Štev. 9 Trst, v torek 9. januvarja 1912 Tečaj XXXVII IZHAJA VSAK DAN M afe MttoJjah !■ praznikih ah 5., pMSdaljklh ih •. rjatraj. t—iftu 8 ter. se prodajajo po 3 nv6. (6 sto t.) v mnogih tobakarnah t Trstu in okolici, Gorici, Kranja, št. Petra, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolmina, Ajdov-6Š»i, Dornbergn itd. Zastarele IteT. po 5 nvč. (10 stot.) 0#LA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v Sirokosti 1 tntone. GENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 »t mat. •Mitnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po SO at. mm. Za oglase v tekstu Usta do 5 vrst 20 K, vsaka cadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, naj-aid pa 40 stot. Oglase sprej ema Inseratni oddelek nprave ^^STOrti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo In toZljivo v Trstu. cpinost Glasilo političnega društva „Edinost" » Primorsko. „V edinosti je mat* NAROČNINA ZNAŠA aa celo lato 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece O K; >a ročbe brez do poslane naročnine, se uprava na osira. ■anialma u n«4«ljak» 1ste*]« „KSHOITI" rtu« j mm •ela leta Krea Mt, aa »el lata Kren S-aO. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko- vana pisma aa m sprejema]« la rakspisl aa a« vrafiaja. Naročnino, oglase in rekljunacije j« pošiljati na upravo lisi«. UREDNIŠTVO: ullea GlergU 6alattl 2« (Marodal 4m). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsoreg lista „Edinost". • Natisnila T skarna „Edino*", ▼pisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Giorgio G&laUi štev. 20. Peltno-hranllfiRnl račun It«v. 841-652. TELFFOfl It. 11-57 4M BRZOJfll/NE VESTI. Goriški deželni zbor. GORICA 8. (Izv.) Na včerajšnjem svojem zaupniškem sestanku so zastopniki italijanske klerikalne stranke ogorčeno protestirali proti sklicanju deželnega zbora goriškega. Z ozirom na razpoloženje v stranki so italijanski klerikalni poslanci odložili svoje mandate in so ta skiep tudi že oficijalno naznanili deželnemu glavarju, ob enem pa so izdali sledeči komunike: „Deželnozborska večina je začela svojo moč izrabljati na tako nečuven način, da zastopnikom manjšine ni več mogoče ostati v deželnem zboru. Deželni odbor je postopal proti svojim predpisom in je uporabljat deželna sredstva v strankarske namene. Deželni glavar pa je zlorabljal poslovnik. Nasilje veČine je postalo toliko, da manjšina ni več varna niti svojih mandatov, to pa zato, ker je italijanska liberalna in slovenska klerikalna večina delala na to, da na zločinski način razveljavi neljube mandate in na ta način prepreči vsak odpor v deželnem zboru. Vlada je uvidela to in je meseca febru-varja 1910 odgodila deželni zbor. Vlada pa je tudi na Dunaju priporočala razpust deželnega zbora, ker je to edino sredstvo za sanacijo razmer na Goriškem. Sedaj pa je dr. Šusteršič prevzel vodstvo slovenske klerikalne in italijanske liberalae stranke na Goriškem in je zagrozil s parlamentarnimi komplikacijami, da izsili na ta način sklicanje goriškega deželnega zbora, ne da bi se bila vršila o tem kaka — pogajanja z manjšino. Manjšina odklanja torej vsako odgovornost za vse te neznosne razmere". GORICA 8. (Izv.) Slovenski napredni goriški poslanci so imeli včeraj sestanek, ■a katerem so sklenili abstinenco v goriškem deželnem zboru. Sej. goriškega deželnega zbora se torej ne udeleži noben slovenski napredni poslanec. DUNAJ 8. (Izv.) Z ozirom na sklicanje goriškega deželnega zbora se je izvedelo sedaj, da je bil pred nedavnim Časom dr. ŠusteršiČ obenem z italijanskimi liberalnimi poslanci pri ministru notranjih zadev baronu Heinoldu in je zahteval sklicanje goriškega deželnega zbora. Minister je bil z ozirom na razmere, ki vladajo na Goriškem, mnenja, da goriški deželni zbor ni zmožen za delo In da bi se s sklicanjem deželnega zbora le še poostrila nasprotstva med strankami, a dr. Susteršič je ne glede na to, zagrozil, da bo izvajala njegova stranka posledice v državnem zboru, ako vlada ne ugodi zahtevi njegove stranke in ne skliče goriškega de-želnega zbora k zasedanju. Ob enem je zatrjeval, da bodo že slovenski klerikalci in laški liberalci napravili red v goriškem deželnem zboru. Dr. Susteršič je bil tudi pri ministrskem predsedniku grofu Stiirgkhu in je tudi tu zahteval sklicanje goriškega deželnega zbora kot predpogoj za nadaljna pogajanja za zbližanje SLS in vjade. Ministrski predsednik se je udal dr. Šusteršičevim zahtevam in predlagal sklicanje goriškega deželnega zbora. Z ozirom na dogodke v Gorici, zlasti aa sklepe obeh manjšinskih strank, se poudarja sedaj v vladnih krogih, da ni pričakovati daljšega zasedanja goriškega deželnega zbora. Deželni zbor bo najbrž odgoden takoj po prvi seji in potem v kratkem razpuščen. DUNAJ 8 (Izv.) Italijanski klerikalni državni poslanec, ki je tudi član goriškega PODLISTEK Jug. Historičen roman. — Spisal Prokop Chocholoudek. Poslovenil H. V. Vsega tega je bila kriva edino-le vest o begu kraljeve vdove, Katarine Kosarevne, ki jo je ljubil z vso silo svojega strastnega srca; mogel je sicer skrivati pred svetom svojo strastno ljubezen do kraljice, soproge svojega strica in kralja, toda prenehati jo ljubiti ? Nikoli, nikdar! dokler je ona živa, dotlej mu sveti upanje, da bo vendar-le nekoč počival v njenem objemu in da bo stisail svoje usta na njene ustne, da pije iz Bjih razkošje, blaženost in pozabljenjel Kolika je morala biti njegova strast, kako nepremagljivo njegovo hrepenenje, če se ni prestrašil, postati pomočnik pri umoru svojega kralja, radi ničesar drugega, nego da se izpolni čim preje strastno hrepenenje njegovega srca ? — ln že je zrastla njegova nada v sigurnost; pred svojim odhodom iz Sutiske je zadobil prepričanje, da se dra-žestaa Kosarevna ne bo branila, oviti mu deželnega zbora je izjavil, da so ostali protesti dežeinozborske manjšine proti nasll-nostnim večine popolnoma brezuspešni. Dr. Šusteršič je na Dunaju preprečil uresničenje predloga primorskega namestnika princa Hohenloheja, ki je predlagal, da naj vlada razpusti goriški deželni zbor in razpiše nove dežeinozborske volitve. Minister notranjih zadev je skušal doseči spravna pogajanja med strankami, a večina ni niti hotela priti k tem pogajanjem. Omenjenemu italijanskemu poslancu se zdi z ozirom na to naravnost neumljivo, kako je mogla vlada v takih razmerah sploh sklicati goriški deželni zbor, ko je vsako delo v deželnem zboru izključno in ne pomaga to sklicanje prav nič, da bi se dosegel kak modus vivendi nad strankami. Goriški deželni zbor ni nič drugega več nego razvalina, ki se mora skoraj podreti. Dr. Šusteršič imenovan za kranjskega deželnega glavarja. DUNAJ 8. (Izv.) Sobotni ministrski svet se ]e bavil med drugimi stvarmi tudi z razmerami v kranjskem deželnem zboru in je povdarjal notranji minister baron Heinold, da so te razmere zelo težavne. V vladnih krogih se opaža, da hoče veČina deželnega zbora izzvati obstrukcijo manjšine in s tem doseči razpust deželnega zbora. Ministrski svet se je obenem bavil tudi z imenovanjem novega deželnega glavarja za Kranjsko. Vlada je nameravala predlagati za deželnega glavarja kranjskega državnega in deželnega poslanca, komercialnega svetnika Povšeta, ki pa baje kot deželni glavar ne bi bil posebno všeč svoji lastni stranki, ki je vsled tega toliko Časa posredovala pri osrednji vladi, da je opustila vlada namen, da bi predlagala Povšeta za deželnega glavarja. Z ozirom na to je bila v ministrskem svetu sprejeta kandidatura voditelja SLS, dr. Ivana Šusteršiča. — Vlada je ta svoj predlog že predložila kabinetni pisarni in bo imenovanje dr. Šusteršiča za dež. glavarja kranjskega razglašeno že v jutrašnji „Wiener Zeitung*. DUNAJ 8. (Izv.) Vlada utemeljuje imenovanje državnega poslanca in voditelja SLS dr. Šusteršiča za deželnega glavarja kranjskega s tem, da je državni in deželni poslanec Povše, ki je imel največ šans za imenovanje, prestar, vsled česar da stori vlada najbolje, če imenuje za deželnega glavarja oficijalnega voditelja klerikalne stranke dr. Šusteršiča in mu stem naloži odgovornost za politiko klerikalcev na Kranjskem. LJUBLJANA 8. (Izv.) Današnji „Slovenec* objavlja med brzojavnimi vestmi imenovanje dr. Šusteršiča za deželnega glavarja kranjskega in dostavlja: „To imenovanje se je izvršilo, ker je dr. Ivanv Šusteršič faktični vodja velike SLS. Dr. Šusteršič svojega državnozborskega mandata ne odloži in ostane tudi na dalje voditelj parlamentarne delegacije vseslovenske ljudske stranke". Kako se strinja to dejstvo s svoječasno slovesno izjavo o inkompatibiliteti med funkcijo deželnega glavarja, oz. deželnega odbornika in državnim poslanstvom? Bivši deželni glavar kranjski pl. Šuklje je moral odložiti svoj državnozborski mandat, ko je bil imenovan za deželnega glavarja. — Pripomba ured). _ Državni zbor. DUNAJ 8. (Izv.) Državni zbor začne svoje delovanje že sredi meseca januarja. po njegovem povratku roko okoli vratu in pritisniti svoje ustnice na njegove. In povrni všega je zadela kakor strela iz jasnega neba vest o njenem begu v ravno isti noči, pred katero mu je dala spoznati, da tudi v njenem srcu še ni ugasnila njena davna ljubezen do njega — in vendar je pobegnila v spremstvu Tli je, prvega perjanika, zaupnika umorjenega kralja I Samo važen vzrok, samo odgrnjenje zavese s tajnosti nagle smrti njenega moža jo je moglo gnati v beg, in potem je konec ljubezni. Če ga prej ni smela ljubiti, je vsaj s spoštovanjem gojila spomin va-nj v svojem srcu; toda sedaj? Kaso bi bilo možno, da bi ljubila, ali pa spoštovala morilca svojega moža ? V trenotku je uzrl razvalino svetišča svojih nad; sedaj še-le je spoznal, da je z lastno roko uničil svojo zemeljsko blaženost in morda tudi blaženost večno! »Devica Marija, mati milosti, usmili se me I," je vskliknil obupano. Čin njegov se mu je pojavil pred očmi v vsej svoji grozoti. Strašno kletvico je izustil nad Toma-Ševičem, ki ga je s vzbujenjem njegove strasti dovel do tako groznega čina; zaprl se je v svojo hišo s svojo vestjo, s svojo Dne 16. januarja se snide pododsek socijal-nopolitičnega odseka za obrtne in industrijske zadeve. _ Potrditev dr. Tavčarja za ljubljanskega župana. DUNAJ 8. (Izv.) Ministerski svet, ki se je vršil v soboto, se je bavil tudi s potrditvijo ljubljanskega župana in je sklenil priporočati izvolitev dr. Ivana Tavčarja v potrditev. Ker je akt že predložen cesarjevi kabinetni pisarni, bo stvar najbrž rešena že jutri in ravno tako tudi jutri že razglašena potrditev dr. Ivana Tavčarja za ljubljanskega župana. _ Reorganizacija krščansko - socijalne stranke. DUNAJ 8. (Izv.) Na včerajšnjem zborovanju zaupnikov nemške krščanskosocijalne stranke Je bil sprejet na predlog bivšega trgovinskega ministra dr. VVeisskirchnerja novi strankin štatut. Dunajski župan dr. Neumeyer je poudarjal na zborovanju, da bo dunajska občina nadaljevala svojo akcijo za uvoz argentinskega mesa. Delegacijsko zasedanje. DUNAJ 8. (Izv.) Po zanesljivih informacijah se delegacije zopet sestanejo šele 18. ali 24. marca. Rekrutni kontingent se ne zviša. BUDIMPEŠTA 8. (Izv.) Honvedski minister predloži ogrskemu državnemu zboru prihodnje dni predlogo o rekrutnem kontingentu za I. 1912. Rekrutni kontingent letos ne bo zvišan. Čehi pri olimpjskih igrah. PRAGA 8. (Izv.) Čehi se udeleže letos olimpijskih iger. Internacionalna komisija za prireje van je olimpijskih iger je namreč priznala Čehom, da nastopijo v avstrijski skupini kot posebna narodna skupina. Tako bodo torej letos tudi Čehi tehmovali pri olimpijskih igrah in sicer pod imenom Čehi-Avstrija. Sneženi metež na Češkem. PRAGA 8. (Izv.) Po celi Češki zadnje dni močno sneži. V večih delih dežele je vsled snežnih žametov promet popolnoma ustavljen. Zadnja posledica nadvojvodove ljubavne afere. DUNAJ 8. (Izv.) Današnji listi poročajo, da je cesar podelil imetništvo 48. pešpolka, ki je je imel dosedaj bivši nadvojvoda Ferdinand Kari, sedanji Ferdinand Burg, generalnemu majorju Berneggu. To je bilo torej zadnje poglavje v ljubavnem romanu avstrijskega nadvojvode. Sedemnajstletna dvobojevalca. DORTMUND 8. (Izv.) Tu sta se dvo-bojevala z revolverji dva sedemnajstletna dijaka zaradi neke trinajstletne deklice. Eden je bil težko ranjen. Svojega lastnega moža ovadila. KRALJEVI GRADEC (Češko) 8. (Izv.) Proti delavcu Sainerju je bila vložena na državno pravdništvo anonimna ovadba za-zadi zločina razžaljenja veličanstva. Preiskava pa je dognala, da je ono anonimno pismo pisala lastna žena Sainerjeva, ki se je hotela na ta način iznebiti svojega moža, ker je imela ljubavno razmerje z nekim drugim delavcem. Ljubezniva žena je bila aretirana in je bila danes sama obsojena zaradi zločina obrekovanja in razžaljenja veličanstva v eno leto težke ječe. ogromno bolečino nad izgubo posvetnega raja, o katerem je sanjaril tako krasne sanje, da jih preživi v objemu Katarine! Je-li čudno torej, da so se njegovi lasje pokrili s srebrom, da se mu je tilnik nagnil in da je oko zgubilo svoj ogenj ? Saj bi bil črv, ki je glodal njegovo notranjost, drugega že spravil v grob; toda vojvoda Radič je še vedno kljuboval njegovemu grizenju. In morda okreva sedaj zopet, ko ga je Vojak-cija povrnila k delovanju. In ni bilo tako lahko, samo priti do njega; kaj še-le pregovoriti ga k temu, da se pokaže zopet pred ljudtni, ki se jim je do sedaj tako boječe umikal? Ko je zagledal mater Tomaševića, ga je vnovič preklinjal kakor provzročitelja svoje nesreče, očitajoč celo Vojakciji, ker ga je rodila. Tedaj je prišla nesrečna mati do prepričanja o nenaravnem zločinu svojega sina; in dasi je to že davno slutila, dasi je v Štefanu Tomažu ljubila samo kralja, jo je to prepričanje tako pobilo, da je skoro omahnila na stol v omedlevid. „In ti hočeš, sedaj, da jaz, ki mu je on vkradei vso posvetno blaženost*, je govoril Turški Častnik poneveril milijon frankov. PARIZ 8. (Izv.) Neki turški častnik, ki je imel nalogo preko Tunisa odnesti v glavno taborišče v Tripolitaniji en milijon frankov, je zaigral v Tunisu ves ta denar, nakar se je ustrelil. Stavka mornarjev. BRINDISI 8. (Izv.) Na angleškem par-niki „Iris", ki vozi med Brindisi in Alek-sadrijo so začeli stavkati mornarji. Parnik ni mogel odpluti, dokler ni najel popolnoma drugega moštva. * Samoumor na avstrijski vojni ladji. PULA 8. (Izv.) Na avstrijski križarki „St. Georg" se je danes ustrelil mornar Er-javičevič. Vzrok samomoru je neznan. Češki agrarci na Moravskem. BRNO 8. (Izv.) Eksekutivni odbor čeških agrarcev za Moravsko je imel danes tu svojo sejo, v kateri je odobril taktiko čeških agrarcev v državnozborski delegaciji. Zrakoplov „Salzburg". SPITTAL am PYHRGAS (Gornje Avstrijsko) 8. (Izv.) Po večdnevnem iskanja zrakoplova „Salzburg" se je danes zvečer vrnila rešina ekspedicija popolnoma izmučena, Iskanje je bilo brezvspešno. Jutri se napoti nova ekspedicija, kateri se priključi tudi vojaštvo v pečine med Velikimi in Malim Phrgasom, kjer je videl neki kmet včeraj viseti zrakoplov na pečinah. Uničeno argentinsko meso. BERN (Švica) 8. (Izv.) Sanitetna komisija je uničila 68 000 kg. argentinskega mesa, ker je bilo pokvarjeno. Bavarska princezinja obolela na legarju. MONAKOVO 8. (Izv.) Princezinja Klara je nevarno obolela na legarju. Žalostne posledice RrKanskosocUal-nega poloma na Koroškem. Našim čitateljem je gotovo še v spominu milijonski polom centrale krščansko-socijalnih posojilnic, skoraj samih rajfajznovk na Koroškem vsled zločinskega ravnanja dveh odličnih koroških nemških duhovnikov, načelnika te centralne posojilnice monsi-gnorja Kaiserja in Weissa, kateri poslednji je bil pred leti tudi deželni poslanec in j« bil do zadnjega tudi vodja po naši Družbi sv. Mohorja posnete nemške „Jožefove družbe" in tiskarne, ustanovljene s pomočjo slovenskega denarja — denarja Družbe sv. Mohorja, ki ga ta naša družba ne bo videla nikdar več, čeprav presega svota sto-tisoč. Weiss se je odtegni roki pravice z begom, Kaiser pa je bil obsojen pred celovškim sodiščem. Toda s tem še ni bil konec te zadeve, v katero je bil zapleten tudi bivši celovški škof dr. Kahn, ki je bil, mimogrede povedano, odločen nasprotnik Slovencev, kar je tudi pokazal s tem, da se vzlic svojem« dolgoletnemu Škofovanju na Koroškem, kjer je tretjina prebivalstva slovenske narodnosti, ni naučil prav čisto nič več slovenščine, kakor edino le „očenaŠ" in to komaj za siio. Pač res — slab pastir za svoje slovenske duhovne ovčice 1 Škof dr. Kahn je bil zapleten tudi v omazano Weiss-Kai-serjevo afero in jima je tudi s svojim vplivom pomagal prazniti blagajno centralne posojilnice. Na njegovo pismeno poročilo pa je izplačala tudi celovška banka Supan Kaiserju svoto 100.000 K. Banka je zahtevala Radić, „zopet stopim v njegovo službo, delujem zanj, ki bo ludi prokletstva vreden, pogine bedno, pasje, kakor nihče pred njim 1 Mar si zblaznela?* Materino srce ranjeno vnovič vsled te napovedbe, se je probubilo iz svoje omotice, in dalo je njenemu duhu novih moči za premaganje vojvodinega srda, ker je videla v njem edino rešitev države in svojega sinu. „Ne njemu, ampak domovini svoji moraš služiti," je odgovorila, dvignivši se zopet, »čuješ, vojvoda, Bosna kliče, Bosna, katero si pomagal oropati njtnega kralj j in kateri hočeš sedaj odtegniti tudi svoje službe I* Radič je pozorno vprl vanjo svoje oko. „Mari hočeš", je silila Vojakcija goreč-nejše vanj, ko je opazila, da je vojvodo dirnila njena beseda, „hočeš," da zgubi Kosarevna zadnjo iskrico spoštovanja do tebe, ker si brezbrižno zrl na to, kako se vali nevarnost na tvojo domovino? — Z eno besedo: ti moreš rešiti domovino in narod svoj in vero svojih očetov ! In ti se obotavljaš, spregovoriti to besedo ?* (Pride še.) Stran II. »EDIN08T« št. 9. V Trata, dn« 9. jamuvarja 1911. cd dr. Kahna, ki je med tem odložil svojo Ljudje prihajajo iz Istre, z Goriškega in celo škofovsko službo, to svoto in tudi vložila iz Kranjske. Znan mi je slučaj, da je zdrav- tožDo, ker dr. Kahn ni hotel plačati, izgo- nik kmetici od nekje na meji Kranjske, ki varjajoč se, da ni on dal naloga banki, da ni umela (kmetica) niti besedice, ne nem- izplača to svoto. Pred nekaj dnevi se je vršila v tej Škega ne italijanskega jezika, zapisal pod signaturo: .Vsako drugo uro en prašek stvari razprava pred celovškim sodiščem, in Po zakonu bi moral lekarnar slovensko je bil tu zaslišan kakor priča škofov tajnik, signaturo kopirati; mesto tega je prilepil dr. Lambert Ehrlich, ki je pismeno sporočil samovlastno po laški: „Secondo 1' avviso". Supanovi banki nalog, da naj izplača Kai-j Vsled bolezni pozabljiva kmetica je pozabila serju svoto 100 000 K. Dr. Ehrlich je pod zdravnikov navod ter je morala za to zopet prisego izpovedal, da je pisal ono pismo k zdravniku vprašat. Čul sem, da celo med banki samovoljno, ne da bi mu bil dal te-j zamorci angležki in francoski zdravniki pi-tedanji škof dr. Kahn nalog za to. Ta iz- šejo signaturo (kako treba jemati zdravilo) dovedba dr. Ehrlichova je vzbudila splošno v dotičnem zamorskem jeziku. In celo to, začudenje in se zdi ljudem, ki poznajo raz-;kar velja drugod za ubogo zamorsko paro, mere, naravnost neverjetna. Seveda bo imela ne velja v Trstu za Slovence. Kdor pozna ta izpovedba dobre posledice za bivšega naše sosede z njihovo 2000 — minut staro škofa dr. Kahna, da mu ne bo treba pla- kulturo, ve, da od njih ni ničesar pričako-čati lepe svote 100.000 K, tem žalostnejše vati. Drugo vprašanje je pa, če kdo more posledice pa zna imeti za dr. Ehrlicha, kajti Slovence siliti, da bi morda še desetletja s to svojo izpovedbo je dr. Ehrlich tako- blapčevali ter kakor sužnji nosili svojim na-rekoč priznal, da je zlorabil Kahnovo ime, sprotnikom denar ?! da je izvabil od banke 100.000 K. | Ali to je gotovo, da noben Italijan Slo- Kdor pozna dr. Ehrlicha, bo pač težko' vencu ne bo prodajal lekarne. Kaj nas to pojmil ta njegov (?) čin in bo verjel vsemu; briga! Naši poslanci naj nemudoma priti-prej, nego pa njegovi izpovedbi ter bo naJ-;snejo na namestništvo, da se otvori v sre-brž razmišljal o kakih posebnih vplivih injdišču mesta slovenska lekarna. Mesto, oko-vzrokih. Ne strinjamo se s smeijo politič-! lica in toliko krajev na deželi store v pol nega vodstva koroških Slovencev, v kate- j leta, da bo ta lekarna med največimi lekar-rem je, ali pa je bil vsaj dr. Lambert nami v Trstu, kajti odgovarjala bi najnujneji Ehrlich med najinteligentnejšimi in najdelav-; potrebi. nejšimi člani, obžalovali bi pa le, ako bi ta Prepričan sem, da bo potem marsika-zadeva uničila enega najnadarjenejših kor. j teri Italijan — da reši „botego", v kateri Slovencev, kateremu je bila odprta pot do najvišjih mest. Saj je bil skoraj predestini-ran za to, da zasede kedaj stolico koroškega vladike. Dr. Lambert Ehrlich je rodom iz znane! Slovenskih magistrov, ki že dolgo narodne rodbine Ehrlichove v Žabnicah pod in poznajo vse tri jezike je dovolj. Sv. Višarjami v Kanalski dolini; eden nje-1 Mag. pharm. govih bratov, dr. Martin Ehrlich, je bil več j Kraška burja, let ravnatelj avstrijskega hospica v Jeruza-j Vsaka slovanska služkinja v Trstu prodaja svojo laško znanstvo — priredil tudi slovenski napis. Treba le odločnega nastopa od strani poklicanih faktorjev, da dobimo v Trstu tudi slovensko lekarno. čakajo vojski tako živo razvita Čut in smisel za in dušo so tako blagodejni in tako splošno kameradstvo. Ali da se o takih malo- znani, da jih ni treba tukaj obširneje rax-pomembnih notranjih stvareh kakega malega motrivati. Dolgotrajno sedenje in nebroj dra-vojnega oddelka pošiljajo v svet dolga in gih nedostatkov mori mlado telo. S pravilio bombastična brzojavna poročila, to je jedno- in sestavno telovadbo se vzravnajo te ovire stavno — neslano, je nekaj, kar kaže, kako zelo hitro in lahko. Tu v sokolski telovad-so Italijani nagneni — k pajacadam! niči se nudi mladini najlepša prilika! Pripe- Razmere uradniStva ljubljanske kre- Wte slovenski stariši svojo deco sen in ditne banke. V zadnjem „Vjestniku ban- skrbite za redno pohajanje taiste v telo-kovnih činovnika" čitamo članek, ki se peča vadnico. z razmerami uradništva ljubljanske kreditne Naraščaj v nekaterih sokolskih ave-banke. Iz omenjenega članka posnemljemo, zah. Skupno število slovenskega sokoiskegm da so pri ljubljanski kreditni banki ravna- naraščaja znaša 1358. Razdeli se takole: telji in prokuristi plačani poprečno 628 šolskih dečkov, 531 obrtnih in trgov-po K 2030 —, a drugi uradniki po K 1333 —, skih vajencev in 199 deklic. Ceskd obec dočim pri dveh drugih slovanskih trža- sokolska je štela v I. 1910 37.595 naraščaja ških denarnih zavodih iznašajo poprečne »n sicer 10.981 obrtnih in trgovskih vajen-plače K 3755 —, oziroma K 2574 — za cev. 15.526 šolskih dečkov in 11.080 deklic, ravnatelje in prokuriste, ter K 2706 — in Po vseh sokolskih društvih je telovadilo K 1814-— za druge uradnike. Odkrito po- hkrati v 1 telovadni uri 7981 gojencev obrt-vedano: nam je teško verovati, da bi šte- nega naraščaja, 11.876 šolskih dečkov in vilke, navedene v „Vjestniku", odgovarjale 8647 deklic; v 1 društvu pa je prišlo pov-resnici I Vsak delavec je vreden svojega prečno na 1 uro 118 obrtnega naraščaja, plačila I Osobito pa ob sedanjih težkih živ- 276 šolskih dečkov in 289 deklic. Najbol] Ijenskih pogojih v takem velikem mestu, marljivo so torej obiskovale telovadbo de-kakoršno je Trst I i klice. Češko sokolstvo pa zavzema med V slovo gospodu Prunku in soprogi vsemi telovadnimi organizacijami v požrtvo-je podružnica .Glasbene Matice" sinoči v!vaIni in P^vilni telesni vzgoji mladine prvo lemu; drug brat pa je sodni uradnik. Domače vesti« Poročil se je g. Tihomil Jenko, trgo- ima lepo priliko, naučiti se računstva, čitanja, spisja, jezikov in gospodinjstva v zavodu sv. Nikolaja. Farneto 18. Učne ure ob torkih od 6. do 7. in ob četrtkih od 4. do 5. Slovenska dekleta 1 vec v Podgradu z gospico Zinko D a m j a- j £ .. . brezplačen. Slov n o v o iz Litije. Bik) srečno! j £f°site svoje gospodin e, da vas bodo pu- Prosimo potrpljenja. Od raznih strani t0 ur0 ,k Pouku- I^brazba je potrebna mesta in okolice dobivamo vprašanja - in i tud,/ar?' z a?d ?ed?i' ko s*e v itkem včasih zelo pikra - zakaj da nismo še pri- j in J*8*?. fl?eIt V™?,"!I8*? V3Sl občili doposlanega nam izkaza darov. Ne- ! PrlUke .^dovoljno izobrazbo. Vsak stan se kateri interpelanti se hudujejo, ker menijo, I ^s izobrazuje; tudi ve ne smete z^osta-da je vzrok zakasnitvi v nenaklonjenosti in Jati, Le uobraženo služkinjo bo dostojno zlohotnosti. Odgovarjamo v pojasnilo: V SeniIa gospodinja. Oekle, ki je samo izobra-zadnjih časih, posebno od predbožične dobe:""0' bo enkrat dobra soproga in mati. sem, nam prihaja toliko izkazov daril s jZat? uPorž;b,te to priliko ter si izpopolnjujte prošnjo, naj takoj objavimo, da nam tudi ob svoJe znanJe v najpotrebnejših strokah! najbolji volji z ozirom na skromnost pro-l Vedno pajaci. V svoji nedeljski Šte-stora na jedni, in obilico druzega važnegaj vilkl je priobčil „Piccolo" na čelu svoje, že gradiva o dogodkih v Trstu, naših pokraji-1 proslulo — smešne rubrike o italijansko-nah in v širnem svetu na drugi strani turški vojni brzojavko iz Tripolisa, datirano ni možno sproti ustrezati takim željam. Koliko je slučajev, da kak tak izkaz po tri- štiri-in tudi večkrat roma iz uredništva v tiskarno, a ga meter zopet vrača, ker ni bilo prostora, ali pa leži — že zložen — v tiskarni! V tem je vzrok, da se priobčevanje takih izkazov zakasneva. Krivično je torej vsako domnevanje o kaki nedobrotnosti ali celo zlohotnosti. Nujna potreba slovenske lekarne v Trstu. Od slovenske lekarniške strani se nam piše: Izven ene, morda dveh izjem, v nobeni tržaški lekarni nočejo razumeti našega slovenskega jezika. Bolnik je že vsled bolezni od 5. t m., v kateri pripoveduje poročevalec o neopisnem entuzijazmu med vojaki baterije Vettori. Vojaki so svojega tovariša Gaggiolija nosili v triumfu po vsej obgraji baterije, oficirji so mu čestitali, a siavljencu samemu je bilo kakor da sanja! Tako poročilo v „Piccolu" na odličnem mestu. Kaj se je zgodilo? Kaj je bilo v povod temu slavju, temu triumfalnemu pohodu baterije, temu Čestitanju od strani oficirjev, temu zamaknenju junaka Gaggiolija, vsej tej pretresljivi duševni emociji... ? 1 Vsakdo poreče, da se je moralo zgoditi nekaj posebnega, nekaj izrednega, da je moral Gaggioli izvršiti kako posebno junaštvo, da se je moral proslaviti z nenavadnim vsega obžalovanja vreden nesrečnež: prole- činom---- tarec najzadnje vrste, — ako hočete. Celo Tako ni hrbtu tega nesrečneža hočejo uganjati pozna_________ . „ „ svojo šovenistično in iredentistično politiko, i Pa čujte, no! Cesto se govori, da je velika narodno sovražtvo, ki kaže na nečloveško,! go™ porodila malo miš! Z gori omenjenim si bo domneval vsakdo, ki ne komedijaštva. Nič od vsega tega! podivjano srce — trše od kamena. Namesto ljubeznjive besede napram bolniku, vladajo: hladnost, jeza, nestrpnost — če le slutijo Slovenca. Slovenski denar pa, seveda, le jemljejo promptno kakor stroj. V tako veliko mesto kakor je Trst, pa pretresljiv dogodek, mari ne ? I! ne zahajajo samo meščani in bližnji okoli- Nu, velikemu veselju v bateriji radi čani, ampak tudi z dežele k zdravnikom,■ tega dogodka ne bi se toliko čudili in si ga posebno specijalistom, katerih na deželi ni. je morda razlagati s tem, da sta v italijanski velikim dogodkom se je pa zgodilo nasprotno: miš — je porodila veliko goro ... I Povod vsemu temu velikemu slavju in oni bombastični brzojavki je bil, da je vojak Gaggioli postal — korporalM Velik, PODLISTEK. IV. koncert „Glasbene Matice". Naša „ Glasbena Matica" ima poleg glasbene šole tudi svoj pevski zbor, ki mu je namen izobraževati nam um in opleme-njevati srce. V to svrho daja „Glasbena Matica" vsako leto po dva koncerta. Trvi letošnji koncert se je vršil 5. t. m. v veliki dvorani „Nar. doma". Marljivi in vneti koncertni vodja g. K. Mihkota je dosegel s zborom „Gl. M." na tem koncertu prav lepih uspehov. Prav okusno sestavljeni program nam je nudil poleg umetnih tudi več nar. pesmic. Narodna pesem, ki jo goje pri vseh slovanskih plemenih, posebno pa pri Jugoslovanih s tako vnemo, in brez katere si skoraj ne moremo misliti vokalnega koncerta, je bila pravi kras petkove prireditve' Iz duše izlivalo se je v dušo. Resnično — v 5. točki programa b) hrvatska narodna (harm. Andčl), bolgarska narodna (harm. Slavjanski), sta biii najlepše podani točki' zbora, čemer je tudi dokazal aplavz občinstva, ki je zahtevalo ponovitev istih. Pri teh dveh pesmih se je najbolj pokazala zborova disciplina in — kar je najvažneje — točnost ritma. Ritem, zborova disciplina, izreka in seveda dobri glasovni organi so glavni predpogoji idealnemu zborovemu petju, po katerem stremimo. G. Mahkota si je pri teh točkah popolnoma podvrgel in osvojil izvajajoče sile, tako da so vse zgoraj navedene zahteve (ritem itd.) prišle do veljave. Pri vseh točkah je izbral g. koncertni vodja primeren tempo ter s tem dal kompoziciji pravi izraz in značaj. Mešani zbor razpolaga z dobrimi glasovi, med katerimi se pa najbolj odlikuje bas s svojo sonornostjo, kolikor v nižini toliko v višini. Prva točka „Ljubezen" (Prochazka) bi mnogo bolj uspela, če bi bila med zadnjimi točkami. Vpoštevati se mora, da je ta pesem najtežji zbor tega koncerta in da zahteva pri prednašanju zbranih misli mirnega pevca, česar pa pri prvem nastopu niti od umetnika niti od zbora ni mogoče zahtevati. Celo nekateri klavirski virtuozi imajo navado, da narede par arpež ali akordov, predno zasvirajo namenjeno točko in to vse v odstranitev namišljenega strahu. Človek je čudna. Čudna stvarca! dvorani „Slovanske Čitalnice" priredila v slovo prijateljski sestanek, katerega so se poleg pevk in pevcev „Glasbene Matice" udeležili predsednik pol. društva »Edinost" in deželni poslanec dr. Josip Wilfan, predsednik „Trž. posojilnice in hranilnice" g. Srečko Bartel s soprogo, ravnatelj „Trž. posojilnice in hranilnice*, predsednik „Trg. obrtne zadruge" in ravnatelj trgovske Šole g. Josip Uičakar s soprogo in dvema go-spicama hčerkama, pevkama „Glasbene Matice", ter mnogo drugih prijateljev gospoda in gospe Prunk tako da je bila dvorana „Si. C." premajhna. Sestanek je bil res prijateljski, domače, — prisrčen kakor je to možno le med pravimi in odkritosrčnimi — prijatelji. Številna udeležba na poslovilnem večeru je dokazala, koliko simpatij sta gospod In gospa Prunk uživala v naši tržaški družbi, ter koliko izgubimo tržaški Slovenci z njiju odhodom v Rim. Govorili so gg.: dr. Edvard Slavik imenom »Glasbene Matice", Rajner Hlača imenom „Dramatičnega društva", Makso Cotič imenom tržaške slovenske žurnalistike, dr. Konrad Vodušek in dr. Ferdo Cerne kot osebni prijatelji g. Prunka, ki so vsi proslavljali zasluge g. Prunka za razvoj našega sodjalnega življenja in ki so posebno pov-darjali, da je g. Prunk znal dobro spraviti v soglasje dolžnosti svoje službe z dolžnostmi do svojega naroda. Posebno je povdarjal g. Cotič, da se je celo „Piccolo" izrazil zelo pohvalno o delovanju g. Prunka kot voditelja tukajšnje podružnice korespondenčnega urada. Zato pa je tudi iz vseh govorov poleg veselja, da je g. Prunk, pozvan na tako odlično in zaupno mesto v Rim, odsevalo obžalovanje, da nas zapušča za razvoj našega sodjalnega življenja tako zaslužen mož; iz vseh govorov pa je tudi odmevala želja, da bi gospoda in gospo Prunk na novem mestu spremljala sreča in zadovolj-nost in da bi se vrnila med nas istotako srečno in zadovoljno. G. Prunk se je zahvalil na izrazih priznanja, ter v svoji znani skromnosti povdarjal, da ni storil drugo, ko svojo dolžnost. mesto. — V telovadnicah poljskega sokol-stva se vzgaja telesno 20 938 šolskih dečkov, 1433 obrtnih vajencev, 3687 šolskih deklic in 1020 obrtnih gojenk. — Zveza hrvatskih sokolskih društev ima 1310 šolskega naraŠČ3ja, 254 obrtnih vajencev in 260 deklic. — Srbska sokolska društva „Dušan Silni" zbirajo v svojih telovadnicah 669 obrtnih vajencev, 690 šolskih učencev in 218 deklic. — Bolgarska telovadna zveza „Junak" skrbi za vzgojo 2450 mladih telesc. — V Hrvatski in Slavoniji Župa Fru-škogorska 408 gojencev sokolskega naraščaja. — Poljska sokolska zveza v Združenih državah v Ameriki šteje 745 gojencev naraščaja. — V društvih „Ukrajinskih ma-loruskih Sokolov" pa telovadi 112 dečkov in 39 deklic. — S prav malimi izjemami se polaga pri vseh slovanskih narodih mnogo več skrbi na telesno vzgojo mladine, nego pri nas Slovencih. — Kakor je razvidno iz zgoraj navedenih podatkov, se zbira v svrho telesne vzgoje pod okriljem slovanske sokolske organizacije velika množica slovanske mladine. Obrtnih in trgovskih vajencev je 15 108, šolskih dečkov 41 569, deklic pa 16.503; skupaj torej 73.180 gojencev sokolskega naraščaja. • Po „Naši bodočnosti". „Dijaško podporno društvo" v Trstu vabi vse gg. odbornike k važni odborovi seji, ki bo danes v torek zvečer ob 7 30 zvečer v pisarni g. dr.a J. Abrama. Cerkvenim upravam. Ml. Alojzij Vičič iz Vel. Dola št. 64, roj. 26. II. 1893, ki je obiskoval dve leti glasbeno šolo v Celju in je izurjen organist, nima pa nikake službe in le revno premoženje doma skupno s štirimi mlajšimi brati in sestrami, bi si rad kje dobil primerno službo organista, da bi se zamogel izučiti tudi katere druge obrti ali posla. Družinski večer pevskega društva „Trst" se bo vršil, kakor že javljeno v soboto, dne 13. t. m. ob 9. uri zvečer v prostorih „Trgovskega izobraževalnega društva". Na tem večeru bosta blagohotno sodelovala vrla igralca slovenskega gledališča v Trstu, Gospod in gospa Costaperaria sta go-!gg. Požar in Ljubič. Po vsporedu bo ples, spodu in gospej Prunk poslala vsakemu po ki bo trajal do zore. Vstopnina za gospode krasen šopek cvetlic, gospica Joška Saksida,60, za dame 40 stotink. pa je kot predsednica ženskega zbora po-1 .Slovensko planinsko društvo« v družnice „Glasbene Matice" istotako izročila gospej Prunkovi krasen šopek. Zaključevaje to kratko poročilce, ne moremo kaj, da ne bi tudi mi zaklicali gospodu in gospej Prunk: Srečno pot in veselo svidenje 1 Telovadno društvo „Sokol" v Trstu. V sredah In sobotah se vrši v telovadnici tržaškega Sokola telovadba za sokolski naraščaj in sicer od 3 in pol do 4 in pol za dečke in od 4 in pol do 5 in pol za deklice. Telovadba se vrši redno in je pod skrbnim vodstvom. Učinki telovadbe na telo Ostale zborove točke: (Dev) „Glej čez jezero", (Andč!) „Sva se gora", (Schwab) „Na lipici", (Jenko) „Zbor ciganov" so poslušalcem zelo ugajale. Tem, kakor prej navedenim točkam je sledilo odobravanje občinstva. „Grave" gospoda Mirka iz suite D mol št. 5 je občinstvo sprejelo z navdušenjem. Kar se tiče sestave dela „Grave", je delo dobro zamišljeno. Prva glasbena misel z vso opremo mi najbolj ugaja, je najbolj originalna in interesantna po svoji orgeljski piki (Orgelpunkt), ki spremlja prvo misel do konca. Ta del je tudi instrumentalno najbolje zadet kakor tudi drugi ritmično-har-moničnl motiv, ki ga proizvajajo posamezne glasbilne skupine, najprej rogov;, potem pa pozavne s tubo. Manj originalen je „drugi del", kjer imajo prve gosli kantileno, spremljano po pizzikatu ostalih gosli. Na vsak način kaže to delo nadarjenost g. skladatelja in njegovo stremljenje po višjem cilju. Razun tega orkestralnega dela smo slišali tudi njegovo vokalno skladbo „Katrica", prirejeno za kvartet. To je res lepa skladba, ki jasneje govori o Mirkovem talentu nego „Grave". Z ozirom na proizvajanje je bila ta točka kot oktet med vsemi vokalnimi skladbami najbolja. Posamezne Ljubljani priredi dne 3. februvarja 1512 v vseh prostorih „Narodnega doma" v Ljubljani svoj VI. planinski ples. Ta ples se bo vršil v obsegu kakor dosedaji planinski plesi in društvo bo posebno skrbelo za vsestransko neprisiljeno zabavo, ia za najuzornejšo postrežbo, ki jo bo vršilo s pripomočjo damskega odseka v svoji režiji. Za veselico bodo prirejene vse tri dvorane „Narodnega doma" in bo tudi preskrbljeno za primeren odpočitek. Igrala bosta dva oddelka Slovenske Filharmonije. Ker je prebitek določen v podporo tako potrebnega nijanse in fraze so bile kaj lepo izvedene. Ni čuda, da je občinstvo proizvajalce navdušeno pozdravljalo: pa tudi g. skladatelj je bil po aplavzih primoran prikazati se na odru. Orkestralne točke koncerta je proizvajala vojaška godba 97. pešp. pod vodstvom vrlega kapelnika g. Teplega. Dal nam je v program same največje vituoze orkestralne tehnike, Wagnerja, Dvofaka, Čajkovskega in Liszta. V prekrasnih slikah iz opere „Mrak bogov" je odsevalo vse veličanstvo nemškega genija. V Dvorakovih „Slovanskih plesih" vidimo mojstra, ki je poleg Schuberta, Chopina in Brahmsa povzdignil navadno plesao formo do ideala. Posebnost teh „Si. pl." je Češkoslovanski ritem, ki preveva Dvofakove skladbe. Čajkovskega overtura „1812" je narejena prosto po načinu simfonične basni, ki po svoji sestavi (koral, marseljeza in ruika himna) mogočno učinkuje na poslušalca in je radi svojih zunanjih efektov dostopna tudi najmanj glasbeno razvitemu ušesu, ni kar pri velikih delih naletamo le redkokedaj. V Llsztovi Rapsodiji se nahaft idealizirana ciganska glasba. Kdor Še ne pozna cigana, tega izvrška Človeštva, se je tu V Trnu. dne januvarja 1911. »EDINOST« Št. 9. Sirun HI. vsakogar, ki želi napredka lepe umetnosti med nami, ki želi stalnega napredka našemu gledališču. K nedeljski popoludanski uprizoritvi „Punčke" naj pripomnimo, da je bila znatno giajŠa, kakor pa prva ponovitev, da smo bili v tem pogledu zadovoljni. V predigri se najbrž vsi menihi še nišo vrnili z beračenja v samostan, ker je bil zbor precej medel, dočim so bili v tretjem dejanju menda Že vsi „doma". Tercet v II. dejanju je seveda dosegel svoj poseben uspeh. Hvalevredno, da ga niso ponovili vkijub oči vidni želji občinstva. Tako je pravi K tretjemu dejanju kratko pripombo: pretiranje ne velja nikjer, kajti kar je preveč, pravijo; ni dobro niti s kruhom. Tudi karikatura ima svoje meje; če stopi preko njih, nastane iž nje ali glupost, ali odurnost ali pa obscenost Kaj takega pa ne spada na oder, ki hoče gojiti — umetnost! Naj si zapomni to tisti, ki mu gre tol V nedeljo zvečer smo imeii na odru burko znane francoske veseloigrske tvrdke Henequin & Duval „Anatolov dvojnik". Snov te burke je sicei malo težko verjetna, a avtorja sta jo obdelala prav po fransosko, zabelila sta jo s celo kopico pi-kanterij In dovtipov, da končno poslušalec prav lahko pozabi neverjetnost takih dogodkov in se smeje in smeje, s čimer pa je seveda tudi dosežen cilj avtorjev. „Anatolov dvojnik" pač ugaja povsod, kjer se je občinstvo že navzelo toliko velikomestnega življenskega naziranja, da kakega majhnega skoka „močnejših" zakonskih polovic preko ojnic zakonskega vozička ne obsoja več kot najsmrtnejšega med najsmrtnejšimi grehi, temveč si zadovoljno mane roke in pravi samo pri sebi: Bodi, bog, zahvaljen, da nismo taki, kakor je oni „cestninar" — Anatol, posebno ne na — koncu ! O uprizoritvi sami moramo reči, da smo bili prav zadovoljni žnjo. Uioge so bile primerno razdeljene, in s tem je bilo gotovo že polovico uspeha, ako ne ves. G. Dragutinovič je bil najprevejanejši zakono-lomni virtuoz Anatol Barissarf, ki pa končno le podleže ženski zvijači in skesano prosi odpuŠČenja. G.ca Mekindova v ulogi njegove soproge Colette je bila izborna, pravi tip iskreno ljubeče ženske, ki tudi odpušča, ker ljubi resnično. Ako kedaj. nam je v tej igri ugajala g.a Dragutinovičeva v ulogi polkovnice Leclapierjeve. Vsa čast I Starejše, resolutne ženske uloge, te so njena domena, in le želimo, da ji da intendanca priliko, da jo vidimo večkrat v takih ulogah, za katere je kakor ustvarjena. Pravo nasprotje Baris-sartovega zakonskega parčka sta dr. Marci-nelle in njegova soproga. — Bojazljivca Marcinellea, ki se mu ponesreči vsak „trik", je dal g. Boleslavski prav dobro in prav tako tudi g.ca Železnikova v vseh „trikih" le predobro poučno Suzano. Enako pohvalno naj omenimo tudi Zenobijo g.ce Lepu-ševe, kateri bi le Želeli, da govori nekoliko počasnejše in zato tudi razločnejše. Polkovnik Lebuchois g. (LJubič) bi bil prav dober polkovnik kake provincijalne — nemške garnizije, za francoskega, in celo pariškega polkovnika se nam je zdel nekoliko prero-bat in premalo oficir. Prav isto kakor o polkovniku, velja tudi o vojaškem slugi Kazimfrju (g. Požar). Pesnika Theodorja, ki opeva gospodarjeve peči in obožuje njegovo ženo, je dal g. Bratina z vsem potrebnim in nepotrebnim patosom. G. Brnetičeva je bila prav srčkana hišna. Kakor že rečeno, je burka ugajala prav dobro, kar je pokazalo še dosti mnogo- detovanja za slovensko planinstvo, naj se blagovoli narodno občinstvo in posebno vsi prijatelji planinstva udeležiti VI. planinskega plesa J Na veselo svidenje ! Davčni popustki. C. kr. finančno ravnateljstvo nam javlja: Ker se izmera neposrednih donosnih davkov dosedaj Še ni zakonitim potom dokončno določila, ostanejo tudi za leto 1911 v veljavi davčni odpustki, oziroma davčne znižbe, določene za leto 1910 in sicer: 1.) Na zemljarini odpustek 15% in na hišni najemarinl in hišni razredarini, izvzemŠi 5 odstotni davek od donosa davka prostih poslopij, od 12l/27, državnega davka. Ti odpustki se pa ne raztezajo na doklade samoupravnih za stopo v. 2.) Znižba glavne svote pridobarine za 25izvršena že v minulih letih, ostane tudi za tekoče leto v veljavi. 3.) Davčno merilo za podjetja, imenovane v § 100 odstavku 1. in 5. navedenega zakona, ki so zavezane javnemu dajanju računov, določa se kakor minula leta z IO*/® čistega dohodka. Nadalje se javlja, da so se gornji davčni odpustki na zemljarini, hišni razredarini in hišni najemarinl za ieto 1911 Že razdelili na posamezne davkoplačevalce, ter da se lahko na zahtevanje strankam odpustni zneski vpišejo v davčne listine (davčne knjižice, izkaze o odmeri za hišno najemarino, plačilne naloge). Da se vpiše popu stke, izročiti je treba navedene listine na dotičnem uradu. Javna zahvala. Ženska podružnica „ Družbe sv. Cirila in Metoda* v Trstu se javno zahvaljuje vsem dobrotnikom, ki so pripomogli, da se je tudi letošnja božičnlca obnesla dokaj uspešno. Predvsem pa se zahvaljujemo onim damam, ki so brezplačno šivale obleke za naše oiročiče: Abramove, Baričević, Bartel, Dekleva, Dolenc, Furlan, Gulič, Klavora, Zamejic, Lenassi, Knau>, Mahnetove, Mankočeve, Margreiter, Neth, Prunk, Perhavec, Pertotove, Saksida, Rybaf, Lenasi. Nadalje tudi prisrčna zahvala vsem onim gospem in gospicam, ki so hodile od hiše do hiše z nabiralnimi polarni ter so tako zbrale lepo vsoto, za katero smo tudi letos kupili našim malčkom čevlje: Mankoč, Ponikvar, Engelman, Sabadin, Bartel, Štre-keljc, Lenasi, Gulič, Saksida, Goli, Klavora, Zamejic, Stojkovič. Obenem pa se še enkrat zahvaljujemo vsem darovalcem, katerih imena so bila že itak objavljena. Konečno prosimo vse letošnje delavke, da nam pomorejo tudi prihodnje leto. Veselje, ki so ga občutili naši mali obdarovane), naj bo v največje zadoščenje vsem onim rodoijubkam, ki so zbirate denar ali pa doma šivale oblekce otročičem. Upamo, da bomo z njihovo pomočjo mogli obdariti prihodnje leto še več drugih, krvavo potrebnih šolarčkov. Odbor. Naše gledališče. V nedeljo popoludne je naše gledališče doseglo menda rekord z ozirom na udeležbo. Dvorana nabito polna, niti en sedež prazen, in vsa sila občinstva ni mogla dobiti več vstopnice, ker je bilo gledališče razprodano. .Punčka" je pač postala, kakor smo dobro prerokovali, naprivlačnejši komad v letošnji naši gledališki sezoni, in bo prav gotovo napolnila hišo še nekolikokrat. — Naj si že misli kdo o opereti, kar hoče, vsekakor je za naše gledališče opereta tista privlačna sila, ki vzbuja v najširših slojih našega mestnega in okoličanskega občinstva — in to iz najdaljše okolice, saj smo videli t nedeljo popoludne Herpeljce, Nabrežince, Sežance itd. v našem gledališču — živo zanimanje za naše gledališče. In občinstvu, pa i brojno občinstvo z veselim smehom in ži-naj si je že privedeno v gledališče tudi po j vahnlm odobravanjem. Komad kakor nalašč opereti, postaja gledališče čim dalje tem \ za razposajeni predpustni čas, vsled Česar večja potreba : če je pričelo pohajati gleda- j sme upat! gledališka blagajna dobrega uspeha liškega tudi le samo zaradi operete, si sča--tudi pri ponovivi. —r. soma tudi zaželi drame. Krog našega gle- j - dališkega občinstva se širi in šfri, in s tem se; TRŽAŠKA GLEDALIŠČA. ^fmiM^^ArJ^ii^ii^^amm^ • VERDI. Danes opera „La Falena*. šemu gledališču, kar mora odkrito veseliti, POLITEAMA ROSSETTI. Danes in še dva dni se vprizore dela pesnika Sem Be-uveril, da je tudi cigan človek, ki ima dušo nellija, pri katerih sodeluje Irma Gramatica. in čuteče srce, ker samo iz takega so Danes „Rosamuna*. mogle vzkliti one nežno-otožne in burno -:__ strastne melodije. ! m 919ft9 - - Navedene štiri toč)e je proizvajal vc- JfiKOar Siliti (OTOK. jaški orkester pod vodstvom kap. g. Tep- * lega tako, kakor bi nikdar ne mogli ^^ ko se ne gre za trmo, temveč za pričakovati od vojaške godbe V orsketru resničen odpor. Na tega se naj- je mnogo mladih moči, a gosp. kapelnik se več naleti pri ponujanju navad- zna tudi s temi povspeti do zaželjenega nega ribjega olja, ki je nemalo- uspeha. G. Teply je žel v vseh točkah obilo krat zopern otrokom, kakor tudi priznanja; posebno pa pri Čajkovskega 1JS odraslim. Kdor se v nadomestilo overturi, katero je, v zahvalo, ponovil v JHSg^ — posluži — zadnjem delu. Govori se, da se g. Teply v kratkem s.mo pristen s I I I .OVP preseli v Ljubljana, kjer prevzame vodstvo to ~ ^ w ^ „Filharmonije". Četudi bomo zelo pogrešali scott". 1 • • Ijnbeznjivega in skromnega umetnika, ven- i„jeiov»nj*.- ©IHUlZllG dar nas navdaja tolažilaa misel, da ga ne «J izgubimo popolnoma. tega ne bo treba siliti. Scottova emulzija, Neveseli pojav pri koncertu pa je bil prirejena po Scottovem, 35 let znanem na- ta, da se ga naše občinstvo ni udeležilo v činu, ima dober okus, je lahko prebavljiva, posebno velikem številu. tako da jo lahko prenaša tudi šibek želodec. Malo veselo dejstvo za nas vse je tudi Ni treba podcenjevati tek pospešujoče Scot- to, do 60.000 tržaških Slovencev pošilja k tove emulzije, kar se pokaže kmalu na zborovemu petju Gl. M. samo 60 moči. pridobljeni teži in zboljšanju splošnega stanja. Vkijub temu, da je več pevskih društev v Pri n^pu naj ^ izreCno zahteva scOTT-ova mestu in okolic?, bi Človek vendar pričakoval emulzija. Znamka „Scott«, ki je upeljana že 35 večjega števila sodelujočih članov pri pev- 1®*» jamči za dobroto in uspeh. S tem zboru „Gl. M." V. Š. Cena ori^. steklenici K 250. Dobi se v vseh lekarnah. Čevljarska zadruga v Mirnu pri Gorici. Prodajalna čevljev v Trstu, ul. Barriera vecchia 38 Ima vedno v svoji zalogi bogato izbero vsakovrstnih čevljev lastnega izdelka za vsaki stan. Toplo se priporoča posebno Slovencem v mestu in okolici, da 6« pridno poslužujejo domačih izdelkov naSe zadruge. - B7&EJEKAJO SE TUDI POPRAVE. —— <đ Mnenje gosp. dr, Z. fkalčič-a, ZAGREB G. J. SBRRAVALLO Trat. Rad Vam potrjujem, da sem dosegel z ŽELEZNA! I M KINA VINA SERRAVALLO dobre uspehe v raznih slučajih malokrvnastL Vaš Izdelek Ima poleg drugih prednosti pred železnatlml vini, tudi to, da se rado jemlje, ker Ima okus prijetnega likerja. ZAGREB, 5. 3. 1910. Dr. Z. TKALĆIČ. Odlikovana pekarna In slafflf arnn VINKO SKERK-TRST o 0> tt> I s 3 CD Berite in čudite se! 600 komadov, med temi pozlačena ar ura za K 4-20. Kr&Bna, pozlaćena, najfineja ora Anker-Remont h p&-! zlačenim Stevilnikom ; ista ima dobroidoče 36-urno i kolesje, za kar »e jamči 3 lets, 1 krasna ovratnik ■ igla s Siroili • brilantom. 1 pozlačen praian h pon j kamnom za gospode ali gospe, 1 krasen collier iz ! oko!u 150 < rijentalskih peri, najmodernejši n .kit za i dame, 1 krasna garnitura gumbov za zapestnice, ovratnike in prsi, zajamčeno Double-zlata 3 patentiranim zatvorjm, (i platnenih robcev, 1 eiegantea iepni črnilnik iz nikla, 1 kragno zrcalce, 1 to nad dišečega toaletnega mila, 1 fr. vezana oeležnica 71 angleških peres, 20 različnih komadov za korespondenco in &e 396 drugih predmetov ki ho koristni in neobhodno potrebni. Vse skupaj z zlato uro vred, ki ■acua velja dvakrat toliko, stane anmo K 4*20 Odpošilja po povzetju eksportna tvrdka Š 1 H. SPINGARN, Krakovo št. 240. ^ (Trln. kn«; O ...IrAt-. In ...nun ven§čioe. hrvat-ščine, italijanščine m nemSč ne, ter knjigovodstva fa kavcijo) išče primerne službe. Po nudbe pod „Uradnik St. 59" na inseratai oddelek Edinosti. 59 Pnnilia 8e Pr<*na katera Sivi,U na I UIIU J d domu. Ivanka Želeenik, Škorklja, via Coroneo St 764. 63 IčOttin 80 izurjeni da carji zm> £ni »lo^eu-ISUOJU akeg« in nemftkega jezika b kavcijo. Ponudbe na insf ratni odde-ek Edino*J pod 39. 69 Išče se izurjenega Čevljarja, da Bprejme delo na svojo roko ul. Economo št. 5. 73 ZAHVALA. Podpisani se najiskrenejse zahvaljujemo v svojem in v ostalih sorodnikov imenu vsem ki so naB na katerikoli način tolažili ob priliki prežaloetne in nagle nesrečne Bmrti našega ljubljenega soproga, očeta, sina, brata, svaka in strica, gospoda Ivana Placer posestnika in trgovca. Dalje pe najiskrenejše zahvaljujemo vsem mLCgobrojnim prijateljem in znaDcem za impozantno spremstvo, gospodom pevcem za ginljivo petje, „Gosp. in koosumoemu društvu*4, občinskemu odboru in drugim za krasne darovane vence. — Sploh vsein bodi iskrena zahvala! V najgloblji žalosti žalujoča žalujoča soproga, otroci in ostali. Lokev na KraBu, 7. I. 1912 Razglas. Gozdni odsek v Knežaku naznanja, da se odda gozdni lov v Knežkem gozdu, davčne občine Dane, Notranjsko, dne 14. I. 1912 popoldne ob 3. uri na javni dražbi pri županstvu v Knežaku za 5 let v najem. Revir obstoji iz visokega gozda in velikih za stojišča (štante) pripravnih lazov, ter meri 2700 oralov in je od železniške postaje Št. Peter na Krasu 3 ure oddaljen. Dražbeni pogoji se zvedo na dan dražbe pri županstvu v Knežaku. gozdni odsek v Knežaku dne 3. I. 1912. Josip Šorc, načelnik. Bogomil Fino = = urar in zlatar = == L h Trst, ulica Vincenzo Bellini St. 13 Buirotl cerne n. iitoia loveča Bo?at izhor ur ^cake vrstr*, fcukor tudi uiianov, prstanov z 6ija-niantl tu b ex dljumnu-to?, fei^ke »erižiee. zliue lu srebrne za mofi&e, nne vo innlturmPnih cenah Manufakturna trgovina Colom! e Pootini [I] Trst, ulica Nuova 39. Vse zimsko blago je na prodaj po najugodnejših cenah. Prvovrstna \mmu zavarovalnica išče za slovenske dežele jgtS5* zmožnega akviziterja v življenski stroki. V poštev prihajajo le osebe, ki so dobro vpeljane v slovenskih krogih. Ponudbe naj se naslovijo na inseratni oddelek lista pod šifro „Življenje*1. jfova trgovina olja, kisa, mila, sode in vseh drugih potrebščin za perice« Prodaja sveč, žigic itd. Trst, ul Sette fontane 7 blizu zaloge materijala za stavbe. 1 ----- Prodajaln, ur in dragocenosti G. BUCHER (ex drug Dragotina Vekjeta) Trst 53M3S Corso ileo.36 Bogati izbor zl&tanine, srebmine, dragocenosti in žepnih ur. Kupuje in menja ntAmi kav« AKM m ^ C m •o 4> m (D c