Spedlzloae to FeAtolna pluianti t gotovini. Leto XXO.St.48 jpravmstvo; ujuDijana, fucdnijeva ollca i — Telefon tt. 81-22, 81-23. »1-24 nseraini oddelek: Ljubljana, Pueetnl-jeva uUca & — Telefon 81-24. 81-2« Podružnica Novo mesto: LjuDljanaka cesta 3L 42 rta c una pri poŠt. Cek. eavedu: Ljub ijana St. 17.74» u^rvulitku ijLšiufSivu za ogla ae iz Kj. Italije u> inozemstva Una Unione Pubblicita Italiana S. Ju Ljublfena, sobota ZL Mna|i lm-XX Cena cent. 70 ponedeljka L. 12^— ■t IIH***'""^pa L 22.80 Uredništvo: Ljubljana, Puccuujeva ulica Ste* 6 telefon 81-22, 81-23. 31-24 Rokopisi se ne vrača jc CONCESSlONARlA ESCLUSIVA per la pubblicita dl provenienza Italiana ed estera: Unione Pubbllcitš Italiana S. A-Milano Obsežne izvidniske akcije v Cirenaiki Bombe na pristaniške naprave v Tobruku in na letališču na Malti — Nad Messino sestreljeno sovražno letalo Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil dne 27. februarja naslednje vojno poročilo: Obsežne izvidniske akcije italijanskih in nemških motoriziranih oklopnih oddelkov na cirenaiški fronti. Letalstvo, ki ga je oviralo slabo vreme, Je napadlo pri svojih operacijah pristaniške naprave v Tobruku in letališče na Malti ter jih ponovno učinkovito bombardiralo. Pri ponovnih sovražnih letalskih napadih na Tripolis in Bengazi ni bilo mnogo škode. V Bengazlju Je bilo zadetih nekaj arabskih hiš. Osem ljudi je bilo ubitih, sedem pa ranjenih med muslimanskim prebivalstvom. Ena naša podmornica se ni vrnila na naše oporišče. Eno sovražno letalo Je skušalo davi T prvih jutranjih urah preleteti Mesino. Protiletalsko topništvo je zadelo letalo tipa VVellington, ki Je bilo prisiljeno pristati ▼ bližini rta Pelpra. Sest Kanadcev, ki s* sestavljali njegovo posadko, Je ostalo nepoškodovanih in so bili ujeti. emško vojno poročilo Odbiti sovjetski napadi med Sevastopoljem in Kerčem Iz Hitlerjevega glavnega stana, 27. febr. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje vojno poročilo: Na Krimu so nemške in rumunske sile zavrnile sovražnikove napade proti fr >»ii pred Sevastopoljem in na polotoku Ksrču s hudimi izgubami za sovražnika. Tudi na drugih frontah na vzhodu so se številni sovjetski napadi izjalovili spričo moči odpornosti naših čet, ki so jih podpirali močni oddelki letalstva. V severni Afriki živahno delovanje nemških in italijanskih izvidniških sil na fron. ti v Cirenaiki. Navzlic neugodnemu vremenu so bile bombardirane pristaniške naprave v Tobruku in z bombami ter napadene s strelnim orožjem britanske motorizirane kolone Nadaljnji ietalski napadi so bili usmerjeni proti britanskim letališčem na otoau Malti. Preteklo noč je sovražnik napadel ne "caj krajev na obalnem področju severne Nemčije. Dva britanska bombnika sta bila sestreljena. Živahno delovanje nemškega letalstva Berlin, 27. febr. s. Delovanje nemškega letalstva na vzhodnem bojišču se je v zadnjih dneh zopet znatno ojačilo. Posebno hudo so nemški bombniki napadli sovražne postojanke na polotoku pri Kerču. V sredo so nemška bojna letala ob zori s težkimi bombo mi bombardirala mesto in luko Kerč. Med pristaniškimi napravami je nastalo veliko razdejanje. V nizkih poletih so bojna letala napadla tudi luko Novorosijsk ob vzhodni obali Črnega morja, kjer so bile v zadnjem času običajno zasidrane sovjetske vojne ladje. Tudi tu je bilo opaziti velike eksplozije. Nadaljnje skupine nemških bombnikov in strmoglavcev so posegale v borbe na kopnem in podpirale zlasti operacije nemških čet. ki so napadale sovjetske postojanke na polotoku Kerču. Neki sovjetski. napad je bil v kali strt. Sovražnik Je imel ob tej priliki ogromne izgube in škodo. Na južnovzhodnem odseku bojišča so nemške letalske sile ponovno bombardirale sovražne avtomobilske kolone na po- hodu in prometne zveze v doneški kotlini. Več vlakov je bilo poškodovanih. Razdejano je bilo veliko število motornih voziL » S finskega bojišča Helsinki, 27. febr. s. V zadnjih 24 urah je bi Jo na finski fronti le topniško obstreljevanje, ki je oviraio delovanje izvidni-škim oddelkom Ponekod je prišlo tudi ao streljanja med posameznimi pehotnimi postojankami. Na Sviru je skušalo več čet sovjetske pehote prodreti med finske postojanke. bile pa so prisiljene umakniti se. BiLe so jim prizadete občutne izgube. Tudi v južnem odseku fronte v vzhodni Kare-liji so bile sovjetskim četam prizadete znatne izgube in se je finskim četam posrečilo izboljšati si svoje postojanke. V tem odseku bojišča so finska letala bombardirala vas, kjer so se zbrale sovjetske čete. Vas je bila popolnoma razdejana in je v njej nastal požar, ki je uničil še ostanke. Nadalje so finska letala bombardirala in s strojnicami uspešno obstreljevala sovražne postojanke, avtomobilske kolone in taborišča čet. Finsko protiletalsko topništvo je sovjetskim letalom onemogočilo napad na Helsinki V Kareliji je bilo eno lovsko letalo sestreljeno. Kmetijske reforme v okupiranih krajih Berlin, 27. febr. d." Nemški minister za okupirane pokrajine Alfred Roscnbe>-» je razglasil novo poljedelsko zakonodajo za področje Sovjetske zveze v mejah iz 1. 1019. v kolikor so jih doslej okupirale nemške čete. Z novo zakonodajo se odpravlja tako zvana kolektivna konstitucija in »osnovni pravilnik o sovjetskem poljedelstvu«:, s katerim je bilo izvedeno na področju Sovjetske zveze kolektivno obdelovanje zemlje. Kolektivne določbe v obdelovanju zemlje so bile nadomeščene sedaj z novo uredoo, ki vrača prebivalstvu v vzhodnih pokrajinah pravico do individualnega obdelovanja zemlje. Potopljen angleški parnSc Lizbona, 27. febr. s. Osna podmornica je 40 milj daleč od Gibraltarja torpedirala in potopila angleški 7000-tonski tovorni parnik, ki je bil na poti v Gibraltar. Nemške podmornice ob ameriški obali Tudi Zedinjene države bodo le težko izpopolnile vrzeli v svoji trgovski mornarici Buenos Aires, 27. febr. s. Severnoameriški listi se obširno bavijo s katastrofalnimi učinki napadalnih operacij nemških podmornic ob atlantski obali amerškega kontnenta. Vsaka unča 18 milijonov ton ladjevja, ki jih imajo Zedinjene države na. programu, bo potrebna, tako pripominjajo, da se izpopolnijo vrzeli, ki jih je os napravila v vrstah trgovinskih mornaric zaveznikov in nevtralnih držav. Od pn-četka vojne do konca L 1941 je bilo potopljenih 8.3 milijona ton ladij. Izgube od 1. januarja t. 1. dalje so se dvignile na že nevarno višino, tako da bodo potrebne Izredno intenzivne gradnje, če se hočejo te izgube kakorkoli nadomestiti. Ministrski predsednik Churchill je skušal nekoliko prikriti to dejstvo, ko se je v svojem zadnjem govoru v spodnji zbornici omejil le na ugotovitev, da so se izgube zavezniške trgovske mornarice v zadnjem času zelo dvignile. Posebno je bilo potopljenih mnogo petrolejskih ladij, ki so v vojnem času najpomembnejše. Težav« so tem večje, ker so zavezniške ladje prisiljene ubirati vedno dališe poti do Iuk. v katere so namenjene. Že samo izguba prometnih zvez po Sredozemskem mcrju je povzročila, da se je pot iz Amerike na Bližnji vzhod mimo rta Dobre nade podaljšale za 100 odstotkov, prometne zveze na Pacifiškem oceanu pa so se podaljšale za 30 odstotkov. Nove ovire za oskrbovanje Anglije Bern, 27. febr. d. Berlinski dopisnik lista »Gazette de Lausanne« poroča, da bo po-življena aktivnost nemških podmornic na Atlantskem oceanu morala v kratkem nujno prinesti nadalinje velike težave za oskrbovanje Velike Britanije z živežem surovinami in vsakovrstnim druffim vojaško važnim materiailo-m. V pristojnih berlinskih krogih navajajo, da je Velika Britanija v celoti izgub:'« Je 15 in pol milijonov ton trgovskega brodovja. ne vštevii velike temaže trgovskega brodovja. potopljsnaga po italijanskih ia japonskih oboroženih silah. Velika Britanija je danes v pogledu vzdrževanja najnujnejših pomorskih zvez v tolikšni stiski kakor še nikoli, niti ne v sfvetovni vojni, ko je bilo do leta 1917 potopljenih za 17 milijonov ton britanskega trgovskega brodovja. Berlin, 27. febr. s. »Volkischer Beobach-ter« in »Borsenzeitung« ugotavljata v svojih komentarjih o zadnjih podmorniških operacijah v zapadnih atlantskih vodah, da je imela Velika Britanija 1. 1931 trgovsko mornarico s skupno 21.2 milijona ton, Zedinjene države pa z 9.3 milijona tonami. Oborožene sile osi so doslej potopile 15.5 milijona ton sovražnega trgovskega brodovja. Pri Kubi potopljena ameriška ladja Rim, 27. febr. Zvedelo se j« iz New Yorka, da je biLa v bližini Havane potopljena severnoameriška 8000tonska tovorna ladja »Atila«. Mornariški minister Knox je izjavil, da je bilo od sirede januarja dallje ob ameriških obalah potopljenih skupno 114 zavezniških ladij. (PkcOkv.) Alarm v Washiagtcau Rim, 27. febr. s. Agencija Associated Press poroča, da so včeraj ob 1.31 v "Wa-shingtonu prvič zatulile sirene. Letalski alarm je trajal 13 minut. Obenem je bilo alarmirano tudi mesto Hampton Roald v VirginijL Rim, 27. febr. s. V zvezi s pojavi sovražnih letal nad zapadno obalo Severne Amerike je vojni minister izjavil, da se je v sredo v prvih popoldanskih urah pojavilo zopet nekaj neznanih letal nad Los Ange-lesom. Protiletalsko topništvo Je takoj Interveniralo, a ni moglo zadeti nobenega teh letal. Letala tudi niso vrgla nobene bombe na ameriška tla. Tuja letala nad Los Angelesom Stockholm, 2f- febr. 8. »Stockholm Tid-ningsn« poroča v vsstl ie Nmr torka, rta se J« pojavilo nsd Los Angelesom 1(5 neznanih letal, ki pa mesta niso bombardirala. Protiletalsko topništvo jih je hudo obstreljevalo, a ni nobenega sestrelila PRED JAPONSKIM NAPADOM NA JAVO Pričakuje se vsak čas splošen napad, ker je Java sedaj že od vseh strani obkoljena Bangkok, 27. febr. s. Vesti iz Batav 'e potrjujejo, da pričakujejo na Javi vsak hip splošen Japonski napad. Položaj povzroča nzozemskim oblastem Izredno velike skib Sodijo, da bodo Japonci napadli v smeii od jnžne Sumatre, ker že popolnoma kontrolirajo Sundsko ožino, ki logi Javo od Sumatre. Batavija resno ogrožena eanghaj, 27. febr. Vesti, ki prihajajo semkaj lz Batavije, slikajo vojaški položaj na otoku Javi za zmerom bolj resen. Po informacijah z merodajnega mesta je Batavija vsekakor že zelo ogrožena. V primeru, da bodo Batavijo zasedle japonske čete, bi moral glavno mesto Jave postiti Bandoeng. V Bandoengu je sedež raznih tovarn za izdelovanja vojnega materiala, zlasti municije, ki so Nizozemcem neobhodno potrebne za vzdrževanje nadaljnje obrambe v pokrajini Praengar. Nezadostna nizozemska obramba Bangkok, 27. febr. s. Iz Batavije poročajo, da je zastopnik nizozemskih oboroženih sil izjavil, da je pomoč zaveznikov za Nizozemsko Indijo skrajno potrebna Njen položaj je izredno težaven. Opozoril je še posebej na položaj na Javi, ki je sedaj popolnoma obkoljena. Oboroženih sil Jp v Ni_ zozemski Indiji premalo, da bi lahko vzdržale in odbile sovražne napade. Presnet med Javo in Avstralijo prekinjen Bangkok, 26. febr. Po vesteh iz Batavije je položaj na Javi zelo resen. Glavni stan generala Wavella je objavil komunike, v katerem pravi: »Promet med Javo ln Avstralijo je Ml nekaj ur prekinjen In ga je Ie od časa do časa mogoče obnoviti.« Zastopnik vojaških oblasti je Izjavil, da se je Japoncem po zasedbi Ballja in li-morja posrečilo JavQ popolnoma obkoliti. Kliub uspehom, ki so iih zavezniki dosegli v Makasarski ožini, je položaj zanje zelo kritičen. Glavni del nizozemskih sil se je sedaj zbral na Javi. Ostale otoke branijo posadke, ki imajo nalogo sovražnika čim bolj zadrževati pri njegovih izkrcevalnih operacijah. V Bataviji je bil včeraj objavljen ge drug službeni komunike, ki pravi med drugim: Nizozemski bombniki so napadli letališče blizu Palembanga, ki so ga zasedli Jap onci. Sovražna letala so večkrat napadla letališče ln luke na Javi. V Tandiongu Pri-cku je izbruhnil požar v dveh skladiščili. V Su raba ji so japonski bombniki povzročili veliko gkodo. Japonci ao zasedli Cin-kang na zapadnem delu Bornea. Polastili so se tudi otokov Banke in Benkcelanga južno od Sumatre. (Piccolo.) Na zapadni obali Sumatre Tokio, 27. febr. d. Japonski glavni stan je popoldne v posebnem poročilu objavil, da so japonske oborožene sile, ki prodirajo od mesta Palembanga na otoku Javi v zapadni smeri, dokončale 24. februarja zvečer zasedbo strateško važnega pristaniškega mesta Benkoelen na zapadni obali otoka Sumatre. Japonsko brodovje v bližini Avstralije Rim, 27. febr. Iz Lizbone poročajo: Bostonski radio je včeraj zjutraj razširil ve»t, da so opazili v sredo popoldne močno japonsko brodovje med otokoma Sermato in Baberjem vzhodno od Timorja. Bilo Je oddaljeno 500 do 600 km od Port Darwina. Brodovju je dodeljena tudi velika nosilka letal. Plulo je v smeri proti jugovzhodu in je bilo bržkone namenjeno proti severni obali Avstralije. Radio Boston je še izrazil mnenje, da bo morda to brodovje napadlo Port Darwin. Po teh napadih vojnih ladij in letal bi morda Japonci poskusili izkrcati se na avstralskih tleh. (Ultime No-tizie.) Lizbona, 27. febr. Po nekaterih ameriških vesteh japonsko vojno brodovje, ki je bilo opaženo predvčerajšnjim popoldne severnozapadno od Avstralije, nI namenjeno proti Avstraliji, marveč Ima nalogo od juga obiti Javo In izkrcati na njej oddelke jap°nsklh sil. (Corriere della sera.) Ameriške in nizozemske izgube pri Baliju T°kio, 26. febr. d. Dodatno k japonskemu službenemu poročilu od 21. februarja, v katerem je japonski glavni stan objavil rezultate pomorsko-letalske bitke pri otoku Baliju v Nizozemsko Vzhodni Indiji, ;e v petek popoldne japonski glavni stan 00-javil, da so japonske oborožene sile v pomorski bitki pri Baliju potopile dva ameriški in dva nizozemska rušil ca. Nadalje so japonske oborožene sile hudo poškodovale dve sovražni križarki ln en rušilec. Japonski letalski napad prt Tunorju Tokio, 27. febr. (Domei.) Z nekega japonskega letalskega oporišča javljajo, da so oddelki letalstva japonske vojne mornarice, ki operirajo aa področju otoka Timorja, napadli 22. fabruarja tomlnilroro rojao ia trgonko ladjevje na tem področju. T bombnimi zadetki je bi'l zanettn požar na sovražnem rušilcu & 3000 tonami kakor tudi na trgovski ladji iste tonaže. Japonski hidro- avKHu »o nadalje na tem področju potopili sovražno transportno ladjo z 20.000 tonami. Tokio, 27. febr. s. Japonska mornariška letala, ki so zadnje dni operirala v vodah okrog Timorja, so po davi objavljenem vojnem poročilu potopila sovražno 20.000 tonsko ladjo ter zažgala nizozemski 3000 tonski minonosec. Tudi neko drugo sovražno ladjo so zadela z bombami tako, da se je vnela. Pred Rangnncm Šanghaj, 27. febr. (Dome:) Radijska postaja v Saigonu je ▼ petek zjutraj razširila vest, da so japonske čete po naglem razvoju svoje ofenzive proti zapadn ie dosegle prestolnico Birme, Raogun. Saigoriško poročilo pravi, da so prvi japonski oo-delk| že prodrli v predmestja Ranguna. Po nadaljnjih poročilih. k{ so dospela semkaj iz Mandalaya, so bile vse zveze med Man-dalayem in Rangunom pretrgane. Pospeševanje japsnske proizvodnje Tokio, 27. febr. d. Predsednik japonskega načrtnega urada Teličj Suzuk., ki ima celokupno naizorstvo nad vojno proizvodnjo japonske industrije, je vnovič poz. al japonsKe inciustrijee k povečanju proizvodnje vojnih potrebščin. V svojem progi asu naglaša, da je Japonska v borbi prot; mogočnim industrijskim državam, in je pripomnil, da bo v tej borbi čas igral oalo-eilno vlogo. Zato je potrebno, da Japonska proizvaja hitreje in prej -zvede zadostno oborožitev, kakor pa bo možno Zedinjenim državam. Izkušnje v preteklosti, nagir.ša Suzuki, — predstavljajo močno sil j, ki nam bo pomagala premostiti vse težkoče v bodočnosti, da dobimo sedanjo vojno. V današnji totalni vojni je tajnost zmage v tem, da se v borbo vprežejo vsi viri in s.le. Proizvajati moramo .vojni material v naraščajoči množini in zmerom boljše kakovosti. Ukrepi za pocenitev Seja ministrskega odbora za oskrbo, razdelitev živil in cene Rim, 27. febr. s. Pod vodstvom Duceja Je v Beneški palači v sredo od 17. do 20. in včeraj od 17. do 18.30 zasedal med ministrski odbor za oskrbo, razdeljevanje živil in cene. Seje so se udeležili tajnik Stranke, ministri za finance, kmetijstvo, promet, korporacije, devize in valute, državna pod tajnika pri ministrstvu za notranje zadeve in za vojno proizvodnjo, načelnik inšpektorata za obrambo varčevanja in kredita, predsedniki fašističnih konfederacij kmetijskih, trgovskih in industrijskih delodajalcev in delavcev ter drugi člani sveta. Minister za kmetijstvo !n gozdove je poročal o tržnem položaju, o zalogah posameznih vrst živil in o proizvodnji življenjskih potrebščin. Odbor je sklenil odpraviti obči davek na goveje, konjsko, svinjsko, ovčje in kozje meso, obenem pa je določil tudi cene, ki bodo od 9. marca dalje veljale za to blago v trgo vini na drobno. Sklenil je tudi znižati tarife za prevoz življenjskih potrebščin po železnici in po progah cestnih železnic izven posameznih mest Te tarife se znižajo za 20•/• za vino, za 50% za druge kmečke pridelke, za izvozno ali tranzitno blago pa te olajšave ne bodo veljale. Odbor je razpravljal tudi o stanovanjskih najemninah v novih hišah. V tem pogledu je določil naslednje smernice: za najemnine v novih hišah, določene po 2». marcu 1941, bodo smele posebne pokrajinske komisije dovoliti revizijo, če se Izkaže, da niso v skladu s povprečnimi najemninami ob pričetku L 1940. Deložacije družin vpoklicanih vojnih obveznikov tudi še nadalje normalno niso dopustne. Končno je odbor odbril cenik kemičnih proizvodov, kakor ga je pripravilo korpo- racijsko ministrstvo. Prihodnjič se odbor sestane 12. marca. Duce zastopnikom hranilnic Rim, 27. febr. s. Duce je sprejel upravni svet fašistične federacije hranilnic in posojilnic pod vodstvom senatorja De Capita-nija Darzaga, ki mu je poročal o poslovanju italijanskih hranilnic v prvih 20 mesecih vojne. Posebej je opozoril na delež, ki ga imajo hranilnice pri ojačevanju varčevanja in pri kreditnih operacijah za italijansko kmetijstvo, za avtarkijo v prehrani in končno pri podpornih akcijah v prilog vojnim ranjencem ter družinam padlih in vpoklicanih obveznikov. Nazadnje je predsednik federacije v svojem poročilu obeležil naloge, ki so si jih zastavile hranilnice pod vodstvom Duceja in ki jih bodo izvedle po zmagi, da bi tako prispevale za ureditev novega socialnega in gospodarskega reda. kakor je v programu fašizma. Duce je sprejel na znanje poročilo o intenzivnem delovanju italijanskih hranilnic, ga pohvalil in izrazil svoje zadovoljstvo spričo patriotskih in fašističnih smernic njegovega dela. Hranilniice so dokazale, da so razumele sedanje zgodovinske čase. Odredil je članom izvršnega odbora federacije, da pozdravijo svoje tovariše in sodelavce in jih vzpodbujajo, da bodo še nadalje vztrajali na ubrani poti, podpirali lokalne pobude ln Se posebej na kmetijskem področju, ki Je že naravno področje teh starih italijanskih ustanov, na katerem si bodo lahko tudi pridobile novih zaslug za socialno delo, ki jih bo treba opraviti po vojni. Preiskava o atentata na poslanika Papena Ankara, 27. febr. s. Preiskava zaradi atentata na nemškega poslanika v. Papena se nadaljuje. Čeprav še ni nikakih podrobnih podatkov v zvezi z njo, se je vendarle zvedelo, da je bilo več ljudi že aretiranih. Na meji so bile straže ojačene. Predvsem velja to za mejo s Sirijo, preko katere je še edino mogoč redni promet in zveza z Angleži. V zadnjih dneh je mnogo Angležev in Američanov zapustilo Turčijo. Cari-grajska policija je doslej aretirala 5 Angležev, med njimi novinarja Goddeya, o katerem so dognali, da je bil v zvezi s proti-nemškimi letaki, ki so se pojavili v Carigradu sredi februarja. Turška policija je medtem ugotovila, da ti letaki, v katerih so žalili Hitlerja ln Nemčijo niso bili tiskani v Turčiji marveč uvoženi po skriti poti iz tujine. Turška vlada je izdala stroge odredbe vsem podrejenim organom, naj brezobzirno preprečijo sleherni poskus, da bi se ruSil javni red ln mir ▼ državi. Ankara, 27. febr. a. V vsej deMl vlada la nadalje sUra vtis, ki ja nastal sprite atsn-ita aa asmllnfa poslanika t. Papena. trnom ja bfla ugotovljena, da Ja polletji pa intenzivnih preiskavah uspelo dognati identiteto atentatorja iz posebnih razlogov pa njegovo ime 8e nI Mlo objavljeno. Budimpešta, 27. febr. Kakor poroča agencija Transkontlnental Presse, je bil baje atentator, ki je skušal Izvesti atentat na nemškega poslanika v Ankari, identificiran. Baje je bil to neki ruski komunistični agent. (Ultime Notizie.) Simpatije arabskega sveta Budimpešta, 27. febr. s. Bivši iraški poslanik v Ankari Kamil el Kailani, brat bivšega iraškega ministrskega predsednika, je izjavil, da sledi arabski svet z največjimi simpatijami vojni osi proti Angliji. Le zmaga osi bo lahko Islamskemu svetu in tudi Iraku vrnila svobodo. Vse angleške obljube so se izkazale za Jaž. Arabci sedaj vedo, da bo le zmaga velikih sil trojnega pakta nad anglosaškim svetom pomenila tudi njihovo obnovo. Trgovinski sporazum mod #vloo ta Rumunljo Bukarešta, 27. febr. a. Tu je bil podpisan trgovinski in pdačHni sporazum med Romunijo in Švico. S 1. marcem se bo uveljavil. Taborišča ln kolonij a 'o* Delovanje, ki ga GIL razvija v Itaiiji ln na njenih posestvih v prilog italijanske mladine ln dece, se ne omejuje samo ja telesno vzgojo podporne in zdravstvene a*_ cije in na različne vrste delovanja, ki be mu posveča komplicirana organizacija, 'telesna vzgoja, ki je slej ko prej namen, vzgojiti zdrave ln jake ljudi, je v tesni zvezi z zdravstvenim delovanjem organizacije, izpolnjujejo pa jo pomorske in gorske kolonije, poletna in zimska taborišča. Ka tisoče dečkov in mladeničev, ki bi zgolj s pomočjo svojih družin ne mogli na morje, ne v gore, na solnce ln prosti zrak.se vg št- Janž: kosovec 144 lir za tono, kockovec 135, orehovec 120, grahovec 105, zdrob 95, prah 60 lir; premog Otočec: kosovec 124 lir za tono, kockovec 115, orehovec 100, zdrob 90, prah 60 lir; premog Gorenja vas. Brezovica: kosovec 110, kockovec 100, orehovec 90, zdrob 80, prah 60 lire za tono. Cene na drobno za trgovce v Ljubljani, franko skladišče trgovca, pa so naslednje: premog Belokrajina: kosovec 21.70 lire za stot, kockovec 20.50, orehovec 19.10, zdrob 16 65, prah 11.60 Ure; premog Kočevje: kosovec 19.90 lire za stot, kockovec 18.40, orehovec 17.60, zdrob 15.80, p-ah 12.80 lire; premog št. janž: kosovec 23.30 lire za stot, kockovec 22.20, orehovec 20.45, grahovec 18.65, zdrob 17.45, prah 13.25 lire; premog Otočec: kosovec 25.70 lire ia. stot, kockovec 24.70, orehovec 22.90, zdroo 21.70, prah 18.10 lire; premog Gorenja vas - Brezovica: kosovec 17.50, kockovec 16.30, orehovec 15.10, zdrob 13.90, prah 11.50 line za stot. Opombe Maksimalne cene določajo r obvezni obliki mejo, pod katero se morajo stvarno dvigati cene pri proizvajalcih in trgovcih; iz tega sledi, da se lahko prodaja po nižji, kakor maksimalni ceni, toda nikdar po višji ceni Pri ceni na drobno je odšteto 0.40 lire mestne trošarine v Ljubljani za en stot premoga, franko skladišče trgovca. Eventualna dostava na dom, tehtarina in kolek se računajo posebej. Enako se lahko računajo in izkažejo posebej državne takse pri dobavah javnim ustanovam. Cene morajo biti izobešene v vseh skladiščih in prodajalnah. Vsako kršenje teh predpisov te bo zasledovalo kazensko po naredbi z due 26. januarja 1942-XX št- 8. Ta cenik je stopil v veljavo 23. t- m. Prepoved uporabe železobetona in železa pri stavbnih delih Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je glede na potrebo, da se zmanjša poraba železobetona in železa pri gradnji, izdal naslednjo naredbo: Prepoveduje se uporaba železobetona pn gradnji javnih in zasebnih del, vštevši ie pričeta dela. Prepoved pa se ne nanaša na uporabo cementa pri gradnji opečnih stropov. Izjemo te prepovedi lahko dovoli Visoki komisar, če gre za dela, ki se dokončujejo ali če so izjeme potrebne za Javne koristi ali v avtarkične namene. Pri gradnji poslopij je prepovedana uporaba železa za okna in vrata, omrežja, ograje, predale (stelaže) in za postranska dela vobče izvzeta pa so izložbena okna ter okna in vrata bolnišnic. Te določbe ne veljajo za dela iz pristojnosti vojnega letalstva in prometnega ministrstva. Za ugotavljanje kršitev so poleg uradnikov in organov javne varnosti poklicani tudi tehnični organi Visokega komisarija-ta, ki smejo odrediti takojšnjo ustavitev del in zaseči uporabljeno gradivo. Kršitelji določb te naredbe se upravno kaznujejo po postopku, določenem v naredbi dne 26. januarja 1942-XX z zaporom do 2 mesecev ali v denarju do 5000 lir. Odredi se zaplemba zaseženega gradiva. Gornja naredba, ki razveljavlja vse nasprotujoče ali nezdružljive določbe, je objavljena v »Službenem listu« 25. t. m. in je s tem dnem stopila v veljavo. Prašiči preko 60 kg se morajo odreti Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je glede na svojo naredbo o zbiranju razdeljevanju in predelavi kož z dne 11. septembra 1941-XIX izdal naredbo o po-jasnilnih in dopolnilnih določbah k tej naredbi. Svinje, ki tehtajo pri zakolu več kakor 60 kg žive teže. se morajo odreti in se morajo dobljene kože izročiti trgovcem, ki imajo po čL 1 naredbe z dne 11. septembra 1941-XIX posebno dovolilo za zbiranje ln prodajo surovih kož. Če se zakoljejo svinje pod 60 kg žive teže, za katere ni predpisano odiranje, pa se vendar odero, se morajo tudi njih kože izročiti. Vse druge določbe naredbe z dne 11. septembra 1941-XIX ostanejo nespremenjene. Ta naredba je objavljena v »Službenem listu« 25. t m. in je s tem dnem stopila v veljavo. Gospodarske vesti t= Obnovitev srbske zunanje trgovine z Italijo, Madžarsko in Slovaško. Po uvedbi trgovinskega prometa z Nemčijo in Hrvatsko gredo sedaj prizadevanja srbske vlade za tem. da se obnovi trgovina z Italijo, Madžarsko in Slovaško. Srbska vlada je sestavila seznam razpoložljivih izvoznih predmetov in seznam uvoznega blaga, ki je nujno potrebno. = Bolgarska gospodarska delegacija v Italiji. V Rim je prispela na povabilo italijanskega korporacijskega ministrstva bolgarska gospodarska delegacija, ki jo vodi predsednik bolgarskih stanovskih zvez šumelov in v kateri so vsi predsedniki in tajniki bolgarskih poklicnih korporac j. Delegacija proučuje socialne, gospodarske in kulturne naprave italijanskega korporacijskega sistema. = Iz trgovinskega registra. Vpjsala se je nastopna tvrdka: Stamatis Spiridion, žaga in trgovina z lesom v Bistrici pri Mokronogu. — Pri tvrdki »Alko«, Adolf Lorant in Ko., je vpisana javna družben:ca Vlasta šenkova, zasebnica v Ljubljani (poleg Ivana Jelačina, ki družbo zastopa samostojno, in dr. Ris ta Jelačina ter Anice škufcove, ki podpisujeta kolektivno, zastopa družbo kolektivno še Vlasta šenkova). — Pri tvrdki Josip Kunz & Comp., tovarni pletenin in tkanin, javni trgovski družbi v Ljubljani, je izbrisan javni družbenik Ka-rol Mečnel. — V likvidacijo je prešla družba Standard oljarne, družba z o. z. v Medvodah (likvidator dr. Ivo Benkovič, odvetnik v Ljubljani). = Iz nemške filmske industrije. Vojni dogodki so v zadnjih letih povzročili, da je prišlo vedno manj ameriških filmov na evropski trg, kar je prišlo v prid evropski filmski industriji, zlasti filmski industriji v Italiji in Nemčiji. Rezultate tega razvoja nazorno kaže bilanca berlinske družbe UFA za leto 1940. in 1941. Promet pri tem največjem filmskem podjetju v Nemčiji je lani znašal 207.6 milijona mark (prejšnje leto 166.2). Na povečanju prometa je vplivalo tudi nadaljnje naraščajoče število po-setnikov v kinematografih. Družba UFA je udeležena pri 156 kinematografih (pr. L 140), ki jih je v letu 1940/41 obiskalo 74.9 milijona oseb (pr. L 60.8). Skupna dolžina filmov, ki jih je družba prodala je znašala 92 milijonov metrov; od tega je bilo 72 millonov lastnih kopij (prejšnje leto 54 milijonov). V zvezi s razširjenjem inozemskega tržišča so bile v raznih državah ustanovljene posestrimske družbe. Za plače osobja in honorarja umetnikom in sodelujočega osobja je družba lani izdala 26.3 milijona mark (25.2). Vrednost filmov v zalogi (ki se odpišejo v petnajstih mesecih po izgotovitvi) ln filmov v delu je znašala 21 milijonov mark. Družba je lani izdelala 20 filmskih del, 22 kulturnih in 88 drugih filmov. Tedenske slike Izdaja v 30 jezikih. Lani je zabeležila 2.64 milijone mark čistega dobička nasproti 1.73 in 0.47 milijona mark v prejšnjih dveh letih. Davkov pa je plačala 28.8 milijona mark (16.6). = Tretje angleško vojno posojilo. Kakor poročajo iz Curiha, vpisovanje tretjega angleškega 2.5% vojnega posojila le počasi napreduje. Od predvidenega zneska 500 milijonov funtov je bilo do konca januarja vpisanih le 203 milijone, zato še nI mogoče predvideti, kdaj bo vpisovanje zaključeno. Prvo vojno posojilo je dalo 442 milijonov, drugo pa 491 milijonov funtov. Po podatkih, ki jih je nedavno podal predsednik Midland banke Mac Kenna, so doslej vojni stroški Velike Britanije dosegli 8.7 milijarde funtov, od tega je bilo pokrito z davčnimi dohodki le 3.45 milijarde funtov, eno miljardo je dal na razpolago devizni izravnalni fond, 1.2 milijardo so dale banke na podlagi zakladnih bonov, ostalo pa je bilo najeto s posojili. = Enotne obleke In motna obutev na Madžarskem. Madžarski oskrbovalni minister je pričel obširno akcijo za oskrbo siromašnega prebivalstva z obleko in obutvijo. V ta namen so že pričeli izdelovati cenene enotne obleke in enotno obutev. V Budimpešti bo to obleko in obutev prodajalo 21 trgovin. — Denarni obtok v CeSkomoravskem protektoratu. Iz letnega poročila Narodne banke za Češko tn Moravsko je razvidno, da se je obtok bankovcev v teku lanskega leta povečal od 6.45 na 9.40 milijarde kron. žirovne naložbe gospodarstva pa so narasle od 1960 na 2080 milijonov. = Racloniranje nakupa čevljev v Ru-muniji. Rumunska vlada je izdala naredbo o racionirani prodaji čevljev lz usnja. Upravna oblastva bodo izdajala posebne bone za nakup čevljev ln popravila čevljev, ln sicer le onim, ki dokažejo, da imajo le en par čevljev, odnosno da je od dveh parov en par potreben popravila. Bon za nakup čevljev se bo smel izdati samo enkrat na leto, za popravilo čevljev za trikrat na leto. NaSe gledališče Drama: Sobota, 28. febr. ob 17.30: Človek, ki je videl smrt Izven. Opera: Sobota, 28. febr. ob 15.: Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron. Izven. Opozarjamo na sobotno popoldansko predstavo Beneševe operete »SVETI ANTON. VSEH ZALJUBLJENIH PATRON«, ki se bo vršila ob 15. uri izven abonmaja. Peli bodo: Zupan — župana Matijca, Bar-bičeva — njegovo hčer Lenko, Japljeva — Helo Fieldovo, B. Sancin — tenorja Tina Klementa, M. Sancin — reporterja Ribo, V. Janko — poročnika Pavla Tomca. Poličeva — Marušo, J. Rus — občinskega stražnika in Simončič — godca. Dirigent Simoniti, koreograf inž. Golovin. Iz hrvatskega Sabora V torek popoldne se je zasedanje hrvatskega Sabora nadaljevalo. Naprej je podal poročilo o zunanjepolitičnem položaju zunanji minister dr. Lorkovič. V svojem govoru je poudaril, da zunanja politika Hrvatske temelji na pogodbi o skupnem sodelovanju z Italijo, na pogodbi o pristopu k trojni zvezi in na protikominternskem paktu. Potem je orisal položaj na bojiščih in zaključil svoj govor s prepričanjem, da more le trdna povezanost z Italijo in Nemčijo ohraniti svobodno Hrvatsko. Na popoldanski seji je bilo pri ratifikaciji mandatov izločenih 11 poslancev. Nekateri so morali zaradi položaja v državni službi, nekateri pa so sami odložili mandat. Za predsednika. Sabora je bil izvoljen starostni predsednik dr. Marko Došan. Za podpredsednika sta bila izvoljena bratislavski hrvatski poslanik dr. Berkovič in dr. Kapi tan ovič. Za predsednika finančnega odbora je bil izvoljen poslanec Kuved-žič. predsednik šolskega odbora je Veršič, predsednik zdravstvenega odbora Tonko-vič in predsednik pravnega odbora dr. Košut ič. Stoletnica Matice Hrvatske Zagreb, v februarju Dne 10. februarja je minilo sto let od ustanovitve Matice Hrvatske, najstarejšega hrvatskega založniško-književnega društva. Matica Hrvatska je bila ustanovljena v okvirju Hrvatske čitaonice v času hrvatskega narodnega preporoda po enem izmed voditeljev tega preporoda grofu Janku Draškoviču. Med njene prve naloge je spadala izdaja del starih dubrovni-ških klasikov v štokavskem narečju, oziroma v današnjem hrvatskem književnem jeziku, v katerem so začeli pisati prepo-roditelji. Poleg tega je imela v programu izdaje knjig domačih pisateljev. Na osnovi tega programa je Matica med svojimi prvimi knjigami izdala Gunduličevega »Osmana«, Djordjiča in Palmotiča, dočim je Stanko Vraz začel z izdajanjem »Kola«, ki ga Matica izdaja še sedaj vsako leto kot književno-znanstveni zbornik. Matica Hrvatska je iz leta v leto izdajala vedno več knjig hrvatskih pisateljev, ki jih je lahko tiskala v velikem številu, ker ni bilo hiše hrvatskega inteligenta, ki ne bi bila naročena na njene izdaje. Da se omogoči širjenje knjig med najširšimi ljudskimi sloji, je podprla Matica tudi ustanovitev Društva sv. Jeronima, ki že 70 let izdaja knjige za ljudstvo. V svojem dolgem razvoju je izdajala Matica letno po pet do trideset knjig. V zadnjih letih je poleg rednih letnih izdaj, ki jih je bilo pet izdajala v »Savremeni knjižnici« po šest del v prozi, v »Mali knjižnici« pa po šest zgodovinskih in esejističnih del o aktualnih problemih. Matica izdaja tudi znano »Hrvatsko revijo« ter podpira izdajanje »Nastavnog vjesni-ka« in dijaškega časopisa »Omladina«. V zadnjem desetletju je Matica močno pomnožila svoje delo za širjenje hrvatske lepe knjige. Med njenimi dolgoletnimi vodilnimi funkcionarji je treba omeniti zlasti predsednika Filipa Lukasa, profesorja eko-nomsko-komercialne visoke šole, dr. Blaža Jurišiča, upravitelja državnega urada za jezik, ter dr. Mila Starčeviča, svetnika prosvetnega ministrstva. V zadnjih letih so bili ustanovljeni po vseh hrvatskih krajih posebni pododbori Matice, ki so veliko storili za populariziranje njenih ciljev. Ni pomembnejšega hrvatskega pisatelja, da mu Matica ne bi izdala vsaj enega dela. Tako stopa Matica Hrvatska z zadoščenjem v drugo stoletje svojega plodnega dela za razvoj in napredek hrvatske kulture. Kancelar rimske cerkve umrl Rim, 27. febr. s. V noči na četitek je umrl kardinal Tomaž Pij Boggiani. kantelar rimske cerkve. Novi predsednik madžarskih Budimpešta, 26. febr. s. Za predsednika direkcije madžarskih železnic je bil namesto Horthyjevega sina Štefana Horthyja ml., ki je bil, kakor znano, izvoljen za podre-genta, Imenovan Inž. Koloman Imredy, brat bivšega predsednika madžarske vlade . Švedski poslanik se ne bo vrnil v London Stockholm, 27. febr. s. švedski zunanji minister je objavil, da se švedski poslanik v Londonu Prytz, ki se trenutno mudi ▼ Stockholmu, iz zdravstvenih razlogov za nedoločen čas ne bo vrnil v angleško prestolnico. Stockholm, 27. febr. d. Z uradnega mesta se je zvedelo, da je švedski poslanik v Londonu, Bjorn Prytz, dospel v Stoc«c-holm, da bo poročal svoji vladi. Na drugi strani se je švedski poslanik pri vladi v Berlinu Rickert zopet vrnil na svoje službeno mesto. Irski poslanik pri predsedniku portugalske vlade Lizbona. 27. febr. d. S pristojnega mest« se je zvedelo, da je predsednik portugalske viade včeraj sprejel irskega diplomatskega zastopnika O. Donovana, s katerim je knei daljši razgovor. Gospa Korenova se odpravlja z obiska pri gospe Peteršiljčkovi: »Zbogom, draga gospa! Prav lepo se vam zahvalim za najprijetnejši večer, ki sem ga preživela v vaši družbi.« »Oh. ne laskajte se, ne pretiravajte, draga gospa!« »Nikakor se ne laskam! Vedno tako govorim, ko se poslavljam.« Najbolj oblegana proga na svetu »Visoko na severu so bili izvršeni letalski napadi na murmansko železnico .. .« »Na karelijski fronti obstreljujejo in bombardirajo nemški in finski letalci uspešno železniške naprave na murmanski progi.. .c Take in podobne navedbe srečujemo pogosto v nemsk h in finskih vojnih poročilih že od tistega dne, ko se je pričela vojna protj Sovjetski Rusiji. Neki nemški poročevalec pripominja k temu: Sovjers&a fronta ima nasproti nemško-f-nskj borbeni skupnosti na visokem severu prednost, aa njena železnica obratuje tudi pri najnižjih temperaturah. Ze v normalnih časih je morala proga zmagovati prav velik promet, ki se je pozimi še stopnjeval. Zakon sedanje vojne na visokem severu torej za-hteva, da letalci čim bolj napadajo to progo. Seveda se sovjetsko poveljstvo na tem odseku prav tako dobro zaveda, kako pomembna je murmanska proga. Zato stori vse, da kolikor more prepreči poškodbe, odnosno, da čim prej popravi prekinitve. Murmanska železnica je bila v mirnih časih zveza med Petrogradom in severnim Ledenim morjem. Danes seveda vsa proga ne služj v vsej dolžini sovjetskemu dovozu. Severnovzhodno od Petrograda, med Ladoškim in Oneškim jezerom je bila presekana od nemško-finske fronte. Verjetno, se je Sovjetska Rusija zadnja leta bala, da bo prišlo do tega. Zato je že pred leti začela izvrševati načrt, da ustvari južno c>d Belega morja zvezo od murmanske proge proti področju Arhangelska. Na novejših zemljevidih je ta proga zaznamovana kakor da je še v gradnji. Vsekakor pa 2e obratuje, kajti promet na murmanski železnici bi bil spričo prekinitve na južnem delu sicer nemogoč, če ne bi obratovala ta počezna proga z vzhoda. Počezna proga drži kakih 150 km južno od Arhangelsua, najprej v severnozapadni smeri proti Ono škemu jezeru, nato pa vzdolž pomorjanske obale v precej ravni smeri proti zapadu ter doseže murmansko progo pri kraju Soroskaja. Ob takih izpremembah, ki jih je zahteval potek vojne, se celotna dolžina proge, ki iznaša svojih 1450 km. ni kaj dosti povečala. Samo prvotno določena trasa je nw-koliko izpremenjena. Murmanska železnica kot taka ne more več oskrbovati Petrograda. Vendar ji pritiče na sovjetskem severnem odseku važna naloga dovoza, pn čemer se dajo dobro izkoriščati možnosti preko pristanišča v Arhangelsku, ki je neposredno zvezan z Murmanskom. Zavoljo trde zime so angleške dobave orožja preko Arhangelska najbrž prekinjene, ker je tam dovolj ledu. Razbremenitev prog. ki držijo proti Arhangelsku, pa omogoča te« kočo preskrbo sovjetske vojske na murmanski fronti. Ce torej nemški in finski letalci venomer napadajo murmansko železnico. potem je pač oskrba močnih sovjetskih sil visoko na severu gotovo občutno prizadeta. V mirnih časih traja vožnja od Petrograda v Murmansk 34 ur. Pozimi pa je mogoče promet vzdrževati samo s trajno uporabo snežnih plugov. Tako se je razvil Murmansk po svoji progi v zimskem času za oskrbovalno pristanišče Petrogracfa. Zadnja leta se je murmanska proga razširila s stranskimi progami na zapad :n vzhod. Postala je zelo važna za gospodai— sko izkoriščanje polotoka Kola in vzhodne Japonske nade po padcu Slngapasra Seigoh Nakano je vodja japonske nacionalistične antisemitične stranke, ki je organizirana močno po zgledu nemške Narodno socialistične stranke. Njegovo ime je med Japonci splošno znano in se njegove izjave sprejemajo z zanimanjem. Nekaj dni po padcu Singapura je Seigoh Nakano sprejel evropske novinarje in jim je v daljšem razgovoru razmotrival posledice padca Singapura« — Odkar je Japonska stopila v vojno, — je začel razlagati Nakano, — sem bil prepričan, da se bomo Singapura kmalu ■polastili in da bo japonska vojna sila, zvesta svojim starim zgledom, izvršila velika dejanja Vsakdo izmed nas se sicer zaveda svetovno zgodovinskega pomena tega dogodka. Japonci pa tudi vemo, da je bilo to britansko oporišče — v nasprotju z Ma-ginotovo črto — več tisoč milj od matične države in da je bilo zato od strani odločnega sovražnika posebno ranljivo. Ce m Singapur ležal pred Veliko Britanijo, bi se bili njegovi branilci gotovo upirali do zadnje kaplje krvi. — Vendar sovražnika ne smemo podcenjevati Pomen te zmage za oba vojujoča se tabora in strateški pomen za nadaljnji razvoj vojne se kar ne dasta preceniti. S Singapurom je Japonska dobila izvrstno oporišče za nadaljnje vojevanje v južno-zapadnem delu Tihega oceana in v Indijskem oceanu. Politično pa je padec Singapura važno opozorilo japonskemu narodu, da mora biti buden nasproti angleško-amerikanski propagandi, ki bo skušala Japonce zmešati z novicami o mirovnih pogajanjih in drugimi vabljivimi zvoki. Ja • ponska se tokrat ne bojuje toliko za to, da bi pridobila bogate pokrajine s surovinami, kakor za temeljito preureditev sveta, kj naj bi bila v skladu z mirovnimi smotri osnih siL Zato se lahko ta vojna vrši samo v najožjem sodelovanju zaveznikov, za skupni končni cilj in ta je za nas naslednji: blaginja v velikem vzhodnoazijskem prostoru. Zato morajo vse tri osne sile strniti svoje moči, da bi zlomile borbeno voljo AngLsaksoncev. To je najnujnejši pogoj, če hočemo sedanjo vojno uspešno končati. Sovražni]?:ov ne smemo nikoli podcenjevati — tudi če trenutno ne morejo izvrševati večjih vojaških ukrepov. Opomniti moram na svetovno znane besede, ki jiih je brzojavil admiral Togo kot dnevno povelje japonskim vojnim ladjam po veliki pomorski bitki pri Cusimi: »Po zmagi moramo čelade še bolj pri čvrsti ti!« To v*-, Ija tudi danes za Japonsko in za njene zaveznike. — Vi bi radi vedeli — je končno izvajal Seigoh Nakano, — kaj se bo po moji sodbi poslej še vse zgodilo? Najvažnejše se mi zdi napredovanje Japonskih pomorskih m letalskih sil proti zapadu, da bi zlomili angleški položaj v južni Aziji. Padec Singapura, ki ga zdaj po japonsko imenujemo Sonan, je započel novo obdobje, borbe za preureditev velike vzhodne Azije. Pri tem bo Japonska črpala pouk iz angleških dejanj in napak v preteklosti. Japonci nt prihajamo k azijskim narodom kot izkoriščevalci, marveč kot njihovi prijatelji in vzgojevalci. V ta namen smo započeli vzgojo pri samih sebi, v lastni državi. Na- Karelije. Le s pomočjo murmanske proge in njenih stranskih prog je bilo mogoče izkoriščati lesno bogastvo ogromnih gozdov ter nahajališča fosfata, niklja, bakra :n železne rude. Ko so gradili murmansko železnico, Je Finska še pripadala k ruski državi Graditeljem se torej ni bilo treba kaj posebno brigati za vojaško varstvo proge. Ko pa se je Finska osamosvojila, se je stanje mahoma izpremenilo. Tisti prostor, ki si ga je Sovjetska Rusija prilastila lani po moskovskem miru. je bil vzet v glavnem zato. da bi bila varovana murmanska proga. Sovjetska Rusija je v varstvo proge zgradila številna letališča. Takšno varstvo pa seveda ne more bit: trajno uspešno, o čemur pričajo ponovna poročila o napadih nemških in finskih letalcev. Sovjetsko vodstvo je pokazalo mnogo trdovratnosti. Za vsako *eno skuša visoko na severu venomer popravljati škodo in okvare, ki jih povzročajo letalske bombe. K trdovratnosti pa je sovjetsko vodstvo prsiljeno. ker je samo po murmanski progi možno osKr-bvanje najbolj severne sovjetske fronte. Pri tem ni=o toliko uooštevane zgolj človeške potrebe severnih sovjetskih divizij, še večja skrb velja dovozu streliva in vo«-nega materijala. Zato sleherni finski napad na to važno proso ne zadene samo sovjetskih sil, ki se tod borijo, marveč tudi njegov dovoz za vse sovjetsko vojevanje. Zavoljo vsesa tega bo mrrmanska železni ra še nadalje obdržala sloves najbolj napadane proge na svetu. INSEftm&JTE V ,,JUTRU" ša bodoča vzgojiteljska naloga je skorajda še večja in težavnejša kaknr zmagovito dokončanje sedanje vojne. Šale tedaj to Japonska dokazala, da ima pravico nastopati v svojem območju, ki ga hoče uredti, kot mojstrica in voditeljica. Singapur je šele začetek. Skrbno se bomo varoval; največje nevarnosti, ki je v tem. da bi sedanji začetek pomenil že tudi konec izpolntve tistih idealov, za katere se japonska vojska v tej vojni bori. Dalekovidni ljudje, predvsem v japonsk: mornarici, so to misel že primerno naglasili. ; Odi ie niso civilizirani ln živijo kakor t ' pradavnim, Ne poznajo ognja, obleke in j stanovanj. Prebivajo na drevesih iz izbe-: gavajo vsak stik s civilizacijo. Z njimi se je razvila menjalna trgovina na zanimiv način, da se kupec in prodajalec sploh ne vidita. Kdor hoče od njih kaj kupiti, položi svoj plen na rob pragozda :n označi , na listih al: na tleh predmet, ki ga želi dobiti v zamenjavo. Šele ko se Malajci ali Kitajci, ki na ta način trgujejo z divjaki, odstranijo, pridejo Bataki previdno iz pragozda in zamenjajo plen. Toda tudi ta človeški rod še ne predstavlja najnižje stopnje primitivnosti, ki jo skriva otok Sumatra. Zadnja leta m ponavljajo trditve, da so videli prave gozdne prebivalce, o katerih lovci sami ne ' vedo, ali so ljudje ali opice, torej prav-| cati »Missinglink«. Prva poročila o tem I so vzbudila nemajhno razburjenje. Odposlali so odprave, da bi polovli nekaj takih skrivnostnih bitij, vendar doslej še ni bilo uspeha. Goščave in močvirja v notranjosti Sumatre so skorajda neprehodne, i To je še eno izmed redkih področij na sve-! tu, ki še ni raziskano. In tako utegnejo mrki pragozdovi na Sumatri skrivati še i marsikaj, kar bo v bodočnosti presenetilo kulturni svet. Ustaški pogledi na hrvatsko državno misel Zagreb, februarja. Na tečaju za delavske poverjenike, ki je bil v Borovu, je govoril o temeljnih političnih načelih ustaškega pokreta poverjtr-nik v glavnem uslaškem stanu prof. Seitz, ki spada med vodilne ustaške" osebnosti, po ustanovitvi Neodvisne Hrvatske Države je bil dalje časa glavni tajn.k predsed-ništva vlade, sedaj pa je imenovan za državnega »savezničara« vseh stanovskih združenj, ki naj tvorijo bodoče hrvatsKe korporacije. V svojem predavanju je rekel, da je ustaški pokret nadaijevanje stoletne m tel:. hrvatskega naroda o lastni državi. Med drugim je izvajal: »Nova zgodovinska raziskovanja dokazujejo, da so teorije o neslovanškem poreklu Hrvatov toliko utemeljene, da se danes ne dvomi o tem, da Hrvati niso po poreklu Slovani, ki so bili vedno usmerjeni v razdvojitev in ki so manj ali več padali v anarhijo, marveč da so Hrvati državotvoren narod, ki se v zgodovini jav-. Ija vedno politično in vojaško organiziran, j Hrvatski ustaški pokret temelji na zgo- dovin: in življenju hrvatskega naroda. V njem ni nič tujega in presajenega, marveč je to pravi narodni mozeg in sinteza vsega. kar lahko narod največ nudi. Hrvatski ustaški pokret ima predhodnike v vsej hrvatski zgodovini tam od legendarnih petih bratov čez Trpimiroviča, Frankopana, Subica, Kvaternika, Starče-viča in Stjepana Rad ča. Vsi ti knezi, vojskovodje, kralji, bani im narodni prvaki so bili osebnosti, ki so utemeljili, vzdrževali, branili ali pospeševali misel hrvatske države. Ta misel je bi;la tako močna, da skozi stoletja ni ugasnila Hrvatska država je obstojala tudi po porazu na Petrovi gori. S tem je bila le prekinjena nit hrvatske neodvisnosti z vladarji hrvatske krvi in z vladarji. Tudi po Petrovi gori je živela Hrvatska kot država, včasih celo z zelo bujnim življenjem. Tuai Bosna je hrvatska državna tvorba, v kateri so mnog; Hrvati živeli v svoj; lastm državi. Dubrovniška republika je bi:a prav tako hrvatska državna tvorba.« Iz življenja madžarskega pMregesita Skrivnostni prebivalci pragoz&ov na Sumatri Odkar so Japonci zasedli Singapur, je sosednji otok Sumatra v ospredju zanimanja svetovne javnosti. Nedavno smo obširneje pisali o tej veliki posesti nizozemske kolonialne oblasti. Naj dodamo še značilen drobec, ki smo ga vzeli iz knjige znanega popotnika in raziskovalca Colina Rossa »Danes v Indiji«. Colin Ross pravi: Otok Sumatra je povzročil Nizozemcem že marsikakšen glavobol. Vse do konca preteklega stoletja so trajale borbe z bojevitimi Atjenezi. To je čisto drugačen rod kakor miroljubni Javanci. Tako je postal otok Sumatra, ki je tako velik kakor Pruska, Bavarska, Saksonska in Virtenberška skupaj, dolgo časa nerazvit Železnice so gradili le skromno in počasi. Promet od vzhodne k zapadni obali se je razvijal okrog vsega otoka, ker je potovanje čez otok bilo hudo tvegano, dol- gotrajno in naporno. S tem, da se je Su-» matra razvijala izpočetka zelo počasi, nato pa tembolj intenzivno, so razne pokrajine postale tako zanmive kakor nekoč divji zapad v Ameriki, Druga ob drugo sta trčili kultura in divjina, mesto in pragozd. Tiger prihaja v raznih krajih in plantažah ponoči na obisk. Da. ko sem se mudil v mestu Medanu, se je zgodilo, da se je mlad tigrič izgubil v nekem vrtu sredi mesta. Tudi to se zgodi, da ti krokodil prekriža pot, ko se pelješ z avtom Odveč je izgubljati besedo o kačah, ki pridejo pogostokrat kar pri belem dnevu gostovat v vežo prijazne hiše. Toda Sumatra ne obiluje samo divjih zveri — to je pravcati paradiž za lovce na orjaško divjad — marveč ima tudi še mnogo divjih ljudi. Poleg Malajcev prebivajo tod Bataki. To je rod divjih gorjancev. Poročali smo že, da je bilo po novem zakonu o namestništvu madžai sitega regenta izvoljen za podregenta Horthyjev sn Štefan Horthy. Budimpeš Lanski »Pester Lloyd« je o njegovem življenju objavil na-sie^nje podroonosti: Štefan Horthy mlajši je predstavnik modernega tipa uejavne in vojaško misleče madžarske mlaame. Rojen je bil 1. 1904. v Poli in je kot 14ietni mladenič vstopil v pomorsko akademijo v Fiumi. Po zlomu bivše monarhije se je vpisal v visoko realno šolo in zaključil tehnične študije z diplomo strojnega inženjerja. Svojo inženjer-sko prakso je nato vršil v tvornici strojev v Csepelu, kjer je delal najprej kot navaden delavec, nato pa kot obratovodja in je ves čas živel v tovariškem razmerju z ostalimi delavci. V izpopolnitev svojega tehničnega znanja je nato odšel v Ameriko, kjer je bil od oktobra 1929 do oktobra 1930 v Fordovi tvornici avtomobilov v Dearbornu. Tudi tu je ostal ves čas kot navaden delavec in si pridobil dragoceno strokovno znanje, ki ga je kasneje lahko s pridom uporabljal kot strokovnjak, a tudi kot letalec. Po enoletni praksi v Fordovih tvornicah je Štefan Horthy z avtomobilom prepotoval ves ameriški zapad in se nato vrnil v svojo domovino, kjer je takoj skušal uveljaviti svoje pridobljeno znanje. Boločnost Madžarske je videl predvsem v tehničnem uveljavljanju in v telesni vzgoji. Tako se je vrgel z vso vnemo na športno udejstvovanje in organiziranje ter se je še prav posebno uaejstoval pri madžarski skavtski organizaciji. Njemu je bila poverjena tudi organizacija prvega društva za jadralno letalstvo. Današnje madžarsko letalstvo je iz te organizacije črpalo svoje prve pilote. Ze 1. 1926., torej še pred njegovim potovanjem v Ameriko, se je Štefan Horthy mlajši prostovoljno prijavil v madžarsko 5klepi Pokrajinskega namestitvenega odbora Ljubljana, 27. februarja Pokrajinski namestitveni odbor je na včerajšnji seji, ki se je vršila pod predsedstvom kom. Giorgio Gattija, sklenil izp v-čevati še nadalje podaljšane in izredne podpore vsem nezaposlenim delavcem in delavkam, ki so že izčrpali redno podporo. Redne, podaljšane in izredne podpore prejema doslej skupno 4300 delavcev. Ker se bodo javna dela, ki so bila zaradi zime sa_ časno prekinjena, v kratkem zopet nadaljevala, je odbor sklenil opozoriti dotična gradbena podjetja, da morajo pravočasno pripraviti prenočišča in organizirati prehrano za delavce, ki bodo spomladi poslani zopet na delo. Odbor je nato izčrpio razpravljal o delu občinskih namestitveni n uradov ter ukrenil potrebno, da se bo tudi občinska namestitvena služba povsod v polni meri izvajala. armado. Z očetovim privoljenjem je dovršil pilotsko šolo. Tedaj je bilo madžarsko letalstvo še tajno in oficirji so bili oblečeni v civilno obleko brez značk. Z železno vztrajnostjo se je Štefan Horthy posvetil tako teoretičnim kakor praktičnim letalskim študijam. Izkazal se je kot izredno spreten in drzen letalec. Po položitvi oficirskega izpita je 12. oktobra 1926 postal ka-prol in doleljen k lovskim letalcem. Dne 1. oktobra 1929 je napravil pilotski izpit tretje stopnje in je postal letalski poročnik v rezervi. V naslednjih letih je napravil še izpit za vodstvo vodnih in vojaških letal, absolviral pa je tudi šolo za streljanje. Ob Erikijučitvi dela bivše češkoslovaške se je tefan Horthy javil k izrednim orožnim vajam in je služil od septembra do decembra 1938 kot pilot, januarja 1933 pa je bi imenovan za letalskega kapitana v rezervi Ob zasedanju karpatskega ozemlja se je zopet javil kot prostovoljec. Pri naslednjih orožnih vajah pa je bil promoviran že za poveljnika eskadre. Ko se je Štefan Horthy mlajši vrnil iz Amerike, je kot višji inženjer in namestnik šefa avtobusne sekcije prevzel posle v državni strojni tvonrci MAVAG. že 1. 1933. je postal tehnični svetovalec, dve leti je bil namestnik direktorja te tvomice. a 1. 1937. je postal njen direktor. L. 1938. ie prevzel posle namestnika generalnega direktorja. Poverjeno mu je b lo vodstvo inozemskega oddelka in je nato v tej funkciji prepotoval Nemčijo, švedsko, Nizozemsko. Francijo itd. Zlasti pa so ga zanimale možnosti izvoza madžarskih strojev na Blžnji vzhod. V zvezi z nekim naročilom se je podal v Perzijo, kjer ie preživel precej časa. Poslovno se je večkrat mudil tudi v "Turčiji, dokler ni končno 1. 1939. sam prevzel posle generalnega direktorja najpomembnejše madžarske tvomice. Pod njegovim vodstvom se ie število zaposlenega lelavstva kmalu dvign lo od začetnih 5.000 na 21.000. Ko se ie tvonrci nudila prilika za izvrstno kupčijo v Indiji, se je s svojim letalom sam odpravil na pot in v rekordnem času brez spremstva odletel v Bombay, odkoder se je prav tako vrnil z letalom. L. 1940. je postal Štefan Horthv mla^Si predsednik direkcije madžarskih železnic. Tudi na tem področlu se je izkazal kot sijajen organVator, ki je odločno diktiral svoi mladeniški tempo. Velike zasluge si ie končno Štefan Horthv stekel na polročju delavskega socialnega skrbstva. DALMATINSKA Dalmatlncu je umrla žena. Bil je seveda zelo reven in ni imel nič drugega kakor suhega oslička. Nekega dne, ko ga je ravno raztovoril, ga je pričel objemati in trepljati: »O ti moj edinstveni osliček! Drva mi nanosiš, vode mi nanosiš. mleka mi nano-siš, o, ko bi znal še pure pitati, pa bi se nikdar ne spomnil svoje stare!« Josip Korban: Prstan Po dolgem razmišljanju in ugibanju se je slednjič le utrnila prava, rešilna misel v stari glavi: »Da, tako bomo naredili: prstan ji podarim!« Z odločnimi koraki je gospod Livada stopil h kredenci in odprl predal. »Hvala Jehovi, dragocene zlate verižice še ni odnesel tat! še leži tukaj, v snežno b-2lo vato zavita. Kako krasno se blešči žlahtni kamen v obesku!« Vtaknil je v žep častitljivo zapuščino starega očeta in se takoj napotil k zlatarju. »Ljubi prijatelj, naplavite ml prstan iz tega obeska! Prihodnjo soboto bova z ženo praznovala srebrno poroko.« »In ji nameravate pokloniti prstan. Čestitam vaš: sijajni ideji, gospod Livada. Prekrasno bo vaše darilo, zakaj tako prelest-nega ametista že dolgo, dolgo nisem videl.« Kakor lutka se je priklanjal in krilil z rokami. »Kdo bi si mislil, 25 let da ste že paro-čeni?« Gospod Livada je skremžil obraz. »Petdeset, recite, petdeset, saj veste: dvojno štejejo vojna leta.« Potrudil se je vrli zlatar. Tako lep prstan je prelil iz starega obeska, da se je od veselja razjokala presrečna gospa Se-rafina. Se gospodu jubilantu je bil všeč, da3i-prav ni imel kaj dosti smisla za take »ženske zlate muhe.« Tako mu je ugajal dragoceni obroček, da mu ga Je morala žena posoditi, ko se je odpravljal k »J itr-nji zarji« na tovariški sestanek. Naj vidijo fantje, kakšna pravljično krasna darla poklanja svoji ženici vrli zakonski mož! Ta bahavi domislek je pa imel neprijetne posledice: »fantje« so hoteli vedeti, zakaj in odkod ta nenadna »manija« — in tako so počasi le izvlekli veliko skrivnost iz »starega bojevnika«. Zdaj je pa možak moral vgrizniti v kislo lesniko in v proslavo velikega življenjskega praznika naročiti baterijo častitljivih buteljk. Ni bilo slabo tisto vino. Imelo je pa čudno lastnost, da je zlezlo nekam v noge. Na nesrečo je pa še poledica ovirala hojo, <3, temveč je pričakovati, da bo znanost v dc»-glednem času odkrila še marsikakšne dru. ge in šel« tedaj bo sposobna odgovoriti z vso zanesljivostjo na vprašanje, da-!i se bližamo novi ledni dobi ali ne. Ko je Carl M ari a von Weber, skladatelj »Čar03trelca« in mnogih drugih slovitih del, prišel 1817. v Draždane, da ustanovi tam nemško opero, je stopil pred ose'ije tamkajšnjega znamenitega dvornega orkestra z nagovorom: »Kot važ predstojnik pričakujem, da me boste brezpogojno poslušali. Pravičen bom, a tudi napram vsakomur, ne da bi se oziral na osebo, kaKor napram samemu sebi neizprosno strog.« To je bil za tedanje orkestre popolnoma nov ton, ki ga niso bili navajeni. Dotlej ni bil še noben dirigent zahteval zase tolikšne vodilne uloge. Zunanji znak novega časa je bila tudi taktirka, ki jo je uvedel Weo®i. Ta novcta je bila nekaj toč nego samo zunanjost, pomenila je mejnik v razvoj'-' reproducirane glasbe. V 18 stoletju je bil položaj orkestrskega dirigenta precej nepomemben. V splošnem je moral kapelnik svojo ulogo deliti s prvim goslačem, koncertnim mojstrom. Med tem ko je ta vodil posebno orkester sam, je sedel kapelnik ob čembalu in nadziral ' spremljavo, ki jo je izvajal »generalbas« v podporo pevcev na drugem manjšem čembalu. Kapelnik je dajal pevcem nastavke, če je »udarjal« takt, tedaj je to delal samo z roko. če opazujemo danes v operi ali koncertni dvorani pomembnega dirigenta, ki že z rahlim namigom svoje palice sporoča csli trumi godbenikov svojo voljo in izvablja orkestru določen izraz, tedaj ne mislimo več na to, da predstavlja moderni orkestrski vodja zaključek dolgega razvoja, ki mu ie bil začetek bržkone preprost navajilec takta. Dirigent v današnjem smislu, kot vodeča, pedagoško in ustvarjalno nastopajoča umetniška osebnost, je otrok 19. stoletja in združuje v sebi posle dotlej različnih oseb v novi, samostojni obliki. Kar velja za dirigenta, velja v ostalem tudi .a režiserja, ki je bil spočetka le zunanji urejevalec igre, aranžer poedinih slik in skupin ter je postal šele preko mnogih vmesnih stopenj umetniško odločujoči in odgovarjajoči vodja celotne predstave. Japonska narodna himna Malokdo ve, da je japonsko narodno himno skomponiral Evropec Ko so to himno po padcu Singapura prvič prenašale vso nemške radijske postaje, so se listi "pomnili tega moža. Bil je pruski kraljevi glasbeni ravnatelj in Kapelnik mornariškega godbenega oddelka v Kielu Franz Eck-nrt, ki se je rodi. 1852. v šleziji. Izvirna parci-tura japonske narodne himne je še danes v rokah njegovega najmlajšega sina v Gor-litzu, ki je živel sam do svojega 15. leta na Japonskem. Franz Eckert je bival nad 40 let v Vzhodni Aziji, kamor je odšel v začetku 70. let na poziv japonskega cesir-ja. Organiziral naj bi tam vojaške godbe. Ta naloga ni bila lahka, in to tem boi.i, ker je japonska muzika povsem druga-sna nego naša in ker Japonci dotlej not niso poznali. Navzlic temu se je v kratkem uv;_ Ijavil in njegovo delo je dobilo najvišje priznanje tedaj, ko so mu naročili, naj zlo ži narodno himno po stari pettonski melodiji Dalje je na Japonskem uredil 30 vojaških godb, ki jih ie zasedel po nemške n vzoru. Japoncem je posebno uga-ala sestava z bobni in piščalmi. Po 25-letn-an delovanju v deželi vzhajajočega sonca so ga pozvali v Korejo, kjer je z istimi nalogami ostal do konca svojega življenja. Petnajst dni za brezplačne vožnje Mlada Kodanjčanka se je odpravila nekega večera precej pozno iz prijateljske hiše, kamor je zahajala vsak večer, domov. Zadnji tramvaj se je bil že odpeljal, dekle, ki je bilo zelo utrujeno, je tedaj enostavno leglo na hodišče in zaspalo. Malo pozneje je prišel mimo neki človek, ki je mislil, da ji je slabo zaradi mraza, in jepozval reševalno postajo. Kmalu potem je pridirjal reševalni avto, jo naložil in odpeljal proti bolnišnici. Med vožnjo se je zbudila, rekla je, da se počuti bolje in naj jo namesto v bolnišnico odpeljejo domov. Ustregli so ji, to ji je pa dalo pobudo za trik. ki bi ji naj tudi naslednje večere pomagal brezplačno domov. Vsak večer jo je avto reševalne postaje vozil na isti način domov. šele po dveh mesecih je osebje reševalne postaje končno zasumilo, da ga vodi pre-kanjenka za nos in nekega večera so namesto domov v resnici odpeljali v bolnišnico. Tam so zdravniki seveda ugotovili, da ji ni prav nič. Zaključno besedo Je imel sodnik, ki jo je obsodil na 15 dni zapora in na plačilo 60 voženj zreševa'nim avtomobilom. Te vožnje so ji zaračunali precej dražje nego vožnje s taksijem. 13 fe včasih res nesrečno število V neki bolnišnici v Bukarešti je umrl mizar Leont Greceanu. ki spravljajo njegov tragični konec praznoverni ljudje v zvezo nesrečnim številom 13. Dne 13. t. m. je praznoval Greceanu svoj 33. rojstni dan in za to priliko je povabil dva prijatelja v neko gostilno v ulici Mihai Bravu, ki se ponaša s hišno številko 13. Potem ko so popili kakšen kozarec, so se prijatelji sprli in stepli, zabliskali so se noži, Grs-ceana so morali odpeljati s 13 ranami v bolnišnico. Tam je umrl in neumen slučaj je hotel, da so ga v občinskem seznamu mrtvih vpisali tisti dan kot trinajstega. A tudi njegova »prijatelja« sta imela še opravka s trinajstico Odvedli so ju namreč na najbližji policijski komisariat, ki nosi med bukareštanskimi številko 13. Izbruh andskega ognjenika Ognjenik Cotopaxl, ki se dviga 5900 m visoko v Andah in ki že dolgo čssa ni deloval, se je kakor poročajo iz Buenos Aire-sa, nenadno spet prebudil. Ob silnem podzemskem grmenju se je iz njegovega žrela razlil veletok lave, ki je opustošll dežeio daleč naokrog, pepel pa je razneslo še dosti dalje. Istočasno je razsajal močan potres. Katastrofa je štizi mesta skoraj popolnoma uničila, prebivalstvo vasi je iskalo rešitve na prostem, a nesreča je bila tem večja, ker so ji sledili dolgotrajni, močni nalivi. Iz Severne Afrike Ostanki britskega letala ZA SMEH IN KRATEK ČAS »Da, da, kako je sreča včasih muhasta: Snoči sem bil pri Mlinarjevih na večerji, povabili so me na gosjo pečenko, potem mi je Mlinar sporočil, da bi mogel od prihodnjega meseca dalje postati njegov družabnik, nato sem se zaročil z njegovo hčerjo, in potem —?« »Kaj. ali je bilo še kaj?« »Da, najlepše je še prišlo. Na poti domov me je sprevodnik cestne železnice spregledal in tako sem se vozil zastonj!« * Trgovec je obesil na vrata svoje trgovine napis: »Trenutno zavoljo moje poroke zaprto, v desetih minutah se spet vrnem.« * »Vi ste mi lep h'navec! Najprvo pripovedujete vsemu svetu, da ste prepričan pristaš sirove hrane, a sedaj vas vidim jesti svinjsko pečenko!« »Oprostite, prašiča vendar ne morem jesti sirovega!« * »Mamica sedaj bova igrala živalski vrt. Jaz bom slon, ti boš pa občinstvo, ki krmi slona s sladkorčki in sadjem!« * Tatjana se je poročila z godbenikom, s trobentačem. »Ali si srečna?« je hotela vedeti njena prijateljica. »O, da,« je odgovorila Tatjana, »Rudi je sijajen. Le to je, da ima zmerom malo okusa po medi...« * »Ali ste že kdaj doživeli tako mokro zimo?« »Da — prejšnje poletje!« * »Včeraj sem srečal vašo ženo, pa me ni videla.« »Da, povedala mi je...« Na italijanskem letaTOu ob Zadnji pregledi torpednih naprav pred odleiom Porast prebivalstva v Nemčiji Nemški državni statistični urad je sporočil presenetljivo vest da je bilo v tretjem četrtletju lanskega leta na ozemlju Nemčije rojenih 420.000 živih otrok, to je 5 odstotkov več nego v istem razdobju predlanskega leta. število rojstev je bilo celo za 1.4 odstotka višje nego v istem četrtletju 1939., ko vojna sploh še ni mogla vplivati na to stvar. V zadnjem četrtletju lanskega leta je bilo število rojstev še višje nego v tretjem četrtletju. V primeri s tem so bile izgube v prvi svetovni vojni 1914/18 v Nemčiji sledeče: na bojnem polju je padlo okrog 2 milijona mož, 1 milijon je bilo žrtev med civilnim prebivalstvom, porodov pa je bilo 3 in četrt milijona manj, nego bi jih moralo biti, tako da so skupne izgube znašale 6 in četrt milijona ljudi. V sedanji vojni, pišejo nemški listi, ni povoda misliti, da bodo izgube tako visoke kakor v prvi svetovnj vojni, število smrtnih primerov je bilo 1. 1940. sicer za 35.000 višje nego 1. 1939.. zato pa je bilo lansko leto za 13.000 nižje. »Ker stoji nasproti tem malenkostnim izgubam aktivna bilanca rojstnih primerov, Nemčiji v sedanji vojni ni pričakovati omembe vredne izgube svoje biološke substance,« piše z ozirom na te številke >Do-nauzeitung«. INSERIRAJTE V „ JUTRU"! Dragocena znamka med staro šaro Ne dogaja se baš pogosto, da bi malo število resnično redkih znamk obogatili za novo, dotlej neznano najdbo. Nekaj takšnega se je zgodilo pred nedavnim v Hau-novru. Tam so med vso mogočo staro podstrešno šaro naleteli na zanimivo filateli-stično dragocenost: našli so razpolovijeno znamko za 10 centavov iz či'eja. Na tej znamki je upodobljeno poprsje Krištofa Kolumba. L. 1854., ko je "v Cileju nedosta-jalo znamk po 5 centavov in si jih na drug način niso mogli hitreje priskr!~eti. je poštna uprava dovolila, da se smejo razpolav-Ijati znamke po 10 centavov, vsaka polovica naj bi veljala potem 5 centavov. Od teh razpolovljemh znamk so se ohranili samo štirje primerki, novi primerek je peti, in sicer gre za polovico diagonalno prerezane cele vrednotnice. Seveda je njena cena visoka. Kar se tiče visoke cene. se omenja med filatelisti pač vedno »modra mavricij-ka«. O tem dragem koščku potiskanega papirja je bilo že mnogo napisano m povedano. Slovita znamka za 1 cent iz Gujane z letnico 1856. se isto tako pogosto omenja. Manj znana je znamka za 9 krajcarjev iz Badena. ki sega v 1. 1851. Tudi ta spada med največje dragocenosti v tem področju. Ohranila se je baje samo v štirih primerkih, ki so jih na tis-lili po pomoti na zelen papir namesto na rdečega. Zbiratelji znamk žive danes v vseh deželah sveta in jih je neskončno mnogo. Zbiranje znamk pa je prišlo v modo sredi Dežela črešenj brez črešenj Japonska je klasična dežela črešnjevih cvetov, vsako pomlad se spremeni v velik vrt belo in rožnato cvetočih dreves, človek bi mislil, da se mora Japonska po tolikšnem bogastvu črešnjevih dreves ponašati s preobilico sladkega sadu. Stvar pa je popolnoma drugačna, Japonska Ima sicer več črešnjevih dreves nego vsaka druga dežela kar se pa tiče črešenj samih, zaostaja za povprečnimi pridelki drugih dežel. Japonc? so svoje črešnje prekultivirali. bilo jim je do tega, da bi* vzgojili lepotična drevesa, a ta prekultivirana drevesa so izgubila svojo rodovitnost. Vrste črešenj, ki jih pobirajo na Japonskem, so tudi vse prej nego slastne. Japonci gledajo na to stvar pač z drugačnimi očmi nego mi. prejšnjega stoletja. V tistih časih in še dosti pozneje je bilo mogoče, da ie nekdo zbiral znamke vseh dežel sveta, a čim bolj se je razvijal poštni premet, tem težje je bilo takšnim zbirateljem, kajti znamk je bilo preveč vrst. Naš čas pozna samo specializirano zbiranje, filateliste, ki so se morali po sili omejiti na določene dežele in čase. A celo specialistom delo ni lahko, imeti morajo mnogo potrpljenja in ljubezni do stvari, žrtvovati morajo dosti časa in denarja, če se hočejo postaviti s kolikor toliko popolno zbirko. ANE 0 T A Hans Thoma je leta 1886 v neki kavarni v Frankfurtu napravil na stene nekoliko slik, ki so zbudile toliko ugovorov, da jih je lastništvo kavarne mnogo let zakrivalo. Ko so se končno odločili, da jih odkrijejo, je bil to za Frankfurt velik dogodek. Sam Thoma je odšel tja in so mu slike sedaj zavoljo neke harmonične patine, ki jim jo je dal z leti kavarniški dim. še bolj ugajale kakor tedaj ko jih je delal. Medtem ko si jih je ogledoval, je stopil k njemu neki časopisni poročevalec in ga vprašal, kakšen vtis mu delajo silike. »Nu, slike bi ne bile tako dobre, da mi ni pri delu pomagal mojster dim « je odgovori! Thoma. Naslednje jutro je bral v časniku: »Kakor znano Thoma teh slik n: sam napravil. temveč mu je pri delu pomaga! znani slikar prof. Dim.« VSAK MN ENA »Ali veste, da opravi voz še vedno svojih 100 kilometrov? »Na mesec?« Enltarni pregled Vojno in nevtralnostno pravo Naša pravna znanost se vedno bolj razrašča tudi na področjih, ki doslej niso imela pri nas večje literature. Eno takšnih področij je posebno področje javnega meddržavnega prava. Ako izvzamemo nekaj raztresenih razprav po naših revijah, nismo imeli v tej panogi naše pravne znanosti nobenega večjega dela. In vendar ne moremo reči, da gre za področje, za katero bi vladalo manjše zanimanje kakor za druga v isti znanosti. Nasprotno, prav mednarodni dogodki zadnjih let, ki so se z vrtoglavo naglico vrstili pred nami, so klicali po strokovni obdelavi snovi, ki je zanimiva ne le za pravnika, temveč tudi za vsakega dragega inteligenta in celo povorečnega izobraženca, saj zahteva današnji razvoj v svetu vedno več elementarnega znanja o konkretnih pojavih, ki bi si jih sicer ne mogli več pravilno razlagati. Temu pomanjkanju strokovne literature na področju meddržavnega prava je skušal lansko leto odpomoči pri nas Scrutator z »Diplomatskim slovarjem« v »Jutru«, seveda v izrazito poljudni obliki in z edinim namenom, da oribliža nekatere strokovne pojme meddržavnega prava povnre-čremu razumevanju č^teljev. ki zasledujejo me^ri-sTi-idni razvoj Priv ob?tiOthellcK in »Falstaff«. Pod imenom To-bia Gorrio je napisal vrsto opernih tekstov, med drugim za »Giocondo« in »Hamleta«. V italijanščino je prevedel V/agner-jevega »Tristana« in »Rienzija«. L. 1924 — šest let po njegovi smrti — je milanska Scala uprizorila njegovo poslednjo opero »Nerone«. Stoletnise tega znamenitega skladatelja se spominjajo številni dnevniki in obzorniki. Nova grobova. V cvetu mladosti je preminila dijakinja 4. razreda državne realne gimnazije v Ljubljani gdč. Milka Svigljeva. K večnemu počitku jo bodo spremili v soboto ob pol 15. iz kapele sv. Petra na Žalah k Sv. Križu. — V Varaždi-nu je po dolgi mučni bolezni 19. t m. umrl višji svetnik državnih železnic v pokoju g. Anton Petrovič. Pokojni je bil po rodu iz Pacinj pri Ptuju. — Pokojnima bomo ohranili lep spomin, žalujočim svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje. * Smrt kardinala Boggianija. V Rimu je umrl kancelar rimske Cerkve, kardinal Pio Boggiani, ki je bil nekaj časa kot dominikanski pater v dubrovniškem samostanu in pozneje v Gradcu. Kardinalski klobuk mu je bil podeljen 1. 1916. * 104 leta stari godbenik umri. V Rimu je umrl v starosti 104 let eden najbolj znanih virtuozov na rog Domizio Laurini. V svoji dolgi glasbeni karieri je imel tesnejše stoke z Verdijem in Mascagnijem. * Smrt letalskega pionirja prof. Parse-vala. V starosti 81 let je umrl v nedeljo v Berlinu prof. dr. inž. Avgust Parse-v a 1. major v rezervi. Naš starejši rod pozna po imenu tega pomembnega pionirja, ki si je z raziskovanjem letalskih možnosti pridobil važne zasluge. V nasprotju z grofom Zepelinom je Parseval konstruiral poseben tip vodilne zračne ladje, ki se je imenovala po njem. Za vojaške namene je začel leta 1901. graditi posebno zračno ladjo, ki se je dvignila 26. maja 1906. Največja zračna ladja, kar jih je potem zgradil Parseval, je obsegala 27.000 kub. metrov. Vsega skupaj je zgradil 27 zračnih ladij. * Zanimiv naravni pojav v Kalabriji. Na neki visoki gori med Maraniso in Fossato Scralto so se začele ugrezati zemeljske plasti, ki se že nekaj časa gibljejo in kažejo, da bo nastala na tistem mestu nova dolina. Po tem terenu tekoča cesta se je znžala v dolžini 130 m za cel meter. Sese-danje zemlje je prizadelo tudi pokopališče v Maranisi, kjer se je porušila kapelica. * Nemški doktorati. V vojnem 1. 1940-41 je bilo na nemških vseučiliščih uspešno opravljenih 6732 doktorskih izpitov. V letih pred sedanjo vojno je bilo v Nemčiji povprečno po 8000 promocij. Kakor izka- zuje sedanja statistika, pritičeta dve tretjini promocij medicinski fakulteti, ki je svoj delež v vojni stopnjevala. Upadlo pa je število promocij na filozofski in juridič-ni fakulteti. V Nemčiji še vedno promo-vira mnogo gostov iz tujine, ki so spet v večini na medicinski fakulteti. Trije tujci so se celo habilitirali na neki nemški medicinski fakulteti in eden na juridični. Prvenstvo med gosti pripada Kitajcem, nakar sledijo jugovzhodne države, Turčija, Britska Indija, USA, Iran, Peru, Siam in druge države. Kitajski doktorandi so študirali predvsem medicino in prirodne vede. Doktorandi iz jugovzhodnih evropskih dežel so se pretežno posvetili gospodarskim vedam. V splošnem so v disertacijah zastopane vse vede, vendar prvenstveno medicina, prirodoslovje, gospodarstvo in tehnika. * Še ena počastitev ministra dr. Todta. Vrhovni poveljnik nemške vojne mornarice je počastil zasluge smrtno ponesrečenega ministra dr. Todta za izgraditev obalne obrambe na ta način, da je neko težko da-lekometno baterijo ob Rokavskem prelivu za vse bodoče čase označil z imenom »Baterija Todt«. * Tobačna karta v Grčiji. Grška vlada namerava v kratkem uvesti nakaznice za tobak in cigarete. Nakaznice bodo prejemali samo moški, stari nad 18 let, ki bodo dokazali, da so kadilci, ženske ne prejmejo nobenih nakaznic. * Napačno pokrščeni židje. škof reformirane cerkve na Sednograškem je prijavil sodišču župnika Tokosa in Vida, ki sta v Bukarešti pripomogla nekaterim Židom do ponarejenih krstnih listov. S pomočjo ponarejenih listin so si potem židje pridobili državljantvo raznih majhnih prekomor-skih držav in so se skušali na ta način otresti določb protižidovskega zakona. 2e prva preiskava je pokazala, da sta oba župnika izdala najmanj 200 krivih krstnih listov, s čemer sta prav čedno zaslužila. * Velika vnema za letalstvo. Neki nemški dnevnik je v svojem okrožju povprašal upravitelje višjih učnih zavodov, ali se dijaki zelo zanimajo za letalstvo. Odgovori so pokazali, da se je doslej že 80 odstotkov dijakov višjih razredov prostovoljno priglasilo za službo pri letalskih oddeikih. * Omejitev potovanj v Rumuniji. Uprava rumunskih državnih železnic je z veljavnostjo od 25. t. m. močno omejila potniški promet, ker se je moralo zelo povišati število tovornih vlakov. Kdor hoče v Rumuniji potovati z vlakom, potrebuje dovoljenja krajevnega oblastva. * Nič mastnega ne sme biti v pošiljkah na fronto. Odkar so v Nemčiji pošijjke na fronto omejene na 50 gramov, se je izkazalo, da posamezniki pošiljajo svojcem na fronto tudi v tako majhnih zavojih različno mastno vsebino. Ker pa maščobne stvari niso zadosti omotane, je vse prepojeno z mastjo in pogostokrat ni mogoče niti naslova prebrati. Ker se dogaja, da take pošiljke prizadenejo tudi ostalo pošto, je vojna poštna uprava nujno opozorila nemško prebivalstvo, naj ne pošilja na fronto mastnih reS * Zračna- pošta za vojne ujetnike. S 1-marcem je dopustno pošiljanje pošte vojnim ujetnikom po zračni pošti preko Sofije in Jeruzalema na Daljni vzhod. Pisma se frankirajo z lire 2.50 za vsakih pet gramov teže. * Bližajoča se pomlad ruši skale. V bližini Belluna se je na lokomotivo tovornega vlaka, ki je vozil po progi, zrušila skala, težka nekaj ton. človeških žrtev na srečo ni bilo. * Služba tajnika bolnišnice »Santorio- Santorio« v Poli je razpisana ter je razpis nabit tudi na ljubljanskih občinskih raz-glasnih deskah. Letna plača znaša 12.600 lir s petimi štiriletnimi poviški po 1.260 lir, dodatek za aktivno službo znaša na leto 2.700 lir s petimi štiriletnimi poviški po 360 lir, nadalje je pa še draginjska doklada, v kolikor bi pripadala po predpisih. Rok za vlaganje prošenj je 30. april t 1. Prosilci morajo predložiti diplomo o končanih pravnih študijah ali diplomo o končanih študijah iz gospodarske ali trgovske vede. * »Izdaja pri Novari« v Logatcu. V nedeljo 1. marca gostuje Narodno gledališče z napeto švicarsko dramo »Izdaja pri Novari«, ki nam slika silovito borbo za ohranitev kmetije sredi vojnih dogodkov tedanje dobe. Igralci, znani po svojih odličnih kreacijah iz »Vie male«, nastopijo to pot v slikovitih srednjeveških kostumih. Za gostovanje vlada v Logatcu veliko zanimanje. Nabavite vstopnice v predprodaji. Predstavi ob 3. uri popoldne in ob 6. uri zvečer. * Obrtniki novomeškega združenja, dvignite špiritne nakaznice do vključno 28. februarja. j »Ali si prepričana, da se je glasbena vzgoja tvoje hčere ižkazala kot dobička-nosna naložba?« »In kako še! Posrečilo se mi je namreč, da sem mogel kupiti obe sosedni hiši za polovično ceno njihove vrednosti.« IZ LJUBLJANE u— Nova stanovanjska četrt. Ob dolgi Celovški cesti v Šiški je zrasla nova stanovanjska četrt. Doslej se je Šiška razvijala samo na desni strani Celovške ceste, tako da je skoraj ves ogromni trikot men Celovško cesto, gorenjsko železnico m tramvajsko remizo posejan z novimi stanovanjskimi hišami različne velikosti. Pred nedavnim pa se je pričela načrtna zazidava parcel na levi strani Celovške ceste od mitnice dalje. V kratkem času je nastala nekaj korakov dlje od mitnice nova stanovanjska četrt Na jami. Več lepiti enonadstropnih in dvonadstropnih hiš z zdravimi, zračnimi stanovanji že sito j i. Ob novi četrti je speljana ulica od Celovške do Vodnikove ceste, ena ulica pa je z s med novimi hišami. Zgradili bodo seveda še nadaljnje nove stanovanjske stavbe. — Malo niže so pred kratkim dovršili novo trinadstropno stanovanjsko hišo, ki ima trgovinske prostore. Hiša še ni ometana. Ob Celovški cesti se sploh opaža živahna gradbena delavnost, ki jo je začasno prekinila letošnja huda zrna. u— Nekaj drobnih o ljubljanskem tramvaju. Električna cestna železnica je meščanom zelo priljubljena, čeravno ob vsakj priliki radi zabavljamo čeznjo. Ce si ogledamo tramvajske vozove v jutranjih urah. okrog poldne -n zvečer, se lahko prepričamo, kako koristna in priljubljena je električna cestna železnica, saj potniki ob tem času kar visijo z vozov. Ljubljanski tramvaj pa ima tudi svoje posebnosti. Prva je ta, da še nima novih priklopnin vozov, razen dveh, ki pa bosta predelana v motorne. Večji del svetokriške in del dolenjske proge teče po železniških tračnicah, pritrjenih na pravih železniških pragovih. Kdor se vozi na omenjenih progan, ve povedati, da je vožnja prijetnejša, kakor pa po tirnicah. Ljubljanski tramvaj kar na štirih točkah križa železnico. Prvič se je izkazala potreba za prečkanje proge na Dolenjski cesti, drugič na Celovškt, tretjič na Zaloški cesti. Četrtič se tramvajska proga križa z železniško na Šmar-tenski cesti; tu pa je izjemno speljana poa njo. Na teh štirih točkah cestna železnica ni naletela na resne ovire. Težave so nastale okrog gradnje tramvajske proge na Jezico, ki bi tudi morala čez železnico na Bleiweisovi (prej Tyrševi) cesti. Kako bo rešeno to vprašanje še ni znano. Pet križanj z železniško progo je zgovoren dokaz, kako velik razmah je bela Ljubljana doživela v zadnjih letih. u— Dve nesreči z razstrelivom. Pri nabiranju drv v gozlu, je našel mino 221etni kovaški pomočnik Ivan Pustovrh iz Prža-nja nad st. Vidom. Ko je nevarno razstrelivo imel v roki in ga otipaval, se je mina nenadoma razletela in fanta poškodovala po rokah in nogah. Tudi 341etna žena mizarskega pomočnika Pepca Zibelnikova :z Dolnic se je pri nabiranju drv v gozdu ponesrečila z zapuščenim razstrelivom. Nevede je stopila na staro granato, ki je eksplodirala in jo hudo poškodovala po nogah. — Na štedilniku se je po obrazu opekla leto in pol stara hči mehanika Milena Ma-kovčeva iz Zadobrovske ceste. Pri telovadbi je padla in si zlomila levico 161etna Angela Fisujeva. Ponesrečenci se zdravijo v ljubljanski splošni bolnišnici. u— Vse hišne posestnike opozarja ljubljansko mestno poglavarstvo, naj zmečejo s ceste in nato odstranijo sneg, ki je sam zdrčal raz njihove strehe ali pa so ga sami zmetali. Ce posestniki ne bi o pravem času odstranili snega in bi zaradi tega zastajal promet bodo občutili vse posledice. u— Odrezke živilskih nakaznic za mesec februar naj trgovci na drobno prineso mestnemu preskrbovalnemu uralu po naslednjem razporedu: v ponedeljek 2. marca od začetne črke A—K, v torek 3. marca od L—R, v sredo 4. marca od S—2. V četrtek 5. marca pa bo odsek za razdeljevanje moke, riža in testenin sprejemal že odrezke marčnih živilskih nakaznic. Zaradi hitrejšega in natančnejšega poslovanja naj se vsi prizadeti vestno ravnajo po gornjem razporedu. Za razdeljevanje blaga na nakaznice za mesec marec pa še dalje velja doslej vpeljani razpored. PREMIERA 16. programa Sobota ob 18.30 Nedelja ob 14.30, 16.30, 18.30 VESELI TEATER u— Današnja premiera v »Veselem teatru« bo občinstvu brez dvoma ugajala. Začetek ob 18.30, konec ob 20. uri. V nedeljo bodo tri predstave: ob 14.30, 16.30 in 18.30. Blagajna posluje v soboto od 10. do pol 13. in od 16. dalje; v nedeljo od 10. ure naprej pa neprekinjeno do večera. u— Ker živilske nakaznice za marec najbrž o pravem času ne bodo mogle biti dostavljene vsem strankam, naj upravičenci ne hodijo v mestni preskrbovalni urad z reklamacijami, temveč naj poča- kajo doma, dokler ne bo čas za reklamacije objavljen v dnevnikih. u— Albrehtov literarni večer, ki je bil napovedan za 27. t m., je iz važnih tehničnih razlogov preložen. Datum prireditve bo pravočasno javljen. u— Redna letna občna zbora Glasbene Matice ljubljanske in Filharmonične družbe v Ljubljani, kj bi morala biti v po-neleljek, dne 2. marca, sta preložena. u— Mestno zdravniško dežurno službo ima od sobote od 20. ure do ponedeljka do 8. ure zjutraj mestni višji zdravstveni svetnik dr. Mis Franta, Poljanska cesta 15, telefon 32-84. Z Gorenjskega O koncertih po želji poroča celovški dnevnik, da so preteklo soboto in nedeljo uspeli na Koroškem in na Gorenjkem zelo dobro. Vse godbe, kar jih je na Koroškem in na Gorenjskem na razpolago, celovško gledališče in njegov orkester in številni solisti so bili v službi teh koncertov. V Kranju sta bila dva koncerta po želji; sodelovali so godba brambovcev, policijska godba in šramel. Koncerta sta vrgla 12.000 mark. Tretji koncert je bil v Skofji Loki in je vrgel 4000 mark. Posebno uspel koncert, na katerem so znatno prispevali tudi udeleženci iz Mežiške doline, je bil v Ve-likovcu, kjer je igrala vojaška godba, vmes pa je nastopal tudi šramel. Nakaznice za oddane smučarske čevlje se lahko podaljšajo. Celovški dnevnik objavlja. Mnogi so v okviru zimske zbirke za vojake na vzhodni fronti oddali svoje smučarske ali gorske čevlje in so dobili nakaznice, s katerimi si lahko nabavijo nove pocestne čevlje. Med njimi je mnogo takih potrošnikov, ki novih čevljev ne potrebujejo nujno in bi si jih kupili kdaj pozneje. Toda nakaznice zapadejo po dveh mesecih. Zato je zdaj državni gospodarski minister naročil gospodarskim uradom, naj v takih primerih podaljšajo veljavnost nakaznic in to tudi v primeru, če potrošnik prosi za podaljšanje že potem, ko je nakaznica izgubila svojo veljavnost. Na Brezjah je bilo zadnjo nedeljo zborovanje narodno socialistične stranke. Vodil ga je krajevni skupinski vodja Gabri-jelčič, govoril pa je krajevni skupinski vodja dr. Klein z Jesenic. Predaval je o Adolfu Hitlerju in o smotrih velike nemške države. V Domžalah je priredil obratovodja Fr. Zorn v tovarni usnja in kovčegov družabni večer s telovadbo, šaljivimi predavanji, dekliškim kolom, zbornimi spevi in s petjem uslužbencev. Prireditev je bila v tovarni. V Medvodah je bil 14. t. m. prvi apel krajevne skupine, ki ga je vodil krajevni vodja Schvvarz. Govoril je o izgradnji narodno socialistične stranke ter o nalogah uradnih činiteljev. Nato je bil razgovor poverjenikov narodno socialnega skrbstva in ženske skupine. Pri Sv. Katarini bo vodila kuharske tečaje gostilni čar ka in trgovka Roza Primo-žičeva s Slapa. — Da se v občini dvigne proizvodnja poljskih pridelkov, se bodo oddale v najem vse neobdelane njive tistim, ki nimajo svojega zemljišča . Posestniki, ki imajo kake njive na razpolago, pa jih sami ne bodo obielovali, jih morajo priglasiti na občini. Prvo posvetovalnico za ženske so odprli na Jesenicah. Priključena je tudi kuharska šola in šivalna soba. K otvoritvi so prišli razni predstavniki z okrožnim voditeljem na čelu. Govorila je okrožna ženska voditeljica Marija Goritschniggova. Posvetovalnico vodi Ana Mulleggerjeva. V ljudski šoli Lom-Sv. Katarina je bilo prvo zborovanje narodno socialistične stranke. Govoril je okrožni vodja dr. Hradetzky, ki je razlagal pomen sedanje vojne in zagotavljal, da vodi Adolf Hitler Nemčijo k zmagi. Na koncu je govoril o posebnih razmerah na Gorenjskem. Obnovljeno delo pevskih zborov. V kratkem bosta začela z delom pevska zbora ▼ Dolini in v Lomu. Vsak član Koroške ljudske zveze, ki ima količkaj posluha, je od vodstva vabljen k udeležbi. V Dolini bodo pri zboru pele tudi ženske. Praznični teden v Radovljici. Po gostovanju gledališke družine Schnutt je bilo pretekli teden še več prireditev. V sredo je gostovala večja varietejska skupina, v soboto in nedeljo je bila prireditev nemške policije v okviru zimske pomoči. V domu Koroške ljudske zveze je artistična skupina policistov imela dobro obiskano predstavo. Smernice za govornike. Pretekli teden je bilo v Kamniku zborovanje strankinih govornikov v kamniškem okrožju. Na sestanku so dobili govorniki informacijski material za vrsto zborovanj, ki bodo v kamniškem okrožju 7. in 8. marca, V Tržiču je bilo zborovanje gostilničarjev iz vsega sodnega okraja. Deželni svetnik dr. Hinteregger je dal splošne smernice, deželni revizor Dohr in uradnik pri kontroli cen Migla pa sta razpravljala o prehranjevalnem gospodarstvu in o določenih cenah v dobi vojne. Svečanost v Celovcu. Gauleiter dr. Rai-ner bo to nedeljo v Celovcu svečano izročil 30 starim koroškim borcem zlato službeno odlikovanje narodno socialistične stranke, katero jim je podelil Adolf Hitler. K odlikovanju se zbero vsi koroški odliko-vanci s častnim znakom in s krvnim redom. jasnejši vpogled v zapleteno in za današnjo italijansko slovstvo tako pomembno literarno osebnost pisca znamenite izpovedne knjige »Uomo finito«, je uvod neogibno čtivo. V ostalem so v knjigi razni esejistično spisani sestavki, kakor na pr. »Pomlad v zimi«, »Odkritje znanega«, »Poezija ^ceste«, »Generalna skušnja i. dr., ki kažejo Papinija kot mojstra sintetične proze, združujoče ideje in čustva, razpoloženja in vizije v barvite in jasne podobe. Vmes so kratke sentence, izmed katerih nave-dimo dve, tri primere. Oči in usta. Na zemlji se odpro vsako jutro štiri milijarde oči. A samo malo tisočev je takih, ki se v njih pokaže duša. In obstojita dve milijardi ust ki govore. Toda samo iz nekaj sto ust prihajajo — nemara — prave besede. Najboljše knjige. Knjige gospoda Bagu so najboljše. Zares, on ne posnema in ne krade drugod kakor pri prvovrstnih avtorjih. Blagodat sovražnikov. Vedno bolj sem hvaležen svojim sovražnikom. Iz strelic, ki so jih bili izstrelili name, sem si napravil mnoga peresa; s kamenjem, ki so ga lučali vame, sem lepo ogradil svoj vrt, iz gnilih jabolk sem dobil seme za mlado drevo, ki mi daje vsako poletje novih plodov in iz strupa, ki preveva njihove strani, sem si izdelal okrep-čila in zdravila. Ali pa iz cikla »T ritagli del ferraiao« tele opazke: Zavist. Kdor je reven, ga po navadi nihče ne zavida, vendar je skoraj vedno zavidljiv. Kdor je zgoraj in ima vse?a v fzobiliu (dobrin ali talentov), ni po navadi zavidljiv. marveč je skoraj vedno po mnogih zavidan. Ljudje sredi med obema so hkrati zavidljivi in za vidni. Dejalni ali trpni zavisti nihče ne uide, razen — morda — svetniki Lepe strani o cvetlicah najdeš v ciklu »Rivelazione ded fiori«, o glasbi pa v »Note non musicali sulla musica«. Zanimive so Papinijeve misli o čitanju, tembolj, ker je avtor že v svoji izpovedi »Un uomo finito« izpovedal čitateljsko strast in ogromno izkušenost »Ko sem bil mlad,« piše sedaj, »sem čital skoraj vedno zato, da bi se kaj naučil; danes čutim potrebo branja zato, da bi pozabil.« »Pri mnogih knjigah zadošča, če prebereš predgovor in kazalo, pri nekaterih pa je že kazalo dovolj. Druge se najboljše bero po kitajski: začnemo z zadnjim poglavjem ...« »Tistih pet ali šest knjig, ki so mi do norosti ugajale v zgodnji mladosti, ne maram nič več čitati: bojim se, da bi jih izgubil za vedno.« »Nekatere knjige berem zato, da se z njimi nahranim, zato jih dobro žvečim, prežvekujem kakor govedo in si jih ohranim za tedne suše kakor veljblod. Druge hlastam kakor hrano tedaj, kadar nastopa v pomanjkanju glad in spet druge požiram v naglici kakor čistila. — Toda prednost dajem tistim, ki jih lahko začnem čitati na kateri koli strani, ki izdihujejo vonj neizčrpne modrosti tudi tedaj, ko jih samo imenujemo, ne da bi jih odprli — tiste, ki smo jih toliko prebirali, toliko ljubili in ki so nam tako domače, da se zdi, kakor da smo Jih pomagali avtorju pisati.« V posebnem sestavku razpravlja Papini o »filozofiji spanja«, tega »poizkusa, da bi se vrnili v materino krilo«, tega »srečnega kompromisa med bojaznijo življenja in grozo smrti«. In v nespečnih nočeh mu prihaja misel, da smo »najmanj tretjino življenja podobni živalim, a drugo tretjino mrličem«. Posebno »dvorano« na tej »osebni razstavi« je posvetil Papini ženskam in prihaja zlasti v sestavku »Circe e Beatrice« do zanimivih sklepov. V članku »Da Eva a Maria« dokazuje s primeri iz Svetega pisma stare in nove zaveze, koliko krščanstvo povzdiguje materinstvo in matere. Čeprav Papini močno spoštuje ženo-mater, se zdi, da ni posebno naklonjen pisateljicam, ko na drugem mestu zbadljivo omenja melanholijo, ki mu jo je vzbudil leksikon italijanskih pisateljic. »Koliko iluzij, koliko razočaranj, omrtvičenja, izgubljenega časa, slabo uporabljenega papirja!« toži Papini in se vprašuje: »Ali ima zmanjšanje porodov, kakšen odnos z naraščanjem ženskega pesnikovanja in romanopisanja?« Vsekako — Papini ne dela svojim tovarišicam poklonov, toda zadeve s slabo uporabljenim papirjem ne bo težko prenesti tudi na »moško« literaturo. Je to večni problem literature in knjige sploh. ZAPISKI Iz hrvatske književnosti. V okviru naše kulturne kronike smo že priobčili v dopisu iz Zagreba podatke o obsežnih založniških načrtih »Hrvatskega izdavalač-kega bibliografskega zavoda« v Zagrebu. Naj v izpopolnitev informacij o delu založbe, ki je poleg Matice Hrvatske prevzela največ skrbi za uspeh nove hrvatske knjige, navedemo še nekatere Dodatke iz knjižnega naznanila tega zavoda. Tako so v zbirki »Hrvatska misao i riječ kroz stelječa« napovedane knjige: dr. Ljubo Karaman. »Živi hrvatski spomenici od 8. do 12. stolječa«, Neustadterjeve »Uspo- mene«, Ignjata Brliča »Pisma sinu An-driji Torkvatu«, Fortisa »Viaggio in Dal-piscev v 18. in 19. stoletju o Hrvatski u baroku« in knjiga s spisi nemških poto-piscev v 18. in k9. stoletju o Hrvatski. V zbirki »Testovi i pregledi« izide spis Cira Truhelke »Uspomene jednog pioni-ra«, Petra Grgca »Hrvatska kronika«, Izbrani spisi Vitezoviča in Hektoroviča, antologija Starčevičevih misli i dr. Zanimiva bo nadalje za bližnji čas napovedana antologija 42«. v kateri bo zastopanih 42 hrvatskih pesnikov od Maruliča do Delor-ka. Pesmi so izbrali Milan Begovič, I. Go-ran Kovačič, Petar Grgec, Ljubomir Ma-rakovič, Vladimir Nazor, Mate Ujevič in Ljubo Wiesner. Knjiga bo opremljena s portreti vseh 42. pesnikov. — Nadalje je napovedanih sedem novih knjig največjega hrvatskega pesnika Vladimirja Nazora, in sicer »Potopisi«, »Eseji« i članci«, »Na vrhu jezera i pera«, »Trijada«, »Pjesme s tornja«, »Pripovijetke« in »Pod bičem vje-kova«. — Založba pripravlja tudi Besednjak hrvatskega književnega jezika, Hrvatsko bibliografijo in Zbrane spise Ante Starčeviča. Milana Begoviea dramo »Brez tretjega«, ki je pred kratkim dosegla velik uspeh v Nemčiji, bodo v kratkem izvajali v ru-munskem prevodu na odru vodilnega gledališča v Bukarešti. Lektorat rumunskega jezika bo ustanovljen na zagrebški univerzi, medtem ko bodo v Bukarešti ustanovili lektorat hrvatskega jezika. Filmska produkcija v Ceško-morav-skem protektoratu je v teku lanskega leta narasla. Izdelali so 289 novih čeških filmov, med nj"mi 31 celo večernih. »Slovaška Matica«, ki je po ustanovitvi samostojne Slovaške postala središče za- Pred oetovfiktm posebnim je moral zagovarjati 521etni mizarski pomočnik Janez Wedxlederer, ker je v neki ljudski kuhinji razlagal dvema ženskama različne grozotne zgodbe. Bil je kmalu nato ovaden in aretran. Priznal je vse, kar je govoril. Pokoril se bo 10 mesecev v ječi Bodočnost koroških mest ln vasi. V dneh 21. in 22. februarja je bil na Koroškem prirejen tečaj deželnega urada za tehniko. Zbralo se je 50 članov narodno socialistične zveze nemških tehnikov, da so razmotrivali vprašanje bodočega razvoja koroških mest in vasi. Posamezni funkcionarji so razpravljali o načrtih, kako naj se po vojni razširijo posamezni koroški kraji. Podano je bilo tudi zanimivo poročilo, kako se bodo v bodočnost5 izkoristile koroške reke. potoki in hudurniki. Opozorilo Ljubljana, 27. februarja. Avtomobilski klub Ljubljanske pokrajine v Ljubljani opozarja vse lastnike tovornih motornih vozil na plačilo prometne takse za II. dvomesečje, t j. za marec in aprii Vsi lastniki tovornih avtomobilov in motociklov, ki so plačali prometno takso le za 2 meseca, t j. za januar in februar, in s svojim vozilom obratujejo, morajo plačati to takso za prihodnja 2 meseca najkasneje do 28. februarja 1942-XX. Taksa se plačuje pri Avtomobilskem klubu v Ljubljani, Beethovnova ul. 14. Ob tej priliki je prinesti s seboj prometno knjižico in spoznalni znak. na katerem je razvidno, da je bila taksa do februarja 1942 že plačana. Avtomobilski klub Ljubljanske pokrajine v Ljubljani opozarja vse lastnike šoferskih izkaznic, da se bodo iste vidirale za leto 1942., počenši od 26. t. m. dalje med uradnimi urami od 9. do pol 13. v tajništvu kluba, Beethovnova 14. Prinesti je s seboj novo šofersko izkaznico in Lir 23.— v gotovini. Ponovno opozarjamo, da je vidirati le one izkaznice, katere lastniki uporabljajo, ostale ne. S tem, da se izkaznica ne podaljša, ne izgubi svojo vrednost, pač pa lastnik ne more upravljati motornega vozila. Tri muhe Ameriški humorist Mark Tvain ae je na stara leta hudo zameril ameriškim magna-tom, lastnikom velikih trustov. Večji del magnatov je pripadal židovskemu plemenu in Mark Twain jih je hudo ščipal s svojimi ostrimi satirami, dokazujoč, da je večina trustovskih izdelkov sama plshka roba. Najhujše je zadel dične gospode, ko je objavil dramatično zgodbo o treh muhah. Mati muha je imela dve hčerkici, ki ju je srčno ljubila. Lepega dne so poletele vse tri na izlet in jih je privabila neka slaščičarna. »Mamica«, Je vprašala drobna hčerkica, »ali se smem nekoliko posladkati na tsh krasnih rdečih bonbončkih?« »Le daj,« je privolila dobra mušja mamica. In hčerkica se je vsa sijoča od sreče vse« dla na rdeči bonbonček. Naenkrat je stre« s8a perutnice in. obležala mrtva. Rdeči bonbon ji je to zadal, kajti bil je izdelek trusta za slaščice Mati muha je torej zdaj imela le še eno hčerko in jo je tem bolj srčno ljubila. Pa se je hčerkici nekoč tako zahotelo klobase, da jo je mati muha pospremila do velike dellkatesnice. Komaj pa Je hčerka vščipnila z rilčkom v klobaso, se je zdrznila in kmalu izdihnila. Klobasa ni bila kaj prida. Kdo bi. se čudil, dobavil jo je trast za izdelovanje mesnih izdelkov. Prebridka žalost je prevzela ubogo mater muho. Nič več ni ji bilo do življe lja. izgubila je svoje najdražje. Zato je sklenila, da čim prej konča svoje bedno samo-vanje V samomorilnem namenu »e je vrgla na muholovec. Vendar se ji ni zgodilo nič hudega. Muholovec je bil neškodljiv. Kajti dobavil ga je ameriški trust iA izdelovanje muholovcev. PRI FOTOGRAFU Mina je Sla k fotografu. Na sliki b] se rada smejala. »Prosim resno!« pravi fotograf. »Ko bi se pa rada smejala!« je pojasnila Mina. »Kakor želite. Samo počakajte, prosim, ge malo, da vložim ploščo počez.« • Predavatelj: »To, kar vam predavam, niso moje osebne ugotovitve, gospe in gospodje, marveč so to ugotovitve učenjaka, ki je vedel, o čem govoric • Med Igranjem na klavir se obrne gospodična h gospodu, ki posluša njeno igranje: »Pravijo, da obožujete lepo glasbo.« »Oh, nič zato. Le nadaljujte, gospodična!« ložniške dejalnosti na Slovaškem, je izdala v zadnjih treh letih 332 knjig v celotni nakladi 770.000 izvodov. Zanimiva predstava ▼ beograjski operi. Nedavno so v beograjski operi izvajali ob sodelovanju najboljših godbenikov glasbena dela neznanega nemškega vojaka. Strindbergova dela. Letos poteče trideset let kar je umrl švedski prisatelj Avgust Strindberg, eden najbolj znanih predstavi-teljev modernega naturalizma ne le v nordijskih deželah, marveč tudi v vsej srednji Evropi. Tridesetletnica smrti tega originalnega pisatelja in nemirnega duha je sprožila na Švedskem razne diskusije ne le o Strindbergovem delu in pomenu, marveč tudi o odpravi avtorskih pravic, kj bi bile monaile po švedskem zakonu ugasniti trideset l©t po pisateljevi smrti. Pisateljevi dediči se zavzemajo za podaljšanje tega roka in ne navajajo samo materialnih razlogov, marveč tudi možnost, da bi popolna oprostitev Strindbergovih spisov utegnila v današnjih razmerah povzročiti mnoge zlorabe. V tem smislu je bil tudi v državnem zbora stavljen predlog za izpremembo avtorskega zakona. Z druge strani pa kaže spor za Strindbergova dela. da so še živa in pomembna, zakaj manjvredne, časovno premagane stvaritve so trideset let po smrti že pozabljene in se ne bo nihče zavzemal za njih zaščito. Glode na to se oglašajo zahteve. da naj se z odpravo avtorske pravice cdpre tudi širšim slojem dostop k Strind-berjjovemu delu. tembolj, ker bi že bila potrebna ljudska izdaja. Trideset tet po smrti lahko postana pisatelj narodova last in sme »arod po svoja odločati, kakr naj se izdajajo in širijo njegov* dela. Spor je kulturno že zaradi tega značilen, ker pričujem kaj še pomeni Strindberg trideset let po smrti % ŠPORT Za Planico gradijo tekmeca Na Norveškem, in sicer na Rodkleivi pod Hoiiiienkollom, gradijo skakalnice, na kateri nameravajo doseči podobne senzacionalne daljave kakor so jih svoje-časno postavljali nemški in norveški skakalci v Planici Sto metrov nad slovito norveško skakalnico v Holmenkollu pojejo sekire. Gozdove izsekujejo zdaj tamkaj na strmem obronku ki se dviga nad prejšnjo skakalnico in že sam po sebi nudi najlepši profil za bodočo veliko skakalnico. Imenuje se ta kraj Rodkleiva. Ze 40 let je star načrt, da bi se povečala ta skakalnica, odkoder je s stolpa najlepši razgled na mesto Oslo. Tukaj, pol ure vožnje od norveške prestolnice in v višini 500 m nad morjem si hočejo Norvežani zgraditi svoj zimskosportni stadion. Za enkrat je tam šele samo velika ledna ploskev, na kateri se ob nedeljah zbira do 7000 oseb. Poleg tega drsališča nameravajo zgraditi tudi državno športno šolo, pozneje pa tudi plavalni stadion m velike športne naprave na travnikih, vse v zdravih gozdnatih predelih okrog Oslo«. Športnik bo imel tamkaj, bodisi pozimi ali poleti vse mogoče možnosti za udej-stvovanje. Da bodo te naprave res popolne, so se zdaj odločili tudi za zgraditev smučarskega stadiona, ki ga na Norveškem še niso imeli. Znano je, da imajo Norvežani zelo malo terenov za alpske discipline in samo ena takšna proga v senčnati dolini Rju-kana meri več kakor 5 km in se spušča približno 1000 m globoko. Sicer pa so se morali Norvežani na svojih tekmah v alpskih disciplinah zadovoljevati s programi do 150 m višinske razlike, ki so vse okrog Holmenkolla. Vsemu temu bo zdaj pomagano, čim bodo končali dela na obronku Rodkleivi, kjer j bo obenem tudi prostora dovolj za 200 m I visokj smuk, ki bo ustrezal vsem mednarodnim predpisom. Predvsem pa nameravajo razširiti skakalnico, ki bo utegnila doseči znano napravo v Planici, za zdaj po obsegu, pozneje pa morda tudi po daljavah. Iztek te skakalnice se bo končal v smučarskem stadionu, do katerega bo iz sredine mesta Osia tudi samo pol ure vožnje s tramvajem. Bodoča velika skakalnica na Rodkleivi, za katero se je že pred 30 leti zavzemal znani pionir smučarskega športa in iznaj-ditelj zdaj že nekoliko zastarelih stremen Huitfeld bo seveda prevzela tud: funkcije starodavne holmenkollske skakalnice, ki je kljub večkratnim popravilom v zadnjih letih niso mogli mnogo zboljšati in spada po mnenju skakačev med najtežje na svetu. Ta vest, ki so jo spravili v svet nemški listi, daje sklepati, da so Norvežani čisto predrugačili svoje mnenje o smuških skokih in poletih in torej polagoma tudi pri njih prodira prepričanje, da sta to dve ločeni smučarski disciplini, ki se z danimi pogoji lahko razvijata nemoteno druga od druge. Gotovo bodo s posebnim zadoščenjem sprejeli vest o tem preokretu maloštevilni poborniki smuških poletov iz vrst bivšega JZSS. ki so se morali boriti s tolikimi težavami, preden so lahko — čeprav s še tako senzacionalnimi uspehi — pokazali svetu, da so njihove trditve pravilne in je naprava, ki so jo za smuške polete ustvarili, brez nevarnosti za vsakega sposobnega tekmovalca. Dolenjci, izboljšajte naše sadjarstvo! Vinograde s slabimi legami naj zamenjajo sadovnjaki Novo mesto, konec februarja j ne ovira pri košnji sena in nosi tako kar inn/vwrw4f«e m/vL m ttt«« ■ m ' -J---; - J^i.. J.l. i ^_____— ___; _ <____t. « < Dolenjsko kot vinorodna pokrajina ima vse pogoje za uspešno sadjarstvo m priznati moramo, da so Dolenjci za izboljšanje sadovnjakov mnogo storili in v umnem sadjarstvu v marsičem napredovali Vendar dolenjsko sadjarstvo še zdaleka ni na tisti višini, kakor je sadjarstvo v drugih naprednejših deželah. Ker je Dolenjsko v veliki večini po svoji legi in milem podnebju vinorodno, daje večina gospodarjev prednost oskrbovanju in obdelovanju vinogradov, pri tem pa jim je sadovnjak le bolj podreje- dvojen dohodek. Drevesa pa je treba skrb no negovati, dobro pognojiti in napraviti kolobarje okoli njih. Pri napravlianju novih sadovnjakov kakor tudi pri obnavljanju starih se moramo ozirati na izbiro sadnih vrst. Ker so za posamezne sadne okoliše že določene primerne vrste sadnega drevja, naj sadjarji to upoštevajo in zasajajo le te vrste. Napačno je in tudi za prodajo neprimerno, če sadjar zasadi v sadovn;aku tol;ko scdnih vrst kolikor je dreves. Prinomf!jivo ie f>i?ti 7'a^t' Slu žbo dobi Heseda l — 60. taksa —.60. u daiaote aaslova ali ca titro L ».—. Služkinja za vsa hišna dela dobi službo. Trnovski pristan 24, Aubelj. 2736-1 nega pomena, kljub temu. da bi mu nosil < zpcHn je *adje. V b'ižini me«t trži"č 'n zdra- skrbno negovani sadovnjak več dohodkov, kakor mu jih nosi vinograd. vtlišč, kier ie prMaia sadja zagotovljena-se irp'ača tudi eojenie specVnh s-*dn:h Poraba sadia je od leta do leta večja in j vrst. kako- marc'ic in dr"g',*ga n3m;mr'rta tudi cene sadiu so zadovoljive. Dobro, lepo in zdravo sadje »e vedno lahko proda in skrbno net*ovani sadovnjak nosi pri manjših ohde'ovalnih stroških večji dohodek kakor slasti nr'zne zimske sadia. upoštevajoč hruške. Ker se porabi mnogo, sadia trdi za do-, mačo uporabo se gotovo ne bodo omnčale vinograd. Iz vinogradov s slabšo lego in j priznane 1<~&alne vr°*e siadja. k' so dobre manj žlahtnimi trtami se vino le težko pro- ' — *~J:----- -J—1------- t da in večkrat tudi cena ne ustreza obd~'o>-valnim stroskom. Zato bi kazalo mar^ka Po italijanskih nogometnih terenih Sedma tekma iz 17. kola v diviziji A. — Tragična smrt italijanskega internacio-nalca Meneghittia Pretekli torek je bila v Bergamu odigrana v nedeljo odgodena povratna prvenstvena tekma med Atalanto in Modeno. Tudi ta dan teren ni bil najboliši, tako da so se igralci težko gibali po njem, pri Čemer pa tudi niso bili najbolj nežni drug proti drugemu. Tekma se je po očitni premoči domačinov končala z zasluženo zmago Atalante v razmerju 3:0 (0:0). Ce se izpolni prvenstvena tabela še s tem izidom, je Modena kot zadnje plasirani klub tudi po tem srečanju ostal na svojem prejšnjem mestu, medtem ko je Atalanta s skupno 17 točkami prehitela Triestino in se spravila na njeno dosedanje deveto mesto. * Isti dan popoldne se je na železniški postaji v Novari primerila huda nesreča, ki je stala življenje znanega zaslužnega nogometaša Maria Meneghetti ja. Ko je stopal preko tirov na postaji, ga je zagrabil stroj brzega vlaka iz Torina in na mestu usmrtil. Meneghetti, ki je bil v Novari domačin in zdaj star 49 let je v prvih povojnih letih zavzemal eno najvidnejših mest med italijanskimi državnimi reprezentanti. Najbolj so ostale v spominu njegove igre iz leta 1920, ko je z velikim uspehom zastopal državne barve v mednarodni tekmi proti Holandski in se v isti sezoni odlikoval še na olimpiadi v Anversu. kjer je prav tako igral v reprezentancah proti Egiptu, Franciji in Španiji, zmerom kot srednji krilec. Meneghetti je do zadnjega ostal zvest nogometnemu športu in je svoje veliko znanje sedaj z uspehom posvečal naraščaju. Nekaj drobiža MALO DRSANJA V BEOGRADU Z beograjskih športnih terenov je prav za prav malo poročil, toda to pot smo zasledili eno, ki je še bolj zanimivo od vseh dosedanjih. Evo, kaj pišejo iz Beograda: Na teniških igriščih Beograjskega teniškega kluba je bilo zadnjo nedeljo pravo slavje na ledu, čeprav njegov skromni okvir ni segal preko mnogo dobre volje, ki so jo pri tem pokazali prireditelji. Videti je bilo nekaj dobrih stvari v umetnem drsanju in pa prav živahno tekmo v hokeju na ledu, ki sta jo odigrali dve beograjski moštvi in v kateri je padlo vsega 9 golov, 6 za eno in trije za drugo stran. Na koncu prireditve se je zdelo, da so bili gledalci prav zadovoljni. Pod vodstvom bivšega državnega prvaka Schvvaba se je zbrala v Beogradu majhna skupina mladih drsalcev obojega spola, ki so skoraj vso zimo pridno delali. Priznati je treba, da jim je marsikaj uspelo in kaže celo, da se hočeio še poboljšati. "List. iz katerega posnemamo te podatke, ugotavlja še, da je zdaj upanje, da bodo po zgledu športnikov na ledu sledili tudi aktivni pristaši drugih športnih panog v Beogradu. ** V smučarskem tekmovanju, ki je po daljavi največje na svetu, in sicer v tako imenovanem Wasovem teku na Švedskem, ki vodi nad 85 km daleč, je letos zmagal Ole Viklund v novem rekordnem času 5:31:50. Vse svoje tekmece je zmagovalec pustil najmanj 9 minut za seboj. Madžarski smučarski trener Karel Rusa iz Beljaka se je tudi udeležil tekem za državno prvenstvo na 18 km in zmagal v oa-ličnem času 54:47. Prvak v nordijski m alpski kombinaciji je postal Kovari, v skokih pa Rosz. Znane francoske Peugeotove avtomobilske tvornice so za svoje delavstvo zgradile krito dvorano, v kateri je prirejeno 32 m dolgo in 11 m široko tekališče iz ugaskov, tako da imajo atleti za trening skoraj enake pogoje kakor na prostem. V dvorani je razen tekališča še več prostora za poskusno startanje in za kratke sprtn-te kakor tudi za trening na zaprekah. Slednjič so atletom na razpolago tudi naprave za skoke in za met krogle. Za najboljšega evropskega plavalca velja sedaj Šved Bjorn Borg, ki je pred kratkim v Berlinu popravil evropski rekord na 200 m prosto s časom 2:10.8. Borg, ki je že pred tremi leti dosegel dva evropska rekorda na 400 m in 1500 m prosto, se je zdaj začel uveljavljati tudi na kratkih progah. Fant je star šele 22 let, tako da računajo še na izboljšanja. Znani nemški atlet in evropski rekorder Rudolf Harbig je zdaj vojak na vzhodni fronti. Zato se mora računati, da ga v bližnji bodočnosti zaradi pomanjkanja treninga ne bo tako kmalu na startu. teri vinograd smrememti v uno- več sadia i rabi za do-nac^ nrtrebe in tudi prav laVko pro.li Žal v j»» »iš—nie «jadja pri : nas preveč om*sti'o. V«nk.a vnčja vas, b; mo-j rai'a 5nv*+; 'Mmno «*i^lnico za zadie. i Da lwlo do'rniski siad^-niaki vredni svo-j je*a imena. ic t^eha skrbno nc<*ovati in I o-il-rbovst'. drcvie 'ma mn^ srnn-až- j nikov -n ško" "vc*v ki fa v^Vem č^su 'n iT^menii nfl*>adav> t* t rt ?<* tro.Ha sa^ne *ko41jivc« v p-avrm zatirati in pre- ' nTČ^-at1 b^^^n' k' n-rvr-'.., ;<-v drevje kat-or tudi s.aHie Nainrtr^cmpi^ čas ra t-> je rima in z»v*-ln'a nom'.a<4. ptfden racn«* nd- paniati PDa, glej, kot samec se nisem dobro počutil ne doma ne zunaj; zdaj se vsaj zunaj dobro počutim.« Otroško košaro z žimnico, stojalo za cvetice, moško zlato uro, in druge predmete, ugodno prodam. Vprašati: Bombač, Strossmayerjeva 1. 2734-6 Prodam nov radioaparat ali zamenjam za pisalni stroj. Glavič, Triaška cesta 9. 2706-6 Kauč in otomano elegantno, novo. po ugodni ceni prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 2723-12 Beseda L —.60. taksa —.C>0, 'J daianie naslova ab za iifro L J.—. Iščem lokal za manufakturno trgovino, prazen ali z inventariem in odkupom zaloge. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 2727-19 Beseda L —.60, taksa —.60, 'i daianie naslova ali za _šifro I 3.—. Mlada zakonca mirna in čista, brez otrok, stalno v Ljubljani, iščeta eno- ali dvosobno stanovanje za april. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zelo točen plačnik«. 2738-21a Beseda l —.60. taksa —.60. za daiaote naslova ali za iifro L J.—. Rabljene steklenice od črnila 1, '/t in '/< I, ku-puie Ivan Lapaine, Ljublia-oa, Mosii, 2602-7 Pisalno mizo kupim. Restavrater, glavni kolodvor. 2717-7 Kupimo karbid in vreče vsako količino, plačamo visoko ceno. Generator delavnica, Ljubljana, Tyrševa c. 13, levo dvorišče, telefon 29-27 (Figovec). 2721-7 Avto, moto Beseda L —.60. taksa —.60, n daianie aaslova ali za iifro L 3.—. 200 ccm BMWmotor Supersport model, v odlič-oem stanju, zelo ogodno naprodaj. Generator delav-nca, Tjrševa 13, levo dvorišče, Figovec, tel. 29-27. 2722-10 Motocikelj rabljen, v najbolišem stanju, kupimo. Ponudbe na ori. odd. Jutra pod »Pomlad«. 2667-10 Kupujte edino pri naših oglaševalcih! Sobo v centru mesta, sončno, oddam gospodu. Naslov t vseh poslovalnicah Jutra. 2733-23 Sobo v centru mesta, prazno ali opremlieno, oddam po možnosti dvema gospodičnama, ki sta čez dan zaposlene. Ogled: Sv. Petra cesta 25. 2725-23 Opremljeno sobo sončno, s posebnim vhodom, oddam. Naslov r vseh poslovalnicah Jutra. 2732-23 S obe, i Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanie naslova ali za šifro 1 3.—_ Opremljeno sobo s posebnim vhodom iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Soba«. 2719-23a Dvočlanska družina išče prazno sobo s kuhinjo ali večjo sobo kier koli v mestu Ljubljani. PonudHe na ogl. odd. Jutra pod »Dvočlanska družina«. 2712-2Ja »ir Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanie naslova ali za šifro l 3.—. Kurnik prenosljiv, plemenske Štajerske kokoši, valilnik in tri kunčnice s kunci, naprodaj. Bombač, Polianska gimnazija. 2735-27 mmm^ Dekle pridivo in pošteno, želi poročiti vdovca od 35—50 let, je dobra kuharica in ljubiteljica otrok. Resne ponudbe na ogl. odd. Jutra, pod »Sreča te išče«. 2718 25 Umrla nam Je naSa srčno ljubljena hčerka ln sestra, gospodična MILKA ŠVIGELJ dijakinja IV. razreda drž. realne gimnazije K večnemu počitku jo spremimo v soboto, dne 28. t. m. ob pol 3. uri popoldne z 2al, kapele Sv. Petra k Sv. Križu. Ljnbljana—Kožarje, dne 26. februarja 1942. Žalujoči: ANA in JANKO ŠVIGELJ, stariši in ostalo sorodstvo R. Sabbatini: 17 NESSID0R Povest Tedaj d mu je padlo oko na Vidalovo sinjo uniformo, ki jo je bila Angela zašila in ki je še vedno visela na stolu, kakor jo je bila položila iz rok. Za trenutek je njegovo obličje izgubilo vsakršen izraz: obšla ga je praznota, kakršna nastopi pred osuplostjo, kadar si nepričakovana misel polagoma utira pot v naši glavi. Potem se mu je obraz mahoma izpremenil; zgrbančeno čelo ie pričalo o napetem premišljevanju, črne oči so se mu lesketale, in v kotičkih ust se je pokazal prekanjen, zloben nasmešek. Z rokami za hrbtom in s pobešeno glavo je obstal pred kaminom in zastrmel v ugašajočo žerjavico, ne da bi jo videl, tolikanj zaverovan je bil v načrt, ki mu ie vstajal pred duhom — v rešilno pot, ki se je bila nepričakovano odprla pred njim. Nato se ie obrnil, krenil okrog mize in obstal pred uniformo; šele zdai se ie otresel zamišlienosti in prežeče pogledal okrog sebe. Slišal ie Angelo, kako ie v sosednji sobi hitro begala sem ter tia in dokončavala priprave za odhod. Ko ie Seyrac spoznal, da bo imela Se nekai čas® opravka, i« jel brez nadalinega uresničevati ivoi j načrt. Z neučakano naglico ie slekel rve+li frak. j ki ga ie imel na sebi. tako da ie ostal v sami srajci, belih nankingastih hlačah in škornjih. Do tod je bila njegova obleka močno podobna tisti, ki so jo nosili častniki narodnega konventa; ničesar ni bilo, kar bi ga v tem oziru razlikovalo od Vidala. Pograbil ie uniformo, jo oblekel in si jo zapel. Vidal je bil višji od njega, prsi ie imel širie in lakti daljše; a v celoti se mu je suknja kar prilegala, in ko si je zavezal trobarvno opasko, ki ie bila prišita nanjo, ni bilo več videti, da bi mu bila preširoka. Tako oblečenega bi ga bil vsak imel za častnika ene in nedeljive republike. Ko ie pobral z mize potni list in si ga pravilno vtaknil v notranii prsni žep, ie pogledal okrog sebe, iščoč klobuka. Nikjer ni videl nobenega, zato pa je opazil par pištol, ki jih ie bil Vidal pustil na .iedilni omari. Komaj jih ie utegnil spraviti v žep. ie stopila v sobo Angela. Na prvi mah ga vobče ni spoznala in je že hotela zagnati krik; potem pa mu ie pogledala v obraz, uganila njegovo namero in se ga odločno lotila. »Kaj delate?« Vitez se je bil spet ovedel, in ker se ie imel za gospodarja položaja, ie menil, da sme biti živahen. »Da jo zagodem tem kanaljam,« ie odgovoril, »sem oblekel njihovo livreio. Vidal mi to uniformo pač lahko podari. Sicer pa. če vse dobro premislim, se dobremu republikancu tako ne spodobi, da bi imel dve vojaški suknii. Pravim domoljubom, učencem Rousseaua. preroka novega sod-niega dne. mora takšno obilje oblačil smrdeti po bahaštvu in »ristokratstvu « Njegova neprisiljenost je bila tako vsiljiva, da se je Angeli nehote zbudil sum. Ko bi bilo njegovo govorjenje naravnejše, bi ga bila morda cel6 pohvalila, da se je našemil, in ga pustila takšnega od hiše, češ, naj se poskusi rešiti iz Pariza. Toda posmehljiv in zoprni poudarek niegovega glasu ji je nehote vdahnil misel, da tiči za tem še nekaj drugega, kar ni v redu. »Pri zapornici vas bodo ustavili,« je rekla. »Saj nimate listin, ki bi opravičevale vašo obleko.« Seyrac se je nasmehniL »Zastran tega nikar ne skrbite. Poskusil bom srečo in upam, da mi uspe.« Angela je opazovala njegov samozavestni obraz, njegov rahlo porogljivi nasmešek, in njen sum se je poostril, nikar pa da bi se polegeL Tedajci io je prešinilo: ozrla se je po mizi in videla, da tistega, česar je iskala, ni več. »Državljan.« ie vzkliknila, »kje ie potni list mojega moža? Kai ste storili z njim?« »Ce hočete vedeti: vzel sem ga. da se zavarujem zoper možnost, ki ste io pravkar omenili.« »Vi ste ga vzeli?« Angela je burno stopila proti niemu in njena osuplost se ie izpremenila v ogor-čenie. »Državlian! To ie šala!« »Seveda ie šala,« ie pritrdil Seyrac. »toda smejal se ii bom šele. ko bom onkraj meje. Prenagel smeh pomeni iok.« »Kij ste znoreli! Mislite, da z Vidalovim potnim listom lahko pridete čez meio?« >Zakai ne bi prišel? Ali rai ie na čelu ranfsano. da n'«em Vidal? In če se mi mvformt ne prilega kakor ulita, kaj za to? Trohica zanikarnosti v obleki je več ko priporočilo za dobrega republikanca.« Angela se mu je še bolj približala. »Če vzamete to listino vi, kako naj pride moj mož iz Pariza?« »Z isto lahkoto, kakor io je dobil, si nedvomno lahko priskrbi drugo.« »A če si ie ne bi mogel?« Seyrac je zaklinjajoče iztegnil roke. »Nikar ne misliva na stvari, ki so prav tako mučne kakor neverjetne.« »Prelahkomiselni ste, državljan,« ga ie zavrnila Angela, »in to ni stvar, ki bi jo smeli lahkomiselno obravnavati. Vzemite uniformo, če vam more koristiti, a vrnite mi potni list.« »Toda pomisliti morate,« je vztraial vitez, »da mi sama uniforma brez listin skorai nič ne pomaga. Da mi ie izbirati, bi vam pač raiši vrnil uniformo; to bi tudi brez obotavlianja storil, ko bi ne bil prepričan, da jo Vidal lahko brez škode utrpi.« Angela se je šiloma zgrabila, da ne bi izgubila potrpljenja. »Državljan Seyrac, ni še dolgo, kar ste prav v tej sobi iz Vidailovih lastnih ust slišali, da ie v nevarnosti in da se more rešiti samo tedai, če ne-utegoma odpotujeva. Ako bo iutri še tu, je izgubljen.« »To ie zame najboljši razlog, da še noeoj odidem.« Urejuje Davorin Ravljen. - Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. - Za Narodne tiskarno d. d. kol tiskarna rja: Fran Jeran. - Za inseratni del je odgovoren Ljubomir Volčič. - Vsi v Ljubljani