List 14. V petik 18. Velklsei-pana 1848. Slovenija izhaja vsaki teden dvakrat, in sicer vsaki torek in petik. Predplačnje se za celo leto v založnici v Ljubljani 7 gold , za polleta 3 gold in '/ za kvatre 1 gold. in 45 kr. Za celoletno pošiljanje na dom v Ljubljani se odrajtuje še '/„ gold. Za po pošti pošiljano Slovenijo je celoletno plačilo 8 gold , polletno >ld,, za ene kvatre 2 gold. ' r Slavenska sloga, (Dalje.) Ne da se na tenko opisati, koliko je slavenski narod moral prebiti in preterpeti zato, ker so bile njegove plemena nesložne in raz-delene; celo litanijo bi človek moral napisali, ako bi hotel vse nesreče povedati, ktere so naš narod v različnih časih in v raznih krajih zadele samo zato, ker med Slaveni ni bilo svete sloge, jedinosti in bratovske ljubezni. Blizo pred tisuč (tavžent) letami je živil Svatopluk, mogočen slavenski kralj velike Morave. Na smertnej posteli je poklical svoje sine, jim je kar bodi naročil in vzel zadnič zvezik zvezanih palčic in ga podal vsakemu svojih sinov, da bi zvezik skusil po sredi prelomiti. Vsi so poredoma skušali, pa v zveziku zvezanih palčic nikdo ni mogel prelomiti. Sadaj je kralj Svatopluk palčice po samim iz zvezika jemal in vsako po sebi lehko prelomil. Potle je rekel: Vidite, ljubi moji sini! v sve-zik svezane palčice nikdo ne more prelomiti, vsako po sebi pa lehko. Ravno taka je s vami; dokler bodete složni in sjedinjeni, vas nikdo ne bode premagal; ako se pa razdelite, joj vam! vi bodete oslabeli in sovražniki bodo močnejši od vas. — Oj da bi mi Slaveni nikdar tega zlatega nauka ne pozabili. Concordia res parvae crescunt, diseordia maximae dilabun-tur, to je: Po slogi rastejo male stvari, nesloga vse pokvari. Po smerti kralja Svatopluka se je jasno skazalo, kako je nesloga in razdelenost narodu škodljiva. Njegovi sini so se razdelili in bili nesložni, sovražniki so jih po samim premagali, mogočno kraljestvo Nemci in Madjari raztergali in razdelili. Blizo tedaj so Slovenci s Karlam imenovanim Velikim se vojskovali — se junačko branili, trikrat jih je premagal, pa trikrat so skočili spet na noge, pa zadnič jih je sovražnik vendar premagal in v svoj jarem zasilil. Kaj je bilo te nesreče krivo? — Nič drugega, kakor da so Slovenci sami stali in niso bili s drugimi slavonskimi plemeni sdruženi. Slovence s Horvati in Serblji sjedinjene bi sovražnik gotovo premagal ni bil. Horvati so se Frankam možko ustavili pod svojim vojvodam Ljudevitam — pa se niso u-branili, zakaj ne? —Zato ker niso bili s ostalimi Slaveni sjedinjeni. S Slovenci in Serblji sdruženi bi lehko bili premagali. Serblji, junaki na glasu, so slavno mnogo let se s Turkam vojskovali, zadnič jih je pa okrutni sovražnik vendar preobladal v nesreč-nej bitki na Kosovom polju lotega Junia leta 1389, in je vso serbsko vojsko pobil in raz-teral, tadajnega serbskega kneza Lazarja s mnogimi serbskimi vojvodami vmoril, serbsko cesarstvo overgel in narod pod svoj jarem v kervavo sužanstvo ali rabstvo spravil. Od kod ta nasreča? — Jedino od tod, da so se Serblji le sami branili, in da niso bili s ostalimi slavonskimi plemeni sdruženi. Cehovi, slavni narod, so se s Nemci junačko vojskovali, pa razdraženi od ostalih slavonskih plemen so bili preslabi, sovražnik jih je na Rcloj gori leta 1620 strašno razsekal, pobil in pomandral. — Kervave solze človeku na očesa silijo, ako pomisli, koliko je naš narod skoz več sto let prestati moral jedino zato, ker ni bilo med Slaveni sloge in bratovske ljubezni, temoč ker je vsako pleme samo za se, od drugih oddeljeno živelo. Pri nas se je pregovor žalostno dopolnil: Kdor noče brata za brata (imeti), bode pa ptujca za gospo dara (imel). Blizo 30 slavenskih plemen je živelo po Labi in Odri (Elbe u. Oder), so bili taki junaki, da bi jih moral daleč po svetu jiskati pa oni niso bili samo od ostalih svojih slavenskih bratov odločeni, temoč so se zoper Slavene s Nemci sjedinili. — In gledaj strašno božjo kazenj, ktera je te izdajice svojega naroda zadela! — Njih dežele so današen dan za Slavene, kakor veliko in žalostno grobje ali pokopališče. — Nemci so se pri njih ugnez-dili, se ž njimi sjedinili, jim od početka laskali (liebkosen), po malo se le bolj širili, dalje vso moč in oblast na se spravili in zadnič nesrečne Slavene zaterli in pogubili. V tistih krajih imajo še današen den mesta, tergi, vesi, gore, doline, reke in polja slavonske imena — pa od slavenskega naroda ni več duha ne sluha Nesrečna nesloga in razdelenost jih je ubila! Velika nevarnost, v kterej naše cesarstvo tiči in velike nesreče, ktere so naš narod zavoljo nesloge in razdelnosti zadele in nas še sadaj močno težijo, so nas naučile, daje za naše cesarstvo in za naš narod sloga in bra-tovska ljubezen neobhodno potrebna. Slaveni! ako se složimo, po bratovsko ljubimo in sje-dinimo, bodemo močni in imenitni; prijatelji nas bodo ljubili, sovražniki se nas bali; mi bodemo svobodni, to se pravi, nad nami ne bode nobeden narod gospodoval, mi bodemo svoje pravice lehko branili in si novih presker-beli; nam ne bode potreba naše vojake ptujem narodam pošiljati, da se za ptuji dobiček vojskujejo in za ptujo slavo kri prelivajo; ne bode nam potreba ptujcov v javnih službah po slavenskih deželah imeti — mi bodemo svobodni in svobodnim narodam jednaki in ravni, bodemo imeli v uradih, pisarnicah in tako dalje domače sine, in slavenski jezik ... s jedno besedo : Mi bodemo svoji in črez nas samo Bog, presvetli cesar in ustavna, nam odgovorna vlada. Tudi naši protivniki to dobro spoznajo, da bi potle s nami ne mogli svojevoljno gospodovati in nam pravic krajšati, zato ne vejo, kako bi nam slogo in bratovsko jedinost ognjusili in iz glave izbili. Oni tverdijo, da se mi Slaveni ne smemo bližej upoznati, ne smemo se složiti in združiti, ker bi to bila, kakor zvijačno pravijo, velika pregreha. Ako hočemo mi tudi svobodni, njim jednaki in ravni biti, ako se nočemo dati od njih goljfati in za nos voziti, tedej berzo upijejo, da je to pregreha. (Dalje sledi.) Mojc potovanje. Silni duh človečanstva, duh svobode, je razdrobil verige, v kterih so narodi ječali, je razperšil pozlatjene spone, katere so različne narode toljko protinaravno vezale. Došli so dnevi mlade pomladi, in z milim solncem tisuč-letnim so tudi zasijali nebeški žarisolnca svobode, katero raztaja mraz in ledenino duha, da se cela narav s človekom omladi. Slava tedaj pervim dnevom mlade svobode! Alj Slovenci! ti le dnevi so bili samo začetek od začetka našega narodnega prebudje-nja, na dalje pa sami moramo skerbeti za prid svoje mile, mile domovine. —Dolgo, silno dolgo, žalibože! smo spali, alj zdaj smo se iz sna probudili; pokažimo tedaj svetu, da nismo po-spanci, da smo isti čversti Slave rod, katerega že stara zgodovina slavi; pokažimo svetu, da smo vsi sinovi iste matere, katera je žive Poljce, neutrudljive Čehe, hrabre Ilire, vitežke Serb-ljine rodila. Vek zdajni, stoletje devetnajsto je lastnina — Slavjanov. Svoboda, jednakost in bratinstvo se bode skozi Slavjane med vse narode sveta razširila, vsaki narod bode gospodar v svojem hramu, vsi si bodo jednaki. — Previdnost božja je za tega del Slavjane tako dolgo pustila zdihovati pod težkem jarmom sužnosti, da bi oni svojega stresenega bremena drugim narodom ne nakladali; silna telesna moč združenih Slavjanov pa bode poročtvo, da se svoboda, jednakost in bratinstvo med vsimi narodi vterdi, da se drevo prave svobode vkoreni ino po celem svetu razširi, pod katerem bode veselo napredovalo človečanstvo v prirodnem razvijanju dušnih od Boga mu sporočenih moči, v omikanosti, v izobraženosti, v vsili umetnostih. Ze vidimo, kako se zbirajo otroci jednega rodu, vidimo, kako se branijo vitežko proti gladnim sovražnikom, kateri z klicanjem: svoboda, jednakost in bratinstvo k sebi vabijo razdrobljene narode slavjanske, da jih objamejo, kot volk jagneta objema. — Nedaj se vloviti rod moj slovenski, alj se tudi ne plaši, glej! bratje Serbi —Iliri, sivi sokoli, ti prijatelske roke k pomoči podajajo. Kako tedaj rase duh svobode, duh slavjanski, duh človečanstva v naših slovenskih pokrajinah, ino pri naših sosednih bratih na Horvatskem, hočem na kratko pokazati iz svojega putovanja. Potreba vsili potreb je ta, da smo mi sami svobodni. Ali že imamo zaželjeno svobodo? Odgovor: imamo jo, alj —samo na papiru; pisane ustavne svobode res imamo, alj v življenje vpeljanih, sicer zagotovljenih, pravic še mi Slovenci nimamo. — Drugi narodi so z orožjem, z lopatami prišli terjat si od cesarja novih pravic, in vse jim bo dovoljeno--kaj pa smo mi vbogi Slovenci zadobili??— Mi smo po pravični, spodobni poti svoje prošnje pred cesarja položili ino pred deržavni zbor. Ali bomo naše naj vročejše želje, naše pravedne prošnje izpolnjene vidili? In ako ne, bomoli molčali?—Kaj pa tudi zamore naš mali, pa še razdeljeni narod sam samcat?— Nemškutarski uradniki v slovenskih krajevih se noč ino dan trudijo, da se stari red obderži. Prišel je cesarski ukaz od 8. velikega travna (blagega spomina); kateri uradnikom zapove, da se po volji Slovencov vsaka reč ustmeno in pismeno po slovensko rešiti (erledigen) ima; ino kaj se zgodi rožnega cveta? Jedan kme-tovavec hoče dolžno pismo po slovensko pisano imeti, alj pisarje ga iz pisarnice — spodijo — ! Prihodnič vam bomo več tacih prigodeb oznanili.— Uradniki, ki se bojijo slovenskega uka, ako ravno jim slovenski kruh dobro tekne, se branijo proti ustavi po vsi moči. Tako tudi ponemčeni mestjani in veliko kardelo nemšku-tarjev, ki z jedinjeno močjo, z ruganjem z ob-reki, z lažmi pridne domorodce pred svetom černijo, sramotijo ino vlastni domovini preganjajo. Ali prišel dan bo odrešenja, dan kazni za tiste, ki zatirajo pravice človečanstva. Razun imenovanih naših neprijatelov nam tudi inerzli Slovenci polževo pot priporoče vajo, da se tako stara krivica še delj časa ne-popravi. —Mi pa jim odgovorimo, da ne-čemo dirjati po poti plamtečega mla-denča, pa tudi ne laziti po cesti nemočnega starčeka; marveč da čemo krepko ino čversto hoditi po poti spametnega korenjaka.— Tudi nemškutarski učitelji nam se silno vstavljajo; ali pazite mučitelji ljudstva, da ne zadobite zaslužene kazni. — Celo blizo nemških krajev so ljudje pred nekterimi letmi že začeli spoznavati korist podučenja v milem maternem jeziku. — Pošiljal je neki kmetovavec svoje otroke v domačo skoro celo nemško šolo, in še le za tri leta so se nekoljko brati naučili. Naj mlajšega pa je bil poslal v šolo 1 in pol uro daleč, kjer se je vse bolj po slovensko učilo, ino glej čudo — sam skoro ni mogel verjeti za je dno leto je otrok gladko bral. Od tistih dob priporočava pridni oče slovenske šole vsim, ako ravno sam tudi dobro nemški govori. Naj le naši slovenski fantiči pervi uk v maternem jeziku zadobijo, da stariši ne bodo zastonj plačevali; Slovenca prebrisana glava se tu d poznej koj nemški govoriti nauči, otroci pa se imajo mnogo potrebniših reči učiti, kot svoj lep slovenski jezik kvariti. Alj pa mislite Slovenci ! da je la, ki le nemški govoriti zna, že tudi spameten, priden človek?! —V več krajih so se že vzdignili domorodci za poboljšanje naših učilnic po ustavnih pravicah, le tako predragi bratje! nedajte se motiti ne od za smehovanja, ne od gerdih zmišljav.— V nekih krajih se zaderžavajo slavjanski časopisi, alj pa se ljudstvu celo brati zabra-n.jujej° ( kakor se je tudi kmet. Novicam bilo zgodilo!!) jeli tako ravnajo ljudje, ki spoštujejo ustavne pravice?! — Prišel dan bo odrešenja.... Ljudstvo na Štajarskem je neizrečeno pazljivo na zgodbe po Slovenskem, Horvatskem, Magjarskem ino Nemškem, vse hlepeni po slo škili časopisih; naj se samo jih prebrisane glave nekoljko izobrazijo, nad krepko voljo naših Slovencov se bode hrup Nemcov ino Magjarov omamil.— To sem po Štajarskem najdel.— Po Horvatskem so ljudje vsi na nogah, vsi so pripravljeni na sprijetje Magjarov, vsi tudi kmetje so goreči za svoj rod. — So tudi reveži Magjaroni, to je ljudi brez znamnja, brez poštenja, brez razuma, brez serca, katere samo za srebrom ali zlatom kot kalamito vleče. O rodoljubju Zagrebčanov ino drugih ste že večkrat kaj brali, tudi o prinescih na daril-nik domovine ste slišali. — Jaz sem vidil prijazno obličje Jelačiča bana, jaz sem slišal njegove govore vse v narodnem jeziku pri zboru trojedne kraljevine in vojvodovine serbske, čudil sem se nad toljko gibčnostjo, nad toliko krepkim, zdravim narodnem živelju. Vidil sem tudi v gledišču predstavljati „BretisIava in Juttu" v ilirskem jeziku od dobrovoljcev—alj serce mi je močnejši ganulo, kot toljki in tako umetno izpeljani laški in nemški igrokazi, katere sem vidil. Kodarkoli sem potuval po Horvatskem, povsod so mi ljudje z očevidno radostjo pravili, da hočejo vsi, mladi in stari svojinu Bogu, cesarju in banu verni biti do zadne kaplje kervi.—Kadar so zvedili od iz-redniga (nenavadniga) davka, da mora vsaka glava 30 kr. srebra plačati, so rekli: „ne po forinte, nego deset forintah hočemo platiti, ako ban hoče". Z jednim starcom sem se raz-govarjal od Magjarov in Nemcov, ino k koncu me popraša, koljko da je število Horvatov, Magjarov in Nemcov. Kadar mu razložim, da je Magjarov 4 milionov, vsih Nemcov 40 mil ionov, Slavjanov pa, t. j. ljudi, ki so jed-nega roda z Horvati, pod našim cesarom 18 milionov, vsih pa 80 milionov, onda starček z veselim sercom in plamtečim očesom reče: „o hvala Bogu, da je toljko horvatskih ljudi". Slovenci! hočemo li mi zaosti za svojimi brati na Horvatskem!? Nebojmo se ne truda, ne znoja na čelu hodimo serčno pot pravice, pot narodnosti pot ne samo slovenskega, marveč slavjan skega rodoljubja. Vi slovenski slaviči, pesniki naroda, zla gajte nam pesmi od junačtva, da se duh okrep in volja včversti; ti pa Koseski, velikan slo venskih pesnikov, zloži nam slovensko da vorio, naj se vzdigava duh hrabrosti po celi Slovenii, da bomo stali nepremakljivo kot ver-hovi Triglava, iz kateriga pogleduje Slava na sinke svoje, da bomo stanoviti kot bregovi slovenske Adrie v vsaki burji, proti vsim sovražnim valovom. Vse za Boga, rod, cesarja. Radoslav. Austriansko Cesarstvo. Dunaj. Nj. veličanstvo nas presvitli Cesar je 12 t. m. proti večeru zopet srečno na Dunaj na zaj prišel, ter se je iz stolne cerkve s. Štefana po odpetju zahvalne pesmi za srečni njegovi dohod v grad Schonbrunn podal, kjer je oi udov deržavniga zbora, v čigar imenu ga je predsednik Šinit slavno nagovoril, lepo sprejet bil. Zvečer je bilo mesto razsvetleno. Veliko veselje se je vsih pričujočih polastilo, zakaj še le zdaj se upati sme, de bode zadobljena svoboda resnica in ne prazna beseda. Drugi dan je nj. Veličanst. milostljivi Cesar na svitlo dal nasledni R a z y l a s: Mojim zvestim Dunajčanam! Včeranji dan, na kterim sem, vernivši se med Vas, nar lepši dokaze Vaše stare nepre menljive ljubezni prijel, bode Meni in vsem udam cesarske rodovine nepozabljiv ostal. Naj se sveti večno v zgodovini očestva kot slavni dan spomina na novo zavezo med svobodnim ljudstvam in njega ustavnim cesarjem; naj vladajo tudi za naprej mir, sprava, red in postavnost, de se pod njih varstvam stava nove ustavne deržave v blagor in blagoslov vsih narodov austrijanskih čversto izdela in vkrepi. Združen z namestniki od narodov izbranimi in opert na Svoje odgovorne svetovavce nadjam se, de bodem težko, po previdnosti odločeno nalogo, novo ustavo očestva slavno doveršil. — Dunaj 13. Velikoserpana 1848. FerfliiMiifi. Graške novice pišejo: Naš apostel nemš kiga katolicisma, Hermann Pauli, zmeram in svobodno svoje govore (pridige) ima, v kterih ta novi navk hvali in pripoveduje se, de se mu jih je že nekoliko pridružilo. Kakor se sliši, bo tudi v kratkim sam Ronge na Dunaj irišel, de bo to šolo bolj vterdil in osnoval. Kaj bode pa še, ako bodemo kos velike nemške deržave postali! * Minister šolstva je zavkazal, de se bodo joslanci austrianskih vseučiliš izvoljili za veliki shod v Jeni na Nemškim, kjer se bodo o pov-zdigi nemških vseučiliš posvetovali. * V sednici 12. t. m. je bila versta 60 po-jravnih predlogov (Verbesserungsantrage) k Kudlichovim prelogu zastran kmetijskih in gra-šinskih reči sklenjena in so se začeli govori; 21 govornikov je bilo zapisanih. V seji 14. t. m. že ni bil sklep storjen.— Slovenske dežele. V Ljubljani se že berejo po enih ulicah slovenski napisi in sicer nad nemškim imenam. Nadjamo se, de bode to delo zdaj čversto napredovalo. — Dan 13. t. m. v Kranju. Bratje, Slovenci smo, Eden za vsaciga, Vsak pa za eniga Stojmo terdno! Pretečena nedelja je bla za Slovence veseli dan, dan vzajemniga pobratenja med na- rodnima stražama Ljubljane in Kranja. Okoli 200 stražnikov in 30 udov akademijskiga kar-dela smo se peljali nedeljno jutro z veselim ukanjem proti lepimu Kranju. Ob osmih smo se marširaje iz Gaštejga začeli naprej pomik-vati; pred vsim akademikarji z belo-modro-rudečimi trakmi čez pleča in lipovimi vejcami na Kalabrezih; za njim krasna muzika, in potem praznično oblečeni ljubljanski stražniki. Možnarji so pokali, muzika je igrala, in nam je serce kipelo. Unkraj mostu nas je zala Krajnska narodna straža čakala z muziko. Ko na velki terg primarširamo, zagledamo slovensko, belo-modro-rudeče bandero iz turna velke straže vihati se. Blisk radosti vsaciga Slovenca serce o tim vidu prešine, „živili Krajnci, ker ste Slovenci!" vsako serce vriska. Potlej smo šli v cerkev, ker smo sveto mašo slišali, in združeni za blagi izid naših narodnih prizadetj molili. Po maši smo se razšli. Akademikarji smo bili že k gosp. Dr. BIeiweisu povabljeni na zajterk, kteri je bil res tako krasen in obilen, de smo od sladke kapljice nadušeni začeli slavjanske prepevati z takim ognjem, de je vse plamelo. Živite Slovenci, Krajnci (Krainburger), Slavjani, akademijsko kardelo Ljubljansko, živio ljubljenik naš, ban Jelačič! je iz prepolniga serca vrelo, in v daljnim okrogu zadonelo, de so se tla tresle. Nadušeni gremo potlej v kazino, kjer so ravno „popotnika" peli. Z enoglasnim „živili" smo bili sprejeti. In spet so slavjanske pri glaso-viru (klaviru) z nadušenih pers zadonele, in spet je krepko, spet je z slavjanskim plame-nam zaveršalo „živili Slavjani, živio Jelačič!" Serca vsih Slavjanov so v svetim ognju igrale. Nepozabljive trenutja!—Pol ene smo šli h kosilu na prijetni otok Save pod mestam. Akademijske bandera, austriansko in slavjansko, so se o mizi mogočno vihale. Z odkrito glavo stopi nosivc austrianske, in potem nosivc slavjanske zastave v sredo stražnikov, in „živi naš ustavni, naš dobri car Ferdinand!" „živili Slovenci in vsi bratji Slavjani!" zavpijeta z močnim glasam, in stoterno in zopet stoterno jim jeka odgovori, de so vsi Slovenci ene misli. Zdaj smo se vsedli; kar je blo smehu, kako židane volje smo bili, to se more le čutiti, ne popisati. Kapljica je tekla, de je bilo kaj; če >i bli le več kozareov imeli. Spet so ble zdra-vice napite, zdravice, o kterih se pravimu Slovencu serce smejati mora. „Živio car Ferdinand, ustava, samovladno (soverensko) ljudstvo, trikrat živili vsi slavjanski bratji, živi iskreno ljubljeni Jelačič!" itd. je v zrak donelo iz nadušenih njedrij slavjanskih mož. Pri vsakim „živio" so možnarji pokali, de je blo kaj, in narodno pesem so pri vsaki zdravici zagodli. Triglav je radostno iz daljine na ljubljene sine gledal, slavjanske planine so se v rajski lepoti nam pred očmi bliskale, Sava, šola zdrave treznosti, nas je slišala, je slišala, kako serčno vdani so ji nje sinovi, — nebo se je veselilo, nam je pa serce radosti igralo! Le škoda, de slovesni nagovor gospoda Bučarja, kteri bo v sledečim listu natisnjen, ni mogel deržan biti; zakaj je pa tudi tako malo Krajnskih inestnjanov k nam na otok prišlo? Bog ve, kaj jih je nazaj deržalo? — Al Krajnci (Krajnburger) so vendar slavni možje, iskreni, pravi Slovenci, vse drugači, kakor njih sosedje, neslani Teržiški pevci. Živili Krajnci! — O petih smo se spet na pot podali. Krajnska narodna straža nas je do Gaštejga z muziko spremila; enoglasno smo jim „živio" vpili in oni nam odzdravJjali; in tako sino lep dan dokončali, kterga Slovenci ne bodo pozabili. Krajnci! Vi ste pošteni možje; belo-modro-udeče kokarde nosite; Bog Vas zato živi! Mi Vas ljubimo, Krajnci, ker ste naši bratji; mi Vas iskreno ljubimo, ker ste pravi Slovenci ! Živite! J- Iz I pave 12. Velikiserpana. Delo na novi cesti čez Hrušico, od kteriga je v zadnimu listu tega časopisa blo rečeno, de je vstavljeno, se je ravno prelečeni teden zopet začelo, in tudi zdej s toljko silo, de bo, kakor se sliši, imenovana cesta v dveh mescih končana. Bog daj srečo, veči kakor jo mi pričakujemo! —d— Perva kompanija istrijanskih dofcrovoljcov, ktere vPaznu (Tišino) oberstarLazarič in major Reichlin shirata, je že polna; zložena je večidel iz Berkinov in Čičov, ki jih je lajtnant Peharič v novigrajski okolici nabral. So sploh lepiga života, čversti planinarji, ki ponosno za svojim banderam gredo. „Za Boga i do-m o vinu" ta beseda jih sklepa. Blagor, trikrat blagor tebi žlahtni narod jugoslavjanski! (Journ. d. Oest. Lloyd.) Iz štaj erskiga. Ni lepše pri Slovencih med Muroj ino Dravoj svečanosti ali slovesnosti, kak novomešna gostija, posebno zavolj narodnega duha. Dne 6. Velkoserpana je bila pri sv. Rupertu tri ure za Ptujom taka svet-kovina, katero bi na široko ino dolgo opisati zamogel, ako bi ne vedel, da ima Slovenija dosti važnejših in hasnovitih sostavkov. Vsakemu rodoljubu je moglo serce od veselja igrati in poskakovati, kadar je zagledal trumo svatov, katere je predvodil banderjaš s trojno-barvno slavjansko bandero, svatovske kitice so bile le s narodnimi traki nakinčane, vsaka možka oseba je imela narodna verbco ali ko-kardo na persih. Cerkva je bila lepo, ja prekrasno okinčana, lepoto so povikšale narodne barve, katere je cerkveni kinč imel. Na šotoru, kije nalaž za gostijo perpravljen, ste se vile dve narodni banderi, trije slovenski prozorni (transparenti) napisi so dokazi, da se je v teh krajih ptujšini čisto slovo dalo. Med temi napisi je jeden, ki je bil pri vhodu zno-trej, posebno važen, glasi se tako le: „Bog živi vse slovenske brate Štajerce, Krajnce, Korošce ino Primorce! Bog živi vse Slavjane!" Napijalo se je le po slovensko posebno na Slovence, Slavjane, njeg. Vel. sveti. Cesarja prestavnega Bana, pri kterem napitju ni bilo od živio ne konca ne kraja. Da se je le po slovensko ino ilirsko popevalo se že razumi, in izpovedati morem, da so v tem kraju slovenske gerličice doma, neizrečeno prijeten glas imajo. V mraku so djaki ali visokošolci s mnogimi drugimi svati na ledini kolo igrali. Zastava ali bandero, katero so svati v cerkev grede imeli, je bila namenjena, da se ima na visokem bregu, od kod je na široko prekrasen razgled, po imenu Ojsterc ali Ostrovc v šenturbajnski fari razviti. S to bandero se poda 23 djakov na pot k sv. Urbanu; alj na poti se pomislijo in sklenejo čez Ptuj na namenjen kraj jiti, ako jim je ravno dve vuri na ovink bilo. V Ptuj doševši se postavijo pred stanovanje obče poznanega rodoljuba g. Davorina, de bi mu svoje poštovanje pokazali, alj na nevoljo imenovanega gosp. ni bilo doma. Kaj so pa ptujski mestjani o tem govorili! da so hteli študenti g. Davorina poprositi, naj bi jim bandero blagoslovil, ključ od turna farne cerkve dal, da bi po tem nemško bandero na turni stergali in slovensko na nje mesto razvili. Djaki niso o tem nigdar mislili, ako bi ravno naravno bilo. Ptujčanam že vest resnico in pravico razodeva, oni vidijo, pa nečejo viditi; dobro vejo, kaka bandera se na Ptuju v sredi Slovenšine, kjer vsi kmeti pravijo, da grejo Hervatom pomagat, kak hitro bi treba bilo, spodobi. Od tod se djaki vzdignejo in v vojaškem redu tiho po celem mestu marširajo, stražar od domačega Kinskega regimenta jih lepo po vojaško pozdravi, nadalej so srečali trumo vojakov domačega regimenta, ki jih je s veselim živio pozdravila. Vse to je nemš-kutarske mestjane v oči vbadalo, in plašilo; narodni stražari so se na vso naglost zbirali in pogovarjali, kak bi te nevarne djake (razun treh so bili vsi neoborožani, strašnih junakov!) iz mesta spravili. Kadar so do narodnega verta že zvunaj mesta prišli, jih srečajo narodni stražari ijjo velika truma mestjanov. Zaprašajo hitro šolce, kdo jim je dopustil s temi prepovedanimi slavjan. barvami v nemško mesto! priti; jedan imenitnejših stražarov (ime čem zamolčati) je tudi to rekel: „ Jaz sem Slovenec, pa nečem Slovenec biti". Takih neumnih in za govorivce sramotnih govorov se je per tej per-Iožnosti veliko veliko čulo, pa hodi jim zaneseno, ker so se proti sveti. Banu, kakor dopis iz Ptuja dokaže, vljudno obnašali. Študenti so odnesli bandero na namenjen kraj, kjer se je s prekrasno slovesnostjo razvila. Nazočnik. Vprašanje. Na Štajarskim so se podpisi pobirali za zjedinjenje slovenskega dela se-kovske škofije z lavantinskoj; dva gospoda pa, en duhovni ino en posvetni sta jo raztergala. Mi bi radi znali, po katerem g. naše ustave jima tale pravica pristop? Vlastimil. Hervaska in slavonska dežela. S radostjo oznanimo, de se že tudi okoli Zagreba prosto ljudstvo v orožji vadi in sicer veseljem, ker vidi, de se bode samo za svojo domovino vojskovalo. V Zagrebu so te dni vse popisali, kar zamore orožje nositi. (Novine herv. si. dal.). Iz Varaždina 9. t. m. Toliko je junaštvo v naših hrabrih Serežanih, de se Madžari boje svoje frajšarlere proti njim v boj zagnati. Kaj mislite, kaj so tedej nakanili, kakšno armado so zbrali proti Serežanam? 200 divjih bivolov! — Naših hrabrih graničarjev edina želja je vojskovati se-—kumej čakajo, de enkrat vda-riti smejo, in se že močno jeze, de se zmiram obotavlja! (Slav. jug.) JLomlmrdsko-lienesko kraljestvo. Kakor je maršal Radecky bojnimu ministru oznanil, je bilo 9. t. ni. med austrijansko in sardinsko vojsko primirje (Waffenstillstand) za 6 tednov sklenjeno, ki tudi Benetke in be-nečansko zemljo obseže, de se bodo pogovori zastran miru začeli. Sardinska vojašna na suhim in na morji zapusti čez in čez cesarske tla in tudi benečanski pristan ali luko (Hafen) ter se ima v treh dneh v sardinske dežele ver-niti. Vsi ljudje in vsa lastnina se postavijo pod varstvo cesarske vlade. Terst 12. t. m. Sardinski admiral Albini je generalu Giulaju sporočil, de bode teržaško morje na ravnost zapustil in se do mesta Genove vernil. Naše ladje gredo Benetke v ob-sedo djat. Mesto Milan je pod vojniško postavo in maršal Badecky je višji civilno in vojaško oblast po lombarskih deželah prevzel. Ogerska dežela. Minister vojske Mesaroš je odšel 11. po Solnočki železni cesti vSegedin, in od ondod bode naprej se podal do doljnih krajev, de sam madžarske tabore pregleda in se o vsih okolišinah prepriča. Bojna ladja pak, ki ime-novaniga ministra ime nosi, se je od ondod nazaj v Pešt vernila, brez de bi bila odločeno mesto dosegla; vzroki pa niso znani. (Serb. pešt. n.) Iz Velikiga Bečkereka se piše ministerstvu inadžarskimu zavoljo 19 madžarskih jetnikov, ki so bili izpušeni za poroštvo, in ki so nar hujšim madžarskim sovražnikam (Serbam) v Orlovati 150 goved odgnali, predne straže pobili in jim 1270 gold. odvzeli. Zraven tega so pomorili pri drugi priložnosti 37 stražnikov serbskih. Glede na te imenitne zasluge se prosi ministerstvo, de bi se tem jetnikam daljši čas njih kazni odpustil. Takih sredstev poslužijo se Madžari! Zakri si obras, narod tako imenovani velikodušni! Une dni je bilo govorenje v madžarskim zboru o postavi zastran naselenja Seklerjov in multanskih Madžarov. Neki poslanec iz gor-nih Ogrov je opomnil, de bi se tudi pogledalo na vboge Slovake, gladu vmirajoče. Ali Košut in drugi poslanci so odgovorili, de je narpo-pred treba skerbeti za Madžare — kar ostane, de dobijo Slovaki. — Svoboda, enakost, bralstvo! — f Narod. nov. Pešt 3. t. m. Grof Zichy-Ferari, deržavni podtajnik v ministerstvu očitnih del je odšel v Busio. Ta odhod je izbudil prav neugodni glas, namreč, de so ga ministri madžarski poslali pri Rusih pomoči iskat v sedajnih politiških in financialnih stiskah. (Of. Pest. Z.) Iz druge strani pak išejo Madžari zavezo skleniti z Frankobrodčani. Čudeži se gode, za res! * Ministerstvo madžarsko je zopet ojstro zapoved razdalo na vse škofe in višji škofe, de bi se vpeljali pri vsih, tudi serbskih cerkvah madžarski zapiski (matrikule) in pri vseh šolah madžarske knjige. (Narod, nov.) Iz pisma nekiga vojaka iz Ogerskiga. Kolikokrat sem že rekel, de je sploh misel Madžarov Austrii sovražna; Madžari kralja le toliko cenijo in branijo, kolikor se jim to za lastni narod koristno kaže, za prid celiga cesarstva nimajo ne oči ne ušes. Kadar so se bali znotrajniga nemira, in napada od hervaške strani, ko so mislili, de se Kozaki že Peštu bližajo, z eno besedo, kadar jim je začela voda v gerlo teči, takrat je postalo vse na ravnost austrijansko. Komej se jim pa zdi, de je nevarnost odver-njena, pride staro madžarsko serce zopet na dan. Ako se jim omeni, de bi nekaj naših der-žavnili dolgov prevzeli, se smejati začno in jaz sim že na svoje ušesa slišal besede: „Kaj še Austrio, se je že tako ni več, nam je treba družili zavez." Lahko bi se reklo, de je celi narod pijan, de nič ne vidi. Slovaki sovražijo svoje stare tlačitelje, Jelačič terdnejši stoji, ko pred, Serbi se naprej pomikvajo, Valahi niso zadovoljni. Ker pa imajo še nekoliko vojakov, namreč 27 oddelov nemških konjikov, 40 oddelov husarjev in pa okoli 20,000 do-brovoljcov, koj mislijo, de so nepremagljivi.— Madžari so poslali poročnike v Frankfurt; iz druge strani se pa Francozam prilizujejo. Kaj iina austrijanska vlada od tega, de nigdar ž Hervati resnično ne potegne! Hervati so austrijanska Vendee, to je poslednja podslomba austrijanskiga ustavniga cesarstva, Hervati so edini skozi in skozi zvesti stražniki in podporniki nepremakljivi cesarja. Ako se bode pa na-nje vsigdar pozabilo, ako vlada Jelačiča podere, ako razpertijo zasadi tudi med vojaške verste, — bo na zadne celo zidovje za-hrušatilo. — lil kaj se godi pa v Frankfurtu? Toliko neklicanih odrešenikov domovine se tam snide, pripovedujejo si eden druzimu 6 dni, de še dozdaj nič storili niso in po tem se o-počijejo 7. dan od dangublenja. Tu korači 36 deržav, deržavic in deržavičic 36 republikam nasproti! * Vojniški opravnik v Erdelju (Sedmo-graškim) je oznanil bojnimu ministru, de seje vMoldavi in Valahii punt vnel in de so glave tega punta povabile Valahe iz Erdelja, de jim 3O,O0O mož v pomoč pošlejo, de bodo njim nasproti oni zoper Madžare pomagali. Zavol jo tega so se jeli močno gibati in vzdigavati Valahi, zato so sikulski husarji, ki so bili v Se-gedin namenjeni, mogli doma ostati. Ptiije dežele. Franeozka dežela. Francozki in angležki časopisi zagotovijo, de sta se franeozka in angležka vlada zjedi-nile zastran zgorne Italie, in de boste svoje sredništvo austrijanskimu cesarju in sardinskimu kralju ponudile. Serlila. #Iz Beligrada 2. t. m. Zvedili smo za gototvo, de je Franeozka vlada na madžarsko ministerstvo noto (dopis) odpravila, v kteri Serbe pod svojo brambo vzame, in Madžare opomne, de bi željami Serbov privoljili. —• 7. dan t. m. je v Beligradu na svitlo prišel pervi list nemškiga časopisa „der Serbe", ki ga Miloš Popovič v red deva in ki se vsaki teden enkrat izdaja. Prijemnikam beogradskih serbskih novin se priklada zastonj; posebej se je moč v Zemlinu in na Dunaju na-nj naročiti z 2 11. 36 kr. na leto. Izrečeni namen je : 1) Porazumljenje med narodi v sredi Serbov prebivajočimi; 2) varstvo serbskih interesov proti vsakimu sovražnimi! napadu in nestranska presoja in poprava vseh lažnjivih novic po ptujih časopisih zastran raz-pertije, ki je sedaj med Serbi in Madžari vstala; 3) natančno sporočilo vseh dogodeb v sedajni vojski, ki se je v vojvodovini serbski vnela. — 56 — Pregled obljudenja Istrlje. Imena Kantonov obširnost število v vasi ali (komisijskih okolic) štirja-ških mi lah mest > o H 5 sosesk posameznih pristav imena mest in tergov Število ljudstva v mestih tergih po vaseh in poza-meznih pristavah skup ljudstvo se razloči v Slovence Talja-ne I. Stara austrijanska lstrija. Novigrad (Castelnovo) . . Volovska (Volosca) . . . Pazen (Mitterburg Pisino) . Belaj (Wachsenstein) . . Skup . Ktem moramo prišteti dve soseski zdaj drugim istri-janskem kantonam pridružene, namreč Beršeč, in Dolino ........ Naštevk vse staro-avstri-janske Istrije..... II. llenečanska lstrija. Buzet (Pinguente) . . . Matavun (Montona) . Koper (_Capo d'Istria) Piran (Pirano) . . Buje..... Poreč (Parenzo) . Kovin (Rovigno) . Dinjan (Dignano) Pola..... Labin (Albona) . Skup . Od tiga števila se morajo odvzeti, dve soseski Beršec in Dolina, ki so stare avstri-janske ....... Naštevck cele benečanske Istrije III. Kvarnerski otoki. Kerk (Veglia)..... Kres (Cherso) . . . Lušin (Lusin piccolo) . Skup Skupej v stari avstr. Istriji . . v benečanski Istriji . . na kvaril, otokih . . . Vsih skupej fl4/io 54 18710 18710 18710 — 2 — 48 Kastva m. . . 570 — 17652 18832 18832 — Lovrana m. . . 610 — — — — — 7 3 2 13 Pazen m. . . . 2100 — 14923 — \ — — Vermo m. . . . 600 — — — f — — Galinjana m. . 800 — — — >19823 — Lindar t. . . . — 600 — — i — — Gimino t. . . . — 800 — 19823 — — — 24 — — — 8547 8547 8547 — 25 5 2 139 4680 1440 59832 65912 65912 i 1 11 Brešec .... 600 8260 8860 8860 26 5 3 150 — 4860 2000 68092 74772 74772 — ® %0 1 — 22 Buzet m. . . . 800 — 12233 13033 12233 800 5*/: 1 2 16 Matavun m.. . 1300 11688 14288 11688 2600 Portole t. . . . — 800 — — , — — Vizinada t. . . — 500 — — — — 5*/: 2 1 65 Koper m. . . . 7900 — 17946 27946 17946 10000 Isola m..... 1700 — — — — — Muja t..... — 400 — — — — 1 »/: 1 1 6 Piran m. ... 8680 _ 2058 14558 2058 12500 Isola t..... — 3820 — — — — 4«/: 2 2 10 Buje m..... 2400 — — — — _ Citanova m. . 1300 — 9179 1377.9 9179 4600 Umago .... — 600 — — — — Grisinjan . . . — 400 — — — — 3 7: 1 1 16 Poreč m. . . . 2700 — 4859 8159 4859 3300 Orzera .... — 600 — — — — 2 8/: 1 1 1 Rovin m. . . . 11100 _ 1211 12611 1211 11400 Vale...... — 300 — — — — ««/: 1 2 113 Dinjan m. . . . 4800 — 8633 14033 8633 5100 Barbana t. . . — 300 — — — — St. Vincent. . — 300 — ■— — — 1 1 12 Pola m..... 1100 — 3761 5761 3761 2000 Golezana . . . — 600 — — — — 0 1 10 Kabin m. . . . 1400 — 4691 8573 6973 1G00 Ftainin m. . . 1092 — — — — — Beršec t. . . . — 1390 — — — — 4*7IO 13 12 271 — 16572 9910 76259 132711 78541 54200 1 _ 1 10 _ ___ 1390 7170 8860 8860 _ «7io 13 | 11 261 — 46572 8520 j 68789 123881 69681| 54200 Kerk...... 1090 Beška..... — 400 74Ao 1 4 113 Dobrin..... — 300 12217 14707 14207 500 Verbnik .... — 300 — — — — 79/io Mušljak .... —• 400 — — — — 2 — 5 4720 — 3280 8400 7400 1000 Osora..... 400 — —• — — — 1 2 — 3 Lušin veliki . 4850 — 973 8763 6900 500 „ mali . . 2940 l«7lo 5 j 4 1 121 — 1 4000 1400 16470 31 870 28507 2000 26 5 3 150 _ 4680 2000 68092 74772 74772 _ 43 7/io 13 11 261 — 16572 8520 68789 123881 69681 54200 16 3/: 5 10 121 — 14000 1400 16470 31870 28507 2000 86 33 18 532 — 65252 11920 153351 230523 172960 56200 OfiomTic Novograjski kanton, kar je sosesk med Klanain in Materijo ni bil nikdar Istri-jansk. Šele 1814 so ga posili v ob-šir istrijanske kresije potegnili. V Boljun in v Pas je nekaj Taljanov, zna biti 50 vsih skup. V Buzet in v Roco, starim sedešu bene-čanskiga grofa čez kervavo sodbo, (Conte di rospo)je komaj 800Taljanov, vsi drugi prebivavci so zgol Slovenci. Le v dveh mestih in v tergu soTaljani, po vaseh in pristavah zgol Slovenci prebivajo. Velka srenja (capo comun) Dolina je od stare avstrijanske Istrije odtergana. V obeh mestah Buje in Citanova jih ni toliko Taljanov, pa sim celo število postavil, ker jih je nekaj tudi po pristavah rastresenih. Večina IjmH v kantonu pa je Slovenska. So tudi Taljani v Fontani, Cerveri, Tore; zato sim jih v Poreč več djal kakor jih je zares. To je edini istrijanski kanton v kate-rimu je več Taljanov od Slovencov. ^V tih dveh kantonih so Cernogorci in Albanci naseljeni, katerim je bene-čanska vladija zemlje o kugi zapu-šene dala. V obeh mestih so Taljani s Slovenci pomešani, nekaj jih je pa še po pristavah. Le v mesti Kerk je komaj 500 Taljanov, V Kres, ki je bil pod Bcnečanam sedež podvladarstva, se je nekaj več Taljanov zalezlo. Število vasi ni natanjčno. O popisovanju (Conscription) so v nekterih kantonih vsaki mali kraj od 2—4 ali 5 hiš za sosesko zapisali — v nekterih pa obširnost več takih majhinih krajev al posameznih pristav. Ta posameznih a pregled se opira: 1. Na vradniški imenik primorskiga poglavarstva za 1848, v katerim je obširnost in število ljudstva vsakiga kantona na tanjko skazano. 2. Od r_„.....oznih mest, tergov, vasi ali sosesk pa nimam« drugiga skazanja kakor za leto 1817, od tistiga časa se ni pri poglavarstvu nihče prizadel, novi pregled sostaviti in na znanje dati; moral sim tedaj obljudenje posamesnih krajih po primeri med letam 1817 — 1848 preračuniti. 3. Kar število ljudstva obeh narodov zadene, sini ga po svoji lastni vednosti postavil, ker sim bil 4 leta v Istrii (v Pazili) vodja Finanskc straže, vse istrijanske kraje vsake kvatre v mojih uradniških opravilih prehodil, ter jih vse dobro in morebiti bolj, ko marsikter domorodec poznani. — Vidi se iz tega pregleda: 1. De so v stari avstrijanski Istrii le zgol Slavjani; (kakšniga kje zatepeniga Taljana ne moramo šteti.) 2. De tudi v kantonih benečanske Istrije so večji del le Slavjani, le v Piranskim in Rovinskim kantonu število Taljanov Slovence preseže. — Opomniti moram de sim število Taljanov raji obilniši zapisal, in de jih prav za prav zares čez 55 tavžent ne bo, kakor sostavek iz Istrije v Dunajskih novicah Nr. 210 govori. Cerrer. Odgovorni vrednik Matevž Citjale. — Natisnil in založil Jožef Blaznik v Ljubljani.