I» K O I- K T A K K C J E I) E L A V S k I 1.1 S T ZA MISI.KCK ČTTATEIJE .PROLETAREC IbIiimíIo Ju|(»NlovaiiNkr Sor¡nl¡Mt¡eiae /vi>/t in ProNvrliif Mutire OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU ST. — NO. 1790. Enterad m untie. I h. Ac I Ol * ^ m * C«>| rti« «I March 1. W7f CHICAGO, ILL., 31. DLCEMBRA (December 31), 1941. Published Weekly »t 2301 8. Lswndsl« Ave. LETO—VOL. XXXVI Avilrtltk* čete »e bore v Afriki in sedel n« osijskih bojiščih Gornje tlika predstavlja oddelek Avstralcev v porodi. Kdor podcenjuje nasprotnike, se nevarno igra Povprečen Američan je bil Kaj nam Japonska sploh mo-nau:er: misliti, da je ni de*elf»tre. ao vpraševali! Mar ni ona na svetu, ki nam bi kaj mogla, i naša najboljša odjemalka? Ce-"Zlahka nabijemo vsakega." je mu naj se prepiramo z njo? ^ znal izgovoriti vsak deček in Mar naj tvegamo življenja na-enako so ponavljali odraščeni. iših ljudi, da varujemo interesa e Velike Britanije v Aziji? Ti in e škodljivo mnenje ¿lični argumenti v ameriški l Naše naloge! in dolžnosti v letu ,1942. S prihodnjo številko stopi Proletarec v* svoje se- ' demintndeseto leto. Njegove naloge so seda; natančno take, kot ko je začel izha ati, ifl radi kakršnih je bil ustanovljen. Gremo skozi drugo svetovnoVo no V prejšnji je imel ta \\ii veliko težav m jih bo imel v sedanji A držal se bo svojega programa/ ga propagiral m pomagal ne samo da se porazi sovražnike, in pa fašizem, ki je nam najljutejši nasprotnik^, pač pa, da dobimo red, ki bo vreden č,loveka Čudežev ne zmoremo in jih ne propagiramo A vendar vemo, da Iphko pomagamo, in v ponos nam je, da smo v ameriškem delavskem gibanju m v bo ih za svobodščine vzlic našemu malemu številu ogromno pripomogli Kakor v času, ko je ta list prvič izšel, tako sedaj m pred nami nič vzpodbudnega Bilo je teme vse naokrog takrat in jo ¡e danes A vendar vemo, da je boljše, kakor je bilo one dni in verujemo da za napredek ni brezdna. Ko stopamo v to novo leto, vemo predvsem, da smo dolžni sodelovati v borbi zoper hitlerizem A vemo tudi, da se je treba borit» za nov sistem, v kakršnem ne bo več vzroka za fašizem m vc*ne To je noša nafoga , Med nami jačajmo klube JSZ # Potrebni so »n naš namen je, da jim damo več razgibanosti kot pa so o imeli v prošhh par letih Na prosvetnm polju pa naj bodo naša pnzade-van a usmerjena v ječanju Prosvetne matice Apel Rdečega križa za prispevke v vojni sklad Ameriški Rdeči kri* je razglasil kampanjo sa sklad v pomoč žrtvam vojne. Namen je zbrati vanj najmanj petdeset milijonov dolarjev. Apel v ta i>amen je razglasil tudi predsednik Roosevelt. Rdeči križ mnogo pomaga v lažnih katastrofah tudi v mirnem času. Sedaj pa so njegove obveznosti naravnost ogromne. Pomaga ne samo svojim ljudem, to je, Američanom, nego vtem, ki jim more biti v čem v pomoč. Predsednikov apel je bil po« lUn v objavo vsem listom in o-glaiale so ga vse radio postaje. Ako bo vos v Chicogu to vobilo se došlo... Chicage. — Možno je, da naročniki v Chieai.ru dobite to *redo Proletarca. Ako ga boste, ne prezrite te notice. Vabi vas klub še. 1 na Silvestrovo zabavo. v I*awnda!e Masonic Temple, 23rd St. in. Millard A ve. Vstopnice v pred prodaji ao med člani in v Slovenskem delavskem centru po 40c, pri blagajni 50c. , Pridite in se zabavajte z nam; Odbor kluba it. 1 JSZ. Vzroki odložitve slovenskega kongresa FRANK ZAITZ Slovenci smo menda edini na* rod v tej deželi, ki je brez vsakršne politične akcije, z ozirom na osvoboditev naših roakov v Kvropi. Poskusi!! smo z njo, nastalo ie nekaj dobr^ volje, a se več za narod, ki sta ga Mussolini in Hitler obsodila v smrt in nad njim že izvršujeta ajnrtno obsodbo. I/vršni odsek SNPJ, ki je sklical ustanovni sestanek za ¿klicanje slovenskega narodne- pa sumničenj, p.t je bila stvar 1 K« kongresa, ni rekel, ne pred- rillSOJA\JA IMM.OIIKOV ^ , .. KdMA IH ro SVETI Vzgajati ljudi tako, da im i- javnosti so vlekli, ¡n se celo v<# * . ®J . , • VT. ____... ^ ii^, ..«ri^li eooooonooooooooo •••••••••••••••• oeeooooooo^ooooooooooo jo vt»ro vase, je dobro. Ni pa armadmh krogin so jim verjeli, » ^ umaknejo na varno. Nemška armada v Rusiji je sicer utrpela velike izgube, in ako bi človek sodil frz kričavih pametno,* ako M jim uliva sa " kot je bilo razvidno na Hava- Manila, ki šteje nad pol mili-■ozavest na način, kot da so jih. jona prebivalcev, je bila od a- *ni v«e rn drugi nič. . meriške ?a vrhovnega povelj- Napad Japonske na Zed. dr- smotrn ao rage «tva proglašena za odprto me- zave ie povzroiil med ameri- Ta prerekanja in zmotna ^o. Japonci so rejcli. da to ne naslovov v ameriškem tisku, bi ♦kim ljudstvom presenečenje mišljenja bodo stala mnogo d?- drij jn m j0 bombardirali. Ka- ¿lovek mislil, da je že po nji, A aaš zaradi te napačne vzgoje ( narja in veliko življenj. Ko so ¡dar kak kraj proglasi za :>d- nihče ne ve bolj kot m*ko vr- in /.avedljive propagande. Vsa- Američani tako sanjali in se | prt0 mesto, to pomeni, da ni vo- ho\*)o pov?lj*tvo, da je nemftka kdo je bil naučen misliti, da bo "izolirali" s Pacifikom in A t * j jaskega značaja. Ko ao Fran- armada še vedno m^izočna sila. Japonska zadovoljna, ako jo lantikom, so japonski militari-j coxj proglasili Pariz za odprto in da bežala od Moskve in "miM pustimo v miru. Da bi ona sti s Hitlerjevim vzpodbuja- mesto, so Nemci to upoštevali Leningrada tako, kakor bi se imela kake naklepe za napad, njem pripravili udar, ki je ame- ¿n n;H0 napadli. Jugoslovan- i€dtlo iz oglašanja v radiu in v to ne ic zdelo povprečnemu člo- riškim fzolacionlstom zaprl sa-i^ko vojno poveljniško je v času ;>tih. Zemljevid j>ove. da je še veku v Zed. državah popolno-j po, pa sedaj bodisi molče, ah nemškega napada progladb borove* isti del Rusije, ki ga ma nevrjetno. Le kako bi se ; pa skušajo prekositi v navdu- Ljubljano, Zagreb in Beograd , jc osvojila do letošnjega df- upala taka mala država, kot ao ¡šenju za obrambo one ki so jo ZH odprta me ta. Nemci «o pri- lC;mbra. v njenih pesteh. * mikadovi otoki, udariti "po propagirali od kar je Hitler za- zanesli prvima dvema, a Beo-s ' najbogatejši, najmočnejši de- vihral po Evropi. grad pa do malega porušili, či- v I,,d,i' angleška vlada želi na svetu"! I Kakor so prej podcenjevali prav se ni branil. To. kar so težkoče z gihaniem ki deluje ■ Hitlerja in ga označevali za; berili Ja^nci z Manilo. re- ličnih jetnikov angleška objemala klofute ne da bi jin last izpustila, pa ni pomagalo v dvojno povrnile. pomnjenje. Zadnji teden v de-_ . . » j, ■ • cembru jih jfc aretirala nad tri V Angliji je pet ubežnih di- ftt0 druj?ih Je nepryetno Danes isti rzolacioniati, ki so nastij, ki so dobile v sedanji ; vojevati Me za svobodo in demo- vojni zavetje v nji. kracijo, a ob enem tiščati deže- Anthony Eden v Moskvi Dramatični obisk Winstona Churchilla v Washington je nekako zasenčil prav tako dra^ matični obisk angleškega ministra vnanjih zadev Anthony j a Kdena. ki je šel istočasno v Moskvo na posvetovanje s Stalinom. Prav tako važno, kakor je bi-j lo razgovarianje med Churchillom in Rooaeveltom v Washingtons je bilo posvetovanje med Edenom in Stalinom. Ako sploh kdo, ti štirje ljudje vedo, da je Nemčija velesila brez primere, da je Japonska. v*tfc njeni dolgotrajni vojni s Kitajsko komaj dotaknje-na. in pa da tudi Italija ni še izčrpana. lagal, ne propagiral, da naj bo to zbor za kako "tujo državo" a'i tt?io vlado. Zal, da se namena ni pravilno razumelo, in žal, da so se takoj pojavila sumničernja, pa očitinju o "milijonskem fondu", in pa da vodstvo za otmi-tev "slovenskega naroda" spada le "prizrtani" vladi... Lahko bi-mi vsi skupno veliko pomagali, ako bi Hoteli in :nal». Moje mnenje je, da bi na"* kongres na podlagi Molekov».-ga originalnega načrta prav lahko obdržavali. S Hullovtn ediktom ne bi bil v nikakršnem navskrižju. Kdo je kriv, da slovenskega narodnega kongresa ne bo? Ne bo ga ne v prid kake "tuje", niti naše dežele (USA) in ne v prid naših smotrov! V Proletarcu z dne 26. no-\#mbra sem napisal pod naslovom "Za rešitev v smrt obsoje- ?c v ¿ali ubita.4' V nlovenskem tisku v Ameriki je tajnik pripravljalnega odbora za sklicanje slovenskega kongresa, Ivan Molek, oznanil, da je odložen. Sniti bi se imel 12. februarja. Pripravljalni odbor je bil za odložitev kongresa soglasno. Za vzrok preklicanju je bilo navedeno, "da ameriška vlada ne vidi rada na svojih tleh političnih gibanj, ki imajo za svoj cilj osvoboditev te ali one države v inozemstvu in pri katerih sodaltijejo ali jih celo vodijo ameriški državljani." # . Kes je ameriška vlada, oziroma njen department zunanjih zadev, naslovil tako že'jo. Namesto, da bi cepili moči, pravi Cordell Hull, naj rajše uposli-mo vse svoje energije za zmago 4 Zed. dr/av. NI pa prepovedal gibanj z i osvoboditev dežel in narodov direktno. Naj bo to briga ne- nega naroda", da li bomo kos državljanov, ki se tu lahko svo- nalogi, in ugotovil: bodno gibljejo, je rekel. : "DA, AKO SMO SPOSOBNI Narodnostna gibanja, osio- BITI NAROD." njena na sonarodnjake v Zed Izkazalo se je, da nismo. državah, se niso razpustila po , ---7- omenjenem razglasu zvezne Letaki SO velikega pomena vlade, nego se skušajo le uso- 1 Podcenjevati te ne izplača Rooscvelt in člani njegovega 1 kabineta so vedeli, da je namen Japonske zavladati ne samo nad Azijo nego nad vsem Pacifikom, in si skupno z Nemčijo deliti bogastva Južne Amerike, neverno Ameriko pa potisniti po poraženju Anglije v državo tretjega reda. Morala bi se gibati po tokih osi*ča, hočeš no-češ! Predsednik je kongresnike in senatorje urgiral, naj dovolijo «riti z njenimi smotri. Čehi. Poljaki, Italijani, Nizožemci, Francozi, Norvežani itd. delujejo dalje. • Tako bi lahko deloval tudi alov«;tski narodni ko*igres, ki si ga je Ivan Molek dobro zamislil. On ni predlagal, da naj bo to akcija v službi "tuje vlade", r.ego AMERIŠKIH Slovencev v prid podpiranja Rooseveltovih "štltih svobodštfinM s posebnim ozirom, da se pomaga k osvo- J bodi t vi slovenskega naroda. Njegove utemeljitve k temu j smotru so bile priobčene v vseh listih in so znane. Njih smisel je bil: Slovenci v Ameriki — brez rzjeme na politično ali versko prepričanje si naj izberejo zastopnike, ki se naj 12. februarja snidejo skupaj in sklenejo karkoli mogoče Nasi starejši socialisti se spominjajo, kako so raznašaH letake in jih navdušeno pripoio-čali vsakemu, ki so jih srečali: Sedaj je tako počasno raznaš^-nje zastarela stvar. Japonski letalci so jih raztrosili po Filipinih že nič koliko ton. Kličejo domačine v upor in jim obljubljajo vse dobro. Kopirani so (namreč letaki) po nacijskem modelu. Roosevelt obljubil Filipincem popolne zaščito Prošlo nedeljo je predsednik Roosevelt oznanil Filipincem po radiu, da jih Zed. države ne bodo pustile na cedilu. Ohljubil jim je vso pomoč, ki jo zmorejo Zed. države v moAtvu in mate-rijalno. Winston Churchill in pomen njegovega obiska Ko «ta »e Hitler in Muwolini , ni. Vlado je prevzel d nam.čni Roosevelt je vedel, kot je ve- Roosevelt in Churchill, pred I ■ - - - - a a «a & * o o m mm O e ill s O II fll % _ a • a - T» a - - a I __ a. k^MAfli^JMSA ne hrennerskem prelazu prvič Winston Churchill in pridobil sešla na posvetovanje, je bila v nji sodelovanje angleške de lavftke stranke in angleških u P^^ i . .. tc »entacija. Kovala »ta vojim- I/olacienitl in pacifist i, t. __^ ¡¡K r.,or«dla. Ko pristaši Hitlerja pa so vpili, da j< to nrazen bav-bav, da nas hitijo morja, in da ne goji pro-« ni zleh namenov nobena ilpžela razen — komunistična Rusi ja! iSfM. ....... • ....... Na Silvestrovo 31. decembra naklepe in jih razpredla. Ko nij. V angleški vladi je delav- •ta se teši a še parkrat potem, ttvo zastopano • svojimi vodi-•vet t.i več strmel. Vedel'je. V tej dešeli delavskega kaj mu je pričakovati od takih oolitičnega gibanja ie nimamo v.oAvisni i«" v vasovenj. ...»•» • . ... f■ — ——— Tudi romanja pokojnega an- priiatelji, ne pa predstavniki 0tnaili|0> da v vojnem sta* gleikega premierja Chamber- delavstva. delo milijone drugih ljudi, de stavnika dveh najmogočnejših ako pade Anglija hitlerizmu v velesil na sedanjem svetu, sta žrelo, bo tudi usoda Zed. držav te posvetovala vec dni. sodelo-»pre men jena v hhleristični tok. vali so « njima veščaki vseh Odločil te je sa borbo s njim in strok is obeh dežel, in na poje prepričan, de bo zmagal v svetovanje so bali povabljeni nji. tudi zastopniki drugih savesni-... ... , skih dežel. Pr*dno * °*iUm uradno I Kar sta sklenila, I pomeni TOjn««!. ofnno |t VM d#4e|e na gvr. ■ H ■ ■^■^mvj I nju a nami, se je Roosevelt se- J pr0frwB 0 bodoči ure- laina in načelnika Ko je Churchill vlado pre- stal s premier jem Velike Brit- ^ ^ T Urnih ^^ vi)de na Bavarsko k Hitlerju vs#| j# VM|€|t da preti angle* mje na Atlantiku in se z njim ' so bila senzacija. Rekli so, da | ¿|,emu občestvu poguba. Nič ni pesvetoval, kako naj zavezni- jim je smoter preprečiti vojno cj)|ju^|ja| drugega svojemu kom čimboljie pomagamo, da in v ta namen je bile žrtvovana |judttvu kot solze, krvevljenje zmagajo v vojni. Cehoslovašk- in trpljenje, hitlerizmu p. bor- Qd decefnbr. §mo v nji di. ^ 1,1 ^ —o ^ ^ ^ - vprašanje že objavila s posvetovanja na Atlantiku. Na tem sta ga izpopolnila, a ob enem je bil njun glavni namen skleniti vse potrebno za čimuspeinejie sodelovanje zaveznikov, da hitlerizem čimprej propade. To je egremna naloga, bo stala še nič ma neodločne v vsaaem t - • .. ^^^^^^^^ rjL .m.r;iL: nredted- Anglija sama ne bi bila «ma zmage za nas se toliko bolj v«, vabljeni na zabavo kluba cela Psdla bi kakor so druge žno. In v tem dramatičnem mo- i«. 1 JSZ v Chicagu. Rooaevelt bi »»up«. ufot, gaw ^ ^ ^ ^ ho. mef|t|1 ^ prUe| v Wa.hi«gton koliko življenj, toda Anglija in " bo v Lawndale ^ItoTokoMe " ^SSZ 5 odzvati nj.go.emu klicu, Winston ChurchilL* M l ^»onic templu. ^^eotembT.'Töa? bičnost in strah pred krvolit- bili že s to* dejstvom aa^n. svejim obiskom v Washington Anglija se je »epiemnra ____¿.nL potrdil to vero. da bi udarile vse naenkrat. Se- ki Hitlerja z Mussolinijem so morajo zmagati. Churchill je s Og, —————————— ww j* ------- , ... , ,___i Tj ..............................."apizanju" «našla v voj- jem jih je pokopala. čeni. potrdil Viwanje ren zadelo 111 «I i Proleiarra Tiskarno nam je sporočila, da ker se je materi-jal (papir, svinec, črnilo itd.) zelo podražil, ji ne preostaja drugega kot da tudi ona dvigne cene. Tako moramo vsak izvod, ki ga imate v rokah, plačati nekoliko več. Ta povišan izdatek moremo kriti le, ako zvišamo svoje dohodke. Predvsem želimo VEČ NOVIH naročnikov. Vsak čitatelj Proletarca lahko pomaga k temu. Ako tisoč naročnikov dobi tisoč novih, bo to uspeh stoodstotno. In je izvedljiv, ne sanjaiki. Sovnaročniki, ki nimajo priložnosti dobiti niti. enega novega. A je stotine drugih, ki bi lahko pridobili tega ali onega v naš krog brez težkega prigovarjanja. V tej številki ie izkaz poslanih naročnin onih, ki so agitirali za Proletarca v prejšnjih štirih tednih. Samo 22 imen je v njemu. A vendar ima Proletarec stotine iskrenih prijateljev! Naj torej vsakdo izmed nas pomaga, bodisi da pridobi novega naročnika, dva ali več, ako mogoči, in pa da mu zbiramo v njegov tiskovni sklad, iz katerega krije primanjkljaj. Slo bo, težavno sicer, če nas bo malo, in laglje, če nas bo mnogo. A ilo bo naprej v vsakem slučaju. PROLETAREC LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. 1-- by LOW IZHAJA VSAKO SREDO. Udkj« J«g o»Io»*n»k* Delavska Tiskovna Druiba. Chicago. V'mh. vsa» 'IHbH lil. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE* NAROČNINA v ZeUinJenih drsavsh sa celo letQ*|3. pravil« leta torej to po1 mlad. A do^edaj so se Nemci s Hitlerjem na čelu izkazal! za zelo flabe preroke. gu Japonca brez vzi aka mtre-IU. To so slaba znamenja, 4 vojna je vojna. le^znrški delavci so dobili zvišanje mcie. Železnice pa zahtevajo podražitev tarifov za par odstotkov več kot pa m zvišale plače svojim delavcem, Tako gre ta stvar. Na propagando se razumejo tudi Japonci. Mečejo letake iz aeroplanov po Filipinih in kličejo domačine v vojno za osvoboditev. Filipincem ni všeč, da so sploh pod kako drugo vlaJo kot svojo, a vendar vedo, da jim je ameriška več dala kot vzela, dočim bi japonska le jemala. Letaki iz japonskih let^ i torej niso zalegli, pač pa fo izdatno učink >va!e bom!»- V Italiji se procesi proti "izdajalcem" nadaljujejo. Depeši Lz Bema, v Švici, datirana 1 I decembra, pravi, da jih je bilo spet devet "veleizdajalcev" obsojenih v smrt, 48 pa v je: To za državo, ki ima 40 milijonov ljudi, sicer ni mnogo, a je vendarle precej, če pomislimo, da so prizadeti največ Tržalani slovenskega rodu. Angleška trdnjava Honkong ob cbrežjtT kitaj'ke jô 'ptdTa Pc kopališče belih Rusov Stopil sem na mirnejše certe narbinskega evropskega mest-danskem vremenu in vsakdo o- nega okraja. Ob ulicah so če- prezno položi poleg čaše čaja .peli ljudje, naslonjeni na hišne po devetnajstih dneh Japonska kavalerija je jez- svetel revolver. ' \ zidove, oblečeni v raztrgane j ga obleganja. Pred nekaj l^tt dila po če tah Harbtna. Pred j ; Peking .smo namenjeni. | molči svoje koičene ro; i angl^ki vojaški ve«fttt tr- hotelcm "Moderne" ^ta stala vH,,rinA v», nnmimn da nam ** Kitajcem in hvropejcem. ki dih. da je nepremt gljivm. Ia- 90 brezbrižno šli mimo njih. Ti krat na uč nkevitost letal se n»- Peking smo namenjeni. Vljudno vas prosimo, da nam na boj pripravljena dva oklop- dute delMir]a za pot. 10,000 do- na avtomobila. Ko se mi je kon- iar>ev" ----- »--------------- ..... , , . čno posrečilo o svajih mirnih T d Ha| jim Ae nalije mladimi obrazi, umazanimi od v Ucnkorju uničili vodovod in namenih prepričati japonske j |Wa>a, & dolgimi goHmi noga-1 trdnjava se je morala podati ljudje spe na cestnem tlaku, z so porajtali. Jfiponci ►o z niiwi Važna vloga angleškega ¿elovstva * voi«ii Angleška delavka stranka ima v sedanji vojni ogromn > vlogo in še večjo odgovori vosi. ^ngleški delavci si morajo b >ij in bolj pritrgavati od ust, ob e-nem se od njih pričakuje» ve»' in več produkcijske >iL\ Pa je namvno, da se mnogi pritožujejo, a so se večinoma sprijazni*! z resnico, da če Hitler zmaga, bo zanje še tisočkrat slabit. vojake, ki .«o z naiajennm bajoneti stražili vhed, sem vpra>al hotelskega vratarja, ali rma japonski generalni fcab tu fevoj "Ne, gospod. Japonci so *a-mo pripravili najuglednješim Kitajcem mesta za banket v proslavo ustano\itve Mandiu-kna." 44Čcmu petem te čete?" Da ¿uvajo banket. |"Goiovo. Takoj vam prine-ni denar." Zapusti hišo pri ¿kri\nih vratih :.i alarmira policijo. Ta, oja-čena z jaiponiimi mitraljaz-kim oddelkom, obkoli stanovanje. Kitajski policijski častnik potrka na vrata. Z vljudnim «mehljajem rou jih odpre eden od b&ndUov. 2} nasmehom do-vo 1 i, da mu policaji /.vežejo roke. Ko so gotovi, prosi častni- mi, .«tegnjenlmi kot pri mrličih, ne le vsici silne premoči Ja- Pomni* po harbinskih ceftah ponske, nego tudi radi Ž3je. vidite te ljudi - ruske berače. francisco sa dospele n^ar poznate zgodovino 25 dccembpa c ladje z ra_ tega me-ta, me je vprašal nc- nj jn b ^ ^ Havajskih ki Rus. "To je kos ruske zgodovine in je zato ialo-Hna. Japonci nimajo ____i „j ** » v*»«.»!' 1 , . i , , , • ! ' »T___t_ kia»b«mi . ........ . . glasovati za *U proti pripadajiju pod Hitlerja. Glasovalo ie za. povsod sedel Japonec... Na primer v Porurju. Vsi nemški socialistični in komunistični Prijatelj mi je oskrbel voditelji so bili takrat poslani tja, da porazijo predlog za pri-druženje k tretjemu rajhu. Niso uspeli. Nemški delavci ki kmetje so se v veliki večini izrekli zanj. Urednik tega lista se je mudil ha čehoslovaškem v dneh, ko se šlo zaradi sudetskih Nemcev." Nikjer na svetu morda niso imeiji več pravic in boljše socialne zaščite kakor v Masarykovi republiki, iiemdki socialisti na češkem so storili vse v svoji moči, da bi pridobili maso Nemcev v tej republiki zoper Hitlerja. Niso uspeli Nemci na če-ikem so zahtevali "svobodo" in jo dobili. Nemški socialisti s češkimi vred ipa so izgubili glave. pogovor s kitajskim veletrgovcem. Sprejel me je mlad tajnik, ki mi je sporočil, da trgovec ne more govoriti z menoj. "Moj šef je bolan." "Ali bi mogel jutri govoriti j z njim?" "2al ni upanja, da bi jutri; zapustil sobo." "Morda b! se sestal čez teden dni?" * "NI verjetno, da bi se njegovo stanje zboljšalo v enem te-dtlu." : Brez dvoma: Mož mora biti težko bolan. Zapustil sem špre- j godRe se!" Policaji * po Hang ki njenimi hčerkami. Ce napravite le korak naprej, j se moja prijatelja ne bosta obotavljala prerezali ženskam grl. "Ali cenite življenje svojih hčerk, gospod Hang," vpraša polibijski častnik. ^ "Moji edini otroci so," kriči Hang. "Potem se moramo pogaja- njim !ti." "Počakajte trenutek," ukaže komandir japonskega oddelka ' Ko je udri Hitler v Avstrijo brez vsakega odpora — kajti avstrijsko sccialntično delavstvo ie bilo Že uničeno pod klero- I , J . f p. . r ■ J. , , I ' Srn 1 »• faAtemom —so angleški propagand.ttčna i "Ta Kitajec je zdrav kot ri- nezgoda, kakor avtomobilwtom na ameriških cestali. >iekaj ti ba in vsak dan ** bolJ deb«1»" - i ;„ .1 ^1__i.: Uv. ti i]x>kvari, motor ne deluje več, moraš popravljati. In poprav 1 jas brez strahu, da preži kdo nate iz zasede. zgradili Haibin. Vse, kar je danes to mesto, se mora zahvaliti Rusom. Mi smo bili njegovi župani in sodniki. Nasa policija in naše čete so držale razbojnike v šahu. Ruske oklopnlce so na Sungariju čuvale naše trgovske ladje, ki so nosile ruske zastave. V Rusiji je izbruhnila revolucija. Rdeče Čete so potolkle bele armade, drugo za drugo. Ko je bila že vsa Rusija priključena sovjetski uniji, je Harbin ostal kot edino caristi- strojnlh pušk. Nekaj časa na- čno mesto, ki je sprejemalo vse peto misli. "Nič se ne da napraviti. Po- ¡ni je dejal neki Rus. "Toda boji se pokazati. Ker je bogat, preže banditi na prvo fprilož razvežejo banditu roke. Kitajski častnik mu ponudi cigareto. Gospod Hang mi bo takoj begunce, ki so Iz Sibirije pri Ali »*kat zavetje za njegove zidove. Vzhodno-kitajska železnica, glavna žila Mandžurije, jo otokov, ki jih je 7. decembra napadla japcn«ka oborožena sila. Ubite — par tisoč — so kar tam pokopali, kolikor jih ni izginilo v valovih s potopljenimi ladjami vred. V Californiji imajo senatorja, ki je prpvil, da ne preti tej deželi od Japonske nikakršna nevarnost. Pacifik nas brani,k je pravil. Pa se je dogodilo, da so prif^e ja Krnske podmornice prav do kalifornijskega obrežja, v Los An-gelesu in v San Franciacu pa je nastal med bogatini pred ja-pon kfmi letali tolikšen strah, da «o mnogi zbežali proti vzhodu. Vojna dandanašnje portc ne pozr.a nikakršnih mej. Občina Stavangcr na N >rve-žkem je bila kaznovana dva milijona kron (norvežka krona je bita vredna pred vojno 26c) in prebivalstvo je moralo cdda-ti vse radioaparate. Vzrok kazni je, ker notfe prenehati s sovražnostmi do nemške okupacijske oblasti Ta občina je bila kaznovana že enkrat prej vs- Sa Silvestrovo v Lawndale Masonic Temple Slovenci v Chicagu so vabljeni. da pridejo na datum, k > i-zide ta list (31. dec.) v* Lawndale Masonic Temple, na zabavo kluba M. 1 JSZ. Noben narod ne more biti svoboden, ako se najprvo ne otrese vlade, ki je diktatorska n iskor išče va 1 ka svojega ljud-atva. Hitler ima zaslombo nemškega naroda. Imel jo je okrog! ^ • ugrabijo." vico, ko je prišel na krmilo. Po uničenju opozicije je lahko I y h iteLsli avli so se pripadala še nam in mi smo i led istega "prestopka". Plačati imeli še dovolj dragocenih kam je morala prvič miljon kron ________ ____ _ _____ nov m kožuhov na prodaj. V ti- globe. Ker je mesto majhno, izročil fi.OOO dolarjev. Na raz- stih dnevih bi morali poznati pomenita ti dve kazni tfotfubo polago nam bo dal svojega: šo- Harbin. Zvečer so kočijaži v pi- imovine vseh prebivalc%v. ferja in avto. V spremstvu nje- sanih svilenih haljah vozili Bo| ¡ja je uradYlo nem^a gcvih žensk se bomo peljali do princese, generale, profesorje vp7nk.a Ves MVoj teren in v,a neke točke i%ven maata. Ko bo- |m najlepše ženske Runije. naj- ,yoja i>riatailidča ]c dala polovico trdil, da je z njim ves narod, razen Židje v Nemčiji. To je hotel dokazati svetu tudi z volitvami — s tajnimi volitvami, in so res bile tajne na svoj način. Le mak) jih je glasovalo proti. Ko je zapki^olala zastava kljukastega križa po Avstriji, so se dvignili Nemci v Mariboru kakor Tz gretja in brzojavno klicali Hitlerja, naj pride reJiti tudi njih. Enake želje so mu brzoja>vno sporočali iz drugih mest Spodnje Štajerske in iz Ljubljane. / Nobene sile jim ni bilo. Imeli so več svobode kakor Nemci v Nemčiji, a vendar, klic. "nazaj v domervino . Jln je mamil In še bolj pa gedo "za vefcji življenjski prostor'*. To je pomenilo, da lahko enitanejo kjer so in zemljo in posestva drugih vzamejo zase. Nemci niso šele pod l^itlerjem naučeni misliti, eia so VZVIŠENO tjudstvo. Rdor je z njimi kdaj delal celo v Ameriki, ve, kako se počutijo v tej stvari. Toda ako so Nemci s Hitlerjem — IN SO — ali naj jih uni-j domotožje." Čimo kot narod? Pokoljemo, kot propagirajo žrtve Nemcev na "Zakaj?" Poljskem, v Franciji in drugod? Nfc bi nič dosegli s tem. Tako velikega nareda 8E NE MORE ugonobiti. Ne sme pa se mu več pustiti, da bi ruvariJ in DAVIL druge ljudi. Naj sodeluje v dobrobit vseh in polja za sodelexvanje jc zadosti za vse, i sedeli trije debeli trgovski potniki s tremi ruskimi dekleti. Neki Američan je prisedel k meni. "Harbin me je v marsičem spominja na Ameriko," je dejal. 'V itajte tu!" Razgrnil ir ruski časopis, ki izhaja v Har« binu. Sredi inseratov, ki ponujajo kožuhe, ponarejene diamantne prFitane dozdevnih ruskih kne-ginj in svilene nogavice, stoji: 16,000 harbinskih dolarjev nagrade tistemu, ki mi more mo prepričanj, da nas nibče ne j slavnejše njene plesalke in pri-Df)šljem'o domov madone. Toda ruske čete. ki so sporočiti, kje imajo skritega ski ¿àstnik. z a sled u jé, pfl šl j e mo ženske in avto." "Toda mi nimamo nobenega jamstva," ugovarja Japonec. "Ah kaj," *>raW policijski častnik, "bandit vedno dr¿i svojo besedo." Policaji in Japonci morajo čakati dobro uro, da se posreči gospodu Hangu priti do denarja, kajti to se je zgodilo v nedelo popoldan. Končno stopijo banditi v ayto, pri Čemer vljudno flajo prednost damam. Ob oelhodu jih še pozelravi policij- mojega soprofta, ki so ga ban eliti odvediU pred dvema mese- velika \ cema. "Tak inserat vrbuja v meni Ali 10,000 dolarjev ni bas pod H stražile železnice, so se začele upirati, okužene po boljševiški propagandi; nadomestiti so jih morali kitajski vojak i. fciveti smo brez zaščite, kakor smo bili. samo še od milosti Kitajcev. Ti so se kaj kmalu sporazumeli z boljševfki — v našo škodo. Kitajci so priznali sovjetski Rusiji nasledstvene pravice kot lastnici vzhodo-kitaj-ske železnice pod pogojem, da bodo rdeči delili z njimi dobiček in upravo. Sovjetska republika se je velikodušno odpovedala pravici eksteritorialnoMti in s tem prepustila Harbin ki- Ali pomagate*? Zed. države so v vojni. Mnogi so se dali. in mnogi še bedo, življenje v nji. Vi lahko ¿omagate z gotovino. Ne da jo podarite, ker vas država ne vpraša u dar, nego le, da vložite kolike r morete v obrambne bon-de in v obrambne snamke. Bondi stanejo od $18 napi e j in snamke pa so od lOc. Vse to vsmn prinaša obresti. Torej vsakdo, ki dela in kaj zasluži, lahko pomaga. Pernat* tako, da dobi za posojilo vladi nazaj ves denar z obrestmi vred. Investirajte v obrambne bonde! na razjpolago Nemčiji. Uvedla je cenzuro nemškega in Italijan skega tipa in pobija "komuniste". Ves svet ve. da bolgarski narod ni z vlado, a pomagati si ne mo^. Nad njim so ne samo mači žandarii nego tudi gesta po in Hitlerjeva okupa-ka ainiada. ^ Californiji je bilo v patri-otfčni maniji, aH pod masko pa-triotične histerije, umorjenih par Japoncev, mnogo je bilo že pretepenih in vsi so vsled tega toliko v strahu, da si ne upa^o nikamor. Kalifornijski gover-ner je »proglasil izjemno stanje. Tudi v Chicagu je nekdo neke- Tole mi ne gre v glavo? "Gospeid Hang ni t^ko bogat i tajski upravi. Dočim boljševiki "Prihajam iz Oikaga Vz^lihnil je in iitpil svoj whisky. "Občudujem te razbojnike. in banditi nikdar popolnoma ne uničijo svoje žrtve." "Ali poznajo premoženjske razmere ljudi?" "Natančneje od najboljšega davčnega ogledgha." Komisar severne mandžur- Razumejo se na svoj posel." ske poAe se nama je pridružil. In pričel rm je pripovedovati o! "Pri tem uživajo razboj-njihovem zadnjem dejanju. niki velik uffled med prebfval-V uživanju (prazničnega mi-1 stvom. Pravkar je pri meni od- niso izgubili časa, da so pome tali pred vrata bele ruske železniške nameščence, so se Kitajci požurili. da m nas pregnali z na lih mest po sodhš*ih, policiji in bolnicah. Prisilili so nas celo, da £mo svojo trgovsko mornarico za sramotno nizko cero prodali kitajskim trgovcem. Z vsakim dnem se je znašlo na cesti, v brezposelnosti vedno več ruskih odvetnikov, zdravnikov, uradnikov z ravnatelji. inženirji in tajniki. Tisti, ki so še imeli kožuhe ali dragocenosti* so jih tpoprodali za v iako ceno, da so zapustili to mesto, v katerem je beli človek prvič postal suženj drugobarv-niH. (Dalje prihodnjič.) Kako se j« HfmAogoče spremeniti voditeljem America First is sovražnikov Rooaer« • love vnanje politike kar naglo-ma v največje propagatorje ** poraz oaišda? Prej ao vendar delovali zanj in pravdi, da nam ni v ničemer nevarno. > t........... IGNAZIO SILONE: lOMAMAIKA ROMAN IZ FAŠISTIČNE ITALIJE k i '/ avtorjevim doro} jen je ni prevede] T ALP A (Nadaljevanje.) Ml\vden smo prišli sem. smo se «ustali Luigi della Croce, Antoni«» Spaventa, Venerdl Santo, Gasparone, Antonio Zappa in jaz . Stoje pred vrati. Tudi v njihovem imenu ti pravim, da ni.»ramo slediti milmonakenui ugled i in ne smemo zavreči no-ben»* pomoči," je odgovoril Kafiaele. Imel je že pripravljen načrt za nočni napad na okro.Uio mesto; ta napad naj bi >e pričel s tem, da bi porušili različna impresarijeva poni o p- lahko rečeš, da te to nič ne bri ga?" Berardo je zmajoč z glavo poslušal. Vse te ugovore je poznal. Tisočkrat jih je sam navedel \ pogovoru z Generalom Baldissero. Tod« sedat ni bil več miade®č.% Nič več ni bil sam. Svojega življenja in osebne svobode ni smel več brozmi-selno tvegati. Moral je drugače misliti. Po noči, ki jo jo preživel z Klviro, je mislil drugače. udarec, ki so bili alabotnejši od | prvih. "Si slišal?" je vnovič s strahom \ prašala ¿ena. "Naibrže bo veter." svm odgovoril. "Sedaj pa zaspimo." Toda zrak je bil tih in veter ni nn>gel biti. de nikoli ni pri ; nas gorski»veter povzročil zvo-nenja. Kmalu nato se je zvon še enkrat l-.omaj slišno oglasil. 'Tukec bo," sem rekel, da bi sploh kaj dejal. "Kaj čukcc sploh lahko zazvoni >" "če ni čukec, je pa kuna." sem odvrnil. "Kako pa piide kuna v zvonik?" Mče ni kima, je pa čarovnica," j" bila moja poslednja modro Redno jesensko zborovanje okrožne konferenčne organizacije društev in klubov Prosvetne matice JSZ, ki ima svoj do lokrog v severnem Illinoisu in južnem Wi«consinu, se je vršilo v .nedeljo f. nov. v S\!> v Wl keganu. 111. Tajnik Anton Garden odpre sejo ob 2. popoldne s kratkim nagovorom. Za predsednika seje je so naselbine — Chicago, Milwaukee in WaukeKan-;—si bi lahko izmenjavale svoje dramske vprizoritve ter pevske nastope. Frank Zaitz je podal kratek stopnic so se večinoma nanaša- referat o poteku konvencije la na aktivnosti raznih društev SNPJ. o politični akciji za Ju-z ozirom na kulturna prizade- goslavijo in o socialističnih vo-vanja in širjenje delavske za-1 litvah, K temu so govorili Mo-ve^ti ter naprednih tiskovin, j žek, Puncer, Judnič in Pogo-Nekateri so poudarjali potrebo I relec. po večjem razmahu na našem Konferenčni tajnik ostane še dramskem polju z namenom, nadalje Anton Garden. da se poživiJn zopet zavzame Prihodnja konferenca se vrši tisto stopnjo, ki jo je doseglo „pomladi v Milvvaukeeju. Po pred par leti. i konferenci se bo vršila domača •Frank Puncer,, ki je zastopal milwauŠko federacijo, je ome- zabava, na kateri se bo oddal ročni radio. Zaključek seje ob 5. uri. "Vse to me prav nič ne bn- sprotno mislil kakor sedaj..." Starponovega prihoda sploh ne glasno izvoljen Martin Judnič,, . , za zapisnikarja pa bouis Be- "«> tamkajšnje mladinsko giba- _____ nii/er * nie. kl Je čase pokazalo , - dokaj življenja. Anton Trojar FilioiC izpoveduje Clevelandska Enakopravnost ima včasi uredniške članke skoro bi rekel sijajne. Nedavno je nekdo v nji pisal, da si upa trditi, da je tudi ona socialdemokratski list, ne samo Prole-torec ali pa Prosveta. Sploh nima Proletarec nobene pravice naglašati, da je bolj za take reči kot kateri drugi list. Tako se pri našem ljubeznji-vem uredništvu v metropoli bri-jejo nohca nevedoma iz samega sebe. Ako bi poskusili zbrati v svoj tiskovni sklad $1,300, ki ga potrebujejo da kaj, in bi uspeli, pa bi verjel, da so res to kar pravico, da so. Kajti izprevidel bi, da jim tudi drugi verjamejo. Trpin in poslovodja pri E. se je pritožil, da ni pošteno ker ga nosim v "Prosveto". Garal je* kot črna živina in skoro izgubil vid pri napornem delu. Nu, lahko bi tu poklical za pričo še nekoga (ali pa njo), ki bi za-I gvišno potrdila, kakšen revež | da je. Pa hiša in take reči, kako se to pridobi? Jaz kot delničar Enakopravnosti in svoječasno sem bil v nadzornem odboru njene družbe imam drugačno mnenje o celi stvari. Lahko bi k temu rekel še dosti. pa rajše zaključujem za dane*;' čitateljem voščim vse najboljše v novem letu. Ob enem podpiram novi Tomšičev predlog z eivim dolarjem. John Filipič. ga. Naš položaj je res strašen. Vsak se mora ukvarjati s svojimi zadevami. Preje sem se brigal za preveč reči, ki me niso nič brigale. In sedaj s tridesetimi leti nimam nič drugega kakor slamnjačo, na kateri spi.n ...Danes nisem več mlad in imam dovolj opravka s svojimi stvarmi. Zato me pustite no miru !" "Mi ti ne kalimo miru. Imprésario nam ne da miru," ga vsekal Scarpone. Ko je Berardo opazil, da je celo Eivira jiroti njemu, ni znal več svoje jeze skriti; nameraval je že reči hudo besedo, pn je raišibrez pozdrava odšel. Bila je morda že polnoč, ko opazil. Obrnil mu je hrbet in je začel študirati neki na steni na- Za;.i>nik prejšnje seje s« sprejme. Poročilo tajnika. Konferen Cleveland, O.—Svetli in ble- bit plakat. Scarpone pa je sto- ¿nj tajnik poroča o finančnem i»*i! naravnost k njemu; stanju okrožne organizacije in dosegla v septembru čikaikafA-: (1¡ sy,omin¡ neprestano po-teija z veliko prireditvijo | jav|jaj0 .Nekateri trenotno člo- "Teofilo se je obesil." Toda Berardo ni odvrnil Ov'1 sem se vrnil domov. "Naj pri- od plakata. de, kar hoče," sem dejal sinu, • "poizkusi vsaj ti zaspati, kajti pred svitom moraš oditi." Vsak je poizkušal spati aii pa se je vsaj delal tako. Toda, nikomur se ni posrečilo. Tako j so bili vsi trije še budni, ko je "Dobro si povedal!" ga je j okoli dveh nenadoma zazvonil cerkveni zvon. Prvi in driui udarec sta bila močna in razločna. naslednji pa so bili kakor odmev prvega. "Si slišal?" me je preplašeno vprašala žena. "Najbrže bo Madonna," sem pohvalil Baldissera. "Nihče ni bil bolj vnet za mir in red kakor jaz. Toda sedaj ni ne reda ne miru, ne vlade in ne pravice, ne postave... Sedaj ni čas, da bi človek mislil nase.».. Sedaj par ni miru... če pridejo čii- "Davi ga je našel Generale Baldissera na «topnjišču v stolpu," je nadaljeval Scarpone. "Krog vratu je imel privezano vrv za zvonenje ... Telo še ni bilo popolnoma mrzlo... Vso noč se je moral gugati na vrvi za zvonenje..." Ne da bi se okrenil, je dejal Berardo: "Naj počiva v miru!" priporoča, da se v bodoče ne-1 kaj ukrene za poja -anje blagajne. V sled splošnih razmer in pa zato, ker so se fcadnje ču- j se opustile običajne konferenčne prireditve v zvezi z zborovanjem, se to zl>orovanje vrši popoldne namesto dopoldne. | Vsa nrejšnja zborovanja sO se namreč vršila pred poldne. Ako se popoldansko zborovanje izkaže uspešno, se bo treba ravnati po njem, v nasprotnem slu- j deracija z veliko pi iednotinega dneva. Gl. tajnik JSZ Chas. Pogcnv-lec je podal kratko poročilo o delu zveze in Prosvetne matice. Omenil je razne potežkoče in nekatere uspehe. Prosvetna matica letos razpošlje Vsem pridruženim organizacijam o-bičajno knjigo brezplačno. Letos pošlje poljudno spisano knjigo "P< mlad življenja", ki se bo Čitateliem gotovo dopa-dla. Ameriški družinski koledar >.a leto 1042 izide prve dni v decembru in bo tudi letos vseboval zanimivo vsebino. TISKOVNI FOND PROLETARCA XXVIII. IZKAZ veku bolj živo, drugi pa bolj v zatemneli obliki. A vsi skupaj j (Cni ki go priiHM,Vflii ^ dolarju, »o se vrste pred tvojimi očmi ka- večinoma podpiratelji nove*« predlo-kor premikajoče slike na plat- j pa Toneta Tomšiča i* Oukland«, California, kot novoletno darilo Prolc- os ta ve ponoči in posilju- odgovoril. "Sedaj pa s>pimo.' ar.) i M^ j»*jo naše žene, kaj potem lahko rečeš, da ni nobena teh žen tvoja ? Ce ti čuvarji postave od-vzamejo zemljo in vodo, če ti !>•■ do\ole delati, kaj potem še Vkljub temu smo vsi trije s pridržano sapo poslušali, toda ničesar nismo slišali. Preteklo je okrog pol ure, ko smo vnovič zaslišali dva ali tri SLOVENSKE IN ANGLEŠKE KNJIGE Največja slovenska knjigarna v Zed. državah nu. Veliko jih je, raznovrstnih, lepih, dobrih in žgočih. Človek bi rad. da se bi spominjal le dobrih, a takih, ki • razočarajo, mu je največ pred očmi. Nekdo, želeč biti vodja, se vozi semintja po naselbinah našega milega naroda najrajŠe dalee daleč in obuja tu in tam domotožje. In pa spomine, da- Frank Puncer. ki je bil dolo- se mnogih nič kaj rad ne spo-čen. on poda na tem z borova- minja. Pa tudi ni vredno, da bi "Bil sem pri donu Abbacchi-, ¿ftju pa 8e bodo bodoče konfe ju," je nadaljeval Scarpone, rence .«pet vršile pred poldne, j kakor bi ne zaupal Berardovi Upošteval je dejstvo, da odda- brezbrižnosti. "Pravkar priha- ijeni zastopniki morda lažje , . _ jam iz hiše dona Abbacchija. prjd .jo na popoldansko zboro- nju referat o našem kulturnem *i človek grenil današnje me-Najprej me je kar obsul s psov- j vanje. Poročilo se sprejme. delu, pripravil spisano poro-1 deno življenje s sipomini na kami, ker sem ga tako zgodaj zbudil, nato pa se je branil po-1 nacj Pišite po cenik PROLETARCU 2301 S Lowndnle Ave , Chicago deliti mrliču odvezo. 'Kako morete le odreči blagoslov cerkovniku, ki je vse življenje služil v cerkvi?' sem ga vprašal. 'Kdo>r *e obesi, pride v pekel.' je od govoril d on Abbacchi j o, 'in če se obesi cerkovnik, prid« v najgloblji pekel'." ' "Naj počiva v miru!" je Re-rardo trdovratno ponovil. "Teofilovo truplo bomo v cerkvi položili na mrtvaški oder." je nadaljeval Scarpone. "Ce župnika ne bo, bomo opravili kar brez njega, če pošlje kara-blniere, se bomo branili. Teofilovo truplo bomo sredi cerkve položili na mrtvaški oder in ga pustili tam štiri in dvajset ur, da ga bo utegnil videti Kristus, Marija, sveti Rok, sveti Anton. Jožef, sveti Berardo in vsi o-stali svetniki... Vidijo n6j, kam smo prišli. "Naj počiva v mirul" je ponovil Berardo. ' (Dalje prihodnjič.) anje. Poročilo se sprejme. »««f»-'« ...... ; Zborovanja se je udeležilo {čilo. V svojem referatu o kri-1 prošlost. tad trideset zastopnikov in za-! «h in težavah na našem dram-♦ skem in glasbenem polju je, Krtvoklji stopnic. Poročila zastopnikov in zastopnic. Društvo št. 1 SNPJ je zastopal Anton Trojar, društvo št. 14 SNPJ Martin Judnič in Frances Artach, društvo št. 3!) tarcu.) Chicago, III. Frank Bizjnfc $<*>.00 (provizija od prodanih koledarjev); Joseph Zore $5.00 (boiifno darilo); Peter Verhovnik 50c, »kupaj $11.60. Whitney, Pa. John Ark $1.00, (Poslal A. Zorn ¡k.) Parkhill, Pa. Jaeob Gabrenja 50c. Clarendon Hills, III. Mary Aucin $1.00. San Francisco, Calif. Klub Slovenija $1.00. Po 50c: Anton Kastelic in Martin Vidie, »kupaj $2.00. (Poslal Andrew LekSan.) Detroit. Mich. Joseph Klarich $3; Petor Benedict $2; Vid Glavač 50c, skupaj $5.50. (Poslal Jos. Klarich.) Johnstown, Pa. Joseph Skedel 50?. (Poslal Fr. Cvetan.) Detroit. Mich. Peter Bcnedi<$ skem in glasbeneiVi polju je j Krivokljunasti papagaji «o Puncer referiral o kulturnem ; lepi ptiči mavričnih barv. Lju- -loe delu v preteklosti, sedanjosti in dje jih imajo radi, ker se puste L^lu^ bodočnosti. (Njegov referat je naučiti govoriti po človeško . „VPtne nwtice r.a elevelandsko okro-celoU «objavljen v Prolo- {n česi*r se papagaj navadi, to $8.00. (Poslal Jt>hn KreKl.) ixil v tarcu li). novembra.) j ge ne Kozina, društvu John Rak in društvo 102 SNPJ Anna Puncer. John Poklar, ki bi imel zastopati društvo št. lt> JPZS, se ni udeležil zborovanja. Milvvauško federacijo društev SNPJ je zastopala Anita Puncer, Čikaško federacijo društev SN P J pa Anton Trojar. Kulturna druHva in klubi: Pevsko društvo Naprej v Milvvaukeeju je zastopal Frank Puncer, čikaški pevski zbor Savo Alice Artaoh, uaukegan-tko Čitalnico SN D France Brence, ženski odsek Mary Lukančič ir. Puncer tudi papagaj zna. SNPJ Charle* Pogorelec, d ru-1 h predvsem apeliral, naj se Na primer, učiš ga takole: štvo 102 SNPJ Angela Zait% «kuša v bodoč« dobiti vec ko- Bodimo pripravi jeni! Naša društvo 104 SNPJ Vincent Pu- operacije od vseh naših na- draga domovina je v vojni in v drdštvo 11Í) SNPJ Josephi-' prednih funkcionarjev in li- nevarnosti. Je zoper ubijalce 550 SNPT «tov. Kadar katero naših na- lobode in za bratstvo ter člo-prodnih kulturnih društev sla- veŠtvo. Itd. vi svoj redek jubilej, bi morali/ Pa še pravi nato: nay\ listi posvetiti več pozor- Naj rte bo med nami omali-nosti takemu dogodku, Neosno- jjivca v teh težkih časih vane, destruktivne kritike, naj ("jep"), ker je treba braniti bi izostale, ker so kvarne naše- na jsvetejše v razumu ""lepote mu prizadevanju. Kritiki naj in mladosti tvojo in mojo svo-upoštevajo razmere in pa dei- h ml o. N. N. (jep). stvo, da nismo profesionalni igralci ali pevci, zato je popolnoma zgrešeno, če kdo kritizira v listih s stališča profesionalnega kritika. * Puncerjevemu referatu jo sledila daljša razprava, ki so se je udeležili Možek, Zaitz, Po-Louiia ()grin, gospodinjski od- gorelec, Artich, Pugel, Garden, sek 8ND Agnes Dukič, ekseku- Judnič in Beniger. Vsi so m Spominjam se iprve svetovne vojne in tudi takratnih "borcev" za osvoboditev naše rojstne domovine. Razlika je bila le, da smo bili takrat bolj mladi, v letih, ko bi bilo treba v vojaško službo. Pa nekateri takrat mladih niso bili tako navdušeni pisati apele, pač pa so Ali ste že naročili Ame riški družinski koledar za leto 1942? tivo J*z Frank Zaitz in Thar- strinjali, da je treba podvzeti trudil, kako se oprostiti voja-" les Pogorelec. klub št. 1 JSZ pa korake, da se da več ognja na- ške obveznosti. Dane« pa tako ! Frances Vider in Louis Beni-! šemu dramskemu in pevskemu patrijotičfii! Menda ja. JUhKO 1 udejstvovanju v okoliških na-j je danes loviti gada z drugimi Poročila zastopnikov in za- selbinah. Vsaj naše tri večje i rokami! Oakland, Calif. Anton Tomšič $1. Younfstown, O. John Petrich $1. Edison, Kans. Chas. Vorina $1.00, (Poslal A. Shular.) Fairport Harbor, O. l*awrence Ba»c 50c. Port Washington, Wis. Frank 1am-kovshek $1.00, Detroit, Mich. Vid Glavač $1.00. Miami, Fla. Joseph Jereb $1.00. Girard, O. John Tancek $1.00. Crafton, Pa. Anton Petroviič $1. No. Chicago, III. Dmtina Martina Judnicha $5.00. Waukegan, III. Frank Mihevc $1. (Poslal M. Judnich.) Dearborn, Mich John PlachUr $t J Mary Kne* 50c, skupaj $1.60. (PoaUl John Plachtar.) Vandling, Pa. Joseph Cebular $1. Denver, Colo. Jacob Skerlj $1,00. Cleveland, O. Po $1: John Filipič in Antan Jankovi, skupaj $2.00. Skupaj $52.50. prejšnji i*ka« $1.-1.11,20 skupaj $1,483 7«. Če želite dobro čtivo, naročite si Ameriški družinski koledar za leto 1942. KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE • • KOM i:\TAIIJ I VOJNA HISTERIJA NE Ptl ZANAŠA Voščila so pri kraju in ¡>mjiiik. Sicer noče v Zagreb in se je «prejkone sprijaznil % dejstvom. da bo v zgodovini Hrvatske ostal kralj le po interni, ne da bi kdaj komu kraljeval. |)qbro zanj pa je to, da mu mora Hrvatska prilično plačevati za kraljevsko čast. V kongresu se borba zoper unije živahno nadaljuje. Sedaj, pod krinko narodne obrambe, ie priložnost, da se jih uniči. Ne bodo uspeli, ako unije hočejo slogo med sabo. če ne, pa bo slabo zanje. znova v vsakdanjostih. In pa v še večjih skrbeh. Spoznavamo namreč, da smo v vojni, čutili jo bodo bolj in bolj tudi tisti, ki ne bodo na frontah. Takozva-nim "pacifistom", izolacioni-stom in drugim takim tudi iti prijetno. Spoznali so, da se mir ne doseže z božičnimi voščili. In pa da so s svojo taktiko po raagali fašizmu. Jugoslovanski čaaniški urad v \Vashingtonu, ki posluje v poslaništvu jugoslovanske vlade, je sporočil, da je minister Franc Snoj spet v Ameriki. Piše med druigiim: Hrvatski ban Ivan dubašir, ki mu hrvatski fašisti i pa veli-če ve i) v Ameriki oičitajo, da i Minister g. Franc Snoj »o jo po sploh ni Hrvat, ker je presto-d V Wobodlll slo- vicem, ministrom prosvete in miaistri Venski domovini, VSi skupaj pa (g. Bogoljubom Jefticem, dr. Božo V Veliki skupnosti juZllill Slova- Markovirem in Savo m Kounovicrm pQy y JugOislaV'iji ter Kraljevim poslanikom g. Konsta- v njiknvi sgodovim. Naj nam bo Ulfiu v naicin trpljenj«, da se * našim «b-dim kraljem nakejamo na pet« časti, morale, pravico, resnice i« svobod" Vstanimo prosim, i« saklicimo: iitelo Njegovo Veličanstvo Kralj P«tor II. I ftvela Jugoslaviji«! (vsi vsta«ejo ia bara« odobravajo). Ni verjetno, ko bo vojne konec. da bodo Jugoslovani v New Vorku, ali kjerkoli dru-; gje, vstajali še kakemu kralju { v čast. Sedaj to še zmerom počno. * Adolf Hitler je 21. decembra, dve leti nazaj, čestital k rojstnemu dnevu Josipu Stalinu in želel ob enem vse dobro ljudstvu Sovjetske Unije. Josef Sta-1 lin se mu je zahvalil za voščilo. Kako naglo se vse menja. Chicago Tribune je od 7. de- _ ceni bra dalje ultra pat riotičen Aa^riiaai mongalskoga pokolonja im«jo fikoce, ker jik lj«dj« same- Uit, kakor je Daily Worker O^l njajejo aa Japonec. v neki trgovin, v St. Louisn so upoeloni a« operatorje 22. junija. Slednji je do omeilje vspenjač Filipi«ci. Ker so sličai Japoncem, so Si pripeli snak. "jas sem avest nega dne Vpil, "Yanks Are Not. Filipi«««". Največ teškoč «vadi orientalcev pa je v aapadnik driavak, kjer Coming". In ta ultra kom unisti- w »olike japonske kalonijo i« kjer farmarji japonskega rodu kontrolirajo Vflik dele* pridelovanja. SmUj imajo neprilike, ker je vsakdo rumene polti s«Mlr«n aa sovrainik« te debele, «ko ao ne iskase, da «i. Na gornji sliki je kitajski i ur na I is t v Washington u. ki ima na sobi snak, da je kitajski poro-če valeč. Zamenjavali so g« a« Japonca. tioom Fotieem. Franc Snoj je močan politik, dasi je bil v starem kraju sma-tran le za podrejenega (Antonu Korošcu in naslednikom). oni list ter ultrareakcionaroi Chicago Tribune sta delovala proti kakršni koli podpori zavetnikom. Citajte ta dva lista sedaj, ako se hočete čuditi. 11 ■ ■ 1 r • ~ 1 ---- V tedanji vojni so v nevar- dobro ***** "> S Seje kluba it. 1 JSZ nosti za življenja tudi generali, i ** ptičevemu uradu nanj zelo Italija jih je izgubila v Afriki Vdovah. Sto"» P« J* Kazimir Chtcago — Proela seja klu- že sedem. Pa tudi nemških, an- 1u*odn? k*r Je hv*' \ ** Je vrSlU f'™ ^ gleških in drugih je nekaj pa- w d* 8 Slovenci lepo žieem dnevu pa je bila udelc- dk). Torej vojna niti za one ki lwmj|» in ker K* «N** **** žba dokaJ slaba. A vseeno za 12 J . ...____ • 1 F _ Ai I___ ^ /1 i »1 M A ■> * A «>uaji €> uiic m, uv- ni : Cha». Pogorelec. tajnik- nje tudi /Musiolinijevemu, ne 011 Jf- . J' p* u ^red dveTni leti- I*to« 22. de- cembra poreča pod velikim na blagajnik; organizatorja John samo papeževemu Rimu. I*0111 «a seje. Izjava pravi, cembra mu jo je prvič posiaJ k dovom na prvi strani sledeče: Kak in Frank Bizjak; zapi'ju- da smo zašli v vojno no dolin njejfoverau 62. rojstnemu dne- f ^^ nahodnoc ri karica an^ela zaitz- vu Winston Churchill. Pred av- ^alo kiivi^crve^om^"kr^Ju Nadzorni odbor: Oscartiodi- gustem leta 1939. mrj je par let Na«i«ksi Ali utovremeao 1 Jodan Od na, Krintina Turpin in Frances zaporedoma pošiljal iskrena Najboljik Doprinosa Kojog Moaete Rak. voščila F. D. R. j D«ti Za P«r«a Osovine y dramski odsek sU bila iz- "Komuniate" pobijajo že kar nrsda^Narodnog GUsm^^je^datl'krvl v<>ljena John Rak in Frank na debelo vsepovsod. Ljudje. Crvenom Krti« a Pittsbargka a« na- ki niso nikoli niti slutili, da «o u ' T™**^ i" ... . ..,, ^ . aroda N»rodno| Glasnika su dopnai- k&munwtl , SO gnani pred . ^ ^ An|o. Uimmrii, Fraajo Bo- Straže in pokončani. Gestapo ric i Stjepan m. Loren. ia tiskare slojih je uspešno uničil V Nemčiji voslagar J®*»» Vidmar i od Stobodne že V prvih par letih hitlerizma. ISuw i* 4a« jo 0 ... Ne bo pa dosegel namena v I*1"0*1 f0*1* Jf H|Jajno. A podjarmljenih deželah, čim-kaj so dosegle dežele, ki so bile več -komunistov" bo pokončal, ^roti vejul? KiUjaka, Beigija, v«č bo ljudskega srda proti' Ncrvezka itd. In pa pacifisti, j njemu. Ijeno — Roosevek s svojo administracijo kriv ne le vojne, nego tudi da smo umešani vanjo. To ti je "mednaroden" socialist, radi katerega so se nekateri tako prizadevali uničiti tudi JSZ. > dan pint (pol litre) krvi. Asm Dove aie jo isti dan dala jedaa pint svojo krvi. Zaitz. V prosvetni odsek: Louis Be niger. Ivan Molek in Frank Zaitz. Za aktivnosti med mladino ravnatelj Oscar Godina. Knjižničar Charles Pogore-lec. ki so glasovali proti kanonom in vsemu! Ako hočeš kaj storiti zoper to zlo. deluj za ODPRAVO vzrokov, ki u žiga jo vojne. Rusijo se v sedanji vojni v m nogo čem zlorablja. V New Yorku je govoril na dnevu ze-dinjenja (Jugoslavije) minister P ros vete Mik» Trifunovič. Rekel je o>b koncu svojega govora tudi tole: Zdaj stoji tudi voliki ruski narod, stojimu tudi asi «a val i kom pota sku Chicago Tribune sili kongres-nike in senatorje, ki so bili "za Bilo je sklenjeno, da na obč-, Oddajanje krvi na ta način nem zboru Slovenskega delav-za poraz osišča je sicer lahka skeg.i centra, ki bo v petek 30. žrtev v primeri z onimi, ki iz- jenuarja zastopajo člani kluba krvave na bojiščih, trpe bole- v glasovanjih brez delnic vsak čnie, prezebajo in stradajo. Ko- po en glas. A v slučaju, da se v nji, vanjo prostovoljno prija vijo. Tako seje svoje intrigi dalje — sedaj pod firmo napetega patriotizma. « Slovenski župnik v Laadvillu i (tam je še vedno nazivan za "Austrian" priest) se zanima za marsikaj. Enako mnogi drugi slovenski duhovniki, čemu naj z Aagloai. ki so v t«k, aanje «elo' nikdar ničesar ne rečejo o du- vojno". da naj se sedaj, ko smo | nfunisti pri Glasniku to vedo, bo glasov alo po delnicah, ako pa bi lahko tisti prostor na prvi bi to kdo zahteval, pa odpade strani napolnili s čem drugim, na vsakega člana toliko gla.<«ov, namesto da se bahajo s par litri kolikor jih pride povprečno od krvi, ki so jo dali. teilub ¿«sik večji kot kadarkoli prej PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI hovniii kolegih fašističnega miši jenjn med Hrvati in Slovaki? Saj o hrvatskih duhovnikih v Ameriki bi naj kaj omenili. Društvo št 121 SNPJ zvišalo prispevek Prosvetni matici Detroit, Mich. — V društvu št. 121 SNPJ smo zvišali članarino ,ki jo plačujemo Prosvetni matici, z enega dolarja na pol-drug dolar mesečno. Argument glede zvišanja prispevkov je bil, da ker se je S8PZ združila s SNPJ, bo precej naprednih društev vsled tega manj, ker se £ Isti komunisti so bili opozicija S ruurunm ucunun IS^iSl^«!: k k Ia v Kusijo. Takrat ho pošiljali £ USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET £ brzojavke in reaolucije proti i » . ,,__. _______________S njemu in bombardirali senator- ji CLANOV(IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO k je. du naj delujejo /.oper Ro« NAROČITE SI DNEVNIK PHOSVETt 99 Un roi a i na an Zdruâene éri«va (isvea Ckicaga) la Kanado SS.00 aa lato: S3 00 sa pol letat SI.50 sa iatrt lalat sa Ckicaga la Citera S7.S0 aa cela leto; S3 7S sa pal kU{ a« inosasnstvo $ê40. Hrvatski komunisti v odsje-ku 361 HBZ v Detroitu so spravil skozi j resolucijo zvestobe S_ Kooseveltju. Seveda, cf^tklje I bo4o združenja* izvršila, ali pa j ni bilo nikakršne. Toda prav ti 180 ae že, tudi v naselbinah. — - ^n;--oUiA.1 Tukajinje dru^vo prejšnje SSPZ št. 220 je bilo član Prosvetne matice. Združilo se je z društvoma št 121 in 564 SNPJ in s tem bo seveda Matica prikrajšana na prispevkih. Iz tejra razloga je bila v o-menjenem društvu zvišana članarina Prometni matici in želeti je, da store isto tudi druga društva. Prosvetna matica zasluži, da jo bi podpirala vsa pod*porna in kulturna društva. Ker čim več bo imela sredstev, boljše bo zmogla svoje delo na prosvetnem polju, bodisi s širjenjem knjig, na dramskem kot na drugih vzgojnih poljih. Letošnja knjiga Prosvetne Naslov zo list in tajništvo je: 2657 Lanndale Avenue S pozmam. fcelim mu mnogo ušpeha — moiemu 30-letneimi prijatelju, ki me je neprestano bodril v delu, katerega sem si bil naložil. Krepil mo je v delavskem duhu in me s tem navdajal z voljo /a agitacijo, kakršni sem se svetil. * Delavski listi z naročninami ne izhajajo. Pa pošiljam ob tej priliki k svojemu voščilu spet en copak. Tako se lahko predlog "Big Tonyja" iz Californije prične «nova podpirati. Apeliram, da K temu pomagate vsi, ki zmorete jn smatrate ta list vrednim, da izhaja. Prepričan sem, da se bo te?a rado val Anton Tom sich. pa tudi jaz in še nešteto drugih, ki mislijo enako. In čim več posnemovalcev dobi ikjegov predlog, jačje bo nase biganje. LISTNICA UREDNIŠTVA V praznikih (božičnih in no-voletnih) ni šlo pri na-i v*e tako gladko kakor bi želeli. Dela v uradu je ob takih dnevih več. pošta je počasnejša in tudi pri druigih, s katerimi imamo glede lista opraviti, ne gre tako naglo kakor izven nezone. Vseeno, odgovarjali smo na pisma čim smo jih prejeli, ne-nujna pa odložili. Lian je Vedno izšel ob času, dali pa je tudi posta zmogla izvršiti svojo nalogo v teh tednih, vedo naročniki rz svojih skušenj. Večinoma v božičnem č**u pošta zastane, kar se dostav-ijanja tiče, kak dan ali dva. Tu n tam tudi več. Zahvaljujemo se vsem dopisnikom tekom leta, ki so 8 svojimi porečij i večali pestrost Proletarca, in se jim priporočamo za v bodoče. Dalje vsem onim. ki nam pošiljajo izrezke iz časopisov, ki 1 izhajajo v njihnih krajih. Ce-stokrat je stvar zanimiva in jo prevedemo, v ostalih slučajih pa je informativna za nas. In pa iskrena hvala za sezon-ska voščila. Vsakemu in vsem skupaj! ... Naj gre tako naiprc.i v tem letu — 1942 — pabo dobro za nase gibanje in za Proletarca. Japonci se bahajo Japonski radio oznanjuje, da so niihne čete zajele že mnogo ameriških vojakov in pomorščakov, d oči m love arrferiške oblasti le neoboroženo, mirno japonsko civilno prebivalstvo, i Japonski radio je poročal tudi, kako so japonski zračni bomb-i niki rušili in zažgali San Fran-ciseo. To je torej tudi "živčna" vojna. AGITATORJI NA DELU Vso aaročaia«, ki jik poiijejo ss-•topaiki in drtigi agitatorji Proletarca, »o itete aa basi polletnih naročnin. Namreč agitator, ki posije «as celoloiao, jo sakeleaon v tem sesaa* mu m dva »a polletnima. Anton Jankovi*, Cleveland, O >0 Ckas Pogorelec, Chicago, 111 16 Fraak Cvetan. Tire Hill. Pa. 12 Anton Zarnik, aap. Poana ® Joseph KlarieJi, Detroit, Mich # John jlornik. Detroit, Mich. Lonis flarbortrh, Milwaukee. Wis Anton Skalar, Arma. Kans. Joseph Ovc«, Springfield. III. Frank Zaits, Chicago, III. Leo Junko, Detroit, Mich. Peter Benedict, Detroit, Mich. John Krekol, Cleveland. O. A m alia Oblak, Eiiaaketh. N. J. Jok« Kasia, Girard, O. Frank Biajak, Ckicafo, III. George Smrokaf, Aliqaippa. Pa. Jennie Jerala, Moon Bun. Pa. Martin Judnick. N. Chicago, III. Fraak Klun, Ckiskolm, Minn. Anton Znpsnčič, Point Marion. Ps Maks Marts. Bukl. Minn. Skupaj v tem iskaau (4 trdne, od 29. nov. do 27. dec.) I3S nsrocnis. Prejinji ukat (4 tedne) 109 nmroi «in. Ali je Vlit društvo »e ¿las Prosvetne matice? ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO Adria Printing Co. 1838 N. HALSTED STREET, CHICAGO, ILL. Tal. MOHAWK 470T PROLETAREC SE TISKA PRI NAS Pr ni et arec, December 31,1941 ALI SO TO SLOVENSKI FANÎJÊ? Teta po Veterana of FortEpi Wars za njihb? Club House. S Slovenska naselbina Je s tem izgubila svoj kulturni, društveni in družabni center. Prikladnih dvoran v njoni so sefcčini ni, in tudi kar je takih, so "namenjene bodisi drugim narcdut «tira, ali cerkvam. A ko se namen, da postane FST Hali pravi slovenski dom )H>ere^i, bo ta naaelbina v slovenski javnosti in za naAo kulturo ter družabnost Ae velik j pomenila, če pa tukajšnji rj-jaki odločijo, da so le za nakup dvorane, ne pa tudi prispeva;i i zanjo, potem sevfda ... ne bo nič. N. N- stih, ki so se na en ali drugi na-¿ln za prireditev trudili, vsem, ki so nama osebno, pismeno in brzojavno čestitali, m vs4m, ki »o se prireditve udeležili, naj In> na tem m«etu ura ¿ena najina najpri«rčn*jaa zahvala vnem skity>aj in vnakemu po«*4>ej. Večer 20. novembra 1041 nama bo ostal v trajnem spominu. A ko nama bo kdajr mogoče na kak način povrniti najinim mnogcitevilnom prijateljem izkazano prijaznost in naklonjenost, štela si bova to v srečo in dolžnost. Za zda) pa se enkrat najlepša hvala, vesele božične praznike in srečno Novo leto vsemi John »a A g ne« Jurečič. Vojno- zores V Angliji je premier Churchill zaeno z drugimi ministri parlamentu predlagal, da nai se proglasi za vse zdrave moške in ženske, prve do 50. leta in ženske do 40. leta za obvezno vojno službo, bodisi v industriji ali kjerkoli. ZVON KO A. NOVAK ČEZDRNINSTRN SLOVENCI PIIIHEUBE KLIKOV J* S. KDOR PODCENJUJE NASPROTNIKE, SE NEVARNO IGRA In ter-Alli«^l Information Servie« v New York« je nedavno raapoelal gornjo «liko • po Je» ni lom. de — to fantje Srbi, Hrvati in' Stavea^l, ki «o t. bo ¿ali Hitlerju »a MeeaeUaij« ter «a javili aa »luibovaaje pri aafWike»« armadnemu povaljale« v Kairu v Egiptu, tam ja « področju Anglije ladi jagoelovaneèn vojailu «rad. Pa abrasik »odeč bi lakko »klepali, da »e aa gernji »liki večinoma eleveaeki fantje. * , Kadar poslušate naše nasprotnike, ki sip I je jo očitke na one, ki delajo, vpraiajte jih, koliko ao že oni storili in kje se njihovo delo pozna? Na ta način jih najlaglje osmešite. Listen to PALANDECH'S RADIO BROADCAST Featuring a Program of YUGOSLAV FOLK MUSIC Every Saturday, 1 to 2 P.M. STATION WHIP 1520 kilocycles (Top of the Dial) John in Agnes Jurečič se zobvoljujeta V- .vi i U - l Chicago, lil. — Podpisana se iskrmo «ahvaljujeva za "tyr-I rise psrtjr", in vse kar je z nj i r rvezi, ki «o jo nama priredili prijatelji za priliko 25-letnice najinega zakonske?« življenja rta Večer £9. novembra. Niti mislila nisVa, da se bo kdd domislit najine 25-letnice, zato na bila toHko bolj iznenadena. ko . va stopila v dvorano, misleča, da se udeleiha prireditve za na&e prijatelje, pa so naju za čeli obsipati s čestitkami od vseh strani, dele takrat sva se zavedla, da je fciio tisto prire-jeno za naju. te se v.*a tista vo-ččila za nadaljnjih 26 let in več uresničijo, bo že nekaj. Najltpao zahvalo seveda zaslužijo tifti in tiste, ki so to aranžirali, in sicer: Mrs. Julia Pavlih in njena hčerka Lillian, Mrs. Kovačic. Mrs. Jurca. Mrs. Strupek in najini otroci. Hvala njfm. kakor tudi vsem tistim, ki so jim pri tem delu pomagali. Dalje se aalvvaliva za lepe nagovore in prisrčna votčila: Ma ritai Meden, članici mladinskega oddelka, ter bratom Antonu Krapencu, Fvanku E. Vrani-charju in Donaldu Lofcrichu. Ptav lepa hvala za pismena in brzojavna voičila od blizu in dalef. Prisrčna hvala za krasna darila. Ketr nama ni mogoče navesti imeli vseh darovalcev, vseh ti- BARETINCIC & SOK: POGREBNI ZAVOD J Tel. 20-361 424 Broad Street JOHNSTOWN, PA. Joponc» imojo mnogo aerooiancv Američani in Angleži ¡so mislili, da imajo Japonci siccr precej tisoč aeroplanov, a «o večinoma le stfcre Akatlje. Vsi, ki so tako! mislili, se\iaj n do, da se ^motili. PRISTOPAJTE K J SLOVENSKI NARODNI ! PODPORNI JEDNOTI \ NA ROC ITS SI DNKVNIK PIIOSVETA UNITED STATES SAVINGS ^BONDS' AND STAMPS Stane sa celo leto $6.00, pol leta $3.00 Ustanavljajte nova druitva. freset članov (ic) je treba r.a novo drufttvo. Naslov za list in ta tajniitvo je: 2657 S. Lawndale Ave CHICACO, ILL. ÂÊtMRJCA ON GUARD! Above ki a reproduction of the fifiririrr Department's Defenae flkubiaa Poetar, mm&m an exact **rtcMtíon ef the original "»flnete Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN AND SURGEON OFFICE HOURS: 2:0C—4:00; 7:00—8:30 Daily At 3724 W. 26th Street Tat Crawford 2212 Al 1858 W. Cermak Rd 4:30—6:00 p. m. Dally * Tel. Canal 1100 Wednesday and Sunday by sopointments only Residence Tel.: Crawford 8440 If ao answer — Call Anttln 5700 UraatvttBi in Klubom WHAT TO DO Co-operate in war regulations made by the authorities. Invest in defense Bonds and Stamps. Support the Red Cross Work at your job—whatever you do—with your mind set on one,aim:' To Help Your Country to Win! Za čimboljši gmotni in moralni uspeh svojih priredb jih oglašajte v POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in noj-starejšo jugoslovansko ro-dio uro v Chicagu od 9 do '10. ure dopoldne, postaia \ WGFS, 1*50 kilocycles •Vodi jo George Marchau S Tod a take stvari se naj po-*abi in naselbina pa naj pre-\ udari: k Kaj lahko kupi, ali kaj naj 2 z M nmovummx ftw IS Not AKX*STt*n TILU«. St WO**¿ IN ATOTUf AMU AMD 5T1NS 50N.ID AMO-ftftfifP YMUt INTO CHIAPCLOTH. t> IIS I« A TM sioav: THIS lAUiM«MAlM I» ttJUi 6iMMMtU OF TM« etat «M4T1Ut nucí, m »irr on nf RAW MATERIALS Moet people expect that some sort of world organisation, or semi-world organisation, will be formed after the war is over, end it is understood that one of the duties of such an organisation will be to see that nII countries have access to law materia 1.4. Tlie government of tne United State« should officially, and in the m<»t public and swveepinj fashion, rvologia* to General "Hilly" Mitchell. Twenty year* ago he wax court martialed because he dared to nay that a i my and navy chief* were "guilty of incompetence, criminal negligence and almost treasonable administration of the national defense. The charge was based on'the refusal of the "bias« hats" to give the , airplane it<< proper place in our military set-up. To demo nan ate that bAttic ships could not withstand attack from the •«kies, Mitchell matio a target of an old German battleship off the Virginia Capes and sent it to the bottom in the presence of a distinguished gathering. * . But the *4>raHs hats" were not impressed. The airplane, they admitted. had "its place/' but it was not mi important place. They jeered when Mitchell said ; that planes would soon be built which would cover 250 miles in an hour, and they laughed when he talked about air service between California and China. Finally, they became so impatient with the "trouble-maker" that they ft£paratod him from hi?* job as assist-1 thrown away, ant chief of the air service and an-1 | signed him to an obscure post in I Texa«. Then "Billy" "blow lip," and said a lot of things which he thought migat arouse the country- The country was interested, but so were the "bra** hats." They draged "Billy" before a court martial, found him guilty on all counts, and although he was the best air man in America, suspended him for five' years "without pay or allowances." President Coolidg* eased the sentence. He restored Billy's allowances Some day the firing will cea$e. The tanks and machine nuns will be at re marines will lie at.anchor. The ships will sail the seven st.n without a fear. The seamen, the soldiers and the pilots will feel as if they had received a reprieve from death. The frenzied bustle of trail¿portating men, munitions and supplies to the friul will end. The feveri-fc production of arm« and munitions will slow down to a trickle. What then? If the victory should be won by the Nazis, the whole world would be enslaved and the new Dark Atfe would begin. Assuming that the Allies will win, as we believe they will, it should be their ambition to reshape the affairs of the world in such a way that no such colossal calamity shall ever agai:i be engendered. For, make no mistake, it was endengered. It is not a cala mity which descended upon the human race from nowhere. To be sure, if Adolf Hitler never had v. en to power, thi» European war would not have occured; neither would the Ja panese war, for his malign influences can easily be see» h it, too. But it is equally true that Hitler never could have risen to power if the conditions hat .not been ripe for him to do so. The sacrifices of men, money and material hi the first World war were in vain because the post-war opportunity wa> The sacrifices of men, money and material in the second World War will also bo in vain unless the victors and all ih-nations avail themselves of the post-war opportunity to mako the conditions such that no more Hitlers can arise. Milwaukee Post. th- been any such lack of access to raw materials as the Nasi* have led rest of the world to believe. • Thep constantly complained, before the war started, that the raw the new rule of national safety, not by the outworn gauge of "»»teriala monopolised. The truth is that, under peace conditions, the raw materiil sere for sale to every nation that wanted them, and Maui Germapy «a* fully While this ia important, it nevertheless transpire* that there ha* not „nil half his base pay." But the air<>chaues. Among the plotters are said to be Yugoslav irredentist*. 4 demo private profit. We have a job to do. Let's get it over with. And let everybody help to do it, even though capitalist interests must be sacrificed.—Reading Labor Advocate. man m so enraged he quit the army. Five yearn ago he died. Today, in the face of the lessons of this war. everyone concedes Mitchell was right. Had the "brass hats" been wise enough to follow his advice. we would not have so many huge battleships — some costing as high as 100.000,000—but we would hsve fleets of airplanes capable of Netherlands East Indies The very interesting spot of earth called the Netherlands East Indies, now up to its, neck in war, has not been very familiar to Americans. They have used the expression "the wild man of Borneo," without really knowing thut Born«*» is s Iwrgfe island in the Netherland East Indies. Occasionally they have listened to an illustrated lecture telling of the supplied. Much of the raw material she had was sold to her by British and At erica n companies. « " a — - If anyone doubts that Nasi Germany had free access to raw materials making Quick work of the Nans and j colony. and the eastern half of New j on the same condition that applied to everybody else—namely, paying th:*; Japn. Guinea also. The eastern half of the i rviiu\uv priro for them—the statement can be proved, light up to the hilt, 1 lt'* '"'possible Island of Timor is a Portuguese co- .________„_____VT _. „________L , _____________,_________ j gress and the President might very properly unite in a tribute to his vi A Very Late „Discovery // Italy's secret police has discovered a plot to kill Mussolini in 1938 and overthrow the government in 1929. If the tenses are confused. so are the Portuguese | lony. But nearly all of the group i* ! Dutch. • The area i* 75.'W2fi7 square miles —about three times as big a» the j ¡»tote of Texas. The population is over 70.000,0o0 — a little over half as many as there Are in the United States. Over IM,- f______ _________to fetch "Billy' in one sentence: Nasi Germany build up the giertest war~maehme the *orli »SîTÎL^iiîîîî ( 0" has ever known. How could such a machine be built without raw materials? It could not „}on an \yc muKt now „UnH to(rf.thcr( refers to Holland. Talk about the tail wagging the dog I The colony has fifty times us large an area as the home country, and ten times as large a population. The Germans captured Holland, but the government was moved to London, and, as Get many did not gal the colony, Holland still has most of its territory and is putting up a fine scrap, as witness the sinking of Japanese tranyports rnd the drowning of 4,000 or more of Japanese soldiers. It wouldn't take many stunts lilve that to end the war so far as Japan, the so-called land of the rising sun, i where the sun is goin to set for the militarists one of the times, is con-1 eerned. The Ditch «eem to preffer to call the colony the Netherlands East Indies. Trere are a lot of the islands, most of hem small, a few large. Sum* • Java, Borneo, Celebes and , . , - . -.......... .................... ... - New (gether and suffer together until tyranny and totalitarianism are overthrown This achievement must lie realized at any cost. Be assured the workers of America wil stand itol political circles know, for exam- with thc workrn, of Great Britiin pie, that Senator Wheeler rarelyftll(, th€.jr «Hies immovable in their ment are unimportant! Under totalitarianism only the very few at the top enjoy liberty. The rest of the peoplo simply don't have iU "What, make« a person a democrat instead nf a Fascist Is that he desires liberty not only for fellow men who NOT EVEN PEACE Hit'.erdom, Italy and Japan walk ely, so far as is known, no plan h; :' been put into effect. There ought to be an end to the delay, and the facilities of the United States Public Health Service should be enlisted. A rehabilitation program under tbe direction of the efficient surgc,>M general's yffice, or at least with its co-operation, would' 1K»t only ftstore the health of thousands of rejectee* but might also be a step toward th.:t broad public-health program which I-Countless members of the CIO and still one of the nation's main pieces lies struck the blow that brought war to the United States, the union!« of the CIO and their members rose to a 1 man, and to a woman, to make this answer one of deeds and blow l blow. tor rig.it over anyone who gives an inch. They hate Roosevelt because he sometimes gets tough That is th*l only type they fear. It is a pity that Petain did not je; tough with Hitlor instead of getting himself, but for his tough with the French people. IDs also ionjr for liberty. I so-called pc.ee with honor is dis- of CIO families are in the aimed foi-ces. And those who serve in industry ask only for the fullest opportunity to use al their brains and energies in the most efficient and maxim-um production of the we.ipons and : upplies needed by the fighting men. of "unfinished business." New Year's Eve Dance Given by ' BRANCH NO. 1 JSF Bennett Champ the Axis powers are definitely and Vcry overbad free»- ( honor, ft isn't even p^ce but it national vice-chairman of completely defeated. Horn for themselves unless everybody j dishonor. Wiliam Green President. had his frcedota. That's why the aver-j There is no genuine peace in any American Federation of "Labor | utfe man *houl<* ** <,«»'<,1<%»« io" I of the occupied countries. There is I . __________1 « moment hb<>nt his devotion to only an enforced submission and an A WISECRACK In Germany there Is a current wi«ec rack which is crackcd only after look in* nrhiind to see if there are any Nazi spies listening. The wisecrack asks. "What is the difference between the sun and Adolf Hitler?" democracy. , enforced silence, which prevail while Dcmornw y is worth terrific sa ri-|the minions of the'nppressoi ..re ,n fices, for man's deepest longing is to y>ght. There is no peace, no sub-be free and be equal. No brand of I irii«tr>»i, in the heart* of the people; totalitarianism «an premise these They an rebellious against the values, and ao It is unable to satisfy tyranny that is practiced upon them. I the strongest inwaid desire* of men's : Often their rebellion breaks into sa-criticise democracy eon-1 botago. In the privacy of their homes . i . ?. . . . . y speak their mind* about the con- nt Lowndolc Masonic Temple 23rd end Soath Millard Aeeaae December 31, 1941, In Ihe Head? "Well, Dora, there's someone even dun» »er Ihan von." "Who is it?" "A chap I met, Hs'a so dumb he The questionee gives H up, and ti» I instead of destructively, wiseoacker explains, "The sun goo« wr sh"n ho " dmvn in the4 West." ' This goes to show that the Ger- INDISPENSABLE mans Haven't lost their sense of lui- ( mor; ;ilso that a lot of them do not The light of voting for representa-eure for Adolf but would be glallty «nemploymenl, and tion. will be leaving civilian industries 10 find work in defense production. At the same time the CIO will not Also, some three million more per be l*x in defending the material in- sons who do not usually work for p«\ terests of the working people and (Hn be drawn into the labor market then democratic rights. For decent Wi«h «uch a labor reserve, approo n-wages and fair conditions are essen- in? 10,000.000, this h no time to tial for industrial morale and increas-1 lengthen work hours ed production. And the voluntary ef- fort of a free people defending its rAurrri I a-riSNtl democratic rights is the best asotr. LUNbTtLLATIUN nnce that we shall out-product« the lave labor of Hitler. / It is your right to organise, to ad m me your Interests, to make pro- Wherv else. The East seems to be the j aw*y this right is to reduce a man to , visions for a better future for your-fb.hkM a football choa h has got fo,ir place shere It is setting at present, slavery, for slavery cortaiata in being «elves and your children through How „.„, u. M cotr. ................-•Ä,,, Why nM Freedom of religion; freedom of IaiF Ii ^^^ ^ Pr***; freedom of person and« i All our nrains and all nur efforts . the peotection of habe««« cormis; and must now hv devote! to the main trial by juries imfurttsliy selected tisk of defeating the militnrjy ma- these »»rindples form the hright con chine of Hitler and his sllies. That stellation ahich has gone beforc PS. is the program of the CIO. that is tho i and guhled our steps through an age