L.^ibHshed and distributed un^er permit No. author. f S. 1917, and file at the Post Office of Cleveland, Ohio. Py crdev of the President, A. S. Burleson, Postmnstcr Gem^' ETHE ONLY SLOVENIAN DAILY ''EEN NEW YORK AND CHICAGO BEST medium TO REACH 180.000 [SL0VENL\NS IN U. S., CANADA AND SOUTH AMERICA. by Ikc Act Oclobcr EQUALITY Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega de!a\8tva. "WE PLEDGE ALLEGIANCE TO OUR FLAG AND TO THE REPUBLIC FOR WHICH IT STANDS: ONE NATION INDIVISIBLE WITH UBERTY AND jUSTiqg FOR ALL". — leto V. ic~~ Cleveland, o., petek (friday), december 15., 1922. epsotiburnsuso'izgini-ega deparmnta. Entered as Second Class Mattir Ap TRI ŽENSKE h njem (lahlf London, 14. le zadnja čas tri ženske, ki Sfiujic vac ne krivim umeri. Te obsodbe so povzročile * otlfiio diskusijo vrprašanja, da 1 kaj ženske sedaj, ko imajo kke pravice kot mošOci, bodo TŽene tudi.istim kaznim ko' noški. Skcro vsi Čtfliki rbjaVljnjc BI uredniškem mestu članke o uacdi Mr=i. Edtl Thoim.2Xson, ki je pomagala jApjemii ljubimcu umoriti svoje.gM moža. Na smrt ■■^ta bili otosojeai) tudi Mrs. Kllen Johes, ki jo urtjrila Ijubico-svo jcga moža, in| pa Miss Daisy Wright, ki je rfgh svoje dete v reko Thames., mreti na vešal T* Ni'hl5e ne pri ''še tri imajo u 1. aja na dan z re- moralo dovoliti gij ubijanja al sno trditvijo, ^ bi me ženskam posebni iprivile-da naj bi za u-m; re plačale lifcjo kazen kot jo morajo mošiki, jsiavni argument proti oibesitvi Župan Kohler naznanja, ciu bo tudi letos postavljeno na Public Square veliko božično drevo. Pravi pa, da g& ne bo jiostavila nobena organizacija, j^ač pa mestna Uiprav sama. Kar se tiči električne razisivetljave istega, bo imel nalogo napraviti vse mestni elcktričar. . o^b^ojenih žonsk je ta, da so sHrtne oblsodibf, pa bodisi za moi%^ ali ženske, ostanek 'bar.barskilf časov in da nika-krr no zmanjMjejo števila zločinov. W. L. (zSyg^T'y-nani pisatelj in borilec za ženske pravice, zii-hteva enakcSt kazni 73. moške kot ženske, toda pisateljica Rebecca West ans'Umentira, f'ia smrtna 'kazftt ne služi nika'kemu namenu, pa naj bo potem obso-1 jeni moški uli.ženska. Piisatelj- Winkwi£tter pravi, da (Iruižiba nimt pravice izvršiti ničesar, česar bi ne feil pripravljen storiti vsak' ,p,ce?.mel!.niLk, in da je smrtna kazen le tedlaj upravičena, ako je Nisak posamezni priipravljen isto izvršiti osebno. ko je lord Curt:on včeraj slikal Turke kot krvoločne z\'eri ter predložil Ismet paši ultimatum glede verslkih manjšin na turški zemlji, pa je danes že vse pozabljeno. Ko je danes Ismet paša izjavil, da je Turčija pripravljena stopili v Ligo narodov in dati manjšinam v njenem ozemlj" i«-te (garancije, kot jih dajejo svojim narodnostnim manjšinam centralno-evropske države, je lord Curzon čestital Isme paši in kri 2,000;000 Armencev je bila pozabljena v aplcžnem poiklanja-nju in čestitanju. .Komično tragična stran tega je v tem, da je Ismet paša vseskozi povdarjal, da je Turčija pripravljena podati samo toliko garancije za,manjšine na svoji zemlji, 'kot jih nudijo centralno evropske države, in da je bila ra vno taka izjava Ismet paše na včerajšnji konferenci povod lord Gurzonovega izbruha. A I — sodna injitnkcija proti ljubezni. POtrfiJOCj btJUaj VOIJIU, Xk.t*ivw - magati, sedaj imamo tisočere dokaze, sedaj se čudimo, zakaj gmr tajko dolgo čatkali, ako pogledamo nazaj samo za do^bo 8 let, odkar 'smo postavili temelj "Posojilnemu društvu". To samo .le dovolj, da se nam odiprejo oči. ■^teviilke tega zavoda nam govorijo tako jasno, da^ mera sipozna U se tako neverjeten Tomaž. ■ Da bcdeimo lažje umeli, na,' vam navedem tu neko prilike Nekega dne se je srečalo nek3.^ meč, kateri so naselbino pra\ lobro poznali. Sedejo k pisaln' mizi, zaupajoč eden druzemu ir iričino računati, koliko denarjr i9 imajo Slovenci, katerega zno lijo k driigorodcem in ga tak ■'opet od druigorodcev nazaj pro •jj'O na posojilo za ve'cje obresti "n ali ne bi mogli sami ti ljudjf *■0 mediseboj storiti? Sev^a, j« Ml odgovor, dajmo, začniifto, zlo 'imo skupaj neka,i denarja i" -»osodiimo ga nalšim ljudem v nji hcvi potrelbi. Zgodilo se je takf sklenila ipostaviti tako - je, da bode odgovarjalo in »časno tudi izplačevale, da f njem uradi, potrebni za ino. in rojake, ki jih potre-I. Torej, kaj porečete k te-Ali n^im zaividate? Ne, ni-to ni last enega, to je last j?a, kdor hoče biti deležen podjetja, za mali denar lah-!£ikdo poistane delničar in tmik tega zavoda, to je %a 0 vsaki dan zamorete po-Žlan tega društva in biti istih (pravic in dobrot. iib?mo vas, da ,p ostanete rtaži in deMičarji. pri-e pa tudi denar na vlogej oni, kateri ga še imate na 1 bankah. Ako vsm ni zato, denarjem pomagate našim ujakom, pa storite vsaj samim idbi dobro, da dobite pri nals ^eojih obresti. Ne pozabite tega, la je to naše podjetje pomagalo 'f-e na sto in sto našim družinam, ia so prišle do svojih lastnih liš. Nad $511.000 je posojenega lenarja rojakom, ki bi nikdar le bil, ako bi ne bili rojaki toga lodjetja 'osnovali. T.crej, to se je dosoglo v dobi reh let, ko še ni bilo zaupanje n ne takih dokazov, kakoršne mamo sedaj, koliko bcdemo lah-'o do«egli v bodačncisiti, ako bono skupaj delovali. Finančni zahodi so ona sila,, katera nas bole dvignila gmotno, zatoraj po-taniite člani te družbe, te crga-lizaeije, ki ni. družeča kakor 'flphinja, ki skrbi, da se od vas aslužemi denar ohrani med va-ni in da imate vi sami koristi 'd njega. Kaj naj bi vam še več ripovedcival ? Podjetje govori z 'ofcaizi, vabiim vais j al? in vabijo aj3 vsi direktorji, tudi vsi delni-^rji, da pristqpite v njihovo FORDOVA BANKA OROPANA Detroit, 14. dec. — Danes je ndki oborcKeni bandit vpričo 15 uslužbencev oropal Fordovo banko v Highland Parte, takoj poleg tovarne ter odnesel iz kaširjevo-ga urada $5,000 v gotovini, nato pa se eigfiibil med 4,000 delavci, ki so pravkar odh'ajali z de^a. West Union, O., 14. dec. — Z injurtkcijO se v Ameriki da vso narediti. Danes je sodnik Ste phensDn J^dal na ziahtevo Mrs. Grace King, ženi bogatega trgovca % I'etsom, injunkcijo proti Miss Jassie Snedaker, iglasom katere se sledmji prepoveduje visako 'vez, bodisi direkltno ali indirektno, z Homer Kingoan. Prepovedanih ji je sHajati se ? njim, pisaiti mu, ,poklica ti ga po telefonu ali sploh imeti jcako ■sli-ko 7j njim. Miiss Snedaker je učiteljica po poklicu. Najprej je Mra. King' tožila za $20,000 odškodnine za ukradeno ljubezen. todU 'Odvetnika nasprotujočih strank sta dosegla sporazum, glalsom katerega je sodnik določil za Mrs. King $5 odškodnine proti Misss Snedaker pa je izdal injunkcijo. . n mož:je so zoipet in zopet zlo '.ili skuipaj denarja, vsaki mesec staniite sodeležnilki tega podje- ružibo. Ob priliki odprti je pridi- .V,- 1 ■ . , , , .e in si oglejte prostore, pa no-""o prišli skupaj m vsak dan so i. _ ,. irinašali skupaj denar in ljudje --0 vedno bolj pogosto praževali, 'a posojilo, možje so šli In na-n-oisili vse rojake, da naj prine-'o denar na domače podjetje, ''atere^a bi tako zopet domačim V)sodili. Zgodilo se je tako, in •*ršil'o se je tako. Prinašali so •kiiipaj domačini in po'sojevali do načim naprej in naiprej. Najeli -o si prostore za urad poslovanja, najeli domačih uslužbencev n Vsi so Tadovoljino gledali lepr •spehe začetega poslovanja. Ulo. 'e so dose'gale že stotilsoče ir <^ko tudi posojila, ves denar je "omal nazaj na posojila in sicer "aifno na prve uknjižibe, kjer ne nore biti nikdar zigubljen, ipač 'a le nositi nove obresti. Ker o pa uloge in posojila dosegale 'e nad 500.000, reci na^pesto 'itsoč in je promet zahteval večjih in boljših prostorov, zato je tja, ako ne morete kuipiti delnice, ,pa storite to z malimi uloga-mi. Žal vam ne bede. Direktor in ustanovitelj. -O Vsied pomanjkanja denarja se ne ve, ali bo nom mestna bolni&nica lahko vsa na razpolago bolnikom v bodočem letu ali samo en del. Od meatneiga de-narjia se računa na podlagi sedanjih proračunov, da bo za bolnišnice le $900,000, d očim se potrebuje $1,100.000, ako se hoče jpremiti celo novo bolniško poslopje. FinaMžni odsek bo stvar še enkrat prerešetal, dali bi se ne, moglo odtrgati onih $200,000 katerih prirnianjkuje, pri kakem drugem oddelku. — "Bežite, bežite, cigani gredo!" V nedeljo 17. decembra pridejo v Božeglavovo dvorano. STRAN "ENAKOPRAVNOST" DECEMBER 1^ opravn'ost" 188UBD »ViyT P4Y EXCEPT SUNDAYS AND HOL1BAT8 gHAJA VSAft DAjjl IZVZEMSI NEDELJ IN PRAZNIKOV. QwimI $md Pvbllataed by* SHI AMERICAfWUOOSLAV PRINTING & PUBUSHUjIG CO. Place of — 6418 ST. CLAIR AVU. laga vsaii pravi civilizaciji* Take šole sicer morejo vzgojiti perftktne izvežbane ljudi v tehničnem izgledu, toda njih duš« bodo ostale nedotaknjene in sposobni ne bodo riikdar pjmiti višjih idealoiv, za katerimi stremi človeštvo. , nON RATES: a. Carrier ..............1 year »5.50. «. mo. MOO. 3 mo. «2X0 cieveland, ColliMWOo&\K#%WM[h by mxtl.......1 year S6.00. 6 mo. Sv-»0 # mo. $2.00, V 4 . ■ „ UiJted SUtea ....».'..kf##*......1 MJ^O. « m# 2.75 \ *2"0 ■«•90 and Cammdg .......... 1 vwr fTilO. 6 mo. $4.0 POSAMEZNA & ____QINGLE COPY «c. _ ia izdala s» ika Tiakovna Dniztiiu ceton 551 6418 ST. CLAIR AVE. Am 6418 ST. CLAIR A V; AT Z# yebiwo CLEVELAND, 0., DECEMBER 15., 1922. --—- o M uredništvo. «• nnrBvaiStva 104 liME Y AMERIKI. -- Demokratizem, M Vla^a na ameriških šolah, je svetovno %nan. V Ainenki ižčitelj ali profesor ne nastopa napram dijakom kot abssliiti^tični tiran, temvečT^ot prijatelj in svetovalec. Njeghv^a naloga .ni, da napravlja .iz šolskih prostorov duševno A učilnico, kot je tako cesto sluča, z evropskimi šolami tem%e^ ila predvsem pri vsakem po sameznem dijaku upoštev a individualne lastnosti in nag' nenja ter da tako študije ^mbolj oljasa. . ■ Je pa še druga sti'<^. Hl^i?'iškega šolstva, ki ni ta:v;. doibro poznana. Je nam:^' »jšjjostna resnica, da so vsa boljša in uglednejša vseuj^^u)^^ privatna last skupine J.a-'kot kaka korn<#^ Sprejel jo J rod in bila je I:i je ogenj tisti pni n" i in Kancler pretepati z alcoi- Mca; t! žile blnca \ srce. Nje,mm o^rni sf v obu- Simoi Gresforcič. Ce ttidi dfn sa vam pokopališča, od'ite zvade nam za tež-ka p'otaf (Gradnik) Rad hipoldži! venec na tvoj grob' Vopc iz sam,ih dehteaih rudečih rc. 1 a'ko rudečih, kakor je riidečaKri pesnika- velikana, človeka, 1 iz svojega obupanega srca seje po med raztužemi. narod. Rad t: sezidal piramido na tvojem pbii. Veliko tristrano niramidoj kakor iz treh zarij: Vere, Ujnja in Ljubezni. Kajti med te i zarje je bilo zmprto tvoje ži\*!nje. Tako F prihajam in v moji roki je siilrenec posušenih besed, v * ' tf Šestni let je, odkar so odpeli zvovi tožno labudnico Simonu GfOroičii. Težko je spremil našarod tega kulturnega delavca izadnji poti, kajti on je bil tisti, je drami! suženjstva trudno Ustvo zopet k življenju. Ali oda je hotela, ki je trdnejša zakona samega. T#- s j p T £< " S( 3l k S( di fi. a). ža dii , od slo ja\ zm vse bežni za narod. In to se mu je tudi posrečilo. Narod, ki še ni čui v svoji sužnosti tako jasne besede kakor v njem, ga je vzljubil, kajti te besede so bila narodova last, ki se je skrivala v tako drobnem in mehkem, v enem srcu. Ni torej čudno, da so njegov; pesmi ponarodnele v tOpločuv-i-lvenih melodijah, ki jih pozna danes tam doli sleherni Slovenec. Vsebina pesmi mu je bila življenje, da ponovim: vse življenje; sedaj najintimnejši akordi iz njegovega srca, njegovega lastnega življenj?, sedaj akordi iz množi-ce: njegova vizija boja med pravico in krivico, sedaj topla pri-godnicE, ki živi poleg dogodika in eC poglablja v njegov pomen, ')edaj budn'ica,- to himna iii oda. za to pa otožna reflektivna pesem, ki pravzaprav razodeva in najbolj kaže njegov življenski pesimizem, ki g^ pa ne razsiplje kot bolno p.eserri ampak ga razgledujte kot I idealist najvišje etične stopnje. Ozadje njegovega pesimizma j« svetla zarja upanja v Ljubezen in Pravico, tako da hoče^ gleda'joč to zatreti ' i mehki njegov jovsod, zbirke, življe-Zivlje-5 V re-V ču-ivi'gmu 2 pes ? piro" čniosti kaCe • to je D ide-Janies ki in 'isoki isoke ubija liono )roji- bla- ute- ide-pri-pe-a bi . iz-ni-ek-om- pii žalosti, je bp I j še zarje in getanje pred večjih vpraša ila n.-)^ klic ncUj dr- ipor sličaskio naj-dvrfv in res- nic. Takrat sde začja '"Od zavedati in je vovalfkor varuje gora rožo ojo imtimnejio dedščino, sim 1 svo svojevrst-noRti: sloven: I govico. Narod ni 'J-' - ■:!ru!jA v dal J to, da so ga celo njeel stan^^ski tovariši preganjal vzel je njegovo pesem 'kakojgodoinO svojega trpljenja in^kor feren dokaz svojega boj*a dtfego popolnosti. Grege! j g vedel da ,ie zmaga temu ju y Tiirvi, zato je tudi njegov or sprava," njegov klic pa mirialokdaj je zapel himno vojni »ko je vrastla njegova pesem lo z narodom, ki niu zato poi ]ja danes spomenike. Pokopali!' -r^ in pcslmi. Med tem rav-cni 3ta se pripeljala še' dv;\ nsl:a bratca Jože in M i-fevž Reach, ki sta iz gole človekoljubnosti krep'ko pojniagala u-drihati po Pišku, ki jim je pa ušel \ bližnjo koruzo. Kmetje so sli za njim in ga še naprej prav mu-čenisko oddelovali. Ko je Pisc.t obležal, so ga prisilili vstati in pobrati klobuk, potem fia so zOpet stolkli, dokler ni nehal e;:-ba^i. Pozno ponoči se je vrnil Pišek domov s pretresenimi mov:. gani Kancler, Planjšek in Riv-cha so dobili pred poroto vsr.l po Sest tednov zapora in plačat morajo Pišku 1195 Din odško.l nine. n.oški ležine ne občuti 192^ ■k v p. k K Z« Sžed Med d 1» 'tis Ke, :&>" Holj Za k ^1 za ca.« m . Ženska misli nagi". ® si th»« pri svetem Lov- rencu pa niWottiO; vsak dan prihaja tja r k1, ki hoče pravi- ce in utehe 'voji boli. (K.aj ni kakor bi vrg dolgo senc< vzhod?) Nr pesmih. Daj težkih dneh domove in Crn svojo otožno na jug in na - jo v njegovih ijnni upanja v teh o zažigajo naše ejo zatreti se oni glns nad naš^emljo ki je njen, cnino njen. : o razlikah med moF-kim ill žensko. Violi zapomni \rse ^ »tpravi kot moški. Moški nju napenja vso »»"PTurči e logičen, kar z« j^o Tli. Zeska ugiba, ne, kombinl""^ dejstva''' premis. teta, Vffia in bolj instinktivno sko. Zena ljubi Lgvi etosti' n® . 7^aP^ z abstraktnostmi- ^ lahko pl#'"' I žrtvuje ter je [Vse to velja v *P tudi izje,me. DOPlS- a, Tam pod pmljo pa spi on, trdno in nevztamnO. izmučen od Ifi/ke hoje Ži|jonja. Ponesrečeiij . simulacija. . zadnjem pontnem zasedanji; V Mariboru so iazpravo proti An-drej'u Lirhte.tU'allnerju, ki je u-inoril svojo zeno, prelomili- da preiščejo duivnO stanje Li(;h-teiiwallnerja, ki je sam trdil, da ni pri zdravi pameti. Svojo umo-bolnp.st je hotel dokazati s tep), d;i f\el?. dva meseca ni izpregovo- niki sn se zastonj trudili iztisniti iz nje^a kako besedo. Prea 'krat kim pa Se Lichttenwallnehju pri iiosilu silno zamer.!'. Lisba juha, m mutec jji 8 (3^ 'man ** keog ii še m./^e Si I Ol kf Si, Ru! "1)3 tan: '9 dl ^ is '»iii, jUff 'i:. bi bila žele"' ^*kai ■irušlvn, katei#. ^ ! .nostcviino ^ j«* I bo vdeležba, j ko posamezno Obenem Pr ctn ..v. . auiiiusitfci n(^ niorc us])ftvsti o-i-inalndst mišljenja in polet svobodne misli, kar pa je pod- ^.....Biic poini cUlS) ' je ' plek? ovgalj&ega življenja, ka- hotel razlrp;ati črn plašč žalosti kor se poj^lja pred vsakim člo-in močan ob navdušenju in !ju- SKOZI PUSTiNIE IN PUŠČAVO. Spisal Henrik Sienkiewicz, go io žo Neurolog in psihiater dr. M-Lapinskij je 31. m. m. predavil v ZagreVjR o psihičnih in fizičn h razlikah ženske od moškega. Pr^ dava tel j, star, simpatičen znac venik, je žensko branil vulgar)'. trditve, da je inferiorna napra.; moSkemu. Res je, da i-rt^a žeaisl > poivprečno lažje možgane kak moški: zato pa je.tudi zensko te-lolo povprečno lažje od mošk ga. Ženski možgani so za upravl-j'anje ženskega telesa pOvspm zi dostno veliki, da, celo preveliki. Nasprotno pa so moški možgani povprečno 25 do 50 gramov prelahki, da bi povsem u8trezL\ii svoji nalogi Prav zato je žen$!i' gracijoznejša in so njene kretnje larmoničnejše, nego pri moških Vse ostale razlike so pri žeski u-temeljene z njenim glavnim: na-turnim poklicem, materinstvom ter So zato njeni spolni organi neprimerno važnejši od mošltih. Procesi v njeni maternici vajo na njeno mišljenje i« ' 't (CniHrf -^neki spol, je jasno iz dejstva, da se i\n ženskem zarodku že poprej ira vijejo celice Zg nastanek spolovil, nego za možgane. Menstrua cija in nosečnost vplivata na žen ski duh in srce.Največje inteltic tualke so priznale, da v nosečno-ta odgovoril; Vi napravite svoje. Isti % morejo delati tako kakor | sto iz svoje jaz bom pa svoje tudi opravil. drui;ače, ker jim je vsa duša ne- Ostalo pa Tako bo Lichtenwapfc^r opravil hote posvečena dogcdkom in razvoju v .miaternici. Zena, ki ie noseča, izgubijo zainimanije za vse drugo ter se mora le siliti, da" ipia zmisel Se za kaj drugega. Isto je s porodnico in z dojinico. Zato pa ni čudno, da žena-mati tako visi na otrokih. Zanimivo je, da ženska vsako težo (pezo) bolj občuti nego moški. Tako n. pr. in mezne delrl^^H ' iba in vse i|j pozabijo prit' v ^^^jic'^^iistii ob 7. "rt v ^ gkrd ranorSvi^ala ■>08tre7.ba ho ranorSvitala '' j* y Vr po'*!, $3,000.000^f bodfl ^ , "artlP CCS^' A»* u.f bo tlakovanje cest tu misli ;)oyabi^ ckros $3,000.000 {■-est. Od te svote g, svoje pred dccembersko poroto. Če se možaki peljejo s sejma. Neko soboto v juliju sta se peljala iz Ptuja proti sv. Lovrencu s sejma kmeta Kancler in Plaiaj-še'k. Na polu sta do.šla Ivana Piska. ki se je tudi peljal proti domu. Ker se Pišeik ni takoj dosti vekom: č)ivtcv, misli in sanj. izogiiil, sta ga začela pijana hiš m 'E gospoda^^'" J.1 \ tor Maline p(* izmed največji" , S' ^ Po nje Euclid Ave. Sn 05. St. ^Ba r "Glej, sloni gredo v vodo." ' Kakšnega pol kilometra daileč je bilo videti čredo, otetoje!č'o iz ipeterih živali, ki so ge počasi druga za drugo bližale jezeru. "To so čuttni anioni," rekel je Staiinko, ki jih je ne-prendhoma gledal z veliko pazljivostjo. '"So manjši od Klnga, ušesa imajo tudi manjša, 'oJilov pa ni videti." Med tem ao šli sloni v vodo, toda se niso ustavili na Tareigu, kot je po navadi delal King, in se niso začeli oblivati s trobci, ampak so šli vedno naprej in se p'otalpljali ved,no ibclj globoko, taivo da so slednjič samo še njihovi črni hrbti' stali nad vpd^ kakor skalne pečine. "Kaj ipa to? Potapljajo se!" zaklical je Stanko. Karavana se je znatno približala bregu in se slednjič us t vila Jiad njim. Stanko ijo je zadržal in začel z izvanrcdniim začudenjem pc^^giledavaiti zdaj na Nelko, zdaj na jezero. ' Slonov ni bilo več videti, samo na vodni gladini je bilo imogwe celo s prdstini očesom razločevati ka-kCT .pet rdečih cvet'ov, »divigfjočih se nad jezerom in gibajočih se z. lahnimi gibljaji. "Sedaj i»toje na dnu, to «o pa konci trobcev," spregovoril je Stanilco, ki ni verjel lasjnini očem, - Potem je zaililical Kalija; •'Kali! ali tei videl?" ''Da, Kali videti, to «o vodni sloni." od- vrnil 'je mirno-mladi zamorcc. (Afrika-poseda še mno- Med kopicami termitov se je dvigala tuintam evforbija; s svečniku podobnimi vejami. Pod nelbom sb se (Wigali jastrebi, a nižje so letali z akacije na akacijo ptiči iz vrste kixk^rjev s či;nim in belim perjem. Trava je bila žolta in v klasju, kct zrela, rž. In vendar je ta suha džungja očividno dajala clbilo Tirane veliki množici živali, kajti pcipotniki so večkrat na dan srečavali velike množice antilorp smu, bubala\' in zlasti zeber. Vroičina je bila nad odiprti in brezdrevelsni ravnini neznosna. Nebo je bilo brez oblakov, dnevi pekoči, noči pa niso dajale mnog'o odipočitka. Potovanje je postajalo cd dne do dne težavaejše. ' V vaseh, na katere, je zadevala karavana, jih jo spre-jemlo' neizmerno divje preibivalstvo s strahom, pa tudi večinama sovražno in alk'o bi ne bilo velike množice oboroženih .pagazih pa t;idi ako bi ne bilo belih obrabi jih bilo' v temi težko natančneje 'oliledati. " > ; zc.v. Kinlga in Ssbe, bi groziila popotnikom velika ne- Velel je torej dalje, med ipotjo je nii sipreig&vori];, varn'ost. k Nelki:' S Kalijevo pomočjo se je posrečilp Stanku do- "No! videla sva nekaj, česar šu niso videle gnati, da dalje ni nobenih vasic več in da je ki a j po- .noibeiiaga Evrcmejca. in veš, kaj mi.-lim? Ako pridevaV polncma brez vode. Težk",) je bile verjeti, kajti številne nci'ireiskr.nih i'kri\'i"iostj, Novice o vodnih sUju > davno prihajale na. ušesa ipotnikov, ioda ni'so Iw teli verjeti. V zadnjih časih Je prircdopisni muzej Parizu poslal gcupcda Le Petit, ki je zalgledal.rvod sl'one v Kongu nad Lecipoldovira .jezerom.) "Vodni'sloni?" "Kali jih velikokrat videti." ! "In oni žive v vodi?" i ■'Ponoči iti v džunglo in se |i)asti, podnevi pa pr bivati v jezeru, tako kot kibcko (i:ov'odnji konj). Pfiti ven šek; po sohičnem zahodu." Stanko dolgo ni niGi;;el priti k sebi cd 7an::lsinja.;\' in ako bi se mu ne inudi/o na pot, ustavil bi karAVswW do vbčera, da bi bolj s ogledal izvanredne živali. Toda'', ppšlo mu je na m]?el. da iiistqpijo lahko sloni iz v odej i na drufi strani jezera, ako bi ipa tudi prišli kje bližnje,| #1 '!itu morci ao pri njegovih besedah ^oči Ijali: "0, res je to!", toda v prihod^^^^^ jg pet Samburov in dva Vahima in P" koga zmanjkalo. , M'Kunje in M'-Pua pa nosta :z emiclstaivnega vzrcka, ker ju je ^ lU '•»ji 'io solnčnem zahodu velel zvezati. .. "ggU^ . Toda kraj je postajal vedno hot J j j n' _________M-___jv____xTiti „fir' 'Hi 'li srečno cl'o oceana, nama ne bc nikdo verjel, ako ,p&vem, da so V Afriki vodni sloni." "Kaj pa, ako bi enega uj)el in vzel .s sobcj drt gie-apa?" rekla je Nelka, kot vedno popoln, ma prepri-' čaina, da z a more Stanko vise. ■ • XVII. Ccz deset dni potoviinja je slednjič karavana Dre-kpračila gorske prelaze in prišla v drugačen kraj. To ■ je bila obširna ravnina, ki se je samo tiiintam dvigala ' v nevolike griče, večinoma je bila. ipa ipldščnata. Rast-li'jistvo se je spremenilo pofpoln'oma. Ni bilo wlikih' "dvevesj dvigajočih se pdiamezno ali v igručah nad va-l<^vito površino visoke tra^^e. Samo tuintam so strčale v znatni 'oddaljenosti druga od druge akacije, ki daj a jo gumo, z debli koralne, barve in široko razleglimi vejami, toda t redldm listjem, ki je (lajalo malo scncoi črede, katere so sveCavali,' so vendar morale kje piti. Vendar je pripovedovanje o pustinji, kjer ni najti rek, niti kaluže, prestrašilo zamorce in začeli so uhajati. Prvi 7gled sta dala M'Kunje in M'Pua. K sreči je bil njun beg pravočasne'odikrit in na konjih ju je bilo mc^gože ujeti še ne daleč od tabora in, ko ista bila ipri« ^ poljana nazaj, jima je Kali z bambuisom dokazal, kako JU^.Jieprimerno jg bilo njuno postopanje. Stanko je zbral i Vise pagtzih in je imel k njim nagovor, katerega je mladi zamorec tolmačil na domači jezik. Poslužil s6 je okoliščine, da so pri zadnjem cdipočitku leyi celo noč rjuli okrog tabora iii je sikuSal prepričati svoje ljudi, da kdor zbeži, postane brez dvoma plen levov,/a %udi ako bi prenočeval na akacijah, najdejo ga tam še straš-nejši "vci30"'. Nato je zatrjeval, da, kjer žive antilope, tam mora biti tudi voda in ako zadenejo na potovanju na kraje, ki nimajo vode, saj si je lahk'o vzamejo za dva ali tri dni s seboj v antilotpimlh mehovih. Za- je neusmiljeno žlgalo džunglo. Niti videti. Črede antilop so se prikaz^^^^^^gj)!'' toda manj številne. Osel in konji so^ j hrane, kajti pod visoko ulsehlo ' skrivala nižja, bolj zelena in . King, dasiravno ni bil izbirčen, je del na akacijo, ji je odlomil vrhunec P ' listje in stročje, cmelo od prejšnjeig^ sicer doslej še vedno zadevala ^ '.J je bila slaba, katero je bilo treba j« |J na, pcipolncma nerabna za pijačo, r ^ J vedno bclj pogosto, da bo se ljudje, vi'N poslal naprej, pod'Kalijevim J ' ne da bi našli niti kalužo, niti vir s' .j;#' kislim , I 1 zemljo in Kali je naznanil s pa na" (ni vode). obte . pj ^ , Stanko je sipranal, da to @e kor ne bo lažje od poprejšnjžiih i" jati za Nelko, rJbrazček, mesto da W ps in vetru, je bledel od dne do dne, ° vadni bletek. Na suhi ravnini, -g bi'"'. -' sicer ni grozila mrzlica, toda videti J ' « T)GCC^ ' ki vročina izciipuje dekličine sile. ^ .ocic^'s in s strahom gledal na njene nia^^ jale bele kotjtpcpir, in si je grenko preveč časa s pripravljanjem in \ ^ v streljaaiju, ter je vsled tega izP^ tako vročem letnem času. (Dalje prihodnjič.) 1*^7 ''BER 15th. 1922. "ENAKOPRAVNOST" " ' ' ....... - Jix J .1 STRAN 5 M--"VV. nslavua in kriza v orijentu. vprašanju je izšel daljši ''k v pariškem "Journalu des ' ki je za nas prav pou-'ker nam podaja zgodovino kot utis tujega dopisni-P' že dalje časa biva med na-f drugim pravi: I " Kemalove zmage in mor-bolj potrel>a, odločiti se za I klikih zapadnih zavezniških. Za Francijo ali Angli'jo, stališči si 'nasprotujetal lo Vznemirila časopisje in 'J'^e kroge v Jugoslaviji. Prilog britanskega stališča, Pravi v smislu aktivne srbo-ll'-i'omun'slke vojaške politike ' Turčiji so govorili Jugoslo-'i-!e motivi: oslavija im^ velik interes da se onemogoči skupna '""^olfearska meja, ki bi ne-dobro služila za ofenzi-*^agancev leta 1918., pod-^ ^oljževiki. slednji v zadnjem času "lanj ostro nastoplajo na-^eogradski vladi, so Jiigo-' vedno zelo sovražni, "^'ejo pozabiti, da je spre-'anglovo armado im inte-nacijonalizem ampera-Kusije. (Ob tej priliki '"^jamo^ da bo prihodnji) Panmonarhistiflni kongres I9 VI članov moskovskih emi-liz Jugoslavije proti šti-iz Turčije in devetim iz Rusija tudi očita Ju-da preostro postopa Jugoslofvenskim (komuni-• * katerimi je Moskva v te-Razven tega So sovjeti ^^4atelji bolgardke vlade, Protimežčansko politiko peniti, kakor tudii nj^no Uvost napram komuni-strogost napram onim , beguncem, ki jih dolže ^'"tičnih idej. "»■aki komuriisti, katerih )e prec«! trdno, vedo Oro, kadar je treba, upo-1^ ' promacedonske" tem-antisrbaike struje, kaj ti t da bodo v tem tak-j ®odelovanj'u našli sred- ,b \ je samo spomniti na podonavsko-plovitvoj na koroški plebiscit^ na krjzo, ki je nastala vsled baremj-skega vprašanja in na gotove polemike v Društvu narodov. S pdmbčjo Velike Britanije bi mogla Jugoslavija — da ne govorim o še problematični fananč-ni podpori — utrditi svoje stališče napram Italiji, ki sicer ncistopa skupno s Francijo v grško-tiir-,škem konfliktu,toda gravitira na angleško stran v viečini drugih vprašanj. Morda bi celo dobili beogradska vlada od londonskega kabineta tiho dovoljenje za znamenito ''pot do Soluna," ki bi dala elkonomskemu življenju države teritorijalno odprtino na Egeijsko morje. To je v velikih potezah pro-an?leška argumentacija. Preidimo k nasprotnem stališču. Pašlč in Ninčič sta se postavila na francosko stališče, s tem da sta odklonila vojaško pomoč, ki jo je zahtevala britanska vlada s 16. septembrom, S tem je hotela SHS vlada podpreti mirno rešitev konflikta in na ta način je tudi onemogočila enostransko intervencijo z oboroženo selo. Prihranila je državi ekonomski in politični udarec, ki bi bil posebno nevaren na Balkanu in bi se spremenil v katastrofo in prišel .v trenutku, ko je državni proračun ravno še v ravnovesju. 5cdaj ko dviga država vrednost ivojega denarja z neutrudljivim lelom in komaj šele začenja občutiti izboljšanje svojih transportnih in denarnih sredstev. Ce bi se Angleži stalno, ustalili v Dardanelah, bi bila to Za neza-visnost Balkana mnogO nevar-lojsa grožnja, kakor povratek Turkov v Evropo. To bi bil za v;se države vzhodne Evrope večji H. H. VON SCHLICK Mož, ki pomoga bolnikom do zdravja. ''Ay 5 ^'"®8ničenje svojih sani, « '^^cijali^ticne konfedera- ;;; Balkanu. jj '^Bradskega stališča bi se alk^ija lajhko ^ ^ gotovi meri za prOtek-^1, napram boljše bolgarskemu nacijona- . ^sko stališče oborožene a ima pa še druge pri-ver^O sentimentalnih ' "l^ot je na primer znani y Cicvarič, ki v svojem ^ t ^ Propovedujle sdlidiar,. trn v peti, kot je danes Gibraltar za Spance. A'ko bi Se dala Srbija zavesti proti Solunu, bi imelo to takoji sledeče posledice: Prvič, neusahjfivo sovraštvo Grkov napram Srbom. Drugič, bi bila pozornost .Srbov odvmjena od Jadrana, ki je njiii naraven izhod na morje ali pa bi se vsaj razde^lile nj,th vojaške in gospodarstvene težnje, kar l'i pri?lo posebno prav Italiji, ki bi imela na ta način priliko izkoriščati proti Beogradu upravičeno nezadovoljstvo dajmiatinske-S'a prebivalstva. Tretjič, bi se povečalo število tujerodcev v Jugoslaviji, ki je itak ne občutno, z novimi doneski, ki bi se dali težko asimilirati-: z Grki, Turki in predvsem s solunskimi Zidovi, ki nimajo nobene politične, socijalne in" vojaške vrednosti. Ce bi bila država SHS izključ- 6 no kristjan'ska, bi se morda dala v njej delati politika obrambe krščanstva, toda ona šteje 1,300-000 muslimanov Čeravno se ti aktivno iideifvujejo pri zgradbi jugoslovanske države, v njeni po-11 i tik i in gospodarstvu, kakor tu-|ui narodnem slovstvu, imajo ven-I dar občutek versTt«^ solidarnosti j z islamskim svetom tn to bi mo-I glo postati neprijetno nekega dne, č% se misli na bpj zoper An-goro. Bolj aktivno prijateljstvo Anglije bi bilo za Srbijo gotovo dosti vredno. Toda če pustimo nu strani vprašanje spominov in občutkov, bi vendar ne mopli imeti v okviru ogromnega cesai-stva s tolikimi nasprotujočimi se m spreminjajočimi sc mteresi, one stopnje varnosti in stalnosti, kot prijateljstvo Francije. Oslabiti tO prijateljstvo ni\ račun onega bi bilo toliko kol pozabiti tra-dicijonalnA slavofotijo brtar gke politike, ki je še leta 1919 v celi Evropi odrinila Slovane od morja. Razven tega bi pa ttidi bilo tcža\'Tio po štirih lotih skupnega, življenja samo, dati razumeti Slovencem in Hrvatom^ da je prišel trenutek, da pozabijo Istro, Reko in Gorico in fp-edo prelivat jugoslovansko kri na Cataldžo, med te^i, ko fašisti vznemirjajo njih meje in preprečujejo izvršitev rapallske pogodbe vkljub ogromnim žrtvam, ki jih nala^ja ta pogodba "SHS naroda. Skratka, a priori so bile simpatije beogradske vlade bolj na strani Angležev, to se pravi, da ostane status quo na Balkanu in da 1 nrki nc pridejo v Evropo. Vendar Se je pa tr\ vlada posta\'i1a na francosko stališče, ko je šlo za vojno ali mir. OGLASAJTO V "ENAKOPRAVNOST^' NAZNANILO. Vsem Ičlanom Sloven'skoga Lavskepa Društva Sv. Evstahi-ja, .se naznanje da se zagotovo Vsi brez izjeme udeleže, gla^'ne kitne seje, v nedeljo, 17. decembra, toi'Jio ol> 1. uri ipopkine v navadrnih prostorih. Dolžnost vsakega člana je, da rd;le ni neja, da sliši porodi,ia mir.ulega leta. ter da pomaga po nvojent najiboljžem. u^r^ričanju voliti uradnike za pri^-ioctoje'le-da ne 'bo ipotem oporcikarija, --'-:c.zi ceh leto. Ob enem pa "naj tudi \'?i člaaii pazijo da 'zaprcjtovo :!ačajo svaj ztsement, da je po-\ m rncgoče pravilno .zaklučiti ktns nčune. In potem ,e pa Še "-"•eona vagine:.;! katera zahteva v2;5u nav/afncteti. Torej bratje vsi na sejo v NRDSLJO 17. DECEMBRA. cb 1. uri P. Z bratikim pozdrave Henry Kractx, tijuik. Naznanilo. Opozarjam Člane Waterloo Camp 281 W, O. W., da ge gotovo vdeleže glavne letne seje, katera se vrši v nedeljo 17. decembra. Pričetek. točno ob 9 uri popoldne. Kateri ne bo navzoč, w za 3 mesece suspendiran iz iiolnišike podpore. Opozarjani člane, kateri imajo ae srečke za uro, naj do nedelje gctovo vise vrnejo. Sreičke za uro se bo dviojnilD. na seji. želeti je, da vsak pripelje enega ali vec novih čJanov na sejo. Na -programu imamo več važnih t'oč'k, CHAS LAMPE, tajnik. Naročajte dnevnik O D O b o o o o Dvajset let nazaj sem povedal Iju-lem, da bo moj Bolgarski Krvni Caj pomagal naravi olajšati zabasanost, izprati strupe iz pljuč, osladiti želo-iec in črevesje ter izboljšati kri. Povedal sem jim, da bo pomagal noj Bolgarski Zeliščni Caj z#vžit /roč predno rre človek h počitku pre vnati prehlad in bo varoval pred in-'luenzo in pljučnico. Dane« rabi na milijone ljudi Bolgarski Zeliščni Caj kot priljubljeno družinsko zdravilo. Bogati isoki skuhani iz koreninic 'ub.la, semen, .nerja, iaeod in rož zaviti enkrat ali dvakrat na teden bodo 'omap'ali ohraniti vsakocar zdravejra _ _________Lekarnarii pa imaio radi v zalo?! kristjanAih^Balkancev.ljudje, ki rabijo Bol- Preje $140 Sedaj 100 Prihranek $40 Vam postavi TAKOJ Grafonolo v vašo hišo. Sedaj napolnite tudi vi lahko vaš dom z veselo jjod1.>o in. pravo zabavo. Nič več vam ne bo dolgčas ob večerih. Vi. vaši prijatelji in cela družina se lahko zabavate ob petju, in igranju najslavnejših svetovnih umetnikov — prav doma v vaai hiši. Uredili smo vse tako, da vam je lahko nriti do tei?a. Samo še omejen čas, vam bomo pripeljali n^ dom katerakoli grrafoholo izlserete, da plačate le en dolar kot prvo vplačilo. iNe čakajte. Ne odlašajte. Brez vsalcih nepotrebnih cercmont^j. Pridite, izbente si model, ki je primeren za vašo hišo in za vašo denarnico, plačajte nanjo en dolar in inštrument vam bo pripeljan •namudoma. ■. ijf !t B D Preje $165 Sedaj' 140 Prihranek $25 OiiiaiiiiimiiiiciiiiiiiiiiiiiniimmiiiiuiiiuiitiiiiniiiiiiiiiiiiciniiiiimiiummiiiiiiHniiiiiiiiiit])....................................................................................................................................................................................................................................................................................... D O pa gotovi krogi pod j'L i»la J proti agresavnemii ^ fanatizmu. jo ' ki bi ga imela '^HS. če bi se mogla ^eliki Britaniji^ katere 1.J Je že tolikokrat mani-.1,1 . , "^lepa mira sem: treba garski Krvni Caj pride,-o nazaj in ,jim povedo, koliko jim je. pomagal. Kar vprašajte vašega lekarnarja ^anj še danes — ali pa vam ga po-'Sljem jaz po pošti eno veliko družinsko škatljo za $1.25 ali 3 za $3.15 ali i za $5.25. Naslovite na H. H. Von Schlick, President 43 Man'el Bldg., Pitts-urgh, Pa. * w D rogoji ki Vam bodo po volji, ................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................. S tem da se poslužite naše ponudbe plačujete lahko grafonolo počasi — v malih mesečnih obrokih, katerih ne boste nikdar jjogrešali, i I,n vi skupno z vaŠo družino boste uživali čar grafcnolinega igranja sleherni večer. Na sLotine ljudi je kupilo inštrumente na ta pripraven način — Ijudjo prav v vaši okoli. Pridite danes! t>RINK cVcc ^^Koladno-mleko PIJTE BEE VEE ♦ Izvrstno; okrepčujoče in redilno. Dobro za mlade in stare — vroče aH mrzlo. Pri vašemu groce-ristu ali pa vam ga pripeljemo pred vaša vrata vsako jutro. ( Veh ® glejte kakšne izred-nosti dobite z columbia grafonolo! 11 J Krasni Columbia kabinet — ki se uje-Q ujema z vašim pohištvom. 2 Pdaeben Columbia proizvajalec ki je pravzaprav srce grafonole in dela glas človeški. Q3 Pa'teintirar.a naprava, ki kontrolira, glasove., ako hočete vam igra glasno Q in ako ne tiho. 4. Nalašč za grafonolo izdelan poveče-valeč, ki dela, glas bogat,, ljubek in mehak. cene vsem grafonolam s znižane Se po prejšnjih cenoh *>o bile te grafonolc zelo vred- na. Clejie kbliko pnliranite če kupite sedaj! L-2 $276 znižani na $175 K-2 225 u it 150 H-2 165 ii i( 140 G-2 150 (( S F-2 140 ti E-2 125 »t 85 , D-iJ 75 u, u m 0-2 50 (i ii. . 45 ' A-2 32.50 " ii 30 Se po prejšnjih cenoh *>o bile te grafonolc zelo vred- ^rank Cerne. Preje $225 Sedaj $150 Prihranek $75 6033 i CŠLJITE KUPON ČE SE NE MORETE OSEBNO — ZGLASITI. — Ce ne morete priti nn riašo razprodajo, spo- $ polnite spodnji kupon ter nam pošljite skupno z in postavili vam bomo v hišo koterokoli grafonolo želite. 1 JEWELER/^Nt) MUSIC STORE Prosim pošljite', mi grafonolo model št.......... po znižani ceni $...,!............... in p6 oglaševamih pogojih. n PRINCETON 2993J OE^sBOBaoKSESsaoesaOE RANDOLPH 465 oonoczz Ime 4 . Naslov ............................................................ Mesto ............................................................ STRAN 6 J^EKOLIKO ZGODOVINE D RAZVOJU SLOVEN-SKE POSOJILNICE. - "ENAKOPRAVNOST"..:;; ■. ;....... DECEMBER Dne 16. novembra 1916 se je iHrala mala družba v stanovanju Paul Schneller-ja na 6202 St. Clair Ave. V tej družbi najdemo Dr. Kerna, Anton KauSek-a, J. ZulSch-a In Paul Schnellerja. Pogovor se je zasukal na potrebo denarnega zavoda za Slovenca in po daljšem razmotrivainju se je sklenilo, da se ustanovi sloven-s'ka, hranilnica in posojilnica. Ko 5e bil namen in delovanje bodoče posojilnice začrtano, sta šla Anton Kaušek in Paul Schneller olioli rojakov in tolmačila koli. kega ponnena bo tak zavod za naš narod in dne 7. decembra / ae je osnovala družba in se in-korporirala pod i^mjenom Slovenian Building & Loan Association. Imena mož, ki so se tedaj podpisali so vsem znana in bodo ostala^ dokler bo delovala posojilnica: Paul Schnelkr, Anton Grd'ina, Joseph Kalan. John Zu-lich, Anton Kaušeik, Frank Cer-ne in August Kaušek, Prvi uradniki družbe so bili: Anton Kaušek, predsednik, Fr. Cerne 1. podpr., J. Plevnik II. podpr. Paul Schneller, taj, Aug. Kaušek, blagajnik. Dne 28. decembra 1916. so biff. prodane prve delnice. Vso aejle in poslovanje se je, vršilo na Stanovanju tajnika gosp. Paul Schndlerja na 6202 St. Clair Ave. Vsi ustanovitelji in predvsem tajnik so Sli okoli rojakov, da se vfiišejo kot člani in kmalu vidimo mter njimi sJovens'kega fcontraktorja Jos. Demshar—J!a, našega brata Hrvata Fudriicha in tem so sledili drugi, ki so spoznali velikanski pomen, ki ga bo lahko zavod i?r(el za naš narod v Ameriki. Dne 1. maja 1917 se je začelo pobirati denar na vlo-ge in €na prvih vlog je bila, od našelga zavednega Aniona Kauška, v svoti pet tisoč dolarjev. Vloge 90 polagoma rade in dne 1. maja 1917. 30 tedanji direktorji u-videli, da. morajo imeti zasebni urad in vzeli aO v najem dosedanje prostore na 6313 St. Clair Ave., kamor pa se urad ni mogel preiieliti pred 20. oktobrom 1917. Korak storjen je bii potreben In kmalu se je videlo^ kako rastejo vloge, z kakšnim veseljem obiskuje jo rojaki svojo posojil-nSco. Rast zavoda v številkah bo navedena na drugem mestu in te Številke vam, pričajo o zaupanju, ki ga je imel narod do svoje hranilnice. V letih 1918, 1919 :n 1920 je bil napredek tako velik, da SA je jelo resno misliti o svoji lastni stavbi, ki naj bi odgovarjala zahtevam zavoda in ki bi naj bila ponos poznim rodovom. V tem ča»u se je članstvo tako pomnožilo in razmere, ki so zahtevale, da se je premenilo prvotno ime zavoda na: International Building and Loan Association. Kupljena je bila zemlja na vogalu 63. ceste in St. Clair Ave,, in pomladi leta 1922. so zadrli prvo lopato, začeli so kopati temelj, zidarska kladiva so zapela m vzrastla je hiša v slovensici naselbini, čast in ponos delničarjev in naroda, ki ga reprezentirajo. Dne 16. dec. 1922. se začUje poslovanje v novih prostorih in ob teni času je prav, da povemo, ria V(?8 ta napredek je bil mogoč le vsled vztrajnega prizadevanja onih mož, ki so stopili skupaj, žrtvovali svoj čas in delo. dielali brezplačno več mesecev, da so premagali vse ovire in težkoče, dokler niso postavili zavoda na trdno in varno podlago. In največja zasluga gre gotovo tajniku gosp. Schnellerju, ki je začel gibaWje za slovensko posojilnico in deloval toliko časa, da je pridobil vse slovenske zavedne može 'in cclo javnost v na&i metropoli^ da so se začeli zanimati tudi v tujini za svoje lastKC denarne zavode in postali močni in gITIV vl^ T"' v R ^ ^ A. J. ZU2EK ANTON GRDINA FRANK WlR.\Nt' FRANK iVANClt JOHN ROSEL , JOHN VIDENSEK Bell; Randolph 526-4 ! 1,1!III i i I!' .,. vi iii mi«fm se sedaj nahaja v poslopju Internatioinal Building and Loan Assoi (jSlbvenska posojiMč^)' j.) Dr.P.J.,KERN zdra^mik j I . • . I . , JnJ.KLAUSER ' . I (.. , zobpzdravnik IJHADNE tlRE (Dr. Kerna) 10:30-'!, 3 do 4., 6:30-8 zv Ob nedeljah in sredah od 10:30 do 12, JOSF.PFJ DEMSHAR 0. S. Central '8479 ; , A.J.ORKIN IZDELOVALEC T ; plehnatih, bakrenih in železnih izdelkov 3623-36?.! CENTRAL AVE. CLEVELAND, O. i * J • J • * " Proračune dajemo dragevolje. VSA NOTRANJA DEKORACIJA JE IMIA IZVRŠENA OD ZAKAJ IN NA KATER? PODLAGI J6 . BIlX USTANOVLJENA SLOVEN-, ,SKA POSOJILNICA. . , . I , ■ 'M f. . Marei'kateri Slovenec in Hrvat se spcr- t Interior Decorators 1871 Prospect Avenue Oba telefona. Vse plumberske napeljave v tem poslopju je izvršil I eueehj. EDDY 6128 Plumber 573 E. 112th STREET J minja časov in,njegovega .nekdanjega, sta-j novanja. Mnogo jih je, ki so morali bivati ; V nezdravih in neprostornih stanovanjih. ' Rad bi si bil pomagal marelkateri rojak ali j kako? Nekateri so se obračali do svojih prijateljev ali trgovcev, katerim je bila sreča bolj mila, da bi jim pomagali. Pomagali . so jim, kar je pač bilo v ;njih močeh ali pomagati mnogim, to je,nemogoče. Ustanovi- ^ la se je Slovenska posojilnica, z namenom • pomagati .svojemu narcidu, ali takorekoč • celi naselbini. Kakor je razvidno v današnjem časopisu, je to tudi storila. Ce pog;le-damo številke, vidimo ,da je posodila že aiad , pol milijoina dolarjev našim rojakoni. Marr 'sikateri rojak si je kupil ali postavil svoj dom s pomočjo te organizacije. Kajti pripravljena je vedno pomagati delničarjem. ■T Mramornate in bančno pohištvo za notranjost posojilnice je preskrbda The Barshal Engineering Co. pohištvo in Dotrebscine zk banke in ]kvna * ' poslopja Načrte in riste' za to ^poslbpje je oskriiel iarhitekt ' TEL.; PROSPECT 1341 1836 EUCLID Ave; UNION Bklg • •• -.» j* Kjf^ *#-«0*» Ml«) #" . ] Beirtel^oriOTI 51i€axt6nBldi^. PAUL SCHJ; ■ Mena DIREKTbl^jl: ANTON tROlNA^ JOSEPH kMETT JOHN ROŠEL A. J. ZU2EK FRANK CERNE FRANK WIRANT ^ JOSEPH FLEVN^, FRANK ' FRANK 1 -.. ; f ! ' V : . I ■■ i . . \ '! :'( i'M, \ 'ASClC^ ' '' AW8«i?S-S® I 0* Fl8f Lastno poslopje Intčrnatio'^® ' Rast SLOVENSKE POi Assets Lial Oct. 20. 1917 $ 190.-.'.31. 1917 8,929.10 Dee. 31. 1918 96,125.83 Dec. 31. 1919 290,227.36 ^ .5»,^ Oct. 31. 1922 614,504.9.1 61^'^ Dec. 31. 1920 486,468.35 486'^ Dec. 31. 1921 495,871.88 Električno napeljav« in lest®"'''' 63« , ■ .* <- v- . 1 ■, i:u i'.v • t , ' .. ..' W STRAN 7 IRE3K.TOR JI< THOMAS FUDRICH ''LEVNflC ANTON KAUSEK : R CM lnl odbor 1922. ''4 .' ^ i • " ' r '■ ' .'■ ■ , . - y ,, ; V ;• ^ I !. ' :';: = -C ','1^ '"-'iL. •'/ ./'■' '• r'//:./ ' :■ '"!. -^aV:" ;*, ..' /(" "i ji ■.%:' •■.'■■ -'■ tfc"; :''•:' / 4-;; ., jošfePM KMferr C it F BRAJDIČ , , ^HN VIDENSEK -, JOSEPH KALAN 7 JOSEPH 2ELE JOSEPH ZALOKAR i MATH SATKOVIC . i JOSEPH DEMSHAR < JOHN 2ULIČ ' l' LOUIS MRI-IAR ANTON ANŽLOVAR Min MM & nI »z SLOVENSKA ODWfNlRA. V poslopju Internationa) Building Loan Ass'n. Oskrbita všA odvetnišfeli in notarska opravila. Urad odpti; od 8:30 žiutrg] do 8. ure zvečer. Teleff)n ma donlu Prospekt 44jCi4J ali pa Randolph ;5445J. *" -M' * '< '•'♦ ««r ^:s^" ?t>i i' D'' F,/J »- j.:% 'iTia, '■' t . i' •■■ I ■, , 11 JOSEPH SMREKAR FRANK CERNE i I ' J. L. MIHELICH FRANK MERVAR Slovenska hranilnica vlagateljem in vsakemu, ki so obkie dč nje. Ne samo t9, ^ pomočjč posbjilWce 'si je mSi^lKateti tblikd 6pnhiOgel. da je z majhno svotn, s ^katero je začel, mogoče z enim dGlarjehi kot hranilna vlbga, danes pa . ima že več stotakov ali ččlo svoj lasfhi dom. lai če je posojilnica v maliH prostorih, v ka -'' terih jfe do danes poslovala, že toliko po- ' magala našemu narodu pOtem l^liko pričakujemo, da bo se veliko več s pripravo, ka» tero bo imela na ražpoldgO V svojih lastnih i!n krasnih, novih pr'oHiorih, kateri so do.-kaz, kaj vse so lahko doseže, če jo narod složen. Nova stavba je dokaz, da je bil narod naklonjen temu zaVodti ih' je upati; da ostane slovanski nai*bd ?e v naprej naklonjen svojemu lasilnomu pjodjetju. Posebno i upamo,' da bo vsak, kdor bo le mogel, prišel ' obiskati omenjeno poslopje na dan odprti-' je 16. decembra, to je prihodnjo soboto ih pripelje tudi svoje prijatelje, kateri bode motrda pripravljeni postati vlagatelji če, ne več vsaj z enim dolarjeiii. Bell: Randolph 6072 Chas, F, Gelb izdeliije vsžikovrsttte plehnate izdelke. 1487 E. 55th Si. Cleveland, Ohio Vsd I ■■ ogrevalno-li*ptavD,2u International Building and Loan Asso. —:— ie.preskrbel — in Jones S» . ^ (naznanja, da je napredek aloyeijske po- , ^0 ^ številkami, katere so bile izdelane ^ Pozmeje potrjene in odobrene od držav« in katpjre se ne mortfjojizpodbiti z il\ V ° ^"^ditvijo aiis govorico. Na podlagi zgorej !^^ilk, katere kažejo napred/dt vašega zavo-■»H ° "P® vaš odbor, da Re bo zavedal naloži 4voj,denar pri nas po 5.%, da ^ ^®bi. Prvič s tem yda dobi 5 % ob>festi ha ^ d pa pomaga svojernu sotrpinu, da si ^ r^Vo da se s tem iztrga iz tiranskih kreih- posojilnice nam je Jpp dokaz, kaj ^ Jtt. ^logo, in kaj da snrto dosegli v teku poslopje ne bo samo v korjst delničar- , ampak bo ostalb v trajni spomin tuHi ^Gr v časi in ponos celi naši okolici jn uWIIWlfL'm. Poslopje SlbV^riske posojilnice , j ; I ' . - • ; . ■ . sta z J k / Poslopje ediuo slovenskb' kontr4ktijfja Eddv 5432-W 1697 Loc'lcwood Ave.nite DELOVANJE POSTAVNEGA ODDELKA MED. STAV. IN POS. DRUŠTVA Vsako finančno podjetje mora imeti posebni urad, kateremu je na čelu odvetnik in 'katerega dolžnost je da rešuje razna pisanja, tikajoča Se zakonov, pregleduje varnostne listine itd. Ko se je slovensko Posojilno in Stav-binsko društvo ustanovilo, dolžnosti so bile male. Tista peščica mož, katera se je vsjaj nekoliko zanimala za procvit društva, ni mopla takoj začeti na veliki podlagi, ampak ker je bila volja in navdušenje, je podjetje napre^ dovalo od leta do leta tako, da dane« lahko reČP|-ao. da je eno izmed največjih slovenskih de-, narnih zavodov iste vrste v .'\me-rtki. \ Ko ac je delovanje društva in njegovo premoženje razširilo, povečalo se je tudi odvetniško delo. Od dne do dne so se množila posojila, za katere je bilo treba spisati vknjižbe in obvezftice. Dalje je bilo potreba, ker društvo posojuje samo na prve vknjižbe, da se natančno proiščo lastninska pravica dotičnega, kateri ižče posojilo in ali ni kakega drulgtega dolga ali nerodnosti na posestvu. ' Ako so listine potrjene od odvetnika, da so torej v redu^ tedaj posojilnica izplača posojilo. Torej ako vzamemo zgoraj navedeno v poštev, in ako vzamemo v poštev dejstvo, da ima odve.tnrtc večletne izkušnje, iz-previdimo, da , ako je posojilo odobreno in izplačano, da dotič-ria oseba, ki dobi posojilo, imi gotovo čisto lastninsko pravico. Dalje je družbeni odvetnik vedno na razpologo, da daje razne nasvete vlaga,^efljem kakor tudi delničarjem. , Dalje je tudi naloga družbenega odvetnika, da napravi razne tirjatve na podlagi obvezhic in vknjižb. Mh(;go je slučajev da se posojilo ne izplačuj/e redno, kakor zahteva obveznica. Tedaj je potreba, da se tisto O«ebo, kate-■ ra je zaostala s plačilom', p'rvio pismeno obvesti in ako to ne zadostuje izroči se njegove irhe odvetniku, da on nastopi proti njemu potom sodnijske prodaje posestva. Pri vseli denarnih zavo dih je izrecno zahtevano, da so vsa plačila ob času narejena, ne gtede na to ali je mogoče dolžnika doletela kaka nesreča, da ne more ob času plačati ali pa da je mogoče brez dela. Pri tujih denarnih zavodih mOra biti plačano ^ali se pa dom, za katerega je mogoče dolžnik s težkim prihranil, proda. Ni pa tako pri Mednarodni I j Stavbinski in Posojilna družbi. I 1 Pisatelj teh vrstic deluje kot od- illiam J, Lausche Slovenski zobozdravnik \ I Eddy IBS 1-J Kenmo«- 357-J odpre pb prvem januarju 1923 svoj urad v poslopju The Internationa) Building & Loan Ass'n. vetnjk odkar Sg je posojilnica u-stanovila, a ni imel še- ene piilike, da hi se komu njegov dom pro. Hal, dasiravno so bili slučaji, kjer je dolžnik s plačilom zaostal za dobo enelga leta. V letu 1921., ob času velike brezposelnosti, jn bilo .m'nogo slučajev, kj« so bili ljudje brez dela in niso mogli napravili plačila, za katerega so se zavezali. V teh slučajih je bilo vedho naše geslo, da se da vsakemu prilika, da si reši svoj dom. akoravno družba malo trpi na tem. Da se nismo motili v našem zaupanju, je drikaz to, da so bila v teku sedanjega leta Posojil-, niči vsa plačila izplačana in s tem so se ohranili domovi naših rojakov. Torej, ako vzameno zgoraj naVedene podatke v poštev, bo v korist vsakega Slovenca, da postane vložnik pri Mednarodnem Sl.ivbinskiem in Posojilnem društ\ni. Ako si hoče vložnik izposoditi denar na razpolago, da mu posodi od 60 do 75 procentov vrednosti posestva, katere u-godnosti drugje ne dobi. V Mednarodne,m Stavbiniskem in Posojilnem društ%'u je vsak dobrodo-Sel^ naj si bo vlagniolj ali delničar ali ne. Geslo tega podjetja je postrežba, varnost in delovanje za razširjenje tega zavoda in to v korist slovenskega namda. aad I^TRAN 8 IP- ' ■ ••ENAKOPRAVNOST" DECEMBER 15 th, 1922. Kostanjevec: KOTANJSKA ELITA. Gosipod profesor Julij Traven imel daneis v idbtanj&ki, vrlo i^redujoči mestni čitalnici ime-pftno i^edavanje. Izbral si je W1 zanimiv predmet: "študijo o ff^udskam naturalističnem ro-luapu". Kostanje! so ge ponašali, so vrlo izobraženi ljudje, ki %majo popolnomai samostojno in nepristranlako govoriti in soditi o leposlovnih pojavih, o perečih estetskih ^-prašanjih in drugih taUčih imenitnih stvareh. Alko i^ftjde pisatelj milost "v njih očeh", tedaj bi bil zanj tb veli-kAniski uspeh. iM* torej čuda, da se je bila zbrala ta večer v čitalniSki dvorani mnogdbrojna množica ko-t«T(3»ke elite. Gospod ppofetsor je že stal na odru za mafo, z 'zelenim prtom pyeigrnjeno mizico. Zaistor se ni bil še dvignil, a on si je poravnal Se nekoliko na strain premaknjeno belo kravato, pogladil nato re4ke in kratke, svetfommenka-st;e brčice pod ravnim, na' koncu nekoliko debelejširh no^scm in se suho odkašljal. Nekoliko so se mu pač tresle roke, in pogrelo ga je hipoma nekaj okoli srca, ko je razgrinjal pred seboj rokopis. In moral je nekoliko počakati, da se je oddahnil, prednb se je ozrl ter dal jjnamenje, da se dvigne zagri-rijalo. Tedaj so zaškripali in zacvilili nenamaizani škripci — in salonsko oblako gospoda profesorja, beloto njegove srajce in kravate so zdajd kritično motrile svetle in blesteče oči v prvih klopeh šeddčih in zaupno šeipetajo-ičih dam. Gospodje v Ozadjiu so privzdlg nili glave ter jpteki&li roke na prsih. Nekateri so uprli poglede v Btrot»i kjer se je šŽepirila v »ledini Velikanska, v zamazan'o-lidei&i bami se svetlikajoča lira. iMigi so naistavljali roke na u-Seša. da gotovo ne 'bi zdrknila tnimo njih kaka t^hltJna bweda g%p6da 'predavateljaV iDame so bile videti jako za*-dovoljrie B poklojiom gospoda iprofelsoi-ja. Ena mlajših — bila je danes menda prvič v čitalnici — je celo nehote tudi nekoliko nagnila glaivo, Itakor bi hotela •vrniti poklooi; a takoj si je do-itfiislila, da to menda vendar ni običajno, in rdečita ji je šinila ipreko lic, da si ni upala ozreti niti na Mesno, niti na levo. A ne-Od'igospodič v njeni bližini je bil z 'bistrim okom to zapazil, in ni se rndgel zdržati, da ne bi bil poluglasno helhetnil. Moj Bog, kako tesno je bilo talčSis ubožici pri srcu, ko je takoj slutila, da velja hudomušni smeh njeni ne-okretnoisti. Izlpod doligiih, gostih in črnih trejpalnic so se prikazale svetle soBze, Kako se je veselila tega dneva, a zdaj jo je doletela tolika sramota! Kako bridko se je kesala, da je tako silila v čitalnico! In raivno njej Se je moralo to zgoditi. Tudi gosn>od profesor Traven 3« bil nekoliko v zadregi. Nikakor mu ni hotela besedai prav iz girla. A tedaj so se začeli šum-ni klici: pist! — ipst! psssst! — tiho! -T- tiho! — Sum je naposled ponehal, in Traven je ponovil nekoliko stavkov, ki jih je bil že prej izpre-^oril, a ne da bi iga bil kdo fazumel spričo splošnega šuma. Izprva je govoril nekako tesno, a črezdalje gladkejše in pogum-nejše. Da, gospod profesor se je v svojem dolgem govoru celo potrkal nekolikokrat po ozkili prsih. Dolgo je govoril in dokazovat, da naturalizem, realizem, veri-zeim in "vsi drugi njega izraistki nimajo nikaki^ne bodočnosti, ker se mora dbčinslvo naposled obrniti s studom od proizvodov, ki so jim junaki zajeti iz naj-gnusnejših smeti, iz gnojnice, iz predmestnih, \iso nesnago odva-jajočiih odtokov. "In tako, častita gospoda, sem dokazal," je sklenil Traven predavanje, ' da francoski natu-ralistid njim na čelu Balzac, Flau bert, brata Goncourta, Daudet, Zola, Maupassant in kolikor je drugih njim enakovrstnih pisateljev, svoje rojake pred svetom le grde; pdstatvili so francoski nai-od takorekoč na sramotilni oder, da nanj lahko pokaže sleherni človek, češ: "Glejte jih, to so Francozi!" In vendar se ti pi-sači še ponašajo: "Mi smo pravi pisatelji, naša je bodočnost!" In verujejo jim ljudje, in začeli so jih pdanemati pisatelji vseh narodov, in ako se ne motim, ako me ne varajo taki čuti moji, se je zaneslo seme naturalizma tudi že na slovemka slovstvena; tla in semtertja že klije iz njih plod ki nas, rodoljubne opazorvatelje, navdaj e z upravičenim strahom, da se tudi deviška književnost naša: ne oskruni. Takemu podlemu pisarjenju, ki bi bilo za nas skrajnje po^bno, in ki bi omeh-kužilo in popačilo naš krepki, zdravi, nejp&kvarjeni narod, se moramo upreti z vso močjo, z vso žilavo vstrajnositjo! — Naše žonistvo, nSše izgledne gospodinje, naše zveste zakonske polovice, naBe krepostne gospodične, cvet vtsega ženstva, te da bi se slikale po onem francoskem kroju, ki je po njem ženska — zakonska: žertiska — stoprav tedaj interesantna, kadar je že okusila nekoliko prepovedanega sadu?! Ne, ne in še enkrat — ne! Slovesno protestu jem proti takim namislekom in naglaSam, da je slovensko ženstvo (pri tem se je Tcaven damam vnovič poklonil) popolnoma nepok\'arjeno, 2Jvesto in moralnim zakonom docela in iz snr'oa vdano! — Opiraje se na te neovržene dokaze, si torej uipam na vsa usta še enkrat izjaviti, da smo Slovenci narod, ki nikdar in nikdar ne sme dopuščati, da v njegovi idealni književnosti poganjajo enake strulpene in kuižne gobe, kakor-Sne se ščepirijq y francoski književnosti. Narod pa, kompetent-ni sodnik, bode vedel, kako mu je sprejemati take proizvode, in s kako hvafo mu gre obsipati njih pisače! In s tem, gospoda moja, sem rešil današnjo svojo nalogo..." Po sobani je zdajci završelo ploskanje z rokami, zagrmelo teiptr.nje z nogami m zaorilo klicanj j: "Bravo! bravo! bravo! Živel iprofesor Traven!"... Tjaven pa se je sik or o nato prikateal med občinstv'om. SI .'.ga ČitalniSki miu je donesel stoli :o zraven pr\'e klopi, kjer so sedfle nekatere odličnejše mestne (tame, a med njimi tudi dvaj- setletna gospodična Matilda Sever jeva. "Dolbiro, gdpod profesor, dobro ste jih dali! Ah, ako bi imele gos(pe vedno in povsod takih zagovornikov, Ikaki-išen ste vi — gotovo se ne bi kazale po naših pisa'cih ljudem v taki luči, da kolje oči vsaki poštenosti!" Tako je govorila okrogla gospa sodnica lYavnu in mu pckrb-viteljski podala roko. "Prav res, prav res," so se aglateile po vnsti drage ter mu po izgledu sodničinem molile na-siproti roke in ročice — 'okrogle,-bele in polne, pa tudi ozke, dolge, koščene. Traven pa se je priklanjal z blaženim smehljajem na drobnih suhotnih ustnicah na desno in levo in hitel: "Moja dolžnost! — Nič nego moja dolžnost! — Dolžnost vsakega pravega moža, miloistne!" Tudi gospodična Matilda Sever jeva se je sklonila proti njemu, in njene podolgovate, man-del j nasto dblikovane oči so za trenotek občudujoč obvisele na njegovem istarikavem, pergamc-naistem obrazu. In kakor bi jo prectimalb popolnoma ndco čuv-stvo, .se je strekla po raem životu. Na'glo, gkoro nestrpno mu je odtegnila žametasto-mehko, drobno ročico. Naislcmila se je na sedežu ter zrla srpo predse. Travnu je šinila mimogrede temna senca preko oči, toda samo za trendtek, in že mu je legel prejšnji laskavi Lsmehljaj okoli astnic. In sedel je na doneseni stol ter pričel razgovor z ijolspb sodnico. V tem se je oglasil na odru drobni .glais izivou'ca in zastor se je krčil kvišku. Kmalu nato be je razlegal med občinstvom glaisen smeh, da so se nekaterim igosipodbm tresli rej eni trebuški, in da se je gospodu dekanu, ki je sedel častitljivo spredaj med mestnimi kra-soticami, začela zibati težka zlata verižica, ispenjajoča se mu navzdol po prsih i« lesketajoča se v svetlih žarkih, ki. so jih metale mnogoštevilne' luči raz nizko viseče lestence. In tudi dame so skrivale iglaive za raznobojnimi pahljačami, in smejalo se je staro in mhdo. Hipoma pa je vse umolknilo, zrlo je na oder, naipe-njalb je oči in ušesa — toda samo nekoliko časa — in že se je sprožila druga salva bučnega smeha. Na odru se je namreč pred-Btaivljal "Krojač Fips", Kotanj-cem na^ipriljubnejša burka. Kadar se je igral ' Fips", tedaj, je bila: Bcbana vselej se posebno na tlačena; občinstvo kotanjskb namreč ni poznalo večjega užitka, nego ga podaje uprizoritev' takih glum, kakor je' "Krojač Fipis , slasti če so bile glaivne ulo ge poverjene takb izkušenim di-letantom, kakor /so bili na .razpolaganje Kotanjcem. Po igri seje pričela prosta zabava. (Dalje prihodnjič.) NAZNANILO. Dr. GARBER želi naznaniti, da je premestil svoj urad na 10539 ST. CLAIR AVE, Uradne ure kot dosedaj. OBVESTILO. Tem potom se obvešča vse delničarje in delničarke Slovenskega Delavskega Doma v Collin-wocdu, da se bo vršila četrta rodna delničarska seja dne 17. in 18. januarja, 1923, v Jos. Kun-čicevi dvorani. Prieetek točno ob 8. uri zvečer. Da se vrli seja Šele v januarju je videl umestno direktorij h večih vzrokov. Pra-i!a namreč govore, da se i^^s izta vršiti \'sak6ga 17. in 18. decembra, kar pa letos hi mogoče in tudi drugače ni več kot pra vilno, da ge vrše enake seje mt-aeca januarja vsako leto. Opoicarja se tudi vsa društva l-atera sb v akciji za S. D D., da si izvolijo svoje društvene z-istcpnike, kateri bodo za.itopa-ii njih delnice na seji. Vsako društvo naj gleda, da izvoH no-bro moči za to sejo, ker edino od dobrih delegatov zainoremo pričakovati kaj uspeha v kiri t S. D. D. Enako naj gledajo društva, da izvolijo več kot manj zastopnikov, ker lx> to v korist društvom in vsem kot ena skupina. Društva, katera še niso vplačala svojih delnic, naj isto store nemudoma prednb pride no, za-kijučitve knjdg za to leto. Torej, kot že rečeno se vrši seja 17. in 18. januarja, 1923 m je dolžnost vsakega delničarja, da je navzoč in vsakega društva, da pošlje zadostno število zastopnikov. Vedeti moramo, daje to ena izmed najvažnejših sej S. p. D. ker se bo na n.iej odločilo, ali se prične z zidavo s prihodnjo spomladjo ali 3:e. Za direktorij S. D. Doma J. F. DURN, koresp. tajnik. HIŠE — FARME LOTI! Hiša 9 sob, za Z družini; gas, elektrika, kopališče, velik lot;jce-na ?4,800.00. Gotovine $1.400. Hiša 7 sob za 2 družine; gas, elektrika, kopališče, velik lot; Cena $4,500.00, gotovine $1,200. Enakih posestev imamo na iz-bero. Oglasite se takoj ori Co!!inwood Realty Co 15&i3 00 Rl> J. KRALL & D. STAKICH. Imnmo tudi več trgovin naprodaj. Prašiči naprodaj žive in zaklane prašiče si lahko berete pri ANTON KINKOPF St. Clair & Bliss Rd., Euclid, O. v grbceriji. Slovenski plumberji MILAVEC & BUNOWITZ CO. 99S farkwood Dr. 1013 E. 61st St., Princ. 3045-K Princ. 127C-W Izvršujemo vsa plumberska dela, napeljavo kopališč, sinkov, stranišč iu drugo, napeljavo kanalov (sewer ivork), napeljavo gorke vode in fur-nesov. Vse delo je prvovrstno in cele Ro iako zmerne. VELIKA RAZPRODAJA NA ZA GRETJE IN KUHO JE SEDAJ V TEKU PRI Star Furniture Co, 5824 ST. CLAIR AVE. ZA GOTOV DENAR ALI NA KREDIT! $3,500.00 vam kupi dobro agra j eno hišo s 5 sobami; 984 E 74. St. $4,000.00 vam kupi hiš*© s 5 sobami, takoj poleg na 980 East 74 St.; $1,500 v (gotovini. $7000 vaifti kupi obe zgornji hiši; 66 čeVljev širok lot. $3000 v gotovini. McKENNA, 1383 East 55th Si. Odprto ob večerih. MALI OGLASI Brivnice JOHN LATLIli 16815 Waterloo Rd. SLOVENSKA BRIVNICA. JOHN CICICH 491 East 152nd SI. SLOVENSKO-HRVAŠKA UNIJSKA BRIVNICA. UNIJ?JvA BRIVNICA. Rojaki, vpoštevajte to! LOUIS LIPANJE, 694 E. 152nd SI. v Sersenovem hcte^n Modne trgovine in čevlji. FRANK BUTALA Slovenska prodajalna razne obutve za celo družino, 6408-10 St. Clair Ave. ANTON GUBANC • 16723 Waterloo Rd. Modna trgovina z raznimi potrebščinami za celo družincj. Slovenska modna trgovina z raznim blagom za moške, ženske in 'otroke se vam priporoča. F. SVETEK 15226 Saranac Rd. JOHN DE BELJAK 580 E. 152nd Str. Trgovina z modnim blagom ter čevlji za moške in ženske. CHAS. SCHABERL Trgovec z obuvali in modnim blagom za ženske, moške in otroke. . 689 E. 200 St. ali Cut Rd., Euclid, Ohio. Krojači FRANK KCMIDAR 15210 S,aranac Rd. Lidelujem nove dble(ke, popravljam stare; čistim in likam vsakomur v zadavoljistvo. Se" pj-i(por:'5am. LEO JENKO 16717 Waterloo Rd. SLOVENSKA KROJAQNICA. Čistimo, likamo in izdelujemo obleke. 1 JOE MAICEN 634 E. 152nd Str. ■SLOVENSKA KROJACNICA. JOS. GORNIK IZDELOVALEC NOVIH OBLEK. — ZDRAVM TUDI STARE. 672 E. I52nd Str. MAKS SLANOVEC 15710 Waterloo Rd. SLOVENSKA KROJACNICA Izdelujemo,'čistimo in likamo obleke. Najboljšo zabavo imate ob večerih pri JOHN ZUPANClC, 15232 Waterloo Rd., ker ima lepo moderno bijjardni-eo, mehke pijače, cigare in cigarete. RESTAVRANT DOMAČA KUHINJA MEHKE PIJAČE Točna postrežba pri, JOHN KOMIN, €702 St. Clair Ave. i v ZALOGI IMAMO vsakovrsten slad in hmelj, sode, steklenice, lončene posoide, zapiralne stroje, zamaške, gumijeve cevi in aploh vse kar se rabi za izdelavo domače pivo. 15617 WATERLOO RD. ANTON DOLGAN Wood 507 K. . JOEBAJEC 382 E. 160. Str. CIGARE IN CIGARETE najboljšega izdelka. FRANK MEKINDA Box 172, Euclid, Ohio. ST. CLAIR & BLISS RD. Restavrant in mehke pijače. _Sladščičarne IGNAC MEDVED 15241 Saranac Rd. Slovenska gostilna z mehkimi pijačami in raznim tobakom najboljšega izdelka. Okrepčajte se pri ANTON OMAHEN, 7808 SI. Clair Ave. s hladilnimi pijačami ali slado ledom, kadar ste žejni in potrebni prijazne postrežbe. Ima tudi cigare, cigarete in razen tobak MARTIN POLJANEC 16000 Waterloo Rd. V zalogi imam vsakovrstne igrače, cigarete, cigare in tobak. Dobi so tudi hmelj in druge priprave za valjanje piva, todčki in bakrene posode Inia.m tudi tovorni avtomobil za raz-važanje blaga. JOSEPH KUNCIC IMehke pijače, sladoled, cigare (obak in dvorišče za balincanje. 15612 WATERLOO RD. VALENTIN PLESEC 16823 Waterloo Rd. . P'ri nas se dobe vedno: CIGARE, CIGARETE, SLADO: LED IN MEHKE PIJAČE. ACME DRY CLEANING CO. 671 E. 152nd Str. Čistimo, likamo in barvamo obleke. WOOD 83 EDDY 3808 MARTIN SMRKE - 588 E. 152 Str. Najfinejše cigare, eiigarete, meh. ke pijače in lunch. . WOOD 790-L MIKE PODBOJ Sladščičarna in prodajalna Slovenska Banka 70 — 9th Ave, New York City pošilja denar t stari kraj iiltro zanesljivo in po nizkih cenah prodaja vozne li.^tke za vse važ ne prekmorske linije, in opravlja vse druge posle, ki so v zvezi a gtarim krajem. ' Postrežba točna in solidna. Gostilne in restavracije. mehkih pijač. 15436 WATERLOO RD. JOHN HABE sladščičama, Najfinejše cigare, cigarete in tobak. Mehke pijače in grocerija. Točna postrežba! 937 E. 140 St. (x) JOE KLEMENCIC 16321 Waterloo Rd. ^iOSTILNA Z MEHKIMI PIJAČAM. JAKOB GRDINA # 16011 Waterloo Rd. Restavrant. Prostori za se-H^ je, ohceti in razne zabave, H Mehke pijače. T A vnn T>/\r»*T i T» železninske trgovine KRIST MANDEL MIKE PODBOJ Sladščičarna in prodajalna Slovenska Banka 70 — 9th Ave, New York City pošilja denar t stari kraj iiltro zanesljivo in po nizkih cenah prodaja vozne li.^tke za vse važ ne prekmorske linije, in opravlja vse druge posle, ki so v zvezi a gtarim krajem. ' Postrežba točna in solidna. 15702 Waterloo Rd. Popolna zaloiga pohištvi in . ž?leznine vsake vrste. lepo stanovanje, ^ 5 be, elelktrika in kopališče da; naslov se iave v kopra Vin cisti. ^ LOUIS ZDEŠAR itd. Zeleznina, peči, steldo, barve CUT RD. & VINE ST., Euclid, Ohio. Vsakovrstni avtomobilski obr WOOD 466-R A. W. EMERICH 18205 St. Clair & Holmes TRGOVINA Z ZELEZNINO KONJSKO OPRAVO. Groceriie in mesnj^ LOUIS URBAS 15706 Waterloo Rd. GROCERIJA iN MESNiCA_ Kmerne cene.—Točna postrc^ "• PRIPOROČILO. Slovenskim gospodinjam ročamo našo grocerijo jn 10, ker dobite vedno dobre J vine, domače kl6base m drugo v Laščah 134 Din 75 par. Vr-Wu učitelju in vestnemu diu-%niku "kot tudi njegovi drr.ži-želimo obilo sreče in zadovclj-®'sti na novem slu'zibenem me-gWse'd'om Ribničanom pa, mo-le častitati na njega pri-doibitvi. Promocija. % gra.šiki univerzi je bil pro-'^crv'iran za doktorja prava pri-"^crs'ki Slovenec ij:i£ip(?d M.'.ks is Opčin pri Trstu. Smrtna kosa. V Gaber ju pri Celju je u .ari ^%civei: Kari Walzor v 81. letu tarasti. "Glasbena Matica" v težkem položaj«. V zadnji rdborovi seji "Gks-"^He Matice", ki -se je vršila ipod ^''edsedtetvo-m predsednika: drja. Ravniharja, se je vrnila jsa debata o težkem finanč-'^em ipoložaju, pred katerim se ^haja Matica, oziroma njen k on %vaitorij. Gi'ajala se je malp-^^1'nclst pred'sedistva, ki se nj oovpij brigalo, da pciskusi. ctiJt pi'aviti gosipcdarske težkpčc in pretečo katastrofo. Od-je bil sciglais'no mnenja, da treiba v tej skrajni sili o- je bila ilziyoljena posebna deipu-tacija, ki se ipada prihodnje dni v Beo-iraid, da intervenira pri vladi ter zaprosi zlasiti ministra Žerjava za energiično pomoč. DoBnOgt vise jiaše kulturne javnosti bi bila, da priskoči ''Glasbeni Matici" nai ponwč. Morda bi se dala organizirati podporna akcija, ki bi mogla znatno olajšati kritično stanje, v katerem se nahaja naš prvi umetniški zavod. b, ministra dr. Zehava O njegovi simrti se razširja sle-^ tega ni, pa kriče, dia niao gorpo V to svrho '(leča verzija: Pokrovsk^ga se, a?, dje. {?a .prcBiti,pomoči. K/':'' Y%Xr?\ CI/yJHCRAiT Cloih Žrtev svojega poklica. Dne 9. novembra se je pone-sreišil najodličinejSi avijatik naše vojne mornarice poročnik bojnega broda Glaviko Prebanda. Težka nesreča se je pripetila v trenutku, !ko se je smeli avijatik že 3i1)ušče1 z m(šine v pristanišče Kumbur v Boki Kotonski. Pravi vzmk tiesreče ni popolno.ma jasen, zdi se pa, da aparat ni prenose! drzne,ga loka.'ter je a višino kakih pebdelset metrov z bliskovito naglostjo treščil v morje. Prebanda je fcil takoj mrtev, do-čim mornarja Jo'Sipa Mait.ajo, Ui se je kot sipremljevalec nahajal v hidroavijonu, doslej še niso pote'jfnili iz morja. Mrtvo truplo odličnega,, avijatika Prebande :;c z vojno ladjo prepeljali v njegovo rodno mesto Split,'-kjer se je 0'b številni udeležbi vojaštva in civilnega prebivalstva vršil r.'ve5an pogreb. Na grobu se je cd ponesrečenega častnika v kra r'nein patriotičnem .govoru poslovil predsednik "Jaidranlsike stra-miinrster n. r. Juraj Biakini; scdiba je pokojniku : Oidsvirala Ksdnji pozdrav, čete so oddale calive. Z'narodno himno se je za-vršila tužna svečanost. , ' Umor načelnika Wranglovegji generalnega štaba. m g nT: i n i-etirale 'bol^aj^ske mejne straže ravno v treriotku, Iko je hotel pdbegniti iz Bolgarske v našo cU'zavo. General se je bramil z o-rožjem, nakar je bil ,pre!boden a bajonetom. Bolgarski urad-ni kro gi sicer' potrjujejio vest, vendar pa o načinu in vzrokiu smrti generala Pokroviskeiga niteo izd'ali noibenih ipodrdbinih poročil. V so-fijiskih kroigih gmatrajiO', da je umor generala Pakrovskaga ^ ^ maščevanje za smrt urednika j |j| ''NoViaje Rolsije", Agajeva,.ki je bil pred nekaj dnevji misterijoz- j M no umorjen v Sofiji ob belem j iji dnevu, ne da bi 'prišli zločincem i Eg na sled. r_i= 0 Avstrijsko-rimska mentalitela klerikalcev. lasstSiiBS 99 "cienNi M Da so klerikalci zopet zašli nazaj tja, kjer so asltali pred iz-brivhcim svetov.ne vojne,"dokazujejo s svojimi shodi, izjavami in čascipiisi Visalk dan na novo. Radi njih in za nje je napisal Cankar "Hlapce". V Avstriji bo bili hlap ci Rima in obenem hlapci Dunaja. Prav ima ''Slovenec", ko piše, da so hlaipčevali za drdbtine in / se predajali za skledo leče Dunajski kru&ni oče je kleriika!:em sedaj umrL zato tamkaj ne morejo več kuipčevati. Zaiova je pa v klerikalcih dvignilo sovraštvo proti Srbom in proti vsemu nacijonalnemu, kar ne služi direktno, ali indirektno Rimu. Kle rikalci zavi^emajo sedaj proti Beogradu isto stališče, kot sm;) ga mi zavzemali v Avstriji proti Duniajjj. Oni ne razumejo jn ne čutijo razlike med Beogradom in Dunajem. Naša vlada jim je tujec, v Vatikanu jim je oče. Le aiko bi Beograd izročil SJovence milosti in nemilcisti klerikalne Givitonomije, ki bi bila istovetila j>fa bo]!gail:lki mejf pri.Cu&teh-lij papeževo državo, bi se kJei'ikal :(liln je bil dme 13. nov. načelnik ci čutili v JulgOslaviji domače. Wramglcivfiga generalnega štaba, j Klerikalci so kot Rimovci' roje-general PokrpViski, npreboden z Ini, za hlapce. Navzidol hočej,: i-bajcnetoni in je obležal mrtev, 'meti Ijudbbvo zasužnjeno in čc Ijl iji M iti ŠOTORIJO v nedeljo popoldne 2:30 in zvečer 7:30 v Eoxeai^vovi dvorani 6006 St. Clair Pred njim, ž njim, in za njim gre smeJi, cigani prinesejo smeha en meh . . . IGRA ariir* /k g a CIGANI lis B * eg 85 THE IPSE. CI : , 670-872 E. 152nd St. Se te]i zadnjih par clni Vam :riudimo lahko ■Mohke obleke, klobuke in drugo opravo Za 50c ceneje na vsakemu dolarju. ' m H 11 itf i i i š ip M M- OSEBE; Sodni nadzornik ................................ S- Ivan Breščak Sodnik ..............................................g. Josip Terbižan Radosiav Zajec, avskuUant.................... g- Valro Grill Dr, Veselko, odvetnik ............................ S- Josip Skuk Gospa Puc, gostilničSirka pri ' Kroni ................................... ga. Mary Debevec Anica Puc, njena hči ................. Rezika, natakarica .................... Cvetan, olan slov. drame.............. Cveiana, njegova soproga.......... Njun sin ....................'■................. Črne, v njuni družbi .................... Juro cigan ................................. Danijel, cigan ................ ........... Marija, ciganka ........................... iM ga. Josipina Močnik .{?a. Amalija S vi gel j ....... g. Ivan Steblaj .. ga. Paulina Tmger ......... g. A. Trugev ..........g. Josip Sircel —g. Anton Eppicli ... g. Rud. Zakrajsek .... gdč. Marija Grill Katarina^ ciganka ...t........................ Rozi Stegovec Dr. PaceSc '.................................. Pisar ............................................. Orožnik ........................................ Brenk, sodni sluga ......................... VSTOPNI . Jakob Homovec . g. Ed. Pfimožic g. Anton Abram ...g. Frank Česen RŠ Popoldne: 50c, otroci mosti; zvečer 75c, 50cm 83c, oimci žSc. Kdor je že videl to predstavo, ta še pride: kdor je še ni, ta naj ne zamudi. Glejte, da boste med prvimi Vas vabi Dramatično dr. IVA"N CANKAR ti Dobili smo končno obvestilo, da moramo sprazmi-naše trgovske prostore najkasneje do 10. januarja. V teku "teh 20 dni moramo prodati ? 15.000 vredno zalogo. GLEJ TE! & a. u s Moške suknje $22.50 suknje pO $10.75 40.00 '■ " 22.E0 45.00 " " 22.ro 25.db. " • " 11.95 1 2.00 Mackenav 4.29 Klobuki 6.00. 7.00, in 8.00 klo- ^buki................. $2.48 12.00 težki svedri, .. $5, 48 Spodnje obleke $10.00 težke volriene spodnje obleke . . $3.93 $ 4.00 volnene obleke ...................... $1.98 $ 3.00 kosmate spodnje obleke ............ $1.45 7--- Mtiske hlače $3.00 hlače ............ $1.95 8.00 " ........ 3.98 7.00 corduroy hlače 4.48 5.00 volnene hlače- 2.69 Perilo ' 10.00 svilnate srajce $4.95 6.50 " " 2.98 3.00 " '• 1.19 $1.00 moške spodnje obleke ................... 59c 2.50 moslce volnene spodnje obleke 145 3.50 spodnje oblelke iz mešane volne ........ 1.73 Deška oprava $10.00 deske obleke 5.95 20.00 deške suknje 7.98 2,50 hlače ............ 1.48 5.00 svedri .......... 2.45 6.00 svedri ki se na-.75c srajce po .... 39c 1.50 deške kape po 98c Čevlji 10.00 in 12.00 čevlji 4.98 6.00 2.98 5.00 " 2.48 Rokavice 2.00 p od dejane roka- ' vice ........................ 79c 1,50 volnene praznične rokavice .................. 95c 5.00 usnjate rokavice 2.79 i=W m NAJLEPŠE BOŽIČNO DARILO . ZA VAŠE OTROKE DOBITE v mOJcm novem muzikaličnem oddelku, katerega sem otvoii'1 v zlatarni \VM. SITTER CO. na 6404 ST. CLAIR AVE. Zaloga klavirjev in drugih muzikallčlnih instrumentov. Violine z zabojem in lo-kqm od $15.00 naprej. Samo violine od $7.00 naprej. Istotako banjo, mandoline itd. od $7.00 naprej. Najnovše slovenske role, plošcg in gramofoni. SE yAM PRIPOROČAM Iflil m 610-1 ST. CLAIR Am Dnevni, Enakopravnost JE LAST SLOV. DELAVCEV. KATERI SO GA PRI-CELI IZDAJATI ZA NAPREDEK SLOV. NASELBINE V CLEVELANDU IN DRUGOD. JE NAJBOLJ RAZŠIRJEN LIST v Clevelandu in oglaševanje v tem listu je uapcšpejše kot v kateremkoli drugem listu. Trgovci naj upoštevajo delavski list, ker tudi oni so odvisni od delavcev. Zato naj oglašajo v listu, kateri je njih lastnina. DRUŠTVA SE BODO POVZDIGNILA na članstvu, ako bodo oglašala v našem listu. Dokazano je, da je en sam oglas pripomogel, da so bile društvene prireditve polnoštevilno posetene. TISKOVINE VSAKE VRSTE izdeluje naša tiskarna. Priporočamo društvom, trgovcem in posameznikom, da kadar potrebujete tiskovine izročite delo nam, ako hočete imeti isto lično izdelano in po nizki ceni, DELAVCI NAJ VEDNO IN POVSOD podpirajo one, kateri podpirajo njih podjetje. Pri nakupovanju potrebščin naj povedo, da so videli oglas v "Enakopravnosti"'. "ENAKOPRAVNOST" KOT DNEVNIK, bo vedno deloval za koristi in povzdigo slov. naroda, v kuL turnem ali gospodarskem ozlru. /Vko se nvsic naročeni, se naročite takoj,, ker dolžnost napram samim sebi va« veže, da podpirate ono, kar je v vašo korist, . ■'ENAKOPRAVNOST" bo v sporih med delom in ka-pitakm, vedno na strani delavstva. Ne bo se vas izdalo, kot to napravijo listi, katere lastujejo privatniki. Nas napredek je v vašo korist, zato je potrebno, da podpiramo eden drugega. g I 0 I n M II i Ameriško t.. Jug. Tiskovna Družba Princeton 551. 6418 St. Clair Ave. VABIL 'Vff- Ilk 13^ Sezite katero priredi I da je to vaša zadnja prilika, f?a si prihranite pri vsakemu dolarju, ki ga zakupite 50f. Th^ Leetonia Mdse. Co. 670 E. 152iid St. •Collinwood-Cleveland. društvo 'Lunder Adamič šr. 2.0 SSPZ. V soboto zvečer, 16. decembra, t L v SLOV. NAR. DOMU. Pričetok ob 7. uvi zvečer. Vsi ■ člčini in (tirnice Isr vse cenjeno občinstvo je vabljeno, da poseti zabavo v obilnem številu. Za ffkrep-čilo žejnih in lanih grl bo izvrstruj preskrbljeno. K obilni vdeležbi vabi ODBOR. OGLAŠUJTE" V EN A K OP B AVNOSTl RaskrinkaHi Habsburžani i katero je -izdaL A;,^;t;rlško-J»®o-slovnnslca Ti$ko9i:a Dru.ibj?.. Knjig-o je pptaala grofica L&rich, bivša (ivorna djiiiiji un Dur:;:]g. V knjigi opisuje vse podrobnosU vladajočo hababurske klike, kakor tudi smit csaftrjevita Ilcdol- Knjigi, je j.'xice .'.iterteuitii. p n poročamo rpj a hioin, takoj mrocijj. % Cena knjige je aumo GOc uU .«i JO i STRAN 4 i';i . J I! "ENAKOPRAVNOST" 030: DECEMBER 15th, 1922. 9 inventarska RAZPRODAJA I , Prvih 50 odjemalcev ob tej razprodaji bo , dobilo zastonj zavoj sladščic. Prva dva dneva pa bomo dajali tudi "Shopping bags.'' Razprodaja se pnčne v četrtek, 11 decembra ob 9. uri zjutraj. I Moške »podnje obleke, dva kosa, po ...................59c Moške zimske kape po ........I............................... 79c MoSkr spodnje skupne obleke od ............ 98c n®prej Otročje spodnje obleke od ............................59c naprej Otročje nogavice od ...................................19c naprej Deške in dekličje tennis in tassel kape ....39c in naprej Otročje in moške rokavice po ............................... 19c Dekličje suknje, vseh velikosti, se bodo prodajale ceniti, kot stanejo nas. Moike nogavice po ................................................ 9c MoSce volnene nogavice, reg 75c, po ....................39c Sukanec za kvačkati in šivati po ............................ 5c Volna Po .................................................... 49c etren^ Ženske spodnje obleke^ dva kosa, po ....................79c ^e mnogo drugih izrednih cen! Mnike delavne srajce po ..... .......... 59c Moške težke volnene srajce po ....$1.79 Tudi velika zaloga blaga na jarde. gre skoro zastonj I . Abram'S Store II 5823 St. Clair Avenue H ST. U BARGAIN HOUSE 5512 ST. CLAIR AVE. VAS mBl da pridete in pregledate čudovito zbirko izred-, nosti za Božič. Izrednosti. ki bodo presehečile vas in vaše prijatelje. Predno kupite vaša božična darila kar se tiče ženske in moške oprave, pridite k nam in si-oglejto našo zalogo'blaga. Da .«e prepričate, si oglejte naše 8kno. ♦iiiiuiiiUHUiniiiiiHMatnKiiHNiuiiniiiiHiiaiiiiiHiuiiDMiiiiiiiiiiNiiiiiniiiiiuiiiiiiiuiiKjiiiiiinuiiniuiiiiiiiuniiiiiiiiiiuDiuii; FRANCES MILUNERYSHOPPE I 70.17 SUPERIOR AVE. BLIZU ADDISON RD. I • . v . . .* = I^poroča rojakinjam gvojo vc iko izbero najmodemejSih S ženskih in dekliških klobukov, ^a:.nih šopkov in drugih po- 1 trebSčin. L»pa libera blaga po zmimih cenah. i i ^iitianiiiiiiiiiKJiiiHiiiuiiuiiiiiiiuiiitjiiiiiiiiiiiiciiiiiiniiiiKjiiiiiiiiiiiit^aiiiiiininiiiiiiiiiiiiuiMiiiiiniiniiiiiiiHiiiniiiiitiiiiii«* OSMnuiiHOMHiuiniainimiiinciiuiiiiiiiiiuiiiiiiiiuHaniniiiiiiiciiuiHiinii :iiiiiiuniitiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiic]iiitiii:iiiiE]iiiiiiiiiiiic];ii' 5805 St. Naročajte DR. L. E. SIEGELSTEIdJ Zdravljenje krvnih in kroničnih bolezni je naša specij 308 Permanent Bldg. 746 Euclid ave. vogal E. Uradne ure v pisarni; od 9. zjutraj do 4. popol. od '• 8. zvečer. Ob nedeljah od, 10. do 12. opoldne. ialitct" Stili'®