maliciozen, bi dejal, da boste spali, kakor si boste postlali. Če hočete, da bodo na ljubljanskem magistratu zavladali destruktivni elementi, potem volite 3. decembra klerikalno komunistično zvezo delavnega ljudstva, če hočete, da vas bo še naprej gnjavil režim, katerega zagovarjajo naši mladini, potem jih volite. (Ogorčen protest: Dol z mladini, dol z mladini!) Kdor pa hoče red in pametno gospodarsko in socijalno vodstvo na mestnem magistratu ljubljanskem, ta bo volil »Jugoslovansko zajednico« (Viharno odobravanje^
Dr. Ivan Tavčar za »jugoslovansko zajednico«.
Ko se je poleglo odobravanje, ki je sledilo dr. Ravniharjevemu govoru, je prečital predsednik shoda g. R. Juvan pismo, katerega je naslovil na predsedstvo shoda g. dr. Ivan Tavčar, Pismo se glasi:
Predsedstvu manifestaeljskega shoda »Jugoslovanske zajednice«!
Priklenjen na bolniško posteljo se današnjega zborovanja »Jugoslovanske zajednice« žal ne morem udeležiti. Sem pa v duhu z Vami. Sporočite zborovalcem moj prijateljski pozdrav.
Popolnoma odobravam Vaš nastop in mu želim popolen uspeh.
Z odličnim spoštovanjem
Dr. Iv. Tavčar.
Odobravanja in navdušenja, ki ju je Izzval ta pozdrav dolgoletnega voditelja vse slovenske napredne javnosti »Jugoslovanski zajednici« ni mogoče popisati. Vsa dvorana je grmela, vsa dvorana je frenetično odobravala besede starega zaslužnega voditelja slovenstva in na vseh obrazih je bilo Citati:
Poštenjak se druži s poštenjakom.
Predsednik g. Juvan je povdarii. da po tem pismu upa, da ne bodo mladini več slepomišili z imenom častitega dr. Ivana Tavčarja, ki je jasno in točno povedal, v katerem taboru da je, in za kateri tabor se še na bolniški postelji bojuje.
Zatem je govoril g. Ivan Tavčar, katerega jedrnati govor, ki ga prinašamo na drugi strani, je ponovno prekinil buren aplavz in klici »Živijo Na-rodno-socijalistična stranka!«
Nato je povzel besedo g. dr. Triller, ki je popolnoma pravilno očrtal, kdo je dezerter in kdo jc zapustil zastavo demokratske stranke. Nekateri so se udali molitvi z’atega teleta in program stranke je služil le v toliko, da so ga izdajali Izdajali pa so ga ob vsaki priliki.
(Njegov govor prinesemo podrobneje jutri.)
Nato je povzel besedo g. Jelačin, ki je v imenu trgovcev in obrtnikov raz-motrival gospodarska vprašanja. Povdarii je, da je kot bivši član načelstva J DS uskočil iz te stranke, ker jc v tem »uskoštvu« videl edino pot k boljši bodočnost ne samo za delavske, temveč tudi za gospodarske kroge. Če danes g. dr. Dinko Puc hujska okoli z nečednimi izrazi, nas spominja on samo na to, da Je prišel pred dobrim letom k njemu in ga hujskal na boj proti mladinom, češ, da je dr. Žerjav vse zafural in da so vseh nečednosti v Javnem življenju krivi ravno mladini in da je poštenemu človeku treba zapustiti to nečedno družbo. Če danes dr. Vidmar kot nosilec demokratske liste govori o gospodarskih potrebah Ljubljane, potem se rad spusti v dvoboj s tem zastopnikom onih ljudi, ki so dosegli relacijo 1:4, pa bi še raje dosegli relacijo 1:10. Vsi, kon-zument in trgovec, trpe pod sedanjim režimom, ki ne dovoli nikakega gospodarskega napredka in ki samo obljublja, ne izpolni pa ničesar, kar dokazuje izplačilo 20% bonov, katera se je oblju-bavala pri zamenjavi avstro-ogrskih bankovcev.
Očitali so nam vse in izostal je menda samo očitek, da smo kradli po hotc-ilh srebrne žlice.
Mi zastopniki pridobitnih slojev nismo sovražniki konzumentov, nasprotno, iščemo v tradiciji predvojne poštene trgovine stikov z konzumenti. Le v medsebojni harmoniji lahko dosežemo zboljšanje v celokupnem našem narod-no-gospodarskem življenju. Vsled tega smo bili veseli, ko se je dosegla harmonija med temi sloji in ko smo se mogli vezati z narodno sc-cijali etično stranko. (Buren Aplavz!) Živijo narodna socijalistična Jtranka, Živijo narodno socijalistična
stranka!) Oni pa, ki so preko naših treznih načel hoteli špekulirati z narod: nim premoženjem, tem je v Ljubljani za vedno odklenkalo. Slovenci smo poklicani, za zakvasimo Jugoslavijo od Triglava do Vardarja in ravno mi obrtniki ni trgovci smo vedno dali državi kar ji gre, zato pa tudi nikdar ne bomo dopustili, da bi se Ljubljana degradirala na stališče provincijalnega mesta. Mi delamo po p o š i . n i h principih predvojnega trgovstva, ne pa po principih agromerkurstva. Vsak trgovec, kj se zaveda svoje dolžnosti napram svojemu stanu in napram Ljubljani, bo vedel, kaj ima storiti 3. decembra. Vrgel bo krogljico v 4. skrinjco.
Nato je govoril g. narodni poslanec Ivan Deržič, čigar govor prinesemo jutri. — Njegov govor so zborovalci večkrat pretrgali z navdušenim aplavzom.
Za njim je govoril g. narodni poslanec B r a n d t n e r, ki je v kratkem govoni pozval zborovalce v imenu zasužnjenih bratov na Koroškem in v Primorju k harmoničnemu delu v »Jugoslovanski zajednici«. Povdarjal je, da se oglaša k besedi le radi tega, ker mladinski demokrati širijo vesti, da so vsi begunci sklenili glasovati za JDS. (Klici: Nikdar, nikoli!) Za stranko, ki je za razkosanje Slovenije, ne bodo in ne morejo begunci nikdar glasovati. Za nje ne more biti merodajen sklep begunca iz Trnovega pri Ljubljani, temveč edino le mnenje in zahteva zasužnjenih bratov na Primorskem in Koroškem. Ti pa zahtevajo nerazdeljivo Slovenijo, katero nam hoče ravno vzeti in razkosati JDS.
Da je v tem oziru politika JDS po-grešena, to nam najbolje priča dejstvo,
da je poslanca Brandtnerja nagovarja! sam predsednik JDS dr. Kukovec, naj gredo narodni socijalisti na Štajerskem pri volitvah v mariborsko oblast skupno z JDS, ker sicer pridejo Nemci na Štajerskem do prevelikega vpliva. To najt bolj kaže, kako pogrešena Je misel razkosane Slovenije. Mladinski demokrati pa se oprijemljejo v volilnem boju vsakega sredstva in to kaže tudi pismo, ki so ga prejeli baje od šefa demokratske stranke g. Davidovima, katerega so v agitacijske svrhe objavili v »Jutru*. G, Davidovič jim v tem svojem pismu daje očetovski nasvet, naj gredo složno in enotno z napredno »Jugoslovansko zajednico« proti klerikalcem. Tega res lepega in očetovskega nasveta g. Davidoviča pa mladini nočejo razumeti in ga celo grdo izrabljajo v oslab-ljenje enotne napredne fronte v ojače-nje klerikalno komunistične zveze.
Izvajanja poslanca Brandtnerja so vsi zborovalci sprejeli z viharno navdušenim odobravanjem in pokazali s tem, da pravilno umevajo današnji politični položaj.
Včerajšnji shod »Jugoslovanske zajednice«, k? je združil v Unionski dvorani do 5000 prepričanih volilcev, je pokazal, da je zmaga »Jugoslovanske zajednice* gotova.
Ljubljana ne bo uklonila svojega tilnika režimskemu terorju! Ljubljana ne bo predala svojega občinskega gospodarstva klerikalnim boljševikom, Ljubljana ve, kje je njen spas in ljubljanski volilci bo^o 3. decembra vsi kot en mož vrgli svojo kroglico v skrinjico »Jugoslovanske zajednice« ter s tem pokazali, da Ljubljana le in ostane bela pre-stolica nedeljive Slovenije.
Dr. Žerjav in tovariši silijo v radikalno
stranko.
Zagreb, 29. novembra. (Izv.) »Slo-bodna Tribuna« doznava iz Beograda, da je skupinaministra za socijalno politiko dr. Žerjava stavila radikalcem ponudbo, da slovenski mladini, doslej naj-gorečnejši pristaši Pribičevičevih demokratov, vstopijo v radikalno stranko. Radikalci pa se, kakor se čuje. branijo sprejeti te mladine v svojo sredo. V tej
stvari se vrše pogajanja s posredovanjem tretje osebe. Dosedaj niso dovedla do nikakega uspeha. Ta korak Žerjavovih mladinov se razlaga z njihovo popolno izolacijo v Sloveniji in z nezaupanjem, ki ga Imajo v nadaljnji obstoj demokratske stranke, posebno pa Pribičevičeve skupine v vladi
Zarota proti naši državi.
Beograd, 29. novembra. (Izv.) Današnje »Vreme« objavlja faksimi'e tajne konvencije med italijanskimi in madžarskimi fašisti in hrvatskimi emigranti. Konvencija je sestavljena v italijanskem jeziku in je bila sklenjena in podpisana dre 5. novembra na Dunaju med predsednikom hrvatskih emigrantov dr. Ivanom Frankom, Italijanskim poslancem Amadeom Grandijem in poročni-
kom 6. italijanskega pehotnega polka V. C. Vignijem, zastopnikom poveljujočega podpolkovnika Gabriela D’Annun-zia. Ta tajna konvencija ima v prvi vrsti namen odcepiti Hrvatsko od Jugoslavije. »Zavetniki« so se tudi obvezali, da se bodo med seboj gmotno in moralno podpirali, da dosežejo svoj cilj, t. j. razbiti Jugoslavijo. Besedilo te tajne konvencije je tukaj zbudilo pravo senzacija
Anglija prekinila diplomatske stike z Grčijo
Atene, 29. novembra. (Izv.) Angleški poslanik je včeraj sporočil grški vladi, da njegova vlada prekinja diplomatske odnošaje z Grčijo. Poslanik je naznanil, da takoj zapusti Atene.
Atene, 29. novembra. (Izv.) V utemeljevanje razsodbe vojnega sodišča se ugotavlja, da so obsojeni ministri in vo-
jaški funkcijonarji vedoma prikrivali narodu nevarnost povratka kralja Konstantina, vsled česar je Grčija končno zgubila moralno podporo svojih zaveznikov in je tako prišlo do katastrofe v Mali Aziji. Obtožencem se je dokazalo, da so osnovali veleizdajniško zaroto.
NEOSNOVANE VFSTI O ODSTOPU PLAVŠICA.
Beograd, 29. novembra. (Izv.) Govorice in vesti nekaterih tukajšnjih listov,
da namerava pomočnik finančnega ministra Dušan Plavšič odstopiti, se v vladnih krogih označuje kot izmišljotina.
Borzna poročita.
Zagreb, 29. novembra. Devize: Dunaj 0.115—-0.12, Berlin 0.90—1.10, Budimpešta 2.95—-3.25, Bukarešta 47.50 do 49, Italija 329.50—>333.50, London
311.50—316.50, New Y0rk 68.50—69.50, Pariz 478.50—483.50, Praga 218—221, Sofija 46—0, Švica 1285—1235, Varšava
0.48—0.58. Valute:	Ameriški dolarji
67.50—68.50, avstrijske krone 0.1175 do 0.1225, bolgarski levi 45—47, češko-slovaške krone 215—218, angleški funti
306.50—311.50, francoski franki 475.50 do 478.50, madžarske krone 2.95—3.25. nemške marke 1—0, romunski leji 47.50 do 49, švicarski franki 1275—1285, italijanske lire 325.50—329.50, poljske marke 0—0.50.
Beograd, 29. novembra. Devize: Dunaj 0.1?, Bukarešta 48, Berlin 0.99, Sofija 52, Varšava 0.55, Budimpešta 3.10, Solun 120, New Yo"k 70, London 317, Milan 323, Pariz 481, Praga 220, Ženeva 1300.
Curih, 29. novembra. Berlin 0.0625, New York 538, London 24 36, Pariz 37.20, Milan 25.60, Praga 17, Budimpešta 0-2275 , Zagreb l£Q. Bukarešta
3.35, Varšava 0 035, Dunaj 0.0075, avstrijske krone 0.0076.
Berlin, 29. novembra. Dunaj 11.32, Budimpešta 339, Milan 39.151, Praga 25.037, Pariz 57.605, London 38.104,25, Nčw York 8354.06, Curih 155.111, Beograd 10.473.
Praga. 29. novembra. Dunaj 0.04275, Berlin 0.315, Rim 150.25, avstrijske krone 0.04225, Budimpešta 1.30, Pariz 217.75, London 142, New York 31.40,' Curih 586.50, Beograd 4025.
Dunaj, 29. novembra. Devize. Zagreb 235.75—23625, Beograd 943—945, Berlin 8.35—8.65, Budimpešta 30.45— 30.55, London 324.900—325.500, Milan 3406-3414, New York 71.765—71.825, Pariz 4944—4956, Praga 2247—2253, Sofija 527.50—528.50. Curih 13.335— 13.365. Valute. Ameriški dolarji 71250— 71.550, bolgarski levi 506—510, nemške marke 8.50—9.50, angleški funti 324.400 —325.400, francoski franki 4885—4915, italijanske lire 3372.50—3387.50, jugoslovanski dinarji 930—934, romunski leji 452—454, švicarski franki 13.250— 13.310, češkoslovaške krone 2230— i ?240l madžarska krone 3&9Q—30JUk
V bo! za belo Uubllano!
Oovof Ivana Tavčarja na manifcstacljskam zborovanju »Jus osla v, zajednice«.. Cenjeni volllcl! Tovarni!
Popolnoma neutemeljen je bi! razpust občinskega sveta ljubljanskega. — Obč. volitve se sedaj vrše v okvirju
Poveza volilnega reda, ki Je nedemokratičen in s tem protlUudskL
Kakor znano predpisuje novi občin-*ki volilni red. da dobi stranka, ki doseže pri volitvah največ glasov, polovi. Co mandatov, dočim se ostala polovica razdeli po proporcu med vse udeležene stranke. Na ta način je najmočnejša stranka pri razdelitvi mandatov dvakrat udeležena. Proti tej kršitvi ljudskih pravic moramo tem bolj protestirati, ker so vzroki, zakaj se je spremenil na ta način volilni red znani. Jugoslovanska demokrat, stranka, ki predstavlja le neznatno politično grupo okrog dnevnika »Jutro«, je hotela z nasilno spremembo volilnega reda priti do oblasti na magistratu, računajoč na volilni rezultat zadnjih občinskih volitev. Seveda se je pri tem vračunala s tem, da njeni dosedanji volilci že zdavnaj več ne soglašajo s politiko, ki jo vodijo ti gospodje.
Proti novemu volilnemu redu pa ne protestiramo samo zato, ker je nedemokratičen, ampak tudi zato, ker je protlnarodcn. Novi občinski volilni red omogoča nacijonalnim nemškim manjšinam na severni meji, da dobe mesta kot Ptuj In Maribor v svoje roke. Žalostno je, da se je slovenska grupa politikov, ki hoče biti zastopnica naših narodnih interesov, spozabila tako daleč, da je zavrgla obrambo naše ogrožene severne meje. samo da doseže v Ljubljani dvomljiv volilni uspeh, ki pa bo po znakih zadnjega časa gotovo izostal.
Nov volilni red zahteva, da se stranka, ki noče, da ostane v manjšini in hoče, da odločilno sodeluje v občinskem gospodarstvu, združi z drugimi političnimi skupinami.
Naravno je zato. da Je pričela tudi NSS iskati vezi s političnimi skupinami, ki najbolj odgovarjajo ciljem, ki jih hoče stranka v bližji bodočnosti doseči.
V NSS je organizirano delavno ljudstvo, inteligenčno in ročno. Za presojanje položaja je bilo predvsem merodajno, kaj to delavno ljudstvo zahteva in kaj mora doseči v dobro sebi in državi, katero po ogromni večini sestavlja.
Razmero v &»2avl
to take, da se nahaja delavno ljudstvo v najtežji borbi za življenski obstanek. Sedanja vlada naše sicer bogate države dopušča, da ogromne množice duševnega in manuelnega proletarijata žive najbednejše življenje. Namesto blagostanja je deležen jugoslovanski državljan pomanjkanja živil, obleke in obutve. V sestradanih družinah odseva verna slika gospodarskih tn socjalnih razmer v državi Neznosni
centralizem
razdvaja državni organizem. Centralizem se je z vsemi svojimi izrastki korupcije, partizanstva in upravne anarhije Izkazal za enega glavnih krivcev, da se država ne konsolidira in da država ni dom srečnih in zadovolinih državljanov. Razumljiva je zato zahteva, da se centralizem umakne
najširši samoupravi velikih pokrajin.
Centralizem je tudi glavni vzrok nesoglasja med Srbi in Hrvati. Centralizem je prepodil Hrvate iz narodne skupščine in s tem povzročil, da beograjsko narodno predstavništvo ni izraz volje naroda, ampak namišljene večine, ki si je nasilno prisvojila vso politično moč v državi.
Pavel Debevec:
Gorenlski slavček.
K premijeri v opernem gledišču dne 30. novembra 1922.
D^nes se vprizorl v opernem gledišču po dolgem, dolgem odmoru zopet slovenska opera »Gorenjski slavček«. 2e tretjič v popolnoma novi izdaji, v rovi obleki, danes tudi kot slavnostna predstava našega narodnega praznika.
Kakor mehak pozdrav iz naše preteklosti, kakor neskončno naivno in ravno radi tega tako vredno občutena Sličica našega gorenjskega življenja, kjer diha vse samo zdravje, samo svetlobo, samo solnce, kjer kraljuje pravljični Triglav, kjer leže naše gorenjske vasi in kjer prepevajo našo pesem. Košček žalostnosladkega razpoloženja, košček mehkega spomina na minulost, to Je »Gorenjski slavček«, pri katerem sl nehote marsikdo misli: da, da, to so MU Se časi...
To so bili časi, ko smo *apcn fantje takole po vasi našo pesem, ko so se okna odpirala in so dekleta ugibala, kateri velja korajžno fantovanje, zaljubljeno popevanje razlegajoče se skozi
tlim nrtfl.
Centralizem se Je prav posebno pri nas Slovencih onemogočil s tem, ker
ja
razkosal Slovenijo
na dve upravni oblasti. Od vseslovenskih taborov do danes je pa zahteva našega naroda, da bodi Slovenija nedeljena. Ta naša zahteva je pa danes tembolj glasna, ker imajo lahko zasužnjeni brati v Primorju in na Koroškem le takrat svojo veliko moralno oporo v boju s tujci, če se bojujejo v zavesti, da stoji za njimi enotna Slovenila s koncentrirano narodovo, gospodarsko in kulturno silo v beli Ljubllanl. Razvoj Ljubljani je zagotovljen le takrat, če bo imela za seboj enotno Slovenijo. — Oni. ki nastopa danes pri volitvah za deljeno SI ivenifo, je sovražnik n-'š ga mesta, ker ga degrcdlra na malo provincialno mesto, ki nima nobenih Iz* gledov na kultu* In gospodarski razmah.
Ogromno gorja jc prlzadcial centralizem z nesocijalnlmi vladami našim
Javnim nameščencem.
Veliko se je obliubovnlo od vladajočih. a malo dalo. Danes Je Javn’ nameščenec lačen in strgan In tega dejstva ne spravijo s sveta še takt slavospevi onim, ki odločujejo o usodi Javnih nameščencev. Za javnega nameščenca je merodajna plača, ki jo dobi prvega v mesecu. Ta je pa tako majhna, da z njo pri največji skromnosti ne more živeti. Če "majo vladajoči za vse mogočo stvari denar, ga morajo IrreM tndi za Javne nameščence, ki so s^bor države. Denarja za iavne nameščence do danes niso Imeli. Zakaj? 7ato, ker nimajo so-cijalnega čuta, zato, ker sc vodi v Beogradu politika vcleagrarcev, vcleban-kirjev In partizanske kaste.
Prav tako kot lavni nameščenci pa žive v težki borbi za vsakdanji kruh tudi
privatni nameščenci In delavci.
Pod parolo zatiranja komunizma — akoravno večina delavstva nima s komunizmom nobene skupnosti — sc odvzemajo delavstvu na:prlmitivne'?a mezdna in socijalna prava. NI Čuda, če propada produkcija v državi, ko pa Jo vladajoči sVem odvzel dVavstvu vsako veselje in smisel za delo, za intenzivno delo, ki Je predpogoj ve’lke produkcije. Z bičem in z izstradrlno politiko sc ne dvigne rok do strojev In do ustvarjanja.
Pri teh razmerah delavno ljudstvo ne more zahtevati drugega, kot
padec današnjega krivičnega vladnega režima
ki Je povzročitelj vsega zla. Zahtevamo novo vlado, ki bo nadomestila diskreditirani centralizem z samoupravo, — vlado, ki bo ustvarila močno In nedeljivo Slovenijo, Izravnala spor med Srbi In Hrvati, ozdravila koruptne '.».izmere v državi, plačala državne nameščence tako, da bodo lahko živeli In zagotovila socljalnl In gospodarski razvoj vsem kategorijam manuelnega delavstva.
To so prve in najbližje zahteve vsake poštene stranke delavnega ljudstva. Pri tem nas prav nič ne motijo dema-goške fraze raznih, tudi delavskih voditeljev, ki sanjajo o sovjetski republiki in podobnih rečeh, pri tem pa pozabljajo, da še ni dovolj, če vpiješ po shodih o nečem, kar sploh ni Izvršljivo, ampak da je poglavitno pošteno delo za tisto, kar danes lahko dosežeš. Javni In privatni nameščenec In delavec Je danes lačen, danes hoče ln mora dobiti kruha, če noče, da bo poginil od pomanjkanja In lakote.
In potem, ko Je izdonelo fantovsko petje v poletni noči, ko se je zaprlo okno za oknom in je trepetalo ponekod še v noč:
Vsi so prihajali, njega ni blo,
Ko bi on vedel, kak men je hudo...
Dejan te »Gorenjskega slavčka« se vrši r.a Gorenjskem v dobi nekdanjih patrlmonalnih oblasti. Oovori glavno o ljubezni Minke in Franja, veselejši značaj pa prinese v dejanje francoski im-pressarlo s svojo soprogo Ninon, ki Je prišel v naše kraje, da pridobi za svoje gledišče in koncerte mlade glasove. Neskončno lepi sopran Minke mu ugaja in odloči se v»ctl Minko s seboj ter jo izšolati. Načrt se mu obeta tem preje posrečiti, ker je Minkina mati v dolgeh ln ji preti upnik, kateremu jc dolžna 200 goldinarjev. Franjo hoče odhod Minke preprečiti ln naščuje proti Francozu strogega In mogočnega grajskega oskrbnika Štruklja, ki res ovadi francoski par radi nameravane kupčije z dekleti. Francoza obsodijo ln plačati mora kazen.
Franjo potem spozna, kako plemenito je hotel ravnati impressario in da mu jc bila v mislih samo Minkina pevska Izobrazba. Sam se potrudi, da sc
Vse te zahteve delavnega ljudstva Jc pravilno tolmačil tudi
zagrebški kongres
In zato smo se mu od srca priključili, brez ozira na to ali nas ločijo od soudeležencev ta ali ona naziranja o življenju. Na podlagi smernic zagrebškega kongresa se je stvorila v Ljubljani
Jugoslovanska zajednica.
Od kongresa smo prešli k realnemu delu, od besedi k dejanjem. Jugoslovanska zajednica v Ljubljani je za občinske volitve objavila še posebej svoj
komunalni prop.um,
ki vsebuje vse kulturne, gospodarske in socijalne težnje ljubljanskega prebivalstva. Komunalni program Jugoslovanske zajcdnicc je tako napreden in socijalen, da se mu pridruži lahko vsak razreden socijalist.
Že danes pa povdarjimo, da mora Iz občinske dvorane zginiti prazno politično prerekanje. Občinski svet se naj zaveda, da je pred vsem gospodarska institucija, ne ta morda politična beznica.
Na podlagi navedenih smernic se je prid užila NSS Jug'Slovanski zajcdnici tem lažje, ker je na kandidatni listi zastopana tako, da izključuje vsako majo-rizacljo in je
zagotovljeno sporazumno delo.
To tembolj, ker smo se prikliučili skupini, kateri načeljuje dr. Ravnihar, mož poštenega slovenskega slovela, dr. Ravnihar, o kterega moški besedi, ki jo je dal na program Jugoslovanske za-jednlce. ni dvomiti. Ravnotako bo pa tudi NSS z vso vnemo sodelovala v Jugoslovanski zajednicl. Smešne so trditve nasprotnikov, da Je naš namen po volitvah zapustiti Jugoslovansko zajed-nico. Mi se dobro zavedamo, kaj smo storili, ko smo se odločili za delo na programu Jugoslovanske za^dnice. — Ta program hočemo Izvršiti In debati zvesto v družbi poštenih mož, ki Jih predstavlja dr. Ravnlharjeva skupina.
Iz vsega povedanega črto naravno sledi, da ne moremo imeti ničesar skupnega z
JDS.
ki Je soodgovorna in kriva nevzdržnih razmer v državi. Iz načelnih vzrokov smo že doslej bojevali z JDS najostrej-ši politični boj in ga bomo bojevali vse dotlej, dokler se bo ta stranka pojavljala v našem političnem življenju. V voklnem boju v Ljubljani nastopa osamljena, kot je osamFcn izobčenec, kateremu se nihče noče približati. Vse jo zapušča in 3. decembra bo dobila zasluženo plačilo.
Komunisti In soc‘JaInl demokrati dr. Peričeve skupine
niso s svoiim komunalnim programom povedali ničesar bolj naprednega in socialističnega kot Jugoslovanska zajednica. Vse to kar zahtevajo komunisti in socijalni demokrati od socijalne mestne uprave, zahteva od nje tudi Jugoslovanska zajednica, izvzemši nekaj komunističnih primesi, ki se nikdar ne bodo izvršile.
Vendar pa Je nekaj drugega, kar nas bistveno loči od komunistov in socijal-nih demokratov ln to je njihova
vez s klerikalci,
to Jo koalicija, kjer ne nastopajo komunist! In socljalnl demokrati kot Jed-nakopravnl pogodbeniki, ampak kot podrejene politične skupine, katere vodijo klerlkalcL
Klerikalnemu vodstvu se pa ne bi smela podrediti nobena napredna soci-jalistična stranka, če hoče varovati svoj kulturni, socijalni in gospodarski program.
obsodba razveljavi. — Francoz pa podari ubogi materi 200 goldinarjev, s katerimi naj poplača sitnega upnika, svojega »slavčka« pa pusti v gorah, da se poroči s Franjom, ki dobi dobro službo.
Zavlada splošno veselje in med petjem in zvonenjem odpotujeta Francoz in njegova žena iz naših krajev.
Komponist opere, Anton Foerster, je rojen v Osenicah na Češkem. Absolvi-ral je jurldične študije v Pragi in se posvetil potem glasbi. Deloval je eno leto na Hrvatskem, od leta 1867 pa v Ljubljani.
Napisal je »Slovenskega slavčka« ob priliki razpisa nagrade deželnega odbora v letu 1871.
Ne vem, koliko opernih komponistov Je takrat vposlalo svoja dela — med vsemi je bila prisojena nagrada Antonu Foersterju za njegovega »Gorenjskega slavčka«.
Razsodišče Je obstojalo fz treh odličnih čeških mož. To so bili: D. Smetana, Karel Bende! in pa glasbeni kritik dr. Ludcvit ProchAzka.
Naj navedem dobesedne izjave-teh strokovnjakov! D. Smetana: Prvo mesto zasluži nesporno opera »Gorenjski slavček«. Ima svežo melodijo, temeljito harmonizacijo in spretno instrumentnega
Danes Je £c vsakomur Jasno, da nc more biti govora o listi delavnega ljudstva. ampak da imamo opravka le s klerikalno, rli Slovensko ljudsko stranko. Soc'Ja'ni demokrati In komnn'stl so le privesek tej stranki, ki Je pod vodstvom cerkvene gosposke ln ki smatra razredni soeijalizcm za bogokletstvo.
Ni čuda, če je proti klerikalni listi med komunističnimi in socijalno demokratičnimi pristaši največji odpor. Med komunisti že nastopa struja, ki najodločneje obsoja liste svoje voditelje, ki so
Izdali delavske Interese
knpltabstičncmu klerikalizmu in propagira sklep, da se komunisti ne udeleže volitev. Tudi dr. Periča zapuščam n:e-govi dosedanji na boljši sodelavci s sklepom, da ne morejo v občinski svet pod vodstvom klerikalne stranke, proti kateri so se borili dolga desetletja. In da bo nenaravnost klerikalne d.lavske zveze še bolj označena, iziavl aio tudi klerikalci, da ne bodo volili bo! ševi-kov. Namišlieno zvezo delavnega ljudstva je smatrati torei kot skrajno neresen poskus, prevariti napredno delavstvo. da odda svoj glas za najhujSo reakcijo sveta — za klerikalizem. Prepričan sem, da temu neresnemu slepomišenju delavstvo na bo nasedlo.
Socijalistični voditelji, ki so hoteli svoje somišljenike udinjati službi klerikalizma, se že prav dobro zavedajo usodne pogreške, ki so jo napravili. — Zato hite sedaj na vso moč iz:avliati, da ne nastopajo z oficbelno SLS. ampak s takozvanimi krščanskimi socijalci. — To pa je
zelo siab Izgovori
Nihče pri nas ne pozna krščanskih socijalcev kot posebne politične skupine. ampak vsak politični abecedar ve, da obstoja samo SLS, kateri so maloštevilni kr’čanskt soc’JalcI podrej~nI. Vsakdo tudi ve. da so takozvani krščanski socijalci prejeli svoje mandate Iz -.*)k ofic:jc'ne SLS, ki vs’ed tega tudi razpolaga s tem! mandati. Vsai Je vendar znana taktika klerikalcev, ki so se posluževali krščanskih socijalcev samo takrat, kadar se niso upali s svojim pravim Imenom na dan.
Prav tako Je pri sedanjih občinskih volitvah. Klerikalci se dobro zavedaio, da v Ljubljani kot taki ne moreio ničesar doseči, zato so se poslužili priveskov v obliki bivših komunistov in so-cijalnih demokratov, vsemu skupaj dali blngozvoncč naslov in računali, da sc ilm na ta način uresniči stara njihova želja, zavojevati napredno Ljubljano.
Ktc.škalna stranka pa nikakor ni poklicana za vodstvo mestne občinsko uprave.
Njeno trad’c"Jonelno sovraštvo do Ljubljane od ŠušteršiČeve dobe do danes JI odvzema to pravico. Kot Jih ni Imela nikdar, tako tudi sedaj klerikalna stranka nima Čistih namenov z ljubljanskim mestom. Klerikalni glavni namen Je eksploatlratl mestna denarna sredstva v svoje strankarske namene, zasest! uradniška mesta na magistratu s svojimi političnimi priganjači In končno
Dr. L. IhrochAzka: Ni pomislekov, da je »Gorenjski slavček« najbolj posrečena stvar, katero Je napisalo vseskozi rutinirano pero. Tudi z absolutnega stališča zasluži nedvomno prvo mesto; zlasti v ideji in formi Je izpeljano delo kar najboljše. Tudi nacijonalnim posebnostim in praktični Izpeljivosti je komponist zadostil v kar največji meri....
Karl Bendi: Po moji najboljši vesti ln po zakonih estetike moram priznati, da je lirična opera »Gorenjski slavček« najboljša in zasluži med vsemi prvo mesta
Tako češki strokovnjaki!
Prvič se je vprizorila opera I. 1872 v Ljubljani. Prvotno zasnovano kot spevoigro jo Je Foerster pozneje predelal in komponiral vso in v novi formi, kot celotna opera Je bila vprizorjena zopet leta 1896.
Tepanje kritike so polne soglasno same hvale In biti moramo uverjenl, da Je imela opera v teh zgodnjih letih vseskozi velik uspeh. Pozneje se opera ni vprizarjala na odru nikjer več, le po koncertih se jc tuintam pela kaka arija ali zbori.
Današnja publika Je odrastla primitivnim, četudi srčkanim pesmicam takratnega »Gorenjskega slavčka« ln v forni, kakoršno je imel »Gorenjski
doseči g zavojovanjem Ljubljane peH»
tlčen uspeh, da sc Je udala klerikalni ’.*• ake ji prestollea Slovenijo, trdnjava na* predno kulture.
Klerikalna gospodarska pol'tika Je doslej vedno zastopala izključno !• agrarne interese, ki so pa navadno V nasprotju z interesi konsumentov. Klerikalci zagovarjajo interese konsume*-tov kvečjemu s smešnimi »upiti« v narodni skupščini. Kakor znano je 2adnja dni nastopil en klerikalni poslanec Zf prepoved izvoza prašičev, dočim Je V istem času štirinajst poslancev vložilo »upit« za dovolitev izvoza prašičev. — Seveda je ta poslanec podobno nastopil za koristi konsumentov, kakor drug poslanec JDS. ki obljublja zlato valuto, sladkor, kavo in ne vem kakšna miklav. ževa darila še, oba pa vse to samo zi to, ker se bližajo volitve. Jasno kot beli dan jc, da en klerikalni poslanec ne odločuje v stranki nad 14 poslanci, Id stoje na stališču podražitve živil n* škodo konsumentov.
Protlkonsumentska stranka pa at sm* odločevati v Ljubljani.
Po teh ugotovitvah Je odveč poudarjati, da imajo takozvani krščanski socijalci toliko odločilne besede v SLS, kakor organiziranci slaboznane »Unije« v JDS. Prav isto bi bilo, če bi trdil* JDS, da pri volitvah ne nastopi samostojno, pa bi postavila »Unija« same lutrovske socijalce za svoje kandidata Vsakdo bi vedel, da Je spremenjena samo firma, dočim bi v resnic! odločevala stranka, od katere so psevdo-d** lavski kanddati popolnoma odvisni.
Vsega tega bi se morali zavedati ta. munisti in socijalni demokrati že takrat ko so sklepali o tem. da se popolnoma podrede klerikalcem. Tako so se pa na slepo udinjali klerikalcem in s tem podprli največje sovražnike delavstva, tudi tistega delavstva, ki je padlo na Zalo* ški cesti.
Toda če so voditelji komunistov napravili to pogreško. sem vendar trdno prepričan, da delavstvo ne bo napravilo pogreške, da bi volilo dne 3. decembra klerikalce.
V sedanji volilni borbi sl stoje nasproti samo dve močnejši skupini.
Prva Je Jugoslovanska zajednica In druga Je klerikalna stranka s priveski zapc'Jnnlh socialistov. Na eni strani tisti, kj ••odločuje pošten In pravičen so-c"jalnl sporazum, na drugi strani tisti, kjer Je v premoči kapitalistični klerikalizem. Vsi dosedanji javni nastopi teh dveh skupin dokazujejo, da se ]• ogromni del voliistva 2e odločil za Ju. goslovansko zajednico.
Že danes ja gotovo ,da bo Jugoslovanska zajednica zmagala!
Posebno za vrste narodnih sodjali-stov lahko izjavim, da so navdušene z* Jugoslovansko zajednico in da se bodo korenito uračunali oni, ki zidajo svoj uspeh na razdvojenost v NSS.
Vsi, prav vsi bomo šil 3. decembra disciplinirano na volišče, da zmaga Jugoslovanska zajednica.
slavček« v letih 1872 in 1896 bi gotovo ne imela bogve kako velikega uspeha
Preveč je šlo viharjev čez polje gl** dališke umetnosti, preveč se je sprem*-nilo zlasti v zadnjih letih, da M mogel »Slavček« stati v svoji prvotni obldd uspešno na današnjem odru.
Dramski režiser šest Je opero sco* nično tako temeljito predelal, tata g*-nijalno prikrojil po današnje in jo navdahnil z duhom modernega gledališča da bi si smel prisvajati staro nekako dramatlzatorjevo pravico.
Predvsem lepa je Ideja stilizirati sceno ravno v »Slavčku«, pokazati, • kako razmeroma majhnimi »pripomočki« je mogoče doseči naravnost velita učinke. Na vsako stran dve hišici. Primitivni, kakor so hišice pri nas na Gorenjskem. Potem nekoliko dvignjen ter* rain, na katerem se najslikoviteje lahta razvijejo tako lepe in žive zborov* scene — zadaj Triglav.
Gostilna, solnce in Triglavl To •* tri prvotnine, v katerih živi nal Gor* njec svoje najlepše življenje.
Sest Je pograbil stvar intenzivno I* če bo tvegano dejstvo, vprizoriti danei tako staro stvar — poplačana z usp*» hom, je to povečini zasluga Sestova.
»Gorenjski slavček« — kakor kak pozdrav iz naše minulosti.m
Tudi potvorjene brzojavke in pisma mladinov ne bodo rešila.
Jugoslovanska zajednica v Ljubljani si ne dela reklame z g. Davidovičem, šefom demokratske stranke. Tega ji tudi ni treba, ker si Je svesta zmage Že od prvega početka, od kar je bila Jugoslovanska zajednica ustanovljena. Ce je bilo Imenovano Davidovičevo ime, se to ni storilo v agitacijske svrhe, marveč se je samo ugotovilo resnično dejstvo, da je Davldovlč glasoval 2a zagrebško resolucijo in da zmaga Jugoslovanske 2ajednice v Ljubljani pomeni okrepitev
v Zagrebu započete akcije za sporazum s Hrvati, oziroma nasprotno, v slučaju poraza Jugoslovanske zajednice oslabitev te državotvorne akcije. Ker si stojita v tem vprašanju v hudem nasprot* stvu Davldovič In Pribičevič, kakor sl v Ljubljani stojita nasproti dr. Ravnihar in dr. Žerjav, bi bila naravno z zmago »Jugoslovanske zajednice« okrepil*-na Ljuba Davidovič in dr. Vlad. Rav« nihar, poražena pa Pribičevič la dr. žerjav, Naj se »Jutro« še tako prizft-
Itev. 27«
	 i	i
deva, dejstva, da sta v demokratskem klubu dve struji, nihče ne more prikriti, ker Je to že v vsej javnosti znano. Da« Vidovič se je udeležil zagrebškega kongresa in je tudi govoril in Klasova! z dr. Ravniharjem za resolucijo, katere največji protivnik je Pribičevič in ljubljanski mladini. Med obema se je vršil hud boj in dr. Ribar, pristaš Davidoviča je zaradi tega, ker je za sporazum s Hrvati, padel kot predsednik narodne Skupščine in je na njega mesto prišel dr, Lukinič, pristaš Pribičeviča.
Nar. posl. Brandner je napisal pretekli četrtek v »Jugoslaviji« članek, v katerem je med drugim rekel, da je Davidovič zadovoljen s tem, da so Slovenci ostali zvesti svoji zagrebški prisegi (glasovanju) in šli v Ljubljani skupno v boj. Ako bi Jutrovci ne bili tako kratkovidni politiki, bi to smatrali kot »amoposebi razumljivo. Davidovič je v Zagrebu glasoval za resolucijo istotako kot dr. Ravnihar s svojimi pristaši. Ako le bil Davidovič v Zagrebu navdušen Pristaš resolucije, ga je moralo nedvomno veseliti, da gre Jugoslovanska tajednica tudi dejansko v boj za zagrebško resolucijo. Ako pa je moral on h taktičnih razlogov drugače postopati, le to drugo vprašanje, ki mora biti razumljivo tudi vsakemu političnemu abe-Cedarju.
r Toda mladini so zatulili kot ranjen lev, V petek so prinesli brzojavko, o kateri so trdili, da jim jo ie poslal na njihovo zahtevo sam Ljuba Davidovič. V tej brzojavki je bilo rečeno, da Davido-Vtfi na potu v Prago ni dal poslancu Brandnerju glede ljubljanskih volitev Mkake izjave, pač pa, da mu je poslanec Brandner pripovedoval, da se n a -n e r a v a j o narodni socijalisti pri ljubljanskih volitvah združiti z demokratsko stranko. Ml smo v sobotni številki »Jugoslavije« povdarill, da ne Verujemo, da bi bil dotično brzojavko Odposlal Davidovič in da se poslanec Brandner na potu v Prago ni razgovar-la! z Davidovičem o tem, da bi se narodni socijalisti nameravali združiti i demokrati, ker je bil takrat pakt med narodnimi socijalisti in dr. Ravniharje-vo skupino že sklenjen, kar je bilo znano tudi Že Davidoviču, ker je manifest Jugoslovanske zajednice že več dni Pred tem bil objavljen v zagrebških in beograjskih časopisih. »Jutro« smo torej zalotili na laži. Na to nam ni več odgovarjalo, dasi je bilo Večkrat pozvano na odgovor. Zlezlo je Pod klop in molče priznalo, da Je bila Davldovlčeva brzojavka, istotako kot brco javka radikalne stranke, kratko-
mafo Iz trte Izvita. Vnaprej smo tud? opozorili našo Javnost, da bo takih presenečenj prišlo v zadnjih dneh pred volitvami Še več.
Včerajšnje »Jutro« nam dokazuje, da se nismo motili Na prvi strani objavlja neko pismo Ljube Davidoviča. — Ker je »Jutro« doslej lagalo z brzojavkami, je naravno, da se nihče tudi na ta najnovejši dokument ne more zanesti. Pa tudi če bi uredništvo »Jutra« izstavilo v svoji izložbi originalno pismo 1 poslanca Ljube Davidoviča, bi ne ! moglo prepričati javnosti, da se ni poslužilo fab.ifikacije. Javnost izgubi vero, ako je bila tolikokrat speljana na led.
Vzemimo, da Je to pismo res pisal g. Davidovič. Zakaj potem ni objavljeno v »Jutru« tudi pismo g. Puca? Kajti to je merodajno, kaj je dr. Puc pisal Davidoviču. Ako so že smatrali za potrebno objaviti odgovor, zakaj niso objavili tudi vprašanja? Gotovo je dr. Puc Davidoviča povsem napačno informiral in sicer tako, kot bi šlo v Ljubljani le za boj med demokratsko stranko ln klerikalci. Že ves odgovor g. Davidoviča kaže, da je bil v tem smislu informiran. Ako bi Davidovič vedel, da to ni resnično, temveč, da se bo vršila odločilna bitka edino med Jugoslovan-sok zajednlco in klerikalci Sn da v tem boju mladini oe pridejo v poštev, ker Jih je premalo, bi bil dr. Pucu drugače odgovoril kljub temu, da bi mu bilo to težko, dokler je še predsednik demokratske stranke. Toda iz taktičnih razlogov je bilo prav, da je Davidovič tako odgovoril, ker bi sicer Pribičevič imel proti njemu še več orožja. Kajti Pribičevič s satansko zlobo dela proti zagrebški resoluciji, ker ve, da pomeni uresničitev zagrebške resolucije njega? konec in konec ljubljanskih mladinov. Ugotavljamo sledeče: Ljuba Davidovič je glasoval v Zagrebu za ono resolucijo, katere program Je zapihan na pra poru Jugoslovanske zajednice v Ljubijo ni. Ljuba Davidovič in dr. Vladlrali Ravnihar sta za zagrebško resolucijo i: s tem za sporazum s Hrvati; Pribi čevič ?n dr. Žerjav pa sta naj'juteiša proti vnlka zagrebške resolucije in sporazuma s Hrvati. Tega dejstva nihče ne more utajiti. Bližnji dnevi bodo pokazali, da so zapisani politični smrti vsi tisti politiki, ki se protlvijo sporazumu s Hrvati iz namena, da ostanejo še nadalje na vladi. Pomedla bo ž njimi volja naroda, pomedel bo 2 njimi sporazum med narodom Srbov, Hrvatov ni Slovencev, do katerega gotovo i pride.
Politične vesti.
Klerikalci ▼ strahu za volilce.
Klerikalci so očividno v velikem ttrahu za svoje voliice. To kaže najbolj dejstvo, da se gospodje pri »Slovencu« telo razburjajo zaradi malega podllst-* ka v »Jugoslaviji«, kjer se je na poljuden način dokazalo, da je papežka stolica kot najvišja cerkvena oblast katoličanov komunizem preklela kot zmoto !n da je katoličanom pod kaznijo izob-Jenja Izrecno prepoveduje na kakor-lenkoll način podpirati komunizem. Avtor tega podlistka navaja poleg papežkih enciklik in drugih uradnih aktov tudi dve avtoriteti kanonskega prava, ki »o od cerkve kot take priznane ln katerih spisi se priznavajo kot v popolni skladnosti s cerkvenimi nazori. Ti dve avtoriteti so namreč prelat Heiner in Hollweck, ki oba potrjujeta, da je katoličanu pod kaznijo izobčenja prepovedano kakorkoli podpirati komuniste tn izrecno navajata, da se to zagreši posebno s tem, če se komunista voli v lavni zastop, kar je torej strogo prepovedano. Pa ne samo to, vsako sodelovanje z brezverci, kar so po izrecnem mnenju papežke stolice komunisti, Je •trogo prevovedano. Modrijani pri »Slovencu« pa sami priznavajo, »da Zveza delovnega ljudstva ne pomeni nič drugega kot organizacijo skupnega dela v določene praktične cilje.« Ker le torej neizpodbitno, da vsako sodelovanje s komunisti pomeni prepovedan stik ž njimi, in da vsaka volitev komunističnih kanditatov pomeni prepovedano podpiranje brezverstva, je za vsakega razsodnega človeka jasno, da Je tudi vsaka »organizacija skupnega dela s komunisti v določene prakt. cilje« pod kaznijo izobčenja prepovedano. Razla-Ca »Slovenca« papežkih nazorov o komunistih in o stikih katoličanov s komunisti Je povsem samovoljna in nasprotna jasnemu smislu vseh navedenih Uradnih papežkih izjav. Stvar samo pre-Duščamo gospodom pri SLS, da jo sami uravnajo s cerkvenimi krogi, mi smo štorih samo svojo časnikarsko dolžnost, da smo tudi v tem vprašanju povsem stvarno informirali svoje čitatelje. *1 so hoteli vedeti, kako se bo duhov-Ktaa v teh volitvah zadržala, "
Laž.
»Jutrovci« ne morejo pozabit!, da kot uradnik Jadranske banke po ®alogu svojega ravnateljstva vodil pre-J*kavo proti biviemu bančnemu ravnanj« Praprotniku ln Co. in da so
mgtoa to aroidfcftV — tfcUvrt «n)adto*
ski konti Markovič in Lavrič, nepravilno »zasluženi« milijoni pri manipulacijah s koroškim svincem itd., itd, —■ stvari, ki jih hočem natančneje razpravljati, ker državno pravdništvo vodi proti osumljencem kazensko preiskavo zaradi zločina goljufije itd. Tako poroča da našnje »Jutro« pod naslovom »Pritisk katerega se ni bati«, da hodiva moj to variš g. Debeljak in jaz kot uradnik: Jadranske banke okoli klijentele banke in da zahtevava od poedincev, ki Jih naskakujeva, podpis, da bodo pri obč. volitvah volili z »Jugoslovansko Za-jednico«. Izjavljam, da je to gola la? Častivredno »Jutro«« bo imelo priliko da pred sodiščem dokaže meni In gosp Debeljaku svoje trditve. Kar se pa tlCc komentarja, ki ga je »Jutro« napisale k svoji trditvi, češ, da »Jugoslovcnska Zajednica«« hoče zadnji trenutek v svojem obupu nabrati nekaj krogljlc z nedopustnimi sredstvi, pa spominjam na Izrek »Obtožuj, da ne boš obtožen« in na dejstvo, da baš mladinski agitatorji razpolagajo z velikanskimi sredstvi, ki jim služijo za gratls pijačo vsakemu kalinu, ki hoče sesti na njihov patentirani državotvorni lim. Zajcdnlca ne gre v boj s takimi sredstvi, ker ona ne vihti kadilnice pred zlatim teletom, bori pa se za idejo, za očiščenje našega nagnitega javnega življenja in proti terorju. »Jutro« pravi, da bodo Zajednl-čarjl po volitvah zastonj Iskali pri »Jut-trovcih« pomoči (očividno si »Jutrovci« domišljujejo, da imajo Zajedničarji« mehke hrbtenice in da poštenih Ljubljančanov 3. decembra ne bo sram, identificirati se z mladinsko kliko), da pa bodo oni v pozi srednjeveških vitezov vihteli svoje papirnate meče z devizo: Zob za zob! Z ozirom na to si ne mo’ rem kaj, da bi »Jutru« ne zaupal na uho neko drugo načelo, po katerem se bomo napram Vam ravnali mi, in to Je: Pravična kazen za vaša dejanja! V to svrho bo upotrcbil vsa dopustna sredstva dr. Roman Ravnihar.
Demokratska zveza s klerlkalcL
Gosp. dr. Kukovec je te dni podal uredniku mariborskega »Tabora« zanimive Izjave. Posebno izjava glede razgovorov klerikalnega kluba s Pašičem zasluži v sedanjem volilnem boju za Ljubljano pozornost, da se iz nje razbira, da so slovenski demokrati pripravljeni žrtvovati Ljubljano klerikalcem za slučaj, da le-ti vstopijo v vlado. Ta prozorna Izjava dr. Kukovca se glasi nastopno: »Ce ie vodil g. Ea&& kar ja
dognano, razgovore z dr. Korošcem za-radi vstopa njegovega kluba 25 mož v vlado, se meni zdi gotovo, da Je zadava bila resna za obe strani. Za nas slovenske demokrate, ki smo v načelni desetletni borbi s klerikalizmom, je to pogajanje, ne Čudite se tem mojim odkritim besedam, veliko zadoščenje, če more vstopiti v vlado naše države pod predsedstvom Nikole Pašiča tudi jugoslovanski klub, je s tem potrjeno, da je bila prava tudi naša pot, ki smo doslej podpirali tako vlado, akoravno je slovenska opozicija sipala ogenj in žveplo na nas zaradi tega«. Na ta način bo torej slovenskim demokratom v veliko zadoščenje, ako zmagajo v nedeljo ljubljanski klerikalci zvezani s komunisti. Zato se pa tudi tako trudijo, razdreti vrste klerikalnih nasprotnikov. Sedaj postaja politično ozadje ljubljanskih občinskih volitev jasno. Kajti: »Načelna nasprotja med demokrati in klerikalci niso tolika... (dr. Kukovec, 28. t. m. v »Taboru«),
Zopet je Izpregovoril besedo, kdo?
Dr. Kukovec, dne 28. t. m. v »Taboru« in sicer sledeče: »...Pašič bo razdelil Slovenijo in imenoval menda že pred 1. decembrom velike župane...« Malo bolj počasi, gospod Kukovec, z razkosavanjem Slovenije! Če vam Slovenija ni svetinja, zapustite jo! Ne jemljite dljet od poslaniškega mandata, ki so vam ga dali slovenski voiilci!
V današnjih državnih zakonih ni jugoslovanstva!
To resnico je po dolgih ovinkih priznal vodja slovenskih oz. savodravskih demokratov dr. Kukovec. Piše namreč dne 28. t. m. v zgodovinski številki »Tabora« sledeče: »Priznanje jugoslovanstva v zakonih države bi bila dobra stvar, ki pa lažje čaka na rešitev nego slovenski in hrvatski državni nameščenec na uzakonitev svojih izenačenih pravic in — dolžnosti,« S temi besedami je demokratski poslanec priznal, da so morali prečanski državni nameščenci čakati štiri leta, predno se Je porodil zakonski osnutek, da se prejemki dr-
Savnfh uradnikov v celi drfavl Izedna* Čljo. Lep demokratizem v jugoslovanski državi, Ss lepša jugoslovanska jsdna* kost in bratstvo!
Foteljomanija.
O fotcljomaniji piše ugledni beograjski dnevnik »Politika« med drugim sledeče: »Foteljomanija je bolezen, ki se ugotavlja samo pri tistih, ki že sede na ministrskih stolcih; po svoji naturi je to povsem živčna bolezen; bolnik, ki trpi na njej, si domišljuje, da se v nobenem slučaju ne more razstatl s foteljem, na katerem sedi. Medtem ko je minlstromanija bolezen, ki vlada v glavnem med narodnimi poslanci, je foteljomanija bolezen, ki zahteva svoje žrtve v ožjem krogu ministrov. Tako se norčuje s foteljomanijo sedanjih ministrov ugledni beograjski list. Ta foteljomanija pa gre v svojih učinkih še dalje. Razširja jih tudi izven prestolnega mesta, često celo do Ljubljane ni v uredništvo na Miklošičevi cesti, kjer začnejo telefoni brenčati, tako kakor se g. politikom vzljubi, prezirajoč pri tem objektivnost poročanja o političnih dogodkov v Beogradu ln Zagrebu in o političnem delovanju hrvatskega bloka ter predstoječem razpadu sedanje koalicije.
KotonUalnf problem v južni SrblJL
V beogradskl »Demokratiji« predlaga uvodničar, govoreč o kolonizacijskem vprašanju v Južni Srbiji, naj bi se vzdolž bolgarske, grške in albanske državne meje naselili Jugoslovanski kolonisti, ki bi na ta način onemogočili stike inozemske iredente z našim ljudstvom. Ta misel se nam dozdeva zelo pametna. Samo bi Jo morala vzeti v roke vlada, ki bi agrarno reformo iz-vaiala tako, kakor zahtevajo naši soci-jalni in nacijonalni interesi v Južni Srbiji. Sedaj pa odločujejo prijateljstva, bančni vplivi In velekapital, ki se Je polastil večine veleposestev v naši državi. Tako je pri nas, kjer se cedi pravda ln blagostanje ter nacijonalna državotvornosti
Dnevne vesti.
— Na narodni praznik dne 1. decembra 1922 je M2Stna hranilnica ljubljanska za stranke zaprta.
— Z ljubljanske univerze. Rektor Ušeničnik prosi, da bi pustili univerzo kot skupno narodno kulturno institucijo Izven političnega boja. Univerza se nahaja v velikih budžetarnih težavah in je nevarnost, če ne bo pomoči, da bo mnogo dijakov izgubilo po en, po dva in (če nov budf.et ne bo pravočasno odobren) tudi po več semestrov. Stvar glede črtanih profesorjev še vedno nl urejena. Kredit za honorarne nastavnlke poteče sredi decembra. Mnogo se trudi, la bi se budžet popravil, poslanec SkulJ. Sedaj se le za zadevo resno zavzel tudi riinister Žerjav. Če ne bo politika po-egala vmes, je upanje, da se bo unlver-a še v zadnjem hipu rešila nesreče.
— Razprava o uvozni carinski tarifi. Gremij trgovcev naznanja svojim prizadetim članom, da se bo v četrtek dne 30. t. m. ob 7. url zvečer v gremljalni pisarni vršila razprava o novi uvozni carinski tarifi za trgovine r. usnjem. Čevlji in čevljarskimi potrebščinami, S steklom In porcelanastimi izdelki, s pohištvom, lesom in lesnimi izdelki, i. železnino. stavbnim materialom, poljskimi stroji, kovinskimi Izdelki, kolesi, avtomobili, motorji In tehničnimi Izdelki. Prosimo točnosti, ker moti preknsno do-hajanje razpravo. — Načelnikov namestnik.
— Zabranjen uvoz vina v ftvlco.
Pooblaščena trgovska agencija v Ženevi obveSČa, da Je zabranlla Švicarska vlada uvoz vina v sodih do 1356 alkohola kakor tudi mošt za sladka vina. Zabrana velja od 19. oktobra 1.1.
— Ogenj. V vasi Metle na Blokah je pretečeni pondeljek uničil požar posestnikom Mišiču, Joreku ln Jošku vsa gospodarska poslopja ter mnogo Žita in mrve. škoda Je ogromna.
Uubliana.
*= Praznik ujedlnjenja. V petek, dne
1.	decembra praznujemo državni praznik ujedlnjenja troimenega naroda Srbov, Hrvatov in Slovencev v našo enotno državo pod vlado slavne dinastije Karadjordjevlčev. Mestni magistrat tem Povodom vabi vse hišne posestnike ln vse meščanstvo, da okrase ta dan svoje hiše in svoja stanovanja z narodnimi in državnimi zastavami.
*= Pisarna centralnega volilnega odbora »Jugoslovanske zajednice se nahaja v ljubljanskem Narodnem domu, pritlično desno. — Tam dobe zaupniki krajevnih volilnih odborov NSS In dr. Ravniharjeve skupine vsak delavnik od 4. do 7. ure popoldne vse potrebne informacije. Tam Je vlagati vse vloge, zadevajoče volilne agitacije. Krajevnim odborom so v pisarni na razpolago volilne tiskovine, kakor vabila za shode itd,
*= Točenje alkoholnih pijač na dan pred volltvljo In na dan volitve. Gostilničarji, krčmarji itd. so opozarjalo v
lastnem Interesu ponovno, da Je na dan volitve in dan poprej, to je 2. In 3. decembra 1922, po vsi ljubljanski občini pod kaznijo vsako točenje alkoholnih pijač najstrožje prepovedano.
= Skladatelj Anton Foerster Je prispel Iz Novega mesta v Ljubljano. Prisostvoval bo prvim predstavam svoje opere »Gorenjski slavček«.
= GremlJ trgovcev v Ljubljani naznanja vsem svojim članom, da smejo biti v nedeljo pred Sv. Miklavžem in Božičem trgovine cel dan odprte. — Načelnikov namestnik.
<== Javno predavanje o splnSnem zrakoplovstvu priredi Udruženje dalmatinskih akademičara v četrtek, 30. novembra 1922, točno ob 18. url, v 2bornicl univerze. Predava g. pom, kapetan Petar Pavle G. Vučetič, inženjer aeronautike ln fregatni poručnik v rezervi. Vstop prost.
»= Prihodnje predavanje urednika Zv. Bemota: Mussolini ln Mazzini se bo vršilo v Četrtek, dne 30. t. m. ob 20. url v toplo zakurjeni dvorani hotela Lloyd na Sv. Petra cesti, vhod z dvorišča. Po predavanju Ima vsak pravico na vprašanja ali tudi na daljši govor, vendar ne nad 10 min. Vstopnina: sedež 3 Din, stojišče 1 Din.
» Prodaj n nje cigaret po gostlnah ln kavarnah. Kakor smo poizvedeli, Je dovoljeno, da se prodajajo po javnih lokalih cigarete, toda te se smejo oddajati le še za originalno ccno, kakor v trafikah in ne dražje.
Ukradeno kolo. Dne 24. t. m. Je bilo iz nezaklenjenega hodnika 1. nad-stropja, Celovška cesta §t. 2. ukradeno žand. naredniku Adolfu Cimermanu 6000 krnn vredno kolo.
* Pobeg. Dne 25. t. m. Je iz držav, vzgajališča v Ljubljani pobegnil 15 let stari gojenec Ivan \Veber. Pobežnlk je srednje postave, precej krepak, okroglega obraza, nizkega Čela tn rujavih las.
Celle.
Ljudsko vseučilišče v Celju. V pondeljek je bilo na našem ljudskem vseučilišču končano zanimivo predavanje
»o razmerju Južnih Slovanov de rim*
sko-katollšk« cerkve v srednjem veku«. Gospod predavatelj j« govoril o ras*
kolu v katoliški cerkvi, o vzroku tega razkola, o pokristjanjenju južnih Slovanov, dalje o naših blagovestnikih sv. Cirilu in Metodu, ki sta upeljala Slovan* sko bogoslužje, katerima se imamo zahvaliti tudi za staroslovenski književni jezik. H koncu predavanja Je pokazal tudi na sedanjo papežko stolico, ki s« druži s fašizmom. Iz vseh Izvajanj go« spoda predavatelja sledi, da moramo katoliški Slovani z vsemi silami delati na to, da se uvede pri nas slovansko bogoslužje ter da dobimo pri nas samostojno narodno cerkev, ki bo nezavlsna od papežtva, katero je vedno bilo Slovanom sovražno ter je tudi v sedanjih časih eksponent fašizma. S tem se nikakor ne zatira katoliška vera, ampak prepričani smo, če Slovani to dosežejo^ da se bo ista še bolj v narodu utrdila. — Da je to predavanje poslušalcem Izredno ugajalo, je kazalo odobravanj* ki so ga izrazili ob koncu g. predavatelju. Prihodnje predavanje se vri! V pondeljek 4. decembra ob navadni uii Predava ravnatelj podružnice Ljubljanske kreditne banke v Celju g. Gruden »o bankah«.
Gledališče in glasba.
Narodno gledališče r Ljubljani
četrtek, 30. nov. 1922: Drama: Zaprto, — Opera: »Gorenjski slavček«. Proslava ujedlnjenja. Svečana predst* va. Izven.
Narodni praznit. 1. december. Koncert Zveze pevskih zborov na korist Ud ni? en ia Jugoslovanskih časnikarjev, sekcija Ljubljana. Vstopnice za ta koncert se prodajajo danes cel dan In Jutil v petek, na dan Narodnega praznika od 8. do 10. ure dop. (In to Izjemoma) v Matični knjigarni na Kongresnem trg« št. 9. Od 7. ure zvečer dalje pa se prodajalo vstopnice pri koncertni blagalnL Občinstvo prosimo, da kupi vstopnica že v predprodaji In tako prepreči navil pri večerni blagajni.
Onern! libreti — »Gorenjski slavček«. Pravkar Je izšel 4. zvezek opernih libretov: hv'rna komična opera v treh de-janflh »Gorenjski slavček«, spisala Ltijlza Pesjakova In Emanuel Zflngl, u^asbfl Anton Foerster. 48 str. Cena 3 Din. — »Gorenjski slavček« Je prvotno bil sestavljen kot opereta, kasneje predelan v opero v dveh dejanllh; za sedanlo novo vnrl^oritev le režiser našega Narod, gledišča, g. Osip Sest, prede’al opero v ceničnotehničnem oziru In jo razdelil v tri deianja. Odgovar* laločo glasbeno preureditev Je preskrbel kapelnik g. Jeraj, ki bo opero tudi na današnji premieri dirigiral. Libreto te opere, ki Je sedaj Izšel v založbi Zvezne tiskarne In knjigarne v Ljubljani, obsega tekst po nalnovejšl predelavi; zato bo gotovo vsak posetnlk natega opernega gledišča prav rad posegel po tem ličnem libretu naše Izvirne domače opere. IJbretl se dobivajo v Zvezni tiskarni v Ljubi Ioni (Wo1fova nllca). Rarprodajalcem oblčalen popust. V razprodaji so tudi pri blagajni v operi In pri opernih biljeterjih.
SHOD SOM!$1 TPNTVOV z\ POLJAN-SKI OKRA I SE VRŠI DANES v ČE« TPTEK DNE M. T. M. OB 8. URI ZVE* ČER V 00«TT!N| PRI »TURKU«, _____________STRELIŠKA	UL._________
Društvene vesti.
J. A. D. »Triglav« v Ljubljani poziv-
Ija vse svoje člane, da se polnoštevilno udeleže slavnostnega zborovanja, ki se vrši na praznik narodnega ujedinjenja, dne 1. decembra t. I. ob tl. uri pred univerzo. Udeležba s trakovi. — Odbor.
mmm
Prodala po
»11
10
zimsko perilo, pletene jopice, rokavice, nogavice itd.
MULI!
LJUBLJANA, Mestni trgStev. 19.
Nosile zaradi n j ihovih velikih pr ednosi i
R
oi-
peinikeAnpof-
plale
Tajinstveni morilec deklet.
(Nadaljevanje.)
»Elen,« je mehko dejal. »Prosim te, povej mi vse, kar se ti je pripetilo!«
»Ne!« ga je odločno zavrnila.
»Toda jaz hočem!« je on besno zacepetal z nogo.
»Za to nimaš nobene pravice več. Od sedaj naprej sva si Samo še sorodnika.*
Viljem je pobledel.
»Elen, ljubica mojega srca, ali mi nočeš odpustiti?«
Težko se je borila sama s seboj, končno pa je trdo dejala:
»Ne!«
»Pa dobro Elen, nočem te siliti —«
Viljemov obraz je pokrila silna bledica.
»Dobro Elen!« je dejal. »Pojdi in pusti me samega t mo-Rmi temnimi mislimi, pa naj bo potem, kakor že hoče!*
Ni dokončal svoje misli.
Toda tudi Elen se ni ganila z mesta. Le predobro je vedela, da njena ljubezen do Viljema ne bo nikdar ugasnila Ne, to je bilo nemogoče, ker vsak njen srčni udarec, vsaka njena misel je bila posvečena lepemu, mlademu možu. Kljub temu pa mu sedaj še ni mogla odpustiti. Njen ponos se je upiral ljubezenskemu hrepenenju njenega srca. Tiho je zapustila sobo.
Zunaj je še enkrat obstala in težko vzdihnila. v
Ali naj se povrne v naročje ljubljenca? — Ne — ne sedaj! **- Pozneje — pozneje, ko bo skesan klečal pred njenimi nogami.
Viljem je bil zopet sam.
Toda sedaj ni bil več mladi zaljubljenec, sedaj je bil zopet demonski mož. ki si je hladnega pogleda iskal novih žrtev, mož, ki je v divji ljubezenski strasti jemal žensko za žensko. Zopet je postal demon; njegov drugi »jaz« je zmagal nad njegovo boljšo stranjo.
»Ah — Elen me kljub vsemu ljubi še vedno! Pripraviti me hoče do tega. da se pred njo ponižam. Dobro, sladkemu otroku naj se zgodi po volji — toda ne sedaj — ne, sedaj sem Jak, Strah vsega Londona, ki se ne boji ničesar, ničesar na svetu!«
Naslonil je glavo v dlan in po kratkem času nadaljeval:
»Samo da bi vedel, kje naj dobim sedaj svoje zaveznike. Naše staro bivališče je znano policiji, v svoji hiši v Pobrežni ulici pa jih ne smem sprejemati, ker ta kraj mora ostati poznan le meni In nekaterim najzvestejšim. Ne, tega kraja ne smem
porabljat! za sestanke. Najti moram pač kako pristaniško krčmo, na katere krčmarja se bom lahko zanesel.«
Viljem je vstal in se pretegnil.
»Ha, sedaj me bodo šele spoznali! Sedaj sem samo tu in tam stopil na plan, toda sedaj jim bom pokazal, da imajo pričakovati v meni vse. prav vse strašnega maščevalca. Po celi državi naj gre vest o meni in moje jeklo naj zadeva vlačuge povsod, ne samo v Londonu. Trenetaite pred menoj, zavrženke človeškega rodu, trepetajte pred tajinstvenim možem, ki se vam bliža, kadar najmanj slutite. Trepetajte pred Jakom!*
Kal sedal?
Vsa londonska policija je ždela v nekak! otrplosti. Nikdo n! vedel, kako naj bi se preprečila nadaljna Jakova grozodejstva. Saj je bilo naravnost neverjetno, da ie kdn mogel vpričo stražnikov umoriti dekle in kljub temu pobegniti.
Samo eden ni v splošni zmedenosti zgubil poguma In to je bil policijski ravnatelj sam. Poklical je Davisa, ki je bil popolnoma potrt k sebi. Obadva sta sedela v privatni sobi policijskega ravnatelja. Da bi jih kdo ne motil, je ravnatelj strogo prepovedal spustiti koga v sobo.
»No, gospod Davis, včeraj smo imeli smolo, to se ne da tajiti.«
Detektiv je strmel predse in ni ničesar odgovoril.
»Mi smo poskusili vse in nikdo ne more policiji ničesar očitati, ker to bi bilo krivično. Sicer pa je Aliče Makenzie na-ravnot drvela v svojo nesrečo!«
»Tako je. gospod ravnatelj. Jaz sem še sedaj ves divji, če pomislim na lahkomišljenost patrulje. Morala bi dekle zadržati, če treba s silo.«
»Stojte, ljubi Davis! Tukaj moram braniti stražnike. Oni niso smeli zadržati dekleta, ki ni ničesar zagrešilo, jaz se le čudim drznosti dekleta, katero je tajinstveni neznanec zaklal v kratkem času, ki je potekel med prihodom ene in druge patrulje.«
»Ne morem si misliti, da bi bi! ta človek pri zdravi pameti, gospod ravnatelj. Gotovo je kak blaznež, norec. In mnogo je slučajev, v katerih pokažejo blazneži pri svojih zločinih naravnost čudovito previdnost obenem s čudovito predrznostjo.«
»Pismo, katerega smo preleli. je bilo napisano od duševno popolnoma zdravega človeka. Blaznež kolie brez predhodnega premišljevanja In ne napoveduje svojih zločinov kar cele dneve
vnaprej Ne, ljubi Davis, Jak je prokleto zvit človek, ki razpolaga. kot ste to enkrat že sami omenili s številnimi pomagač) In izvanrednimi sredstvi.«
Detektiv je pritrjevano pokimal.
»Seveda! In ta' sredstva morajo biti posebne vrste. Imeti mora po mojem mnemu svoje skrivališče med kamenitimi ploščami pobrežneea zidu, ker sicer bi se ne mogel kar tako spustiti po strmem bregu «
»Jaz sem drugega mnenja. Tako skrivališče bi bili morali že davno najti. Ne. ne! Morilec deklet je skočil v vodo in se rešil s plavanjem.«
Davis se je naenkrat zamislil, potem pa je naglo dejal:
»Imam ga, gospod ravnateb"! Sedaj so snorrmim na nekaj, kar me je že preje presenetilo. Stal sem čisto 'blizu ograje, ko se je spustil mori'ec v reko. Takoj nato sem slišal niegov smeh, kakor tudi zamolklo šumenje in piskanje, kot da šum? in vre voda. — Da. da. sedaj ga imam gospod ravnatelj! Skrivališče se nahaja pod gladino Themse. V to skrivališče ga spuste njegov? pomagači, notem pa se zopet zapre s kamenito ploščo. — Tako mora biti, ker kaj drugega je izključeno. Po vodi ne plava, ker sicer bi ga morale brezpogojno zaderi kroglje stražnikov. Mi smo vodno gladino naravnost nosejali z revolver-skimi streli in sedaj mi pride celo na misel, da se mi ie zdelo, kot da je nekaj krogelj zadelo na kako kovmostn ploščo. Seda? nam je dana možnost, da Jaka primemo. Se danes nnctim preiskati polmežno zidovje pod vodo. Vsi londonski potapljači morajo v Themso!«
»Policijski ravnatelj je mirno poslu*-*! Davicm-o P^code, Sedaj je skomignil z rameni in se ravnodušno zazrl skozi okno.
»Kar prinoveduiete tukaj ie vse leno in «*rav. Hubi Davis, In jaz vas ce?o nrosim. da takoj nn^nete z iskanjem, dasi ne pričakujem od njega nobenega usnpha.«
Davis ie napravil razočaran obraz.
»Gospod ravnali, noveite mi vendar vaš načrt, ker težko že čakam, da ga slišim!«
»Samo notroljenje, takoj boste vse zvedeli Predvsem vam bom nrebral pismo, ki sem ga nrejel včeraj Pismo je sicer brez nodnisa. toda ker so se navedbe tega pisca že enkrat potrdile, skoraj verjamem tem vrticam.«
Potegnil je iz žepa omen?f>no nismo kateremu se je že nft zunaj poznalo, da ga je odposlala oseba iz nižjih slojev.
(Dalje prih)
m
MALI fjf OGLASI®
......,_ „1, i——»
PRODAJA:
VARILNI APARAT knmole. ten. z vso pripravo in praz-na steklenica za kisik vse v dobrem stanu Alojz Kor-& klepar Cerknica pri Rakeku.	881
POTNIKA, dobro vpella-neea v galanterijski stroki soreime veletrgovina. Ponudbe pod »Guma« na anončno družbo Aloma Co—n I hibPana, Kongresni trg 3„ 1. nad.	876
Za Miklavža!
GOSPODIČNA notarska uradnica želi premeni!! s'u-žbo. snrsime tudi mesto blagajničarke ail kai sličnega. Ponudbe nrosl pod »Zanes-lllva« na upravo lista. 868
HIŠO Z VRTOM itd. ob glavni cesti. 20 minut od postaje i illia, zelo pripravna za obrtnika Stanovanje takoj Ba razpolago. Cena 23.000 dlnartev, Ponudbe le poslati Da Franc Langer, Radeče pri Zidanem mostu. 878
PRODA/Al K A prvovrstna moč. samostojna v proda)! ter zaneslilva v računanju, se s^relme proti d brt phčl itakoj ali pozneje. Pr^dta-ivltl se je pri F, Čuden. PreSernova ul. I. Istntam se sprejme tudi urarski vale-nec.	866
SLUŽBE:
Iščem SPRETNEGA DELAVCA s primerno Šolsko naob-azbo, ki bi imel veselje do fahrt’rac:ie papirnih Izdelkov. Biti mora voiaSčine prost. — I. Bonač, sin. Čopova cesta 16	884
RAZNO:
PREMOO. Cesta na goreni-«Vo železnico 6. *- Ivana T reo.	877
DOBREGA. SOI 1DNEOA. (lahko oženien z malhno dni iino) ZAGAR.IA. ki se razume tudi na električne stroje pri vodni naoravi. se takol soreime Vprašati pri Franc Kuralt. Kranj.	883.
GOSTILNO vzamem v na->em kie v Slovenili Naslov: Fani Hartman, hotel »Pa-krac«. Slavoniia.
MANUFAKTHRIST, pošlo, vodja za l.juhiiano. spreten detallist, in Zanesiva blagajničarka za Maribor se ta. koj sorcimeta. Ponudbe na upravo lista pod »Poštenost*.
88?
Najcenejše in najhvaležnejie darilo našim malim ie:
MOJ ZVERINJAK
knilgn s 45 slikami in k tem spadajočim besedilom, za pouk in kratek čas K 20*
MODI LDUBCKI
živalske slike za naše malčke na trdem močno vezanem kartonu K 82*—
MLADI SLIKAR
10 tiskanih predlog za po-barvanie z akvarel - barvami ali pastel - barvniki K 12'
ČRNI PETER
staroznana, vesela družabna igra za zimske večera- 1 igra l£ 12*-Vse s* dobi v
Enkratna obiava 112 din. "3B8
Jeraji Priporočalo se sledeče tvrdke:
v UuMfani. MaiUln.trg 8-
cDRO Iščem za dva gospoda. meblovano ali še raje nemeblovano. Cen'ene oonudbe pod šifro »Cena onstranska stvar« na upravo lista.	875
KDO Dl POSODIL mlide-mn podietniku-obrtnikn kron 30.000 za pol eta proti dobrim obrestim. Naslov v upravi lista.	865
lili
AUTO
Bencin. — Pneumatik« Olje — Vsa popravila Mast. — In vožnje :-Le prvovrstno blago in Jelo po solid cenah nud Jugo-Auto d. z o. L v Mubliani.
ŠPEDICIJE:
Orient d d. Ljubljana. Sodna ul. 3. tel. 463.
Balkan. d. d. Ljubljana. Dunajska c.
VELETRGOVINA VIKA-
Restavracija »Zlatorog«, Ljubljana. Gosnnsbf! ulica
FOTOGRAFSKI ATEI.IIE:
Kunc Franc. Lluhljana Woltnva ul. 6. Prvi domači zavod za povečanje slik.
SLAŠČIČARNA: Kulaš, Ljubljana Zidovska ul.
Prane Rrumat, trs 231.
Ljubljana Mestni
STAVRNO IN UMETNO TESARSTVO: laknb Pavlič. Domžale.
PARNA PEK ARNA. labob Kaučič Ljubljana Gradišče
PAPIRNA TRGOVINA: l. Gajšek Ljubljana. Sv. Petra e.
VLIVANJE VSAKOVRSTNIH KOVIN: nezdirnik d- Cie. Ljubljana — Zg. Šiška.
PROnA IA BUKOVIH DRV NA DEBELO IN DROBNO:
Družba Ilirija, Ljubljano, Kralja Petra trg 8.
KNJIGARNA:
Zvezna knjigarna. Ljubljana. Mari fin trs 8.
KAVARNE:
»Central*. Ljubljana voles jubilej nesa mosta. Štefan Mikolič. JADRAN, Breg. vsak dan koncert.
TRGOVINA 7. 71 AT NINO IN SRE RRNINO:
Ivan Pakiž. Ljubljana. Stari trg 20
KAMNOtnM IN OPr?,<'
Kleemanns ver. Pabriken. Ober tfirkhem and Paurndau.
Produktivna zadruga pleskarjev sobo- in črkoslikarjev reg. z. z o. z. Ljubljana Gnsnoska ul 4.
KONFEKCIJSKE TRGOVINE:
J. Maček Ljubljano. Aleksandrove cesta št. 3.
DOBAVLJALEC KLOBAS: Novak Tavladijac, Ljubljana, Moste 145 najrenejše in najfinejše klobase.
TRGOVINA BOMBAŽA■ SUKANCA ITD..
Karl Prelog l.iuhijang Stari trg 1?
KONFEKCIJE:
O. Bematovič. Ljubljana. Mestni trg.
Ve?ia množina:
Hrastovih btadov
od 30 cm debeline naprej, od 3 m daljine naprej, zdrav* franko vegon na Dolenjskem K 1800*—;
farastovito desk •,
neobrezanih In obrezanih, popolnoma suhih 27, 30, 34, 40. 50, 60 mm in od 1 40 m dolžine dalje za ceno K 3000"— neobrezane, in K 4003’— obrezane, franko vago® Dolenjsko, na željo nota desk;
lioovih desk
popolnoma suhih 27. 30, 34, 40, 50, 60 mm od 1'40 ® dolžme K 3400*— franko vagon Dolenjska;
1D0D lesenih šliafov
ca 20 hi češpelj za kuhanje žganja;
1 foeRdnmotor
z dinamo 65 Volt 1"95 KW za razsvetljavo večja stavba za ca 70 luči K 40.093*—;
Vinskega kamna
nekaj sto kg 6 K 32*— 1 kg-;
1 Šivalni stroj Singer
popolnoma nov, moderne sestave K 10.000*—.
Ponudbe na up avo lista.
0
1
«•>
o.
••
s
Alojzij Lenček
stavbeni in galonterijsbi klepar
Ljubljana
Sv. Petra cesta 29 s-s
se priporoča 2a vsa v njegovo stroko spadajoča dela in popravila. § Solidna postrežba! sa Zmerne cenel £ >•••»••<
%
P. n gospodinje. Šivilje, kro-ieče, čevljarje, in sedlarje opo-Zarlemo, da se dobijo zopet najboljši Šivalni stroji
„Gritzner“
v vseh opremah materija! predvojni. cene lta'nlife edino le pri
]osip Petelin«!
juJU ane, h. Petra nasip iti
Pouk v vezenju brezplačen l Istotem tgle. olja vse nadomestne dele za vse sisteme Hvalnih Stro'ev in koles. — Potiebšrine za Šivilje, krolače. čevljarje, brivce, sediarje. toaletno modno blago, srajce, kravate. Metke, palice.
Galanterija, gumbi, na veliko In malo!
Nalnižie cenel	Točna	postrežba!
Razno perilo
za dame, gospode in deco priporoča tvrdka
utsu.a
L Mul Ul
Mestni trg 15
izdelovateli
dežnikov
Na drobno! Na debelo l ZALOGA
sprehajalni]] palic.
Popravila točno In solidno.
illllllllllllllli
Inserafa v »JUGOSLAVIJI*' imaio velik uspehi
e
*w* Zahtevajte »MEDICINAL KONJAK1' 2 znamko „Alko-modri križec
In najfineiše krem-likerjeI
„9LK0U Ljubljana-Bolizcj.
•o
so v mestu Brežice ob glavni cesti ležeče,
pripravne tudi za obrt ali trgovino takoj na prodaj. — Istotam se proda
1 velika vinska Met in kašča.
Pojasnila daje oskrbniitvo graščine v Brežicah.
•e
IA
••
vsaki čas po najnižjih cenah
Izvoz divjačine tn perutnine
ČRKOVEC, fHedjimurje
(lagoslavija).
Brzojavi: Vajda, Čakovec — Telef. 59.
m
Celica tega a**;; kotnega nkere j** i nepopisen užitek j
aMauea«Bta«Me*s*»*'
Priporočamo:
Cognac Dalmatia Medicina!
in druge izbrane likerje, žganja, ekstrakte in sirup0'
Prva dalmatinska odlikovana parna destilat# V. TTIORPURGO, SPLIT
Zastopnik: Moll Oordln, Ljubljana. ViCtiMima
Že dolgo obstoječa
TRGOVINA
s špecerijskim in kolonialnim blagom ter deželnimi pridelki
z lepim lokalom v eni najprometnejših
ulic v Mariboru je z vso zalogo -51 inventarjem proti takojšnjemu prevzemu
===== na prodaj.   ■*saa!gil .
Vprašanja na Realitetno pis®r^° J „Rapid“, Maribor, Gosposka ahca-^J
©©••©•«•©©•• •••
Priporoča se
Brata EBERL
Ljubljana, Igriška u!:ca St.Jj*
@®®@e©®©©«®® e«o	—
Glavni in odituvorni urednik Zorko Pakut.
Izdaja »Jugoslov. noviask: d. d.«,
Tiska »Zvezna tiskarna' v U*1