244 Atevilka. Ljubljana, rHrfek 23. oktobra. XII. I« to, 1879. LOVENSKINAR IeIih j a \nuk dan, izv/.etiiAi poimOoljko Iti dnovu po prn/.nikib, ter volja po poŠti prejcman m >i v h t ro - o ^ e r h k e itttlete M rolo leto 18 gld., M pol blii 8 gl., t* Četrt leta 4 gld. — Ztt Ljubljano brez poAiljanja na dom za celo loto l'.i tfld., za četrt leta .'I gld. BO kr., U tB meneč \ gld U> kr. Zm poAiljanje nit dom ho računa 10 kr. za mtww, .'»O kr. ca čotrt leta. — Za tujo detel« toliko Več, kolikor poAtniua izna&a. — Za gospode H 0 i t o I i t na ljudskih'Aulali in e'i Uijako volja znižana cona in aicor: Za Ljubljano /.a četrt lota S gld. .r>0 kr., po polti prejcman u četrt lotu 8 k'*'- Zft oznanila so pl.u'ujo od čoiiristopno potit vrate B kr.( co io oznanilo enkrat tinka, 5 kr., če »o dvakrat,'in 4 kr., čo ho tri- ali večkrat tiska. Dopini naj ho i/.volo traukirati. — Kokopisi no no vračaj««. - Urodni A t v o je v LJubljani v Franc Kolmanovoj hiSi At. .1 gledališka stolba*. Opr a v n i flt v o, na katero naj ■« olatfovolijo pošiljati naročnino, reklamacijo, oznanila, t. j! adininintrati viih reči, jo v '„Narodnoj liakurni" v Kolm.-uiovcj hiSi. Borba Slavjanov za pravo. (l>opiH i/. Zatrobil.) V teku zadnpga dtsetlelja bile ho romanske u sovražne natnoro, ali nij se do sedaj še sprijaznilo z bratskimi plemeni j narod sicer nagiblje k zajedo < kcniti cilju, ali vodje DJOgOVi nijso se Se otresli svoiili predsodkov. Tudi EtUSi se idjso se pnpolnoin osvobodili od mode robakaga posnemanju zapadnega ko.sinc-po iti/mu, kateri je samo na kvar naAej stvsri, s kratka: Slavjanstvo se nij Se priučilo razvijati svojo moči v slobodunstn Ii institucijah. Borba Blavjanatva je defenzivna, ali bolje r* koč, jo borba za Otnai G pačijo. Slavjanstvo nehče osvajati, ni lire anukt. rat«, ne Želi nad diu-gniii gospodovati i O lj njegOVib teženj je rav-nojiravnost, osloboienje od tujega |erohatva, svobodno razvijanje svojih moči j. /ora jo počela svitati; dal lbg, da zasveti skoraj jasno solncol —gl—. Politični razgled. V Ljubljani '22. oktobra. Vftraj 91. t. m. jo slovesno snubil iz-rodol poslanik vojovoda ]tayli n nadvojevodinjo W«r # In istim* za Apirnjskega kralja. Cusar in nadvojevoiiinja sta odgovorila z „''a". Adresni odbor fi*tspt»telt. Sibirski raziskovalci XVII. veka. Po KoHlouiarovti api8< I J. St.-lt 1;ih:». (Ualjo.) Leta 1688« »e je odjiravil iz Jukutska Vojnik ToHtuik Ivanov h trideset drug mi ljudmi iti luni j i proti iztoku, da najde novo /cm ljo Oui so prišli do reku .lauge, kjer bo našli tuugurtko piemO] uazvauo l.amuti. No glede na to, da to pleme uij hotelo plačati jasaka, penit i bo je Tostuik doli po Jangi, nabral (rez 200 hobolovib kož m jih poslal v Jakulnk, a sam pa je ostal tam v zimovišči. Spomlad, pa ju prešel ncustrašljivi Tustnik Ivanov črt/ gore Hren uepnjuteljskih Liiuiutov, dospel do ludigirke, Ur se podal v zemljo Jiiangirov, kjer je ulovil enega prebivalca. Ostavivši šest najst ljudij v jukagirskej zemlji in tri vojniku za pobiranje davkov, vrne bo Postmk Ivanov n petnajstimi tovariši v .lakutsko tvrdiiiavico. ter javi, da jO treba obrniti pozornost ua zein ljo Jukagirov, ktr je ona bogata na zveriuuh m na ribah; pri tam jo vid«.I tudi pri Juka grdi srebro, ali uij mogel zvedeti, od kod ga oui dobivajo, ker mj razumel jukagirskega jezika. Iz Jakutska so kasneje zopet odpravili Postnika na Indigu ko /aradi pobiranja davkov, in od tega časa morajo Jnkagiri Kinom davek plačevati. Iz Jakutske so so začeli od /.laj pušiljaM oddelki vojakov v razno strani /. na* Logom, da bi preiskali zemlje in reko: i- i one izvirajo iu kam se islivajo? kako tam ljudje ži\eV s čini so hranijoV da-li je v njihove) -liani zverin iu rib V kako se oui upravljajo, kako vojujojoV .... Ls-ti ljudje so dobivali za hrano odmerjeno ržeuo moko in k temu tudi kaše. Oni so morali poloviti nekoliko najngleduejih prebivalcev teh krajev ter ae jim zagroziti, da bode car poslal semkaj vojsko b strelnim orožjem, Če bo ne bodo podali in potem jim no bodo najbolje. Povrh tega pa jim je bilo naloženo, da jim dajejo zastonj igrače; ali strelnega orožja jim nijso umoli pokazati, da bi bo bolj grožnje bali. Večkrat se je dogodilo, da so so sprlo mej BOboj tudi v to krajo podane četo, ter se celo potolkle. /a ruskimi vojaki ua Luni so se priselili tudi obrtniki in trgovci iu država jo /ato na Lenskem razvodju postavila mitnico Tam so se naselbino pomnožile in leta 1 <>.'$',). so bili na/iiačeni /a Lviio vojovmle: s početka BO oui prebivali v Ustkutsku, potem pa v Jakutsku« Leta KilO. so začeli vojevodu vabiti bre/domovinsko ljudi na Leno, kjer so mogli z voli kuni povlasticami zemljo obilelavati. Ruski raziskovalci so prodrli daleč na sever ter zašli celo do Indigirke, ali ua jugu, DJiO od l t km dve tvrdnjavico in Olekmuisku na Leni, jim jo bila zemlja nepo/uatu. Oni so jo zvali sploh nllratsko zuinljo", ter »vedeli o kaj njej od Tuoguzov, ki ho jo razglašali za v državni zbor kot korak k toliko zaželnemu sporazumljenju io opravi. Adresna debata v gospodske) zbornici bode pričela v ponedeljek 27. t. m. Čuie se, da je cesar pozval k »ebi grofi l\uttl't'jtt denes 22 oktobra, da mu bode razjasnil stvari, ki ho se godile v dmgej seji gospodske zbornice. V peticijski odbor so bili v zadnjej seji th in Splavinski. V odboru za posvetovanje vladne zako-nove predloge zoper govejo kugo je bilo v istej Beji voljenih 24 poslancev, mej ujimi naš slovensk državni poslanec grof Mirgheri. V včerajšnjej seji državnega zbora je predlagal K a oder lik odpravo n iviuskega 1; o aka V komisijo za nadziranje državnega dolg* bo bili volu-ni avtonomisti: Dubsky,Kocrow-Bky, Schrom in Fuchs. Ugibanje, je-!i He je o B smarkovem po hodu na Hklenila kaka pismena po- godba /a zvezo mej Avstrijo in Nemčijo, to ugibame se po novioah nepresledno Se nada ljuie. K-r je lord Satisbury, angleški minister, dejal v svojem govoru, da je zveza avstrijsko-nemška „veselo poročilo", sklepajo nekateii da mora on dobro vedeti, da so je zveza mej Nemčijo in Avstrijo s pismom potrdila, sicer da ne bi mogel on tako določno i/.ražati He Neki berlinski list pa tudi piSe: Cesar Wil-ludin je le nerad se udal novoj zvezi z Avstrijo, uli Foražnost Rusije ga je prisilila, da je moral misliti na sigurnost Nemčije (sic!) uže o i nekdaj je bil netnsti poslanik ua ruskem dvoru posebno odlikovan — zdaj se to več ne godi, nego odlikuje se francoskega poslanika. Zveza z Avstrijo se je uže tekom tega tedna rut lic ral i. — To pravi, podpisala sta zvezo avstrijsk in nem sit cesar, tako vsaj trdijo vsi tisti, kateri ne mo rejo Hpati zbog strahu pred Rusijo. Sekcijski svetovalec \iit-ill iiif/ je po stav.jen v pokoj. Nordling je bil v kupčijskem ministerstvu nastavljen z nenavadno veliko plačo, večjo nego je ministerska a 25 000 gl na leto. Vstopil je v službo po odstopu Bm bansa pred nazvanjein novega ministra Cblu-meckega. Z njegovim odpuščenjem bo državni blagajnici vsako leto prihranjeno nekaj tisočer. Penzije bo Imel 5500 gl., po drugih poročilih 7000 gl. na leto. Nbrdling je bil inostranec iz WUrtemberga in se je v tehničnih strokah izobrazil v Franciji. O a je dozdaj vodil vbo avstrijsko železniško politiko, se ve da pol odgovornostjo kupčijskega ministra. Zato se mi Slovenci nadejamo, da se bo le zdaj, ko je on odpuščen in se bode vsa železnična politika premenila, vsaj pri zidanji železaic oziralo na n;i't' potrebe. Na (Piff fMk0'iia je bila letos na mnogo krajćh jako slaba letina, in prebivalstvu pret* silna beda. Ogerski finančni minister je za to ukazal, da se davek ol kmetov v 77 občinah io bodoče žetve ne bode pobiral, razen tegi pak se bode moralo ihti tem revežem tu b semena za setev, ker sami si ga ne mogć nakupiti. V lt» * nt bo je krščanskega prebivalstva polastilo skrajno nezadovoljstvo, kajti razmere so Se zmirom iste, ktkor pod tursko vlado. I>odi; *o morali krščanski kmetje turškim begom zemljo obdelavati, svojega zem-liišča n j o imeli nič; za to so se nadejati, da jih bodo Avstrijci redili te sužnosti. Ali ker so Be zmotili v svoje nadeji, hočejo si Kami pomagati. Kristijani nehčejo begom več desetine odra 11 a vat i, in prote begom Z umorom. Tega jo kriva samo nmgjarska Slovanom so vražna politika. Uže davno bi se s pravično politiko v IVinni lehko uredile razmere v občno / ado volj nost kristijanom. Neki sodelavec pariškega časopisa „Soleil" je potoval po Italiji ter izpraševal razne državnike. Prišel ie tudi h fa '»ssnlhu, in ta cmeri kav i mož je silno zabavljal na A o l ras v . *, o katerem je dejal, da se je uže leta 1B48 m 40 kazal izdajico naroda magjarskega, kakor v obče vsi magjarski magnatje razen ledne izjeme. Andrassv in Tisza sta Migjare pokvarila, Magjari so zgubljeni, dejal je starec in potem nadaljeval: „To nesrečno deželo (magiarsko) bode Nemčiia Se malo časa za soboj vlekla, nekoliko časa bode še vegetirala in vojevala se samo v prid Nemčiji Zoper Rusijo se bodo v slučaji vzdignili vsi Magiari, ali ne sebi v korist, in če bode Rušita razbita (!) so se Magjari i/ognili slovanskim zo-bovom, ali snedeui bodo potem z — nemško polivko. Veliko zlo je avstrijsko-nemška zvez.«, kajti posledica nje bode rusko-francoska zveza. Ako pri.le do splome vojne, bodo se morala Avstrija samu braniti zoper Rusiio, kajti preveč opravka bode imela Nemčija s 6 svojimi stvarmi Francoze naj nikar ne verjemo Hsmarku, ampak močni naj bodo, kakor jim je svetoval G>rčakov.u Takrat jo je uganil stari Kossutk popolnem. ViitiEije driuve. Knez vš~n<*!/<>i'ski , potem senatski predsednik Božidar Petrovič in senator Mašo Vrbr Teke TiKkimau" srečno d -vršena Totleben, ruski general, je povzdignen v grofovsk stan. Knez Vognrides, guverner r«/f»f/. nje Mlnmetiie zdaj potipe po deželi, da se Bara osvedoči, kako da je z mnh^medanci, ki bo bo vrnili nazaj v vshodnjo Ru meli jo, Turškej je on pri tej priliki javil, da je vse, kar se je o turških vrnivših se begunov p;salo in govorilo, pretirano, in da so veČinom vsi pod streho spravljeni. Komisija za resenje vprašanja o i\ihif* He bode seSln 27 t. m. v Carigradu. Kot avstrijski zastopnik je imenovan generalnega štaba obrstlojtenant Jiiger. Prenienba v turškem ministerstvu ne ugaja Angležem, ker ho iz tega dogodiaia morali uvideti, tla je angleški upliv v Cirigradu skrčil se znatno, a ruski da ie poveličal se. 0 novih turških ministrih Sail pifii in M»hmuđ Ne lim psši te znano ka sta odtočna privrženca Rusiji. Angleži bodo intrigirali zo ier to mini-ster^tvii, jo lehko da tudi vrgli, ali zdanje turško ministerstvo jasno priča, da Anglija more samo l velikim trudom in tudi žrtvami ohraniti in nekoliko turške naklonjenosti. \r»i*.ik*'tftt državnega ministra IhVova je zadel nirtud ; pravi se, da no bode več ustni. Angleški agent v A o« mu v Indiji je bil od prebivalcev 19. t. m. umorjen. „R-ut^rjev bureau" iavlja 19. t. m. iz &(§miei Jakob kan naznanja da Inče s prestola hfganistanskega stopiti. Ziman se je trudil general R >burtH, da bi ga pregovoril, /a to je on vse preskrbel, da se bode rad obdržal. it*if»j4wn.9:* poslanik C i al din i v Parizu dela mnogo sitnosti nvojej vladi; frAn-coski listi javno pripovedujejo, da Caldini očita Hvojej vladi, da ga je ona pokarala, ker nij pretil tačas francoskemu ministru VVadding-tonu s prenehanjem prijateljskih razmer, ko tudi Italiji Waddington nij hotel pripustiti jednoga svoiega zastopnika v mejnarodnem egipt-skem niiiisterstvu. Neodkritosrčnost očita C aldini tudi angleškemu ministru Salisburyiu, ker je on s prva obljubil, da bode tudi Kalila zastopana v dnem ministerstvu, a pogodil se s Francozi, da se Dalija izpodrine iz eg'pt-skeg* ministerstva. — Doslej še noben poslanik v Blužbi nij kompromitiral svoje vlade tako, kakor general Cialdini. bogato „obljubljeno" zemljo. O l Tunguzov so prihajali do njih vesti o mugalskej (mongolske I) zemlji, o Kitaju in o množini srebra v teh krajih. Le-te vesti o srebiu so podvizale Ruse na potovanja proti jugu. Leta 1640 je poslal Ionski vojevoda o Idelek vojnikov po reci Čaji in oui so prinesli soboj srebrn venec, kakršno so nosili Tangu/i na glavah za ures. Leta 1641. bo je odpravil doli po Leni ka za/ ki petdesetnik M rt m Vasjljev s Kazaki poiskat novih zemelj in srebrne rude. Oui so prišli do ustja Kulenge, postavili tukaj tvrd-njavico deset Hežnjev dolgo in deset sežnjev Široko, učvrstili jo z rovom in pahsadami, ter od tukaj pošiljati k Tunguzom davek pobirat Dve leti potem, leta 1643., sta ho odpravila na ra/gled petdenetuik Kurbat in ata man Vastlij Knlesnikov. Kurbat se je podal h 74 Kazaki iz vrholenske tvrdnjavice proti jugu, ter ie prvi izmei Rusov dospel do Bn)kala na ustju Ose, ki se izteka v Angaro. Prebivalci ua bregovih Angari so začeli precij pla čevati davek carju. Kolesnikov je trdo poHto-pal z Dur jati ter nagajal Kurim t u s tem, da je stiskal one Burjate, ki so se uže obvezali plačati davek v vrholensko tvrdnjuvico. Zapu stivfti svojo tvrdnjavico, prodrl je Kolesnikov prvi za Bajkal do ustja Selenge, ali nij utvr-dd tukaj ruske vlasti. Njegova strogost je prouzročila buno mej Burjati; za vojniki so dohajali pa tudi ruski dobrovoljci ter ne lotili obdelavauja zemlje, nekaj teh novonaseljenih je bilo zdaj pobitih. A buna je bila vendar potlačena. Kolesnikov je zginil brez sledu Ruvuo v tem času, ko so Uusi prodrli za Bajkal, bili sta izvršeni dve znameniti ekspediciji na iztok. Leta 1043. se je podal iskat novih zemelj in srebrne rude VaBilij Pojarkov; 2 njim je odšlo sto dvanajst vojakov, petnajst dobro mej tem ko je Kolesnikov postavil tvrdnjavico j voljcev, dva mitničarja za cenitev davka, dva tolmača in dva kovača. Vsi so bili oboroženi. Smodnika bo vzeli soboj osem pudov (po 40f'.t.); tudi z živežmn so se preskrbeli za potrebo. Dne 15. julija ho popluli oni doli po Leni, črez dva dni so se vrnili v reko Aldan. in brodeči po tej reki bo prišli v slinh tednih do ustja Učjura j potem so po tej reki vozeči se doHpeli v reko Ctonom, ter brodili po njej pet tednov z velikim trudom zato, ker bO morali prestopati dva in dvajset slapov (pragov). Tukaj jih ujame zima: bilo je početkom septembra. Nij £e nehala dolga zima, a Pojarkova je ozlovolilo sedeti v ustrojenem zunovišči; on ie pustil Štirideset svojih ljudi j na mestu, ter jim zapovedal spomladi odpraviti se na reko Zijo, o katerej je zvedel nekaj od tamošnjih prebivalcev; sam pa jez devetdesetimi možmi od'el po ledu na reki Niujenski in od tod na reko Zijo, kjer je ulovil nekega daurskega kneza, ki mu je pripovedal vbo o zemljah, v Dopisi. Ti CiritM'lJ pri Grarlacu 19. okt. [Izv. dop.l Ne morem si kaj, da ne bi vam naznanil, kako je godilo ae r»ri naših obNnskih volitvah dne* fi. t. m. Skoro moram re*i, da bi se bila taka podla, kakor leta 1877. v Novem mestu pri volitvah za deželni zbor, ko bo fie glasovi podkupovali. Tako ie tudi pri naa nekdo nt vsak način hotel vsiliti He v občinski zastop in je od bifie do hiše proajačil za volilne glase. Nekaterim je obečal, da občina ne bodo imela nič troSkov, če njega izvolijo, ker on vse zastonj opravi, drueim pa, ki bo mu bili dolžni, je žugal, da jih bode tožil, če njega ne volijo. It^s se mu je posrečilo, da je ujel nekaj svoiih dolžmkov, ki so obljubili, da bodo zanj glasovali, in reB tudi prišli k volitvi, ne vedoči, da mož po postavi niti izvoljen biti no more. Ko se je volitev začela, se je najprej čitala postava, kdo da ima pravico voliti in voljenim biti, pa to nij nič pomagalo, t-rdovratnež So zdaj nij odjenjal ampak z brezskrbnim obrazom čakal na glasove Bvojih posiljenih privrženiko*. In res ie dobil on pet glasov, drugi pa le po dvn, tri. Zdaj se oglasi jeden mož in pravi, da volitev nij veljavna, in še enkrat smo pogledali v občinski volilni red, ter prepričali vztrajnega kan didata, da on ne more županovati. Tako je sit nož hc svojimi glasovi vondar le padel pod klop, in mora pač drugam iti ponujat se. Ker bo zdaj sploh občinske volitve na Kraniskem, ga priporočam svojim rr. jakom, če hi hoteli kje prisloniti ga; cenejšega predstojnika si ne morejo želeti, ker on vse brez plače stori, morebiti fie kaj po vrhu da, če bi žnjim rgli hali". Ako ho tedaj pri k a ko j srenji v zadregi za glavarja, naj ho kar obrnejo na gri beljsko občino, rada jim bode ustregla. Natančnega adresa za denes še ne naredim, saj se zve) pri našem županstvu kaderkoli, če bi bilo kje prazno mesto, po kakršnem tako hrepeni opisani ohčinar naš. V. Ik #.t»liNl4 4'S£tfc akriljtl 20. okt. Ilzv. dop.j Kmalu po semnji v Mirnej peči ho je raznesel glas, da je jela goveja kuga razsajati pri nas. Kugo so zanesli v naš snd. okraj isti, koji so prignali takozvane „buše" z gori omenjenega Bemnja iu pa s Bemnia v Št. Vidu pri Zatičini. Najprej se je prikazala v Bukovici na Vidmu in v Murtinjej vasi pri prignanih bulah, in pri drugej živini v istih hlevih, V kojih so <5ne živali »tale. Okrajno glavar- stvo v I/tiji ie nemudoma učmilo vse, da bi se kuga hitro omejil«, ter v to svrho imenovane vasi z vojaki in žandarmi ostraždo. okuženo živino pa takoj pobiti dalo. Tukaj je zdaj večjidel kug* prenehala. S konem preteklega tedna pa r« je pokazala v Velikem gabru pri Antonu Zorcu po domače pri Mucliii; pri tem je jtdnafftt glav živine nekaj poginilo, nekuj pa pobith bi'o. K"m*j je pri tem b'la živina pobita, uže bo prikaza bolezen po drugih «a^kih hlev«h ; do-sedai je po treh v Vel. gabru fie, kakor tudi Podtrabrom (prav za prav tudi Vel. gaber) pri Jeraiu (Pepehi) živina okužila se in IS. okt so pobili 17 glav. Tako se 3jr; ;n g:r\ in iako se je bati, da bi He vs° bhižnje vasi ne okn-žile, — ker so z rtnimi skupaj na Temenic' napaiale živino. Veliki gaber ie a'e^r tako omejen in zatražen, da nič živeg* ol nedelje da\je no v- n na notri ns Rme. Zaradi goveje kug« je tudi ondotna dvorazredna narodna šola od 17. oktobra dalie zaprta. I/udje morajo kopati jame in izpeliavati enoj iz okuženih h'evov, ter ga na v to določenem kr«iu zakopavat'; kdor se brani je kaznovan. Pod Gabrom ne sme nobeden voz. na kojem je kaj slame, ali katera plahta na njem, prej dalje, da ho h'hitui ne Režge, plahte itd. pa oddajo. Postil ion iz Trelmega. kateri se je domov peljal prar.en, ter imel slamo na vozu, se je nrntivil doli vreči in sežgati, jo pa je moral pintiti konje, ter iti takoj z „želez-nim molkom" na rokeh v Zitičino v luknjo. Pomnil bo dobro, kdaj je bila v Velikem gabru kuga. Oomafa* a*vari. — ( KoiifisliovAii ) je bil včerajšnji naš list zaradi dopisa H Pfuia pretresaiočega naredbe tamošnjega ohrainega glavarstva zn-per — govejo kugo. Za to prosimo čestite naše dopisnike, naj gospodsko vselej le hvalijo. Ker bi jim pa to najbrže ne bilo mogoče venomer, naj rajši čisto molče o njej. Zt zdaj nij drugače. — liže je bila nrej^na in za t:sk pripravljena denašnja 244. Številka, kar ob po-lupetih popoludne pride c. kr. policija in — zapečati Se drugi članek iz včerajšnjega lista, ki je odgovarjal nekej notici v „L*iib. Tagblattu" od poslednje sobote o nameščanju učitelja šoli pri hv. Petni v Lmbani. Ta drugI članek je bil od državnega pravdui-štva zaplenjen ua zahtevanie slavne deželne vlade. — (Iz mestnega odbora.) V seji na nonedeliek je bilo nav*očnih 22 odbornikov. G1ed<5 pristojbine, katero je mestna gospodska 7«htevala ol Mariine bratovščine za ogledovanj« in nop'sovanie ta^ih mrličev, ki jih bratovščin« pokopnje, ro pritrdili odsekovemu predlogu, da treba fie daljnega razpravljanja. Olsek z* Tivoli je poročal, da bi bilo težavno, ostreči mestnega odbora sklepu, da naj so po novih drevored h nasade same lipe, ker jih ;o težko dob'ti, niti vsaka zemlia nij zanje, zato nasvetuie odsek, naj bi ro pač sadile lipe, kolikor in kier je mogoče, ob cesti za provi-jantom do kolisoja in od tod do Tivol ali Podturna, ob vodnem potu naj se pa nasade* kostanji iz trnovske drevesnice; tisti, ki bodo So ostali, naj se presade v drevesnico na tr-žaškej cesti in trnovska drevesnica notem v na'em da, za travnik. Gospo! Regali je priporočal, naj se mestni odb">r drži prejšnjega sklepa o tej utvari. Gospod Goršift je pa predlagal, naj se z ostalimi kostanji zasadi trnovski pristan in opekarska steza. Ta predlog je bil izročen odseku, odsekovi nasveti pa so bili sprejeti. Obravnava o odpravi tarifa za meso nij prišla na vrsto, nego bila odložena za drugo neio. Policijski odsek je. po dr. BUmveisu še poročal zaradi čolnov, ki nai bi se naredili na Ljubljanici, da bode mogoče pomagati, če se kaka nesreča zgodi na vodi. Odsek nasvetuje napravo dveh čolnov, ki bi veljala 00 gld. Več gg. odbornikov je govorilo o tej stvari, nnposled bil ie sprejet ore Rog g. RegalPev, naj se napravijo Štirje čolni in razmestijo tako, da bode jeden pri št. JakobaVem mostu, jeden ob Fra.ncevem nabrežji, jeden ob Poljanskem insipu in četrti pri Rt. Peterskej kasarni. Rešitvi vprašanji aaradl izvažanja strnniščevine je olbor ?opet '/ognil ro b tem, da je sklenil stvar izročiti novo ustanovljenemu mostnemu zdravstvenemu svetu z naročilom, da je v prvej vrsti treba ozirati se na pičle denarne moči našega mesta. Na konci seje je gosp. Regali še int^rpebral gosp. župana zaradi žlebov pri nekaterih hišah ca Turjaškem trgu in zaradi nnredbe zoper govejo kugo. G. župan je odgovor obljubil za prihodnjo sejo. — ( Le t n a pr e s k u S n j a. ) Vodstvo deželne vino in sadjerejne šolo na Slapu naznanja, da hode v četrtek .10. dan t. m. dopolu-due ob 0. uri na omenjenej učilnici javna pre-skušoja, na katero so uljudno povabljeni vsi prijatelji domače vino-in sadjereje. katere bo je napotil. Posebno je slovel nmur-Bki kraj zaradi svojega bogatstva. Postavivši tvrdnjavico na Ziii, poslal je Pojarkov štirideset vojnikov, da osvoje dve tamošnji tvrd-njavici; ali podjetje so jim nij posrečilo. Prebivalci so s početka Ruse lepo sprejeli kakor gOBte, ko je pa voditelj oddelka duri j Petrov od njdi zahteval pokornost, ter hotel s silo v tvrdnjavico, pali so prebivalci nanje, ter deset vojnikov ranili. Poslani bo se vrnili nazaj, izgubivši večji del svoje hrane, začeli bo gladovati; hranili so se s Htorži, celo s človeškim mesom ujetih prebivalcev; štirideset jih je umrlo od gladi. Vsled tega so dolžili Pojar-kova, da jih on nij pustil v hvojo tvrdnjavico ko bo ae vrnili, razirdiv&i ko na nje za to, ker nijso ničesi dOBOgU, nego vrnili se s praznimi rokami; da jim zatorej nij dal kruha, nego Ham rekel, da morajo oni jesti mrtva trupta tamošujih prebivalcev. Ou je rad go vonl: „Nijao dragi vojnici; vsa cena deset- niku je deset deneg (krajcarjev), prostaku pa | dva groša ..." Ko ho pa koncem k njemu prišli oni, katere je bil pustil na Gunomi, odpravil se je Pojarkov poZ)i, zaplul v „Silko", kjer je zadel na narod Djučerov, on je plul po Amuru (Imenovanem v njegovem isveScu Silka) tri tedne do kraja, kjer se izteka vanj reka Sungala (Sunuursula), a potem še-. Z." razsodilo, da je g. Aschner izgubil svojo šaižo, ker se je udeleževal društva, katero je gospod-bka razdružila zaraui opasnosti za državo. Tako je sodišče neki ukrenilo z večino glasov. Sodniki so bili: podpolkovnik, major, konji&k btot-nik in uudpirocmk. * (Nesrečno svatova nje.) V Laj-«e\ n, i kraja Kazhnakega na Ruskem, seje dogodila v rodbiui uectga kmeta silna nesreča. Sin tega kmeta Be je oženil. Po obedu je po tamošnjem običaji zaklenil brat žeuuhov mlada poročenca v pristransko sobo. Vsi svatje pak 60 bili uže nekoliko vrnjeni, za to bo se spravili k počitku. Ob 3. uri v noči pak je nastal v tej hiai o^enj, in vsi prebivalci notri so fgcreli, rešil se je samo oče mladega ženuha, ki se je pa tudi tako ožgal, da bode teško okreval._ Izdaieij in urednik Makao A rini C. * (Nov most v Petrogradu) črez rtko Nevo se je odprl prometu dne 12. t. m. M..st je dolg 1404 črevijev, 77 črevljev pak širok, ima 5 obokov po 17G do 245 črevljev -irokih in stoii 6 rnidjonov lubljev. •(Privilegij.) K prefektu Sumlanskega okrožja se ]e prišel neki jud pr.tožit, na se mu je naložilo davka, akoprjiii je njegovej rodbini turški sultan s feruianoui zajamčil, da oj. u.u ne bo nikdar treba kakšuega davka odrajtavati. »Zftfcaj?" vpraša, ga prtfekt. .Mi smo glasovita rodbina z Ogeiskega,u odgovori Izrajelec; „fernian, s katerim se nas na vekov veke oprašča davka, se nam je dalo za to, ktr so na i pradedje ob času prvi odprli Turkom vrata Oieuske tvrdnjave," — ter pokaže dotični ferman. Nu, pomogel mu nij, kajti Rumunci so tako brezobzirui, da uiti ne »poštu, o takih in sličnih feimauov. Loterij ne erečke. V Trstn 18. oktobra: 5. 8. 48. 17. 89. V Linci 18. oktobra: 47. 30. 1. 38. G6. Št. 712 tX 1879/pr. (68*—») Oznanilo. Oni odiulek računskega od-uka (z likvidaturo) c. k. tiuaučuu direkcije, kateri je bil dozdaj v starem poiicj-dtem posopji na Turjaškem trgu, biva od 14. oktobru 1. 1. v novem finančnem poslop i na poljansKej cesti, h. št. 2 v drugem nadstropji. C. I finančna direkcija za Kranjsk V L uoiiaui, dne 4 oktobra 1879. Vnrll e LjmiOIJmiiI. 14. oktobra. Franc Ka3, knpčevalca sin, 7 met., v židovskih ulicah št. 1, za božjastjo. 17. oktobra. Avgust .Icršck, labriškega delavca dete, 21 „ mcs., na poljanskej cesti št. f)l, vslcd driske — Marija Grciscr, delavka, 64 let, na karlovskej cesti St. 9, vslcd j etike. 18. oktobra. Leopold (Jotzl, zlatar, 01 let, ua Marije Terezije cesti št. B, M jetiko. — Marija Pav lin, ćrcvljarjeva udova iu mestna uhožica, U8 let, na karlovskej cesti St. II, za vodenico. 19. oktobra. Ana Tonian, zlatarjeva hči, 18 m., na bv. Petra cesti št. 17, za hožjastjo. — Karel La pajne, železniškega kondukterja sin, »i dnij, cesta na Kiidoltovo železnico št. 12, za božjastjo. — Kozalija Jerin, erovljarjova žena, 25 let, v Florijauskej nbci št. 50, za jetiko. — Amalija Kiibnel, Si let, šolskega vodje udova, v igriških ulicab št. 8, za slabostjo in starostjo. V deželncj bolnici: 12. oktobra: Barbara Ivoiavrek, gostuška 88 let, vslcd vnetja pijiič na levej struni. 14. oktobra: Valentin Kustnr, pek, 39 let, vslcd krvotoka. 15. oktobra: Neža Bohince, črevljarjeva žena. 25 let, vsled j etike. IG. oktobra: Jakop Pavlic, delavec, 43 let, vsled vodenice. 18. septembra. Leopold Cirk, delavec, 38 let. 19. septembra. Janez Per, učitelj v Vreinu, 38 lot, za pljučno tuberkulozo. JTuJci. 20. oktobra: Kvropas Bluuionthul iz Gradca. — Grossinau iz Baboske. — Fux iz Kan kora. en amuuu. Stergar iz Št. Huperta. — Schmidt iz Celovca. — Kuušič iz Sunožeč. Pri fiHriil : 1>. 111. i m k iz Uunuja. — Urit/ iz Vipave. — Klug iz Dunaja. — llolinitler iz Trsta — Gerstel, bobtsch iz Dunaja. Pri bavitrakviu Utoru * Grdeč iz Vač. — Pobor iz Sclc. — Malkovec iz Buknri. Pri n t nI rijhlii-ui «;eita»r|i i Plckler iz Kočevja atev. 13911. (489—2) Dunajska borza 22. oktobra. (Izvirno telograhčno poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih . 68 gld. 45 kr Enotni drž. dolg v srebru . . . $9 „ 95 „ Zlata roma ...... 81 „ — _ 1860 drž. posojilo .....127 . 25 j Akcije narodne bauke .... 838 „ — „ Kreditno akcijo.......2o5 „ — _ London..........117 , 10 . Srebro..........— . — „ Napol. .........9 . 35'/, j, C. kr. cekini........5 „ 59 „ Državne marke.......57 „ 85 „ 10 gld. nagrade tistemu, kateri mi naznani tatu nadgrobnoga kamena z mojo delavnico v noči od 13. do 14. t. m. Peter Thoman. (407) •e«e*eej66>eeeeoeab»<»44fco*e# Janez Tali, { kavarnar na starem trgu štev. 21, 8 naznanja vsemu p. n. občinstvu, da jo kavar- % niske prostore prenared.il in oiepžal, • in da se bodo odsie posebno trudil vsakej 9 želji svojib čestit i b gostov ustreči. g) Za obilno obiskovanje njegovo kavarne e) prosi z visokim štovanjem podpisani. * (496—1) Janez Tali. J •••ee^eeva—e •••••••••• * Itazglas. Za leto 1880 Bestavljeoi proračuni dohodkov in potro&itov mestne blagajnice, zavoda ljudskih šol, zaveda za uboge, meščanskega zavoda, in splošnega ustanovnega zavoda, leže v miiksIu občinskega reda o1>H€3 OjpOI*«L