VESTNIK S3PR
LETO L	Koper, 2. decembra 1955	ŠTEV. 4
VSEBINA
Odloki OLO
— Odlok o spremembi statuta Okraja Koper
— Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o družbenem planu Okraja Koper za leto 1955
— Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o družbenem planu Okraja Postojna za leto 1955
— Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o družbenem planu Okraja Sežana za leto 1955
— Sklep o povračilu stroškov odbornikom ter članom svetov in komisij Okrajnega ljudskega odbora Koper za delo v ljudskem odboru
V. skupna seja OLO Koper
Ločeni seji zborov OLO
Poročilo o izpolnitvi letošnjih planskih nalog
Navodila za sestavo predloga plana za prihodnje leto
Izvleček iz poročila o poslovanju Okrajnega vodovoda Koper v letu 1954
OOLOK7 OLO
Na podlagi 7. člena splošnega zakona o ureditvi občin in okrajev (Ur. list FLRJ št. 26-269/55) in prve točke 26. člena statuta okraja Koper je okrajni ljudski odbor Koper na sejah okrajnega zbora in zbora proizvajalcev dne 25. novembra 1955 sprejel
ODLOK
O SPREMEMBI STATUTA OKRAJA KOPER
1.	člen
. Točka 5. člena 60 statuta okraja Koper se spremeni in se glasi:
95. Svet za turizem, ki ga sestavljajo predsednik in osem članova.
V 61. členu se v prvi vrsti petega odstavka besedi »in gostinstvo« črtata.
2.	34. člen se dopolni in se glasi:
— Odloki okrajnega ljudskega od-
Na podlagi 3. točke 26. člena statuta okraja Koper in 4. člena o uporabi družbenih planov in proračunov okrajev in občin za leto 1955 (Ur. lilst FLRJ št. 33-359/55) ter po potrditvi Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS je okrajni ljudski odbor Koper na sejah okrajnega zbora in zbora proizvajalcev dne 25. novembra 1955 sprejel
ODLOK
o spremembi in dopoinitvi odtoka o družbenem planu okraja Koper za leto 1955
1.	člen
IV. poglavje III. dela odloka o družbenem planu okraja Koper za leto 1955 se spremeni in dopolni takole:
1.	Na koncu 3. točke so doda nov odstavek, ki se glasi:
»Ne glede na določila drugega odstavka 3. točke tega poglavja plače nad plačami po tarifnem pravilniku s socialnim zavarovanjem v trgovini na drobno in debelo ne smejo presegati 24,3 "/o letnih izplačil po tarifnem pravilniku«
2.	Doda se nova, 4. točka, ki se glasi:
»Ne glede na določila 5. točke III. poglavja tretjega dela pripada podjetju »Splošna plovba — Koper« v Piranu 75 % ostanka dobička za
bora Koper se objavljajo v »Urad-nem listu LRS« in v »Uradnem vestniku okraja Koper«.
V »Uradnem vestniku okraja Koper« se objavljajo tudi odredbe ter odločbe o izvolitvi organov, o imenovanju in razrešitvi uslužbencev, ki jih voli, imenuje oziroma razrešuje okrajni ljudski odbor, odločbe o ustanovitvi podjetij in zavodov ter odločbe o potrditvi zaključnih računov gospodarskih organizacij z izvlečkom iz teh računov. —
2.	člen
Ta odlok velja, ko ga potrdi Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije.
Koper, dne 25. novembra 1955 Predsednik OLO:
Albin Dujc 1. r.
razdelitev med ljudskim odborom in gospodarsko organizacijo, ki ga je podjetje ustvarilo z ladjami dolge plovbe. Izplačila za plače iz dobička za to dejavnost ne smejo presegati zneska 2,700.000.— din s socialnim zavarovanjem.«
2.	člen
IX. poglavje 111. dela se spremeni tako, da se v 4. točki udeležba občinskih ljudskih odborov na dobičku gospodarskih organizacij določi:
a)	za Občinski ljudski odbor Koper 37 "/o,
b)	za Občinski ljudski odbor Izola 35 "/.,
c)	za Občinski ljudski odbor Piran 63 %.
Pri drugih občinskih ljudskih odborih ostane odstotek udeležbe nespremenjen.
3.	člen
V XII. poglavju III. dela se v točki l/c udeležba okraja na dobičku gospodarskih organizacij poveča od 53 % na 79 %, v točki 11/b pa od 47 "/a na 21 o/o.
4.	člen
Ta odlok velja takoj, uporablja pa se od 1. januarja 1955.
Koper, dne 25. novembra 1955 Predsednik OLO:
Albin Dujc 1. r.
Na podlagi 3. točke 26. člena statuta okraja Koper in 4. člena uredbe o uporabi družbenih planov in proračunov okrajev in občin za leto 1955 (Ur. list FLRJ št. 33-359/55) in po pritrditvi Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS je okrajni ljudski odbor Koper na sejah okrajnega zbora in zbora proizvajalcev dne 25. novembra 1955 sprejel
ODLOK
o spremebi in dopoinitvi odloka o družbenem planu okraja Postojna za ieto 1955
1.	člen
XVI. poglavje odloka o družbenem planu okraja Postojna za leto 1955 se spremeni in dopolni takole:
1.	V 3. točki se namesto »60 %« vpiše »100 "/o«.
2.	V prvem odstavku 4. točke se črta beseda »celotni« in namesto nje vpiše »tisti«.
3.	V isti točki se za prvim odstavkom dodata nova odstavka, ki se glasita:
»Ne glede na določbe v prejšnjih točkah tega poglavja pripada:
—	podjetju »Javor« 'v Pivki največ 30 milijonov dinarjev iz tistega dela dobička za delitev med okrajnem in gospodarsko organizacijo, ki presega 147 milijonov dinarjev. Ta delež na dobičku sme podjetje uporabiti le za dela v prvi fazi po že odobrenem investicijskem programu;
—	podjetju »Lesonit« v Ilirski Bistrici največ 19 milijonov dinarjev iz tistega dela dobička za delitev med okrajem in gospodarsko organizacijo, ki presega 25 milijonov dinarjev. Ta delež na dobičku sme podjetje uporabiti le za nabavo strojev in opreme.
Določbe 1. in 3. točke tega poglavja se uporabljajo le za tisti del dobička za delitev med okrajem in gospodarsko organizacijo, ki preostane po odbitku zneskov za investicije po drugem odstavku te točke.«
Štr. 18
2.	(len
XVIII. poglavje se spremeni in dopolni takole:
1.	V prvem odstavku I. točke se črtajo besede "povečan" za 15 "/o«.
2.	Drugi odstavek 1. točke se spremeni in se glasi:
"Trgovska podjetja "Kovinar" v Pivki, *Tekstil<< in "Železnina" v Postojni, "Na mostu" in "Jelka" v Ilirski Bistrici uporabljajo odstotek, ki se dobi, če odstotek po prvem odstavku te točke poveča za 15 "/o-Trgovskemu podjetju "Mestne tr-* govine" v Postojni pripada za sklad za plače 2,4 "/o od prometa."
3.	V 2. točki se besedilo pod a), b) in c) spremeni in se glasi:
"a) 7 "/o od sklada za plače po tarifnem pravilniku,	'
b)	40 % od razlike, izvirajoče iz povečanja prometa in
c)	10 % od preostalega zneska pod a) in b)."
4.	Na koncu 2. točke se doda nov odstavek, ki se glasi:
"Predpisi v tej točki se uporabljajo le od dneva, ko je stopil v veljavo novi tarifni pravilnik gospodarske organizacije."
3.	člen
XXI. poglavje se spremeni in dopolni takole:
1.	V prvi točki se za postavko g) doda nova postavka h), ki se glasi:
h) 5 milijonov dinarjev od dobička iz leta 1954, ki ga bodo gospodarske organizacije vplačale v letu 1955."
Dosedanja postavka h) postane s tem postavka i).
2.	Predpisi o oblikovanju sklada za zidanje stanovanjskih hiš se dopolnijo z novo postavko, ki se glasi:
"d) 7milijonov dinarjev od dobička iz leta 1954, ki ga bodo gospodarske organizacije vplačale v letu 1955."
3.	V 1. točki pod c) sklad za pospeševanje kmetijske proizvodnje se za besedama "Od kmetijstva" čr-črta beseda "in" in namesto nje postavi vejica, na koncu besedila pa se zadnji stavek nadaljuje takole: "ter 10 milijonov dinarjev od dobička iz leta 1954, ki ga bodo gospodarske organizacije vplačale v letu 1955."
4.	člen
Ta odlok velja takoj, uporablja pa se od 1. januarja 1955 dalje.
Koper, dne 25. novembra 1955 Predsednik OLO:
Albin Dujc 1. r.
Na podlagi 3 točke 26. člena statuta okraja Koper in 4. člena uredbe o uporabi družbenih planov in proračunov okrajev in občin za leto 1955 (Ur. list FLRJ št. 33-359/55) m po pritrditvi Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS je okrajni
URADNI VESTNIK
ljudski odbor Koper na sejah okrajnega zbora in zbora proizvajalcev dne 25. novembra 1955 sprejel
ODLOK
o spremembi in dopolnitvi odloka o družbenem planu okraja Sežana za ieto 1955
1. člen
Odlok o družbenem planu okraja Sežana za leto 1955 (Ur. list LRS štev. 21-404/55) se spremeni in dopolni takole:
1.	V 8. točki se "Remontno gradbeno podjetje — Divača" črta iz seznama gospodarskih organizacij, ki plačujejo delež od dobička, ki pripada okraju in stalne prispevke družbeni skupnosti v pavšalnih zneskih.
2.	Za drugim odstavkom 4. točke XVI. poglavja se doda nov odstavek, ki se glasi:
"Ne glede na določbe prvega odstavka te točke smejo trgovska podjetja in trgovine uporabiti za povečanje plač nad plačami po tarifnem pravilniku brez socialnega zavarovanja največ 18 "/o od zneska plač po tarifnem pravilniku."
2. člen
Ta odlok stopi v veljavo takoj, uporablja pa se od 1. januarja 1955.
Koper, dne 25. novembra 1955 Predsednik OLO:
Albin Dujc 1. r.
Na podlagi 10. točke 26. člena statuta okraja Koper je okrajni ljudski odbor Koper na skupni seji obeh zborov dne 25. novembra 1955 sprejel
SKLEP
o povračilu stroškov odbornikom ter članom svetov in komisij Okrajnega ljudskega odbora Koper za delo v ljudskem odboru
I.
Odbornikom, članom svetov in komisij okrajnega ljudskega odbora Koper pripada za čas, kadar opravljajo svoje dolžnosti v ljudskem odboru:
1.	povračilo prevoznih stroškov,
2.	povračilo stroškov prehrane in prenočiča,
3.	odškodnina za izgbuljeni zaslužek,
4.	sejnina.
II.
Prevozni stroški se povrnejo za prevoz po železnici ali z avtobusom. Kjer ni prevoznih sredstev, pripada upravičencu kilometrina za oddaljenost preko 3 km od železniške ali avtobusne postaje, ki znaša za vsak kilometer:
- a) za potovanje peš — 20.— din
b) za potovanje s kolesom 10.— din.
Prevozni stroški se obračunavajo in izplačujejo na podlagi vozovnice, ki jo mora upravičenec predložiti.
III.
Stroški prehrane se povrnejo z dnevnico. Dnevnica pripada le tistim upravičencem, katerih bivališče je oddaljeno več kot 3 km od
Št. 4. — 2. decembra 1955
sedeža okrajnega ljudskega odbora, pri čemer se šteje za sedež OLO območje mesta Koper.
Dnevnice znašajo:
a)	za odsotnost upravičenca do 8 ur — 400— dinarjev
b)	za odsotnost nad 8 ur — 700 — dinarjev.
Za male časovne zamude do 2 ur dnevnica ne pripada.
(V čas odsotnosti se vračuna tudi čas prihoda in odhoda).
IV.
Odškodnina za izgubljeni zaslužek se obračunava in izplačuje takole:
a)	upravičencem, ki so v delovnem razmerju, se obračunava izgubljeni redni čisti zàsluzek tako, da po predhodnem dogovoru z delodajalcem prejemajo pri njem tudi za čas odsotnosti zaradi dela v ljudskem odboru svoje redne prejemka, okrajni ljudski odbor pa te prejemke po svojem odseku za proračun naknadno povrne delodajalcu na podlagi mesečnega obračuna;
b)	upravičencem, ki niso v delovnem razmerju, pripada za izgubo časa do 8 ur 400.— dinarjev, za izgubo časa nad 8 ur pa 700.— dinarjev.
V.
Odbornikom oziroma članom svetov in komisij se za delo v ljudskem odboru poleg povračila stroškov in odškodnin za izgubljeni zaslužek priznava tudi sejma v znesku 400.— dinarjev.
Upravičencem, ki imajo pravico do dnevnice, se dnevnica in sejnina izplačujeta v skupnem pavšalnem znesku in to:
a)	za izgubo časa do 8 ur — 500 dinarjev,
b)	za izgubo časa nad 8 ur — 850 dinarjev.
VI.
Predsednikom svetov in komisij pripada posebna sejnina v stalnem mesečnem znesku glede na pov-vprečno število sej in glede na delo, ki ga imajo izven sej z delom svetov oziroma komisij in s pripravami sej. Takšna sejnina pa mesečno ne sme presegati zneska 5000 dinarjev.
Predsednik okrajnega ljudskega odbora se pooblašča, da v mejah iz prejšnjega odstavka določi posameznim predsednikom svetov oziroma komisij sejnino v stalnem mesečnem znesku.
VIL
Ta sklep velja takoj.
Sklep o povračilu stroškov odbornikom ter članom svetov in kolegijskih organov okrajnega ljudskega odbora Koper, ki ga je sprejel okrajni ljudski odbor na svoji seji dne 20. oktobra 1955 preneha veljati.
Štev.: 1-379/3
Koper, dne 25. novembra 1955
Predsednik OLO:
Albin Dujc 1. r.
St. 4.
2. decembra 1955
URADNI VESTN!K
str. 19
V. Skupna seja obeh zborov OLO
Skupna seja obeh zborov Okrajnega odbora je bila v petek 25. novembra. Sejo je otvoril in vodil predsednik OLO Albin Dujc.
Za tem, ko je bila ugotovljena sklepčnost in ko so odborniki potrdili zapisnik prejšnje seje, so poslušali poročilo o predvideni izpolnitvi družbenih planov bivših okrajev Koper, Postojna in Sežana; poročal je direktor Zavoda za plan ing. Peter Aljančič.
O problemih dela okrajne Gradbene inšpekcije je poročal ing. Ivo Stok. Razen nerednosti, ki jih je pri gradnjah kar precej, je v svojem poročilu poudaril težave Gradbene inšpekcije zaradi nezadostnega števila zaposlenih strokovnih uslužbencev. Medtem ko sta pri okrajni Gradbeni inšpekciji le dva inženirja, razen Postojne, nima noben občinski ljudski odbor strokovnih gradbenih inšpektorjev. Poudaril je tudi slabosti honorarnih zastopnikov in nadzornikov gradbenega gospodarja. Za tem, ko je govoril o napakah pri novogradnjah, ker nimamo še urbanističnih načrtov za posamezna področja in mesta, in v podrobnosti navajal delo in naloge Gradbene inšpekcije, je še načel problematiko projektantskih zavodov.
V	dokaj obširni in temeljiti razpravi so odborniki Okrajnega ljudskega odbora poudarjali družbeno vlogo Gradbene inšpekcije. Le-ta mora skrbeti za kar najbolj kvalitetno in ceneno izvedbo gradbenih storitev. To so naloge Gradbene inšpekcije, še predno se začne določeni objekt graditi, saj bo tako poskrbela za koristno trošenje družbenih sredstev.
O delu in problematiki Tržne inšpekcije OLO Koper je poročal Anton Škerjanec. Tudi v razpravi Tržne inšpekcije so odborniki poudarili nujnost, da se njeni organi za čim bolj učinkovito delo številčno s strokovno sposobnimi uslužbenci izpopolnijo, kajti to je potrebno spričo številnih drobnih in samovoljnih dejanj v trgovini.
V	nadaljevanju so odborniki obeh zborov Okrajnega ljudskega odbora potrdili predloge Komisije za volitve in imenovanje: za tržnega inšpektorja je bil imenovan Rihard Kocjančič, za kmetijskega inšpektorja ing. Angeiika Gaberc, za gradbenega inšpektorja ing. Lojze Budnar, za finančne inšpektorje Mitrofan Som, Oskar Simac, Franc Rebolj in Franc Belančič, za inšpektorje dela Vladimir Pahor, Marjan Piško in !zidor Kerševan, medtem ko so bili za prosvetne inšpektorje za obvezno šolstvo imenovani Franc Vidmar, Živko Tomšič in !van Knol, za nižje srednje šole Jože Valentinčič, za italijanske šole Antonio Dcpangher, za strokovne šole Slavko Brataševec, za otroške vrtce Ida Gec in za predvojaško vzgojo Stane Majcen.
Dolžnosti člana okrajne Komisije za proračun je bil razrešen Boris Jurca, šef Finančne inšpekcije OLO, ker zaradi položaja, ki ga zavzema, ni umestno, da bi bil član tn komisije. Za novega člana je bila imenovana Danica Kogojeva, načelnica Tajništva za prosveto in kulturo.
V Komisijo za predlaganje kandidatov za sodnike in sodnike porotnike Okrožnega sodišča v Novi Gorici sta bila izvoljena Janko Valentinčič in Marko Rajner.
Ob koncu seje so odborniki obeh zborov sprejeli sklep o povračilu stroškov odbornikom ter članom Svetov in komisij Okrajnega ljudskega odbora Koper za delo v Ljudskem odboru.
LOCEN! SEJI ZBOROV OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA
V začetku sta na svojih sejah oba zbora OLO razpravljala in sklepala o odloku o spremembi statuta Okraja Koper. Komisiji za predpise in organizacijska vprašanja sta predložili dve spremembi statuta: preimenovanje Sveta za
Direktor Zavoda za pian ing. Teter Aljančič j emed drugim poroča!:
V	okraju je 29 industrijskih podjetij; najmočnejši sta lesna panoga ;n živilska industrija. Brez privatnega sektoria v kmetijstvu imamo na območju okraja nad 1569 gospodarskih enot. Po družbenem planu znaša letošnji obseg proizvodnje 1 / milijard 646 milijonov dinarjev, vrednost blagovnega prometa pa 17 milijard 170 milijonov dinarjev. Od tega odpade na poedine sektorje:
Državni sektor s 367 gospodarskimi enotami ustvari nad 13 milijard 262 milijonov dinarjev ali 75% vrednosti celotne proizvodnje in 12 milijard 329 milijonov dinarjev ali 75°/) blagovnega prometa.
Zadružni sektor z 219 gospodarskimi e-notami je s 361 milijoni dinarjev udeležen z 2°/) v celotni proizvodnji in s 4 milijardami 91 milijonov dinarjev s 24°/) v blagovnem prometu.
Privatni sektor ustvarja z 974 enotami (brez privatnega sektorja v kmetijstvu), 436 milijonov dinarjev proizvodnje (obrt) ali 2,5'/) in 150 milijonov dinarjev blagovnega prometa ali 1'/) od skupne vrednosti. Če upoštevamo še privatni sektor kmetijstva, potem znaša vrednost proizvod-njenje privatnega sektorja 4 milijarde 22 milijonov dinarjev ali 23'/) od skupne vrednosti proizvodnje.
V	celotnem gospodarstvu brez privatnega sektorja je bilo letos ob koncu marca zaposleno 14.172 ljudi in je bilo tako zasedeno 84'/) po tarifnih pravilnikih predvidenih delovnih mest, to je za 3'/)
turizem in sprememba 34. člena, ki govori o objavljanju odlokov in uredb. Zbora sta predloge komisij soglasno potrdila.
V nadaljevanju sta zbora razpravljala o spremembah in dopolnitvah družbenih planov in proračunov bivših okrajev Koper, Postojna in Sežana in sprejeli tudi ustrezne odloke. Soglasno s tem so bili sprejeti tudi odloki o dopolnitvi ter o virmiranju kreditov letošnjih proračunskih izdatkov bivših Okrajnih ljudskih odborov Koper, Postojna in Sežana.
Sprejet je bil tudi odlok o spremembi letošnjega družbenega plana Mestne občine Postojna in odlok o dopolnilnih plačah in položajnih dodatkih uslužbencev OLO Koper.
Zbora sta v nadaljevanju tudi potrdila predlog Komisije za predpise o prenosu ustanoviteljskih pravic zdravstvenih zavodov v pristojnost občin za Zdravstvene domove Sežana, Kozina, Divača, Postojna in Ilirska Bistrica ter za Zdravstveno postajo v Pivki.
Ob koncu seje so bili potrjeni še nekateri gospodarsko-upravni ukrepi in izdane poroštvene izjave za gospodarske organizacije in finančno samostojne zavode.
več, kot je znašalo lansko povprečje. Število žensk je znašalo 28'/), uslužbencev pa 13,2'/) od skupnega števila zaposlenih. V zadružnem sektorju je bilo zaposleno nad 1700 ljudi ali 12'/) od skupnega števila.
Od 31. marca do 1. oktobra letos se je število zaposlenih zvišalo za 2069. Največje zvišanje števila zaposlenih je v gradbeništvu za 836 ljudi, ali za 31,5%. Sledi industrija za 16,5%, gostinstvo in turizem za 43% itd. Spremenilo se je tudi sorazmerje zaposlenih delavcev in u-službencev v korist uslužbencev. Prvega oktobra je bilo od celotnega števila aa-poslenih 14,5% uslužbencev.
Vrednost proizvodnje na enega zaposlenega v državnem sektorju znaša 1,2 milijona dinarjev, v zadružnem pa 0,3 milijona dinarjev. Na enega zaposlenega v državnem sektorju odpade 8,4 milijonov dinarjev blagovnega prometa, medtem ko v zadružnem sektorju odpade na enega zanoslcncga 2,9 milijonov dinarjev.
INDUSTRIJA IN RUDARSTVO
analizi obračuna tričetrtlctne proizvodnje v industriji in rudarstvu vidimo, da je bil letošnji plan pravilno postavljen. Delna odstopanja v posameznih strokah je pripisati objektivnim razlogom, ki so "neodvisni od organizacije in notranje strukture posameznih podjetij.
Primerjava planskih elementov s tričc.rt-letno realizacijo iu oceno storitve v četrtem tromesečju nam daje naslednjo sliko:
IZ POROČILA INC. PETRA ALJANČIČA
M izpolnitvi ietošnjiti piansi# nalop
Str. 20
URADNI VESTNIK
St. 4. — 2. decembra 1953
Realizacija panoge je biia predvidena v znesku 6 milijard 683 miiijonov dinarjev, dejansko pa bo dosežena s 106%, zaradi večje storilnosti in boljše organtza-cije dela. Sklad plač bo dosežen s 102'/., materialni stroški pa s 105*/., kar pomeni, da realizacija ne bo povečana zaradi povišanja lastne cene. Storilnost je v nekaterih podjetjih precej povečana, to nam potrjuje tudi dejstvo, da je dobiček po oceni realizacije dokaj višji, kot je bil predviden. Podjetja naj bi letos ustvarila približno 961 milijonov dinarjev dobička, po oceni pa bodo ustvarila nad 1 milijardo 199 milijonov dinarjev dobička ali J 24% plana. Od tega odgadc na OLO 33"/. več, kot je bilo po planu predvideno, podjetjem pa ostane 151 milijonov dinarjev dobička, ali 193% od planiranega zneska. Razlika med deležem OLO in podjetiji je nastala zaradi odpovedi Okrajnega ljudskega odbora na soudeležbi na dobičku podjetij, ki so šele v izgradnji.
Indeks porasta posameznih elementov strukture cene v odnosu na celotno letošnjo realizacijo je 106%, pri materialnih stroških znaša 105%, amortizaciji 91% plačah 102%, dobičku 125%, deležu dobička za OLO 133%, deležu dobička za podjetja 191% in od tega za plače 122%, za samostojno razpolaganje pa je indeks porasta 167%.
Navedeni elementi, računani na enega zaposlenega v industriji in rudarstvu, znašajo v obsolutnih številkah v tisoč dinarjih: realizacija 1633, materialni stroški 936, amortizacija 79. plače 150 in dobiček 276.
V	večini dejavnosti bo plan dosežen in presežen. Industrija proizvodnje in predelave nekovinskih rud ne bo izpolnila svojih planskih nalog zaradi vremenskih pogojev, ki so bili letos neugodni za pridobivanje soli. Živilska industrija pa ne bo dosegla zaradi slabega letošnjega ulova predvideno količino po asortimanu.
Industrija predelave kovin je šele v začetnem razvoju, vendar sc čutijo težnje po prekoračenju planskih nalog. Ko bodo zgrajeni vsi objekti za to dejavnost, bo le ta predstavljala važen činitelj gospodarstva. Podobno je tudi pri industriji električnega materiala.
V	letošnjih vremenskih prilikah je tudi iskati vzrok za neizpolnjevanje planskih nalog v industriji gradbenega materiala. Cg pogledamo strukturo cene v tej stroki, ugotovimo, da so materialni stroški pri podjetju «Ruda« trikrat večji kot pri Opekarni Ilirska Bistrica, zato ker je proizvodnja opeke v podjetju «Ruda* osnovana na odkopavanju in obdelavi laporji, medtem ko Opekama Ilirska Bistrica pridobi svoje izdelke iz gline.
V	lesni industriji smo imeli težave zaradi nepravočasne dodelitve investicijskih sredstev tovarni -Istra«, zaradi nezadostnih investicijskih sredstev pri podjetju -Javor« Pivka in podjetju -Lesonit« v Ilirski Bistrici itd. Težavno vprašanje v tej stroki je tudi ponesrečena lokacija podjetja -LIP« Postojna. Tehnološki proces proizvodnje v tem podjetju je ne^,o spodarski in si je podjetje že lotilo potrebnih ukrepov za rešitev tega vprašreia
V	stroki pridobivanja in predelave p:e-moga letošnji plan po količini ne Ho izvršen, ker plasti premoga v start jamt niso bile tolikšne, kot je bilo predvtdete,
Cleda na to, da predstavljata za gospodarstvo industrija in rudarstvo naj važnejši činitelj, bo potrebno poskrbeti za dokončno dopolnitev zrno .'uvesti Če izvzamemo nekatere pomanjkljivos-i, ki smo jih navedli, je stanje industrie v okraju zadovoljivo. Pri tem ne smemo pozabiti, da je vendarle že potrebna urediti vprašanje obratnih sredstev, ha,:: zaradi pomanjkanja le-teh imajo mnoga podjetja velike težave.
j
KMETIJSTVO
Kmetijske gospodarske organizacije ne predlagajo med letom začasnih obračunov. Njihov uspeh ugotavljamo ob koncu leta. To je tudi razumljivo spričo značaja kmetijske proizvodnje. Po že razpoložljivem materialu in oceni gospodarskih organizacij, računa Zavod za gospodarsko planiranje, da bo letošnja realizacija v kmetijstvu za 15% višja od planirane. Ta presežek je rezultat izredno dobre letine sadja v Brkinih, razmeroma dobre letine žit, nadpovprečne letine vTtnin in izboljšane živinoreje. Po planu je bilo predvideno, da bo vrednost realizacije 4 milijarde 12 milijonov dinarjev, med em ko bo po oceni 15% višja realizacija. Za posamezna kmetijska posestva Postojnsko in 11. Bistriškega področja je značilno, da nc predvidevajo doseči planirane pro z mdnje, vendar pa z izjemo posestva \! da Bukovica ni nobenega posestva, ki bi pr^dv; devalo, da bo letošnje poslovanje za-< ju-čilo z izgubo. Povsem drugačna je silka pri posestvih koprskega območja, ki so sicer vsa več ali manj v izgradnji in na splošno izkazujejo znatno preseganje pl.tn-skih obveznosti.
Ribištvo je pomembna in najrentaoil-nejša stroka kmetijske dejavnosti državnega sektorja. Letošnja realizacija bo znašala približno 230,4 milijonov dinarjev, dobička pa bo približno 21 *n .)l-nov dinarjev. V primerjavi s planom t o realizacija v ribištvu večja za pribliòo 15%. Glede na realizacijo dobička predvidevamo, da bo planirani dobiček dosežen, čeprav podjetja pri svojih ocenah računajo na izpade, kajti ugotavljamo, da pri teh ocenah niso podjetja upoštevala kurznih razlik.
Realizacija proizvodnje kmetijskega zadružništva bo približno 2,873 milijonov dinarjev. Od tega odpade 2 milijardi 469 milijonov dinarjev na materialne stroške, 38 milijonov dinarjev na amortizacijo, medtem ko bo narodni dohodek znašal 366 milijonov dinarjev.
Če primerjačo ceiotni narodni dohodek kmetijskega zadružništva z delom narodnega dohodka zadrug, ki izvira iz kmetijske dejavnosti, ugotavljamo, da obsega le-ta komaj 14% celotnega dohodka. To razmerje vsekakor ni zadovoljivo in s tem tudi ugotavljamo, da je kmetijska proizvodnja v kmetijskem zadružništvu komaj pomembna. Iz ocene realizacije vidimo, da bodo dobički zadrug znašali letos približno 95 milijonov dinarjev, ali skoraj šest miljonov več, kot lani. Tako bo letošnji plan, ki je predvideval občutno zmanjšanje dobičkov zadrug, izvirajočih iz njihove trgovinske dejavnosti, presežen za 33%.
V kmetijstvu privatnega sektorja bo porast narodnega dohodka — približno 40Q
milijonov dinarjev — znatno vplival na izboljšanje družbenega standarda na vasi.
GRADBENIŠTVO
Letošnji plan vrednosti projektantskih uslug znaša nekaj nad 17 milijonov dinarjev. V prvih devetih mesecih je bilo izvršeno 52% plana. V obeh projektantskih organizacijah, ki sta v okraju, bodo do konca leta ustvarili približno 11 milijonov dinarjev ali 62% predvidenega plana. Zelo nizka izpolnitev plana bo pri Biroju za projetiranje v Postojni, cenijo približno 50%, medtem ko bo projetivni biro v Kopru dosegel plan 82%. Značilno za Biro za projektiranje v Postojni je, da bo letošnja realizacija približno 27% nižja od lanske, iz česar se vidi nesolidnost projektantske organizacije. Razen tega vidimo, da sta obe projektantski organizaciji ustvanii v devetih mesecih že 70% planiranega letnega dobička kar pomcr.i, da bi mogli cene svojim us ugam znižati, zlasti pri Projektivnem biroju v Kcptu, kier so v devetih mesecih Josigii že 190% planiranega dobička za vse leto.
Plan gradbenih storitev podjeti* ki imajo svoj sedež v koprskem okraju, je eno milijardo ^ 74 milijonov dinarjev. V prvih devetih mesecih so ustvarili 85% plana, predvideno pa je, da bodo do konca leta presegli svoj plan za 12%. Največje preseganje plana je pri podjetjih na področju Kopra, medtem ko bodo ostala podjetja izpod plana. Gradbeno podjeti? «1. Maj« je že v devetih mesecih izpol nilo svojo plansko zadolžitev z 215%, medtem ko računajo, da bodo do konca leta napravili trikrat več, kot so planirati Podjetje ^Gradbenik« iz Izole je v prvih devetih mesecih doseglo 91% plana, do konca leta pa bodo presegli plan za 15%, to je, da bodo ustvarili približno 42% vseh gradbenih storitev podjetij s sedežem v okraju. Najslabše stoji gradbeno podjetje «Sloga« v Ilirski Bistrici, ki bo izpolnilo svojo plansko obveznost komaj 64%.
Povprečno znašajo materialni stroški 64% od skupne vrednosti storitev, ali 2% več, kot je bilo po planu predvideno. Pod povprečjem je od večjih podjetij le Gradbenik«. Lani so znašali materialni strašil povprečno 58%, to pomeni, da zvišanje t-en gradbenemu materialu hi vplivalo na po dražitev gradbenih storitev, ampak v glavnem le na zmanjšanje dobička.
V	prvih devetih mesecih je bilo izplačano 134 milijonov dinarjev plač, ali 74% po planu. Do konca leta računamo, da bo skupni znesek za plače 5% višji, kot je bilo po planu predvideno.
V	prvih devetih mesecih je bilo doseženo 97% planiranega dobička, do konca leta bo dobička nad 151 milijonov dinarjev ali 123% plana. Po planu je predvideno 11,5% dobička, medtem ko ga ustvarjajo podjetja povprečno 13% od skupne vrednosti izvršenih del. «Gradbenik« je dosegel v devetih mesecih nad 80 milijonov dinarjev dobička, ao konca leta bo skoraj 22 milijonov dinarjev, a'i 18,4% od celotne vrednosti storitev. Od manjših podjetij jc značilno podjetje «Konstruktor« iz Pirana, ki bo od skupne vrednosti storitev 62.7 milijonov dinarjev ustvarilo 15,7 milijonov dinarjev dobička. Obema podjetjema je Svet za gospodarstvo OLO da! priporočilo, naj znižata cene
Št. 4. — 2. decembra 1955
URADNI VESTNIK
Str. 21
storitvam in s tem razbremenita investicijske sklade. Ostala podjetja imajo manjše dobičke. V primejavi s preteklim letom vidimo, da so se dobički gradbenih podjetij zelo znižali, saj so lani znašali povprečno 15 do 24% od celotne vrednosti storitev. K temu je prav gotovo pripomoglo tudi oddajanje del z licitacijami in na osnovi ponudb.
Od zunanjih gradbenih podjetij grade v našem okraju največ gradbeno podjetje "Primorje«. Slovenija ceste« in "Gradis«, do konca leta presežena z nad 38%. Od la nad eno milijardo 465 milijonov dinarjev vrednosti gradbenih del. Udeležba plač po tarifnem pravilniku pri podjetju "Slovenija ceste« in "Gradis« znaša !c 9,5%, kar dokazuje večjo mehanizacijo teh podjetij. Pri podjetju "Slovenija ceste« so za nekatera dela izplačana nenormalna visoka preseganja norm. Po podatkih podjetja znaša preseganje norm približno 27%.
PROMET
Po planu predvidena realizacija milijarda 285 milijonov dinarjev bo v prometu do konca leta preožena z nad 38%. Od tega odpade pribiižno 9,7°/) na železniški promet, 32,2 na pomorski promet in 51,1% na cestni promet.
Cestni promet je na našem območju najbolj razvit, saj je tudi razumljivo, ker je celotno področje bivšega OLO Koper brez železnic. Visoko preseganje plana je tudi posledica številnih novih investicij in uspele turistične sezone.
Podrobna proučitev posameznih elementov strukture cene prevoznih podjetij potrjuje pravilnost veljavnih instrumentov letošnjega plana. Večjih odstopanj ni. Predvideni materialni stroški bodo preseženi za nad 50%, vendar je to pripisati povečani realizaciji, delno pa tudi podražitvi osnovnega potrošnega materiala. Predvideni sklad za plače ne bo dosežen. Približno 2% prihranek je v glavnem pripisati novim predpisom o plačah delavcev in uslužbencev, po katerih je uveden način nagrajevanja po učinku dela S tem je bila dosežena večja storilnost, razen tega je tudi končni finančni učinek podjetij mnogo višji. Dobiček bo realiziran s 23,5% nad planom. Povečan bo tudi delež okrajnega ljudskega odbora na dobičku za 17%, medtem ko bo delež podjetij nad 96% višji, kot je bilo predvideno.
Z visoko udeležbo gospodarskih organizacij na deležu dobička so pravilno določeni ekonomski instrumenti, kajti s tem bodo podjetja usmerjena v formiranje investicijskih skiadov in le delno na sklad za plače nad plačami po tarifnem pravilniku.
Podjetja v tej panogi gospodarstva bodo letos uspešno in zadovoljivo izpolnila svoje planske obveznosti, razen tega si bodo zagotovila tudi pogoje za svoj nadaljni razvoj. Zlasti se bo to ugodno odražalo pri podjetjih cestnega prometa,
kajti !e-ta bodo določeni investicijski sklad — približno 127 milijonov dinarjev — dosegla 100%,
TRGOVINA
Z družbenimi piani bivših okrajev Koper, Postojna in Sežana, je predvideno, da bo letošnja realizacija v trgovini približno 13 milijard 961 milijonov dinarjev, medtem ko po predračunu predvidevamo, da bo letošnji plan presežen za 10,8%. Po strokah računamo, da bo trgovina na debelo presegla plan za 9,3%, trgovina na drobno za 25,7%, uvozno-iz-vozna trgovina pa za 3.1%. Doseženo realizacijo j c pripisati tudi delnemu porastu cen in novim predpisom o plačah delavcev in uslužbencev, ki so v trgovini vezane na določen odstotek od prometa. Plače so zaradi tega tudi eden glavnih elementov. Predvideno je bilo, da bo po tarifnih pravilnikih izplačanih plač približno 208 milijonov dinarjev, dejansko pa bodo dosegli komaj 95.6%,
Ob povečani realizaciji trgovinske dejavnosti je obstojala nevarnost, da bi sklad za plače presegel realne potrebe z ozirom
na zaposleno število delavcev in uslužbencev in da pride tako do prepiačevanja. Zato je presežek nad plačami po tarifnem pravjilnikd omejen s posebno lestvico. Del plač preko tarifnega pravilnika zna-nek presežka sklada za plače je po in-ša približno 17% letnega sklada. Osta-strumentih družbenega plana usmerjen v formiranje investicijskih in rezervnih skladov. Letos bodo trgovska podjetja ustvarila nad 115 milijonov investicijskega sklada in nad 24 milijonov rezervnega sklada, S tem je dana trgovini solidna osnova za ureditev poslovnih prostorov in dopolnitev potrebnega inventarja.
OBRT
Letošnja vrednost obrtne proizvodnje jc s planom predvidena na nad eno milijardo 551 milijonov dinarjev, vendar zdi se, da bo realizacija — po nepopolnih podatkih — ob koncu leta približno 90 milijonov dinarjev pod planom.
Uslužnostna obrt bo svojo zadolžitev presegla za 44%. K tolikšnemu preseganju plana so v glavnem pripomogle novo ustanovljene obrtne delavnice.
GOSTINSTVO
Po letošnjem družbenem planu naj bi v gostinstvu in turizmu znašala realizacija približno 715 milijonov dinarjev, vendar bo le-ta do konca leta presežena za 32,4%. Od tega odpade na turizem približno 29,3%, na gostinstvo pa 70,7%. V turizmu bo plan presežen za 66,7%, medtem ko bo v gostinstvu presežen za 21,9%
IN TURIZEM
Visoka realizacija turistične dejavnosti je posledica dobre propagande, zlasti v inozemstvu, kar najbolje dokazujejo visoko realizirane kurzne razlike. K presežku piana je pripomogla tudi decentralizacija gostinskih podjetij in ustanovitev številnih manjših gostišč. Tudi predpisi o plačah so podobno, kot v trgovini, vplivali na znižanje prometa.
PREDVIDENA REALIZACIJA LETOŠNJEGA DRUŽBENEGA PLANA
Po podrobnih analizah razpoložljivih podatkov v Zavodu za plan, bo realizacija letošnjega družbenega plana okraja Koper približno taka:
		v miljonih dinarjev	
	Plan	Realizacija	%
Prodajna vrednost	34.815	38.327	110,0
Materialni stroški	25.376	28.342	111,7
Amortizacija	1.118	1.096	98,0
Plače	3.840	3.996	104,1
Presežek dela	4.431	4.893	109,2
Narodni dohodek	8.321	8.889	106,8
Obresti na obratna sredstva	248	269	108,5
Obresti na osnovna sredstva	276	231	83,7
Zemljarina	3	7	233,0
Prispevek za kadre	36	32	88.8
Ostale obveznosti	78	140	179,5
Prometni davek	470	455	96,8
Socialno zavarovanje	769	825	107.3
Dobiček	2.206	2.778	125.9
Davek na izredni dohodek	—	23	
Davek na redni dobiček	835	,1.102	132.0
Namenski skladi	174	154	88,5
Ostale obveznosti po 39. členu	244	197	80,7
Ostalo za OLO in podjetje	952	1.302	136,7
Delež OLO	636	846	133,0
Delež podjetja	317	456	143,8
Plače s socialnim zavarovanjem	162	183	113.0
Samostojno razpolaganje	154	273	177,3
Str. 22
URADNt VESTNIK
St. 4. — 2. decembra 1955
Navodilo za sestavo predloga plana
*
Zaradi patina zagotovitve vseh podatkov potrebnih Zavodu z. planiranje OLO Koper z. sestav, predirla družbenega pitana za let. 1956. Vam navajamo obrazce, katere pravdno in čitljiv, izpolnjene vrnite naslovu na,kasne,e do 10. decembra 1955 Obrazci s. priženi tako, da odgovarjaj, zahtevam posammo nih panog v gospodarstvu m ima,, pravilno popolnitev potrebna navodila.
Kot osnova za sestav, predlog, plana za let. 1956 naj služi predvidena realizacij, v letu 1956, ob upoštevanju eventualnega povečanja kapacitet. Večja odstopanja od predvidene realizacije v letu 1955 je nujno podrobneje obrazložit,. Nabavne lit prodajne cene naj bazirajo na povprečno doseženi v letu 1955. Vso tujo valuto, tako pr, prodaj, kot pr, nabavi je prikazati v posebnem obračunu ob upoštevanju vrednosti $ - 632 - din
V kolikor so navodila nerazumljiva labko vse informacije dobite pri Zavodu za planiranje OLO Koper osebno ali tud, telefonično na številki 119 in 214 int. 004.
Pripominjamo, da ste nam izpolnjene obrazce dolžni poslati v zgoraj določenem roku, ker bomo v nasprotnem slučaju prisiljeni izvajati vse v predpisih dovoljene sankcije. Sankcije bomo izvajali tudi v primerih navajanja netočnih podatkov ali nepopolno obdelanih obrazcev.	j	c ,
Gospodarskim oragnizacijam ni potrebno dostavljati po 1 izvod teh podatkov občinskim ljudskim odborom, ker iste
lahko dobe v Zavodu za plantranje okraja.	Direktor Zavoda za planiranje:
Ing. Peter Aljančič 1 r.
Obrazec 1 v 000 din
Predtog plana proizvodnje in storitev za leto 1956} [	-
PODJETJE
Grupa proizvodov	Enota mere	Povprečna cena za enoto mere dosežene v L 1955	Predvideno v L 1955		Predlog v L 1956	
			količina	vrednost 3x4 = 5	količina	vrednost 3x6 — 7
1	2	3	4	5	6	7
			'			
OPOMBA: Gornji obrazec izpolnijo samo podjetja iz področja industrije, ribištva gozdarstva in prometa. V rubriko 1 :>Gru-pa proizvodov* vnesejo podjetja podatke po grupah proizvodov tako, kot jih dostavljajo Okrajnemu Zavodu za statistiko in evidenco v Kopru. Podatke, ki ste nam jih svoječasno dostavili je treba ponovno obdelati ter cvcntuelno popraviti. V koliko, gospodarska organizacija smatra, da so prvotni podatki realni naj iste vnese v gornji obrazec. Pod postavko "Predvideno v letu 1955** in Predlog za leto 1956*' se vnese dejansko proizvodnjo v dotičnem letu, ne giede na oličine, i so bile realizirane, ki so bile realizirane — piodane v dotičnem letu. Gospodarske organizacije, ki imajo obrate izven sedeža občine prikažejo zgoraj zahtevane podatke ločeno za vsako občino; za obrate izven okraja pa po okrajih.
Obrazec 2 — v 000/din
Predlog proizvodnje in storitve ter njena struktura za J. 1956
Podjetje		Vred. proiz, storitev za leto 1956	STR UKTURA									
			Mater. stroški	Amorti- zacija	Obresti na obr. sred.	Obresti na osn. sred.	Zemlja- rina	Prisp. za kadre	Plače po tarif.	Social- no za v.	Pro- metni davek	Dobi- ček
1		2	3	4	5	6	7	8	9	10	il	12
		'										
OPOMBA: Ta obrazec ,zp.ln„. gospoda,ske organizacije s področja industrije, kmetijstva, ribištva, gradben Stva. prometa.
obrtništva, založniška podjetja, podjetja komunalne in prosvetne dejavnosti ter kmetijsko in obrtno dejavnost. Gospodarske
organizacije, k. imajo obrate izven sedeža občine, prikažejo zgoraj navedene podatke ločen, za vsak. občino, za obrate izven
okraja pa p., okra,,h. Gradbena podjetja sestavijo predlog plana za podjetje kot celoto ne glede na gradilišča. Osnova za
izračun Jm^t ' Ebbene operative, to je razpoložljiva mehanizacija in stalna zaposlena delovna sila. Kot osnova za
O^esU Itr't r "°" ""	31. XII. 1955 in dosedanje predpisane stopnje amortizacije.
in prometni duck	vračunat, p. ,t.pnj,, kr jc bila podjetju predpisana v letu 1955. 1st. velja za zemljarino
FLRJ štev 57 54 Z^ iJč" " ^	^	izračuna po predpisanih stopnjah, ki so objavijenc v Uradnem iistu
odobrene no tarifnem !" .j*	^	^ predviden, proizvodnjo oziroma storitve se vzame tarifne postavke
^tv^ z ' n" as7 "	" t	* """" - P""*' H sr- praviloma izločijo pred dJbičkom.
rn.pcvek za socialno zavarovanje se obračunava p. dosedaj veljavnem odstotku.
IRADN! VESTNIK
Str. Ri
t 4 —2. decembra 1955
Obrazec 3 —v 000 din
Predlog blagovnega prometa in gostinskih storitev za 1. 1956
Podjetje	Blagovni promet za leto 1956	STRUKTURA					
		Nabava blaga	Drugi inv. str.	Amortizacija	Obresti od obr. sred.	Obresti od obr. sred.	Zemtja- rina
1	2	3	4	5	6	;	7		B
							
Podjetje	STRUKTURA								
	Rezer. sklad.	Invest. sklad.	Anuitet (samo trg.)	Izdat, dni bol. do 7	Prisp. za kadre	Plače po TP	Social. zav.	Prom, davek	Dobiček
	9	10	11	12	13	14	15	16	17
									
OPOMBA: Ta obrazec izpolnijo trgovska in gostinska podjetja, kmetijske zadruge za trgovino, odkup in gostinstvo in sicer ločeno po delavnostih ter gostišča, ki so v letu 1955 plačevala svoje obveznosti do družbene skupnosti v pavšalnem znesku. Gospodarske organizacije, ki imajo obrate izven sedeža občine prikažejo navedene podatke ločeno za vsako občino, za obrate izven okraja pa po okrajih. Kot osnova za izračun amortizacije služi vrednost osnovnih sredstev na dan 31. XII. 1955 in dosedanje predpisane stopnje amortizacije. Obresti na obratna sredstva se izračunajo po povprečnih stopnjah 1955 leta. Obresti od osnovnih sredstev je izračunati po stopnji, ki je bila podjetju predpisana v letu 1955. Isto velja za zemljarino, rezervni in investicijski sklad te: prometni davek, medtem ko se prispevek za kadre izračuna po predpisanih stopnjah, ki so objavljene v Uradnem listu FLRJ, štev. 57/54. Za izračun potrebnega sklada za plače za predvideni blagovni promet oziroma gostinske storitve se vzame tarifne postavke odobrene v tarifnem pravilniku za leto 19o5 ter druge dajatve iz sklada za plače, ki se praviloma izločijo pred dobičkom. Prispevek za socialno zavarovanje se obračuna po dosedaj veljavnem odstotku.
Obrazec 5
Predlog potreb nekaterih osnovnih surovin v zvezi s predlaganim pianom
za leto 1956
ODJETJE
Predlog za 1. 1956
VRSTA MATERIALA
Enota mere
Povprečna cena za enoto mere dosežene v letu 1955
Nabavna količina
Brednostno v 000 din
kw
ton
ton
ton
ton
ton
Skupaj
1.	Električna energija
2.	Premog
3.	Cink
4.	Aluminij
5.	Baker 6 Svinec
7. Železniški promet
j, -	za leto 1956 izkažejo gospodarske organizacije v tem obrazcu ločeno
OPOMBA: Obrazec 5 - V zvezi s predlaganim P	stroškov za prevoz blaga po železnici je vzeti leto 1955
po zgoraj navedenih osnovnth surovinah, ot^os^^ prevozov v letu 1955.
upoštevajoč pri tem eventuclno povečan)	^	1955 je izkazati na osnovi knjižnega stanja na dan 31.
Obrazec 6 - Vrednost osnovnih sredstev	^ ^zmanjšanega za vsa prodana ali drugače odtujena osnovna
X1L 1954 povečanega z. vse izvršene investici,e v letu *
* - n ^Mnii. vse gospodarske organizacije-Obrazec 5 m 6 izpolnijo
Str. 24
tfRADNI VESTNIK
Št. 4. — 2. decembra 19§3
Obrazec 6 OOO/din
Osnovna in obratna sredstva ter povprečna zaposiitev delovne sile
! Podjetja	Sedanja vrednost osn sred. na dan 31. 12. 1955	Obratna sredstva v letu 1955		Povprečno itevilo zaposlenih v letu	
		stalna	dopolnilna	1955	1956
1	2	3	4	5	6
					!
Izvleček iz poročila o poslovanju okrajnega vodovoda Koper v letu 1954
Podjetje Okrajni vodovod vzdržuje in upravlja vodovodne naprave, opravlja usluge in investicijska dela iz vodno inštalaterske stroke. Planirani letni promet je znašal din 25 milijonov dinarjev, realiziran pa je bil z 31,346.249 dinarji Vse obveznosti do družbe je podjetje redno odvajalo.
AKTIVA
BILANCA na dan 31. decembra!954
PASIVA
M.	Mas*'' P°stavke	Znesek (v 000 din)	Zap. !t.	Naziv postavke	Znesek (v 000 din)
A. Osnovna in izločena		A. Viri osnovnih	
sredstva	: .	in iztočenih sredstev	
1. Osnovna sredstva		17,605	1. Sklad osnovnih sredstev . . .	17,605
2. Investicije v teku ......	798	2. Dolgoročni kredit	
3. Izločena sredstva in druga		za dokončane investicije . .	
investicijska sredstva ....	3,243	3. Razni skladi		20,520
B. Obratna sredstva	15,271	4. Dolgoročni kredit	
		za finansiranje investicij . .	
4. Denarna sredstva ......		5. Ostali viri finansiranja	
5. Surovine in material ....	13,107	investicij		798
6. Proizvodnja				B. Viri obratnih sredstev	
7. Gotovi izdelki ni blago . . .		6. Banka - kredit za obratna	
8. Aktivne časovne razmejitve . .	13	sredstva 		
C. Sredstva v obračunu		7. Angažirani del lastnih skladov	
in ostala aktiva		Pasivne Časovne razmejitve . .	
		C. Viri sredstev v obračunu	
9. Kupci in ostale terjatve . . .	b, 384	in ostala pasiva	
!0. Ostala aktiva		867	8. Dobavitelji in ostale obveznosti	
D. Finančni uspeh		Ostala pasiva			18,365
11. Razdeljeni dobiček	6 094	D. Finančni uspeh	
12. Izguba ....		9. Dobiček		6,094
	v	10. Kritje izgube		
Skupaj	63,382	S k upaj	63,382
Vodja računovodstvu	Direktor podjetja:
(knjigovodstva)
(Klopčič Tanja)
(Klun Karel)
lzd.j. č.,.pi.n. podjetje .Slovenski Jadran,. - Ti,k. tiskarn. .Jadran.
urednik Jože Hopotar
Ureja uredniiki odbor OLO Koper — Odgovorni