Urbani izziv, strokovna izdaja, 2022, št. 15 19 Aleš MLAKAR Integracija prometnega in prostorskega načrtovanja – izhodišča, izkušnje, možnosti V prispevku je predstavljenih nekaj ključnih izhodišč, izkušenj in mo- žnosti za zagotavljanje celovitega prometnega in prostorskega načr- tovanja s poudarkom na aktualni nadgradnji železniškega omrežja. Opozorjeno je, da samo integracija prometnega in prostorskega načr- tovanja ni dovolj, ampak je treba integrirati načrtovanje vseh vidikov razvoja družbe. Ker rešitev kompleksnih problemov urejanja prostora in prometnega omrežja v njem ni preprosta, zahteva uporabo celo- tnega nabora ukrepov različnih politik, usmerjanja prostorskega ra- zvoja in trajnostne mobilnosti. Pri tem so ključni ustvarjanje skupnih ciljev, obravnavanje pravih problemov, razmišljanje zunaj ustaljenih okvirov, razumevanje dejanskega dometa in vseh razsežnosti ukre- pov trajnostne mobilnosti, trezno in odločno sprejemanje odločitev in dobro sodelovanje med deležniki. Ključne besede: prostorsko načrtovanje, prometno načrtovanje, nad- gradnja železniškega omrežja 1 Uvod Integracija prometnega in prostorskega načrtovanja se zdi ne- kaj tako zgodovinsko pogojenega in samoumevnega, da prav veliko razpravljati o izzivih take integracije niti ne bi bilo po- trebno. Pa vendar je v vabilu na letošnje Sedlarjevo srečanje zapisano, da »se v zadnjih letih krepi spoznanje, da bo za doseganje ogljične nevtralnosti ter za obvladovanje številnih prometnih in prostorskih izzivov potrebno integrirati pristope k njihovemu načrtovanju«. Mar to pomeni, da smo prišli do točke, ko menimo, da te integracije sploh ni več? Smo pozabili, da je sočasno načrtovanje prometa in prostora – od ceste kot osnovne prvine načrtovanja prostora rimskega imperija, prek renesančnega koncepta ulice kot arhitekturne celote, Haus- smannovega pristopa k rekonstrukciji Pariza, prizadevanj za dobre ceste (ang. Good Roads Movement) do urbanističnih te- orij in rešitev na prehodu iz 19. v 20. stoletje, ko je z razvojem prometa cesta v mestu postala bistvena predpostavka načrtova- nja – sooblikovalo tudi naš prostor in stroko? Smo pozabili na svoje izkušnje – od izdelave generalnih urbanističnih planov naprej ali na projekt graditve slovenskega avtocestnega omrež- ja? Kljub nenehnemu spreminjanju prostorske zakonodaje štu- dije variant za različne prostorske ureditve še vedno temeljijo na usmeritvah in pogojih za načrtovanje cestnih prometnih povezav – pet vidikov obravnave –, ki so bili prav v povezavi s tem projektom določeni s Spremembami in dopolnitvami prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbe- nega plana Republike Slovenije leta 1995. Očitna izguba integralnosti tovrstnega načrtovanja je postran- ska škoda razpada celovitega prostorskega načrtovanja, vsaj takega, kot si ga predstavlja stroka. Verjetno ga ne zmore več povrniti noben nov zakon o urejanju prostora. Vse večje ločeva- nje urejanja prostora in urejanja prometa (ter drugih resorjev), ki se kaže v vse večji avtonomnosti mehanizmov, miselnosti, organizacijske strukture in aktov za ta področja, je dejansko zaskrbljujoče. Zato se je mogoče strinjati, da je tema srečanja še/spet aktualna in pomembna. Je priložnost za stroko, da opo- zori, da zna in zmore dobro razmišljati tudi znotraj težavnega miselnega, pravnega in upravnega okvira. 2 Kaj naredi prometno in prostorsko načrtovanje celovito 2.1 Razumevanje in obravnava jedra problema Ključen prometni problem Slovenije je povezan s prihodom delovno aktivnih oseb na delo z avtomobilom v Ljubljano. Obi- čajna teza je, da je rešitev tega problema, tudi kot alternativa in nasprotovanje razmišljanju o širitvi ljubljanskega AC-obroča in vpadnih cest, razvoj železniškega omrežja. Konkurenčne po- tovalne čase – to je hitrejše od vožnje z avtomobilom – je med ključnimi središči mogoče zagotoviti, vendar postaja jasno, da 33. Sedlarjevo srečanje – Integracija prometnega in prostorskega načrtovanja – izhodišča, izkušnje, možnosti Urbani izziv, strokovna izdaja, 2022, št. 15 20 sicer nujno potrebna nadgradnja železniškega omrežja žal ne more rešiti vseh problemov na (avto)cestnem omrežju. Začeti je treba pri jedru problema. Ključnih prometnih problemov Slovenije ni mogoče rešiti s spremembo načina potovanja, tudi z elektrikacijo prometa ne, ampak z zagotavljanjem pogojev za zmanjšanje obsega (dnevnih) potovanj, predvsem v smeri ustvarjanja dobrih delovnih mest zunaj Ljubljane in dela od doma. Bolj kot prepričevati, da je vožnja z vlakom udobna, kaj vse je mogoče postoriti v tem času, bi bilo smiselno zagoto- viti, da ljudem na dolgotrajno vsakodnevno pot (z avtom ali vlakom) sploh ne bi bilo treba iti. 2.2 Vpetost v širše razmišljanje o prihodnosti Prometne razmere so posledica več vzrokov (prostorske po- litike, ponudbe javnega prometa, javnonančne politike, go- spodarskih razmer, zaposlitvenih možnosti, nepremičninske- ga trga), ki bistveno presegajo urejanje prostora in prometnih omrežij. Zato celovitih rešitev ni mogoče oblikovati znotraj prostorskega in prometnega resorja, ampak z integracijo na- črtovanja vseh vidikov razvoja družbe. 2.3 Jasni in celoviti koncepti: skupni, usklajeni, izvedljivi Ključno je oblikovanje jasnih in celovitih ciljev in konceptov, nazoren prikaz, kaj želimo z nekim prostorom in prometnim omrežjem v njem početi v prihodnje, kaj bomo razvijali, ohranjali, prenavljali. Oblikovanje takega koncepta mora biti preudarno in podprto z argumenti, upoštevati mora vse obli- ke prometa in nastati s sodelovanjem ključnih deležnikov. Z jasnim konceptom in opredelitvijo skupnih ciljev se preprečijo parcialno reševanje problemov ter neracionalne in dolgoročne neučinkovite rešitve, doseže se usmerjeno delovanje družbe kot celote v smeri trajnostne mobilnosti. 2.4 Načrtovalska analiza in oblikovanje alternativ Še vedno velja, da je načrtovalska analiza jedro našega delo- vanja. Kompleksnost prometne problematike, razsežnost pro- storskih ureditev in družbena občutljivost urejanja prometnic zahtevajo oblikovanje metodološko svojevrstnega, pregledne- ga, celovitega in z relevantnimi podatki podkrepljenega pro- metnega in prostorskega načrtovalskega pristopa. Izhodišče mora biti »razmišljanje zunaj okvira« (ang. out of the box). To pomeni, da se obravnavajo alternative, ki so bile oblikovane na osnovi analize, jih predlaga (strokovna) javnost ali bi se lahko pojavile v nadaljevanju projekta umeščanja prometnega omrežja ali posamezne prometnice v prostor, ne glede na to, ali so prometno (ne)smiselne, prostorsko, okoljsko, tehnološko, investicijsko zahtevne, se zdijo futuristične ali je za njihovo uresničitev potreben velik miselni/družbeni/politični preskok. Tako se poskušajo že vnaprej pripraviti odgovori na dileme, predloge ali nasprotovanja, ki se lahko pojavijo v nadaljevanju projekta. 2.5 Načrtovanje rešitev znotraj razumnih okvirov V razmišljanju o prometni prihodnosti Slovenije ima posebno mesto železnica. Okoljska prednost razvoja železniškega pro- meta – predvsem za doseganje ciljev trajnostne mobilnosti in prilagajanje podnebnim spremembam – je na deklarativni rav- ni všečna. Vendar pa gre v vseh smereh, tako pri nadgradnjah obstoječih prog kot novih progah, za visoke hitrosti, za precej zahtevne rešitve, katerih prostorske in okoljske vplive – šte- vilne odstranitve objektov in prilagoditve ustaljenih lokalnih povezav, hrup, vidno močno izpostavljene ureditve, ki bodo spremenile značaj krajine, posege v arheološka najdišča, kme- tijska zemljišča in (ob)vodna zemljišča, če izpostavimo samo najbolj značilne – nikakor ne gre podcenjevati. Ob umeščanju v prostor lahko ti posegi in njihovi vplivi povzročijo številne konikte z varstvom okolja (narave, virov, narave, kulturne de- diščine) in urejanjem posameznih naselij ter prinesejo zahteve po prilagoditvah rešitev in omilitvenih/izravnalnih ukrepih, ki gredo lahko tudi onkraj razumnega okvira. Velik problem so lahko zahteve lokalnih skupnosti za pogla- bljanje in prekrivanje posameznih delov prog. Take rešitve – ki so nedvomno prostorsko privlačne, (mestni, javni) prostori nad pokritimi vkopi so dodana vrednost – je mogoče predlagati z neznosno lahkostjo, precej teže pa sprejeti racionalno odlo- čitev o njihovi izvedbi. Treba se je zavedati, da take ureditve niso preproste in imajo – poleg zelo velike investicije – tudi številne slabosti (vpliv na podzemne vode, zahtevno prilagaja- nje gospodarske javne infrastrukture, dolg čas gradnje in s tem povezane vplive). Tudi če bi bilo mogoče zagotoviti zadostna (evropska) sredstva, je treba razumeti, da investitor v železniško infrastrukturo v tvegane, drage in ekonomsko neupravičene rešitve preprosto ne more investirati. Take rešitve lahko ogro- zijo izvedbo celotnih odsekov ali posameznih projektov, zato morajo biti investicijska vlaganja v posamezen del železniškega omrežja razumna in sorazmerna koristim uporabnikov, ki jih prinaša nadgradnja. 2.6 Trezno in odločno sprejemanje odločitev Treba je torej upoštevati dejanske okoljske, prostorske in eko- nomske (z)možnosti ter domet ukrepov trajnostne mobilnosti in razvoja železniškega omrežja. Kaže, da njegova nadgradnja, predvsem zaradi razpršenega vzorca poselitve in majhne sto- 33. Sedlarjevo srečanje – A. MLAKAR Urbani izziv, strokovna izdaja, 2022, št. 15 21 pnje urbanizacije, žal ne bo prinesla take razbremenitve ce- stnega omrežja, kot bi pričakovali ali si želeli. Če razvoj žele- zniškega omrežja in ukrepi trajnostne mobilnosti ne morejo učinkovito rešiti vseh problemov, je treba, pa čeprav s stisnjeni- mi zobmi, pravočasno in usklajeno s prostorskim umeščanjem trajnostnih prometnih omrežij začeti tudi prostorsko umeščati druge nujno potrebne ukrepe za urejanje prometa (tradicional- nih prometnih omrežij) in tako preprečiti morebitne konikte v prihodnosti. Odločitve je treba sprejemati trezno – pregledno in uteme- ljeno, na osnovi tehtnih argumentov, z osredotočanjem na bistveno, upoštevajoč širši družbeni, ekonomski in prostorski kontekst, ne pa na osnovi idealizacije te ali one rešitve – in odločno. Načrtovanje (prometne) infrastrukture v Sloveniji zaznamuje prav kriza odločanja – čakanje, da problem mine sam, obravnava vedno novih in novih variant in nenehno spre- minjanje odločitev (običajno na vsaka štiri leta). Slika 1: Primer zasnove prostorskega razvoja občine z jasnim prikazom koncepta razvoja ključnih prostorskih sistemov – poselitve, prometa in krajine (vir: Odlok o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Novo mesto, Dolenjski uradni list, št. 24/2022) 33. Sedlarjevo srečanje – Integracija prometnega in prostorskega načrtovanja – izhodišča, izkušnje, možnosti Urbani izziv, strokovna izdaja, 2022, št. 15 22 2.7 Snovanje celovitih prostorskih ureditev Velik izziv projekta nadgradnje železniškega omrežja bo, kako udejanjiti način razmišljanja, ki je izostal v avtocestnem pro- jektu, to je zagotoviti celovito urejanje urbanih in prometnih koridorjev in ne samo železniških prog. Ena od ključnih pod- lag za izdelavo študije variant je razvojni urbanistični elaborat, ki se (po naročilu investitorja prometnice) praviloma izdela le za sorazmerno ozek, neposredno tangiran prostor vzdolž prometnice ter na osnovi prikaza stanja prostora in veljavnih prostorskih aktov. Ob ambicioznejših pričakovanjih glede ure- janja naselij pa samó izdelava takega elaborata ne bo zadostna, saj na njegovi osnovi ne bo mogoče odgovoriti na morebitna druga aktualna vprašanja nadaljnjega razvoja. To bo najočitneje v primerih, v katerih bo nadgradnja obstoječih prog (prenova postaj/postajališč, zagotovitev dvotirnosti, ukinjanje nivojskih in urejanje novih zunajnivojskih prehodov) posegla v naselja z neustreznim obstoječim in v prostorskih aktih nedorečenim prometnim omrežjem (ko bo treba urejati sàmo omrežje in ga ne samo smiselno prilagajati nadgradnji proge) in/ali v pri- merih, v katerih bo nadgradnja bistveno spremenila obstoječe stanje (posegla v mestno tkivo) ali potenciale v prostoru (na primer ob premikih obstoječih prog zunaj obstoječih koridor- jev). Upošteva se možnost vključevanja degradiranega prostora ob progah v mestno strukturo, njegova urbanizacija, kjer je to smiselno, se sočasno načrtujejo vzporedne kolesarske poti. Posebno pozornost je treba nameniti zasnovi celovitih ureditev območij postaj in postajališč. Pristopati je treba k pripravi pre- veritev širših/vplivnih območij postaj/postajališč in navezav na javne površine naselja. Smiselno je, da se regije in občine odzovejo na prenovljene in nove postaje/postajališča z usmer- janjem razvoja v njihovo bližino in tako zagotovijo učinkovito uporabo železniškega prometa. Nadgradnja železniških prog je prav gotovo velika razvojna priložnost za kakovostno prestrukturiranje naselij ob njih ne samo na področju prometa in mobilnosti, ampak tudi z vidika javnega prostora, zelenega sistema mesta, umestitve in ureditve javnih funkcij in drugih vsebin urbanega življenja. Tako ureja- nje je v pristojnosti lokalne skupnosti in ne more biti predmet državnega prostorskega načrta. Zato je za oblikovanje celovitih rešitev pomembno, da občine usklajeno/sočasno s strokovnimi podlagami v okviru državnega prostorskega načrtovanja pristo- pajo k izdelavi urbanističnih zasnov ali strokovnih podlag, ki so osredinjajo na nadgrajene/nove železniške proge. Sestavni del povezanih/skupnih strokovnih podlag je določitev razmejitve med območjem, ki se ureja z DPN, in območjem, ki se ureja z občinskimi prostorskimi akti. S takimi strokovnimi podlagami so lahko ustreznejši tudi razvojni urbanistični elaborati. 2.8 Odličnost urbanističnega, arhitekturnega in krajinskoarhitekturnega oblikovanja Nadgradnja železniških prog je priložnost za oblikovno dovrše- no urbanistično, arhitekturno in krajinsko oblikovanje. Treba je opustiti zastarele tipske in neambiciozne arhitekturne reši- tve. Oblikovanje koridorja železniške proge mora biti celovito, cilj naj bo doživljajsko in programsko pestra in prepoznavna poteza, ki za potnika kljub visokim hitrostim omogoča orien- tacijo v prostoru in za okoliške uporabnike zagotovi, da pro- storska ureditev ne bo moteča. Vrhunska (sodobna in hkrati lokalnim značilnostim prilagojena) arhitekturna zasnova po- staj/postajališč ter domišljena krajinsko-arhitekturna zasnova območja proge, ki naj zagotavlja čim večjo vpetost proge v prostor in zmanjšanje vplivov na (bivalno) okolje, sta lahko dodana vrednost projekta in soustvarjata prostorsko prepo- znavnost območij ob progah. Posebno pozornost je treba na- menjati prostorskim vozliščem, velik izziv bo prenova postaj, ki so varovane kot kulturna dediščina, posebna priložnost (ra- cionalizacija rabe prostora) pa je možnost umeščanja sončnih elektrarn v sočasni funkciji protihrupnih ograj. Slika 2: Primer skupnega načrtovanja državne ceste in občinskih ureditev ob njej (vir: Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za prostorsko ureditev skupnega pomena za izgradnjo obvoznice Gorenja vas, Uradni list RS, št. 81/2010) 33. Sedlarjevo srečanje – A. MLAKAR Urbani izziv, strokovna izdaja, 2022, št. 15 23 2.9 Sodelovanje z lokalnimi skupnostmi in javnostmi Prometnice spremenijo prostor, v katerega so umeščene, in močno vplivajo na lokalno okolje. Odprta in pravočasna ko- munikacija z lokalnimi skupnostmi in javnostmi, predvsem tistim delom, ki jo nameravana gradnja najbolj prizadene, je ključna v vseh fazah načrtovanja. S pravo mero in obliko vključevanja javnosti se projektne rešitve med načrtovalskim procesom bogatijo, načrtovalci sproti v projektne rešitve vklju- čujejo predloge in pobude javnosti, ki so smiselne, ta pa se z argumentirano in razumljivo razlago strokovnih izhodišč in predpisov seznanja tudi z omejitvami, ki jim morajo slediti reši- tve. Pomembno je, da se predlogi javnosti – tudi če morda niso izvedljivi – ne obravnavajo pavšalno in omalovažujoče, ampak strokovno korektno. Če predlogi niso ustrezno obravnavani in posredovani javnosti, se konikti prenašajo na naslednje faze načrtovanja in jih lahko celo zavrejo. 3 Sklep Rešitev kompleksnih problemov urejanja prostora in prome- tnega omrežja v njem ni preprosta. Zahteva iskanje skupnih rešitev ter uporabo celotnega nabora ukrepov usmerjanja pro- storskega razvoja in trajnostne mobilnosti. Integracija samo prometnega in prostorskega načrtovanja zato ni dovolj – tre- ba je integrirati načrtovanje vseh vidikov razvoja družbe ter uskladiti prometno, prostorsko (stanovanjsko), gospodarsko, energetsko, okoljsko (podnebno) in javnonančno politiko. Pri tem je ključno prepoznavanje (ustvarjanje) skupnih ciljev, obravnavanje pravih (izhodiščnih) problemov, razmišljanje zu- naj ustaljenih okvirov, razumevanje dejanskega dometa in vseh razsežnosti (vplivov) ukrepov trajnostne mobilnosti, trezno in odločno sprejemanje odločitev in dobro sodelovanje (komu- nikacija) med deležniki. Dr. Aleš Mlakar, univ. dipl. inž. kraj. arh. Prostorsko načrtovanje Aleš Mlakar s. p., Pokopališka ulica 5, 1000 Ljubljana, Slovenija E-pošta: ales.mlakar@siol.com Viri in literatura Odlok o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Novo mesto. Dolenjski uradni list, št. 24/2022 – uradno prečiščeno besedilo. Novo mesto. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za prostorsko ureditev skupnega pomena za izgradnjo obvoznice Gorenja vas. Uradni list Repu- blike Slovenije, št. 81/2010. Ljubljana. Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Republike Slovenije (OdPSDP). Uradni list Republike Slovenije, št. 72/1995. Ljubljana. Prostorsko načrtovanje Aleš Mlakar s. p. in PNZ svetovanje projektiranje d. o. o. (2020): Državno prostorsko načrtovanje za nadgradnjo železniške proge št. 21 Ljubljana Šiška – Kamnik Graben: Pobuda/dokument identifi- kacije investicijskega projekta. Ljubljana. Prostorsko načrtovanje Aleš Mlakar s. p. in PNZ svetovanje projektiranje d. o. o. (2021): Državno prostorsko načrtovanje za nadgradnjo železniške proge št. 21 Ljubljana Šiška – Kamnik Graben: Izdelava dodatnih preveritev in priprava predloga izbora rešitve za nadgradnjo regionalne železniške proge na območju Domžal. Ljubljana. PNZ svetovanje projektiranje d. o. o. in Cestni inženiring d. o. o. (2020): Strokovne podlage in predštudija upravičenosti za nadgradnjo regionalnih železniških prog v RS ter železniškega omrežja na področju LUR. Ljubljana. PNZ svetovanje projektiranje d. o. o. in LUZ, d. d. (2018): Državno prostorsko načrtovanje za ureditev ljubljanskega avtocestnega obroča in vpadnih cest: Pobuda. Ljubljana. Pretnar, G., in Mlakar, A. (2022): Gordijsko vozlišče. V: Šemrov, D., Gre- benšek, K., Lipar, P. (ur.): 15. Slovenski kongres o prometu in prometni infrastrukturi. Portorož, DRC, Združenje za promet in prometno infra- strukturo Slovenije. Trdin, I., Jan, A., in Mlakar, A. (2022): Vključevanje javnosti v podrobnej- še načrtovanje infrastrukturnih objektov: Primer južne razbremenilne ceste na Bledu skozi Mlino. V: Šemrov, D., Grebenšek, K., Lipar, P. (ur.): 15. Slovenski kongres o prometu in prometni infrastrukturi. Portorož, DRC, Združenje za promet in prometno infrastrukturo Slovenije. 33. Sedlarjevo srečanje – Integracija prometnega in prostorskega načrtovanja – izhodišča, izkušnje, možnosti