6. štev. V Kranju, dne 7. februarja 1914. Leto II. izhaja vsako soboto ob 5 uri zvečer. Uredništvo in upravništvo: Kranj št. 17Q-(Prevčeva hiša). — Naročnina za celo leto K 4-—, za pol leta K 2-—, za četrt leta K 1—. Za vse druge države in Ameriko K 5-60. — Posamezne številke po 10 vinarjev. — Vse dopise je naslavljati na uredništvo lista „Save" v Kranju. Inserate, naročnino, reklamacije pa na uprav, ništvo „Save" v Kranju. — Dopisi naj se blagovolijo frankirati Brezimni dopisi se ne priobčujejo. Reklamacije so poštnine proste. — Inserati: .štiristopna petit-vrsta zaenkrat 12 vin. za dvakrat 9 vin., za trikrat 6-vin., večji inserati po dogovoru. Inserati v tekstu, poslana in posmrtnice dvojno. Plačujejo se naprej. — Rokopisi se ne vračajo. — Brzojavi: „Sava", Kranj Čekovni račun pri c. kr. poštno-hranilničnem uradu št.: 41.775. § 14. Češkim agrarnim poslancem, katerim so se pridružili tudi češki narodni socijalci, se je posrečilo ustaviti parlamentarno delovanje in nastopilo je vladanje s paragrafom 14. Minolo soboto je bilo zadnje zasedanje državnega zbora. Zastonj so poizkušali voditelji vseh strank vplivati na češke agrarce, da bi le-ti opustili svojo taktiko. Vse zaman. Obstrukcijonisti so zahtevali od ministrskega predsednika grofa Stiirgkha odločno izjavo, kedaj namerava sklicati češki deželni zbor. To je bila cena za ustavitev obstrukcije, in ker grof Stiirgkh te cene ni mogel plačati, so Cehi obstruirali dalje. Hoteli so na vsak način preprečiti sprejetje budget-nega provizorija in dosegli so kar so hoteli. Vlada je odgodila parlament do marca, obenem si pa sama dovolila provizorij s pomočjo paragrafa 14. Vpraša se, je li bila ta taktika čeških agrarnih poslancev pametna in koristna. Nedvomno je, da je v Avstriji vsak narod ozlovoljen. Vlada ne ustreže niti najupravičenejšim zahtevam osobito Slovanov in za vsako malenkost, katero bi vsaka druga država sama rada izpolnila brez vednih intervencij in resolucij poslancev, se je treba pri nas puliti in trgati. Kar se doseže — in to je bore malo — se doseže le s skrajnim pritiskom na vlado ali z ob-strukcijo. S tega,.stališča je .češka opstrukcija svojo taktiko prav uravnala, a pomislila naj bi, da je od vlade zahtevala nekaj, kar ta pravzaprav ni mogla izvršiti. Kakor hitro bi bil grof Stiirgkh določil dan razpisa novih volitev v češki deželni zbor, taKO hitro bi bili začeli Nemci z obstrukcijo. Razpust češkega deželnega zbora gre pravzaprav na račun čeških Nemcev in vladna komisija je voda na njih mlin. Ustavljali bi se torej z vsemi silami sklicanju deželnega zbora. A tudi v drugem oziru ni docela odobravati češko obstrukcijo. Prvič so s to svojo taktiko ne le onemogočili redno sprejetje budgetnega provizorija, nego tudi zborovanje državnega zbora sploh. Drugič pa so onemogočili sprejetje odsekovih predlogov. In ti predlogi so bili velike važnosti. Bud-getni odsek je namreč proti vladni volji sklenil, da se vlada pooblasti izdati v prvi polovici 1. 1914 dva milijona kron državnih prispevkov za brezposelne. Dalje je sklenil odsek, da se dovoli sred- stva za izpeljavo dveletnega avanziranja državno-železniških slug in v tretje je sklenil odsek pre-membo hišnonajemninskega davka. Vsi ti trije predlogi bi bili prišli v korist. ravno revnejšemu ljudstvu, a ker je vlada vsled češke obstrukcije poslala državni zbor domov, se o teh predlogih ni moglo razpravljati v plenumu zbornice ter jih tudi gosposka zbornica ne bo obravnavala. Vlada pa se gotovo ne bo ozirala na predloge, ki so bili v budgetnem odseku itak sprejete proti njeni volji ter si bo enostavno podaljšala dosedanji provizorij s paragrafom 14. V tem oziru torej ni odobravati češke obstrukcije. Dosegla ni pravzaprav ničesar, nasprotno, vladi je mnogo ljubše, da je dobila vendar vzrok, poslati nadležni parlament domov, da si lahko sedaj nemoteno dovoli s tem zloglasnim paragrafom kar si hoče. S paragrafom 14. pa si vlada ne more najeti nikakega posojila. Jasno je torej, da bo opustila tudi vsako investicijo, kar bo zopet slabo vplivalo na brezposelnost." A tudi v političnem oziru ni nič kaj pozdravljati odgoditev državnega zbora. Vlada ! lahko v tem času brez vsake kontrole počenja kar I hoče in, dasiravno mora za vse svoje ukrepe do-i biti naknadno odobrenje po državnem zboru, je i storjeno vendarle storjeno, ako to sedaj poslanska zbornica odobri ali ne. Zahteva po sklicanju češkega deželnega zbora je naravnost nerazumljiva. Ako bi vlada tej j zahtevi ustregla ter res razpisala volitve, se bi k večjemu izvolil že pri rojstvu bolni deželni zbor. ■ Kakršne so razmere sedaj, ni niti misliti na to, da bi na podlagi starega volilnega reda izvoljeni de-j želni zbor redno deloval. Pri napetosti med obema ] narodnostima na Češkem, bi ali Nemci ali Cehi j onemogočili vsako vspešno delo z obstrukcijo in ; delovanje deželnega parlamenta bi dospelo na mrtvo točko kakor dozdaj. Ureditev razmer morejo I prinesti le češko-nemška spravna pogajanja in dol-| žnost vlade bi bila, da pogajanja po svoji moči ! pospeši. A po stari avstrijski navadi se vladi čisto nič ne mudi. Saj gre tudi s komisijo prav dobro, in povrhu tega se prihrani še trud z vodstvom spravnih pogajanj. Obstrukcijonisti so pač v prvi vrsti računali s tem, da strmoglavijo sedanje ministrstvo, pred- | vsem pa ministrskega predsednika grofa Stiirgkha. ! To pa se jim očividno ne bo posrečilo. Grof Stiirgkh je pri merodajnih krogih kar najbolje zapisan. Saj je tudi takorekoč poosebljen avstrijski sistem. Brez i vsake inicijative drži roke v naročju in čaka, kaj ! se bo pravzaprav zgodilo. Da bi poskusil razmere i obvladati ter rešiti državo vednih zadreg, med katerimi zavzemajo narodnostni spori prvo mesto, j mu ne pride niti na um. Zato bi bilo treba iskati potov in tudi grofovske možgane bi bilo treba ! nekoliko spraviti v funkcijo. Predvsem bi pa bilo I treba izdelati jezikovni načrt za vso državo in to j je problem, nad katerim bi obupal še spretnejši I mož kakor je grof Stiirgkh. A vendar bo treba ! jezikovno vprašanje v Avstriji rešiti, ako hočemo i priti do normalnih razmer. Enostransko samo na Češkem to ne gre. Ravnotako pereče kakor češko-nemško je tudi jugoslovansko vprašanje. A tudi poljsko-rusinsko in italijansko-nemški jezikovni kon-j flikt na Tirolskem zahteva nujne rešitve. Za enkrat je torej prenehalo parlamentarno '. življenje v Avstriji in vlada si je pomagala s pa-j ragrafom 14. V marcu se zopet sestane državni zbor in dotedaj bo morala vlada skušati najti pot, ! da odstrani vse ovire parlamentarnega delovanja. Prepričani pa smo lahko že sedaj, da se vlada ne 1 bo čisto nič premišljevala, ako se ji to ne posreči, j vladati i nadalje s paragrafom 14. __ Kranjski deželni zbor. Zasedanje kranjskega deželnega zbora se je otvorilo v četrtek ob 11. uri dopoldne. Seje se je I udeležil tudi škof Jeglič kot edini virilist v zbornici, j Deželni predsednik baron Schvvarz je otvoril j prvo sejo deželnega zbora. Kaj posebnega ni nič povedal in zabeležiti je samo njegovo izjavo, da i pričakuje vlada, da se zvišajo plače ljudskošolskemu i učiteljstvu. Izgovarjal je vedno po en odstavek v I slovenskem in potem zopet en odstavek v nemškem j jeziku, da tako vstreže tudi nemškemu veleposestvu. Govoru deželnega predsednika je sledila najprej zaobljuba in potem programni govor deželnega glavarja, ki tudi ne vsebuje nič posebnega. I Govoril je tudi deželni glavar o zboljšanju učiteljskih plač, od česar bodo imeli koristi „ljudstvo in oni, ki od šole in za šolo živijo". Končno je še deželni F. P. IST Ledeni objemi. K. Poljan, vsa bela je kot altar pogrnjen z masnim prtom. Pri pogledu nate, oj snežena ravan, je človeku tesno pri srcu in oko išče kaj temnega, da ni vse tako enakomerno in skoraj pusto. Vse belo, vse belo ... Globoko vzdihne in suh kašelj se izloči iz prs. Pod belim čelom hoče življenja dvoje rjavih oči, pod katerima se polmescema enako ovijata dva črna kolobarja, da že itak turobno oko sije v obupu in zadnjem trepetanju. Suhljata roka, na kateri se razloči vsaka modra žilica, vsaka kost in koščica, pogladi temnikasto brado in popravi raz-mršene lase, ki silijo preko čela nad žalostne oči. V sobi je sam. Morda pa vendar ne! Da, ž njim je slutnja, ki postaja vedno bolj in bolj enaka zavesti. Vsede se v naslonjač, pa se zazre skozi okno v zimsko poljan. Tam od peči puhti prijetna gorkota; podpre si glavo, da lasje globoko zdrsnejo na slonokoščeno čelo in okoli usten mu zaigra nasmeh, ki izraža bolest, hrepenenje in hoče v svet poslati zadnje pozdrave . . . „Vse je belo, tako belo kot moja roka, kot Woje suhljato čelo in udrto lice. In -— komu je vse to, kar imenujem svojega, podobno? Beseda težka in odrešilna obenem. Zakaj še odlašaš, ljubica bleda, ki si me vzljubila prestrastno in mi prisegla, da me povedeŠ v svoje tihe vrtove, zakaj . . .? Pridi, le pridi, saj moje srce ni strahu polno, oj, skoro ljuba si mi! Ah. . ." Suh kašelj ga prične mučiti in njegovo hro-penje se razlega med štirimi stenami, pa se od njih skoraj plašno odbija. Krčevito se prime za pogreznjena prsa, ki se hočejo širiti, a padajo vedno nazaj. Tam notri ga boli, zelo boli. Lahna rudečica mu dihne v obraz, ki zopet hitro zgine in se poskrije za snežnobelo kožo. Roke mu težko padajo v naročje. Počasi, kot da mu povzroča bolečino, zapre oko, na čelu izstopijo majhne potne kapljice, se združijo v kapljo, ki se še nekaj trenutkov vzdržuje nad gosto zasejanimi obrvi, potem pa zdrsne preko njih na temno brado in v nji počasi usahne. Sobo obsenči mir. Le enakomerno dihanje, težko izvito iz dna bolnih prsi. Tam zunaj zahaja rumeno solnce za bele hribe in sive gore. Poševno pošilja svoje zimske žarke kot zadnje pozdrave, predno začrta svojo pot v tujino. Vsa poljan zablesketa v brezštevilnih lesketih in celo smrekov gozdič, ki je bil tam v ozadju tako tuje teman, se zazdi • živahnejši. Že je izginila polovica oble za sivo goro in pokrajina pod hribovjem se je osenčila. Se malo —- in potopi se še druga polovica. Tam za gorami zažari, kot da razsaja grozen požar, ki mahoma ruši bela mesta in pohlevne vasice. Tako zelo se je pordečilo to sinje nebo, da bi človek mislil: „Srčno kri so razlili po prostranem oboku." Oddaljeno gorovje postaja v zadnjih solnčnih žarkih enako .velikanskemu svetlordečemu rubinu. — Pa počasi prisanja iz daljav mrak, pa počasi meglice pose-dejo nad poljan in se spojijo v sivo meglo. Ojster vetrič zabrije, poljan se zaziblje v premišljevanje. Izza vršičev temnega, pravljic bogatega gozda, pokuka mesec in se porogljivo posmehne. Meglica se mu nejevoljno upira in le skozi pajčolan prodirajo bledikasti lesketi. Pa zatuli tam nekje v daljavi pes, da se plašno tuljenje razlega preko bele poljane v meglice, iz njih v sanjavi gozd, kjer se ponovi in še dalje odhiti njegovo trepetanje. V sobi sloni bledi mož in spava motno spanje. Le dihanje, grgljajoče, potem pojemajoče oživlja štiri stene, kamor so se prikradli lunini žarki in se prostodušno poigravejo po tleh, stenah in stropu. Bolni mož se naenkrat strese, njegova roka se s trudom dviga in kaže v nedoločnost. Umiri se kmalu in roka se mu nasloni v naročje. Njegove poteze so pa polne blaženosti in v luninem svitu je njegovo čelo mrtvaško bledo in kolobarja pod očesoma še širša . . . Kaj se dviga iz temnega kota? Kot megla se je nekaj izločilo iz polteme in to raste, raste, dobiva oblike, si navzame obraz. Čuden gost! Šibko se je izvila njegova postava, brezmerno je glavar omenil petdesetletnico rojstva nadvojvode prestolonaslednika Franca Ferdinanda in pozval poslance, da zakličejo tričratni „živijo" cesarju, kar se je tudi zgodilo. Potem so poslanci pristopili k deželnemu glavarju, mu segli v roko in se zaobljubljali, da bodo cesarju zvesti in pokorni. Za provjzorična zapisnikarja imenuje deželni glavar posl. Šukljeta in barona Borna, za tem se je pa v krajšem govoru, ki so ga vsi poslanci poslušali stoje, spomnil pokojnega poslanca dr. Ignacija 2itnika, ki je umrl kmalu po volitvah, bil je pa 24 let (od leta 1889) dež. poslanec in ena najmarkantnejših osebnosti v deželnem zboru. Za zapisnikarje so bili izvoljeni: iz kurije veleposestva baron Born, iz mestne kurije Milan pl. Šuklje, iz kmetske kurije R. Dermastija in iz splošne kurije J. Mihelčič, za reditelje pa: baron Apfaltrern (veleposestvo) Jul. Mazelle (mesta), Jos. Zure (kmetske občine) in Fr. Kobi (splošna kurija). Volitve v odseke. V disciplinarni odsek so bili izvoljeni: dr. K. Triller, Fr. Jaklič, M. Dimnik, R. Dermastija in baron Born — za namestnike: dr. Fr. Novak, J. Mihelčič, M. Perhavc, Zabret in grof Margheri; v p e t i c i j s k i odsek: Jos. Turk, Fr. Demšar, J. Piber, Drobnič, Lušin in baron Rechbach; v finančni odsek: dr. K. Triller, dr. Krek, Fr. Kobi, Jos. Lavrenčič, dr. V. Gregorič, Jos. vit. Pogačnik, Dermastija, Galle, Jarc in Scholi-mayer-Lichtenberg; v upravni odsek: pl. Šuklje Fr. Povše, J. Piber, Mullev, J. Mazelle, Iv. Lavrenčič, Fr. Jaklič, Mihelčič, Hladnik in baron Lichtenberg; v ustavni in občinski odsek: dr. Ravnihar, Fr. Demšar, Zurc, Vehovec, dr. Eger, dr. Novak, Evg. Jarc, Zabret in grof Barbo; v imunitetni odsek: dr. Novak, Fr. Drobnič, Fr. Kobi, dr. Pegan, Perhavc in baron Born; v verifikacijski odsek: dr. Ravnihar, Lovšin, dr. Zajec, Evgen Jarc, dr. Pegan in Eger; v odsek za letno poročilo: A. Ribnikar, M. Perhavc, Fr. Kobi, Skulj, Dimnik in knez Windischgraetz. Odseki so se konstituirali, potem pa je prišla na dnevni red volitev deželnega odbora in so bili izvoljeni: iz mestne skupine dr. K. Triller z 9 glasovi, iz kmetske skupine dr. Evgen Lampe s 15 glasovi, iz splošne kurije dr. Vladislav Pegan z 8 glasovi, iz vse zbornice dr. I. Zajec s 27 glasovi in iz veleposestniške kurije grof Barbo z 9 glasovi. Za namestnike so bili izvoljeni: dr. Novak, Ivan Lavrerčič, Karel Dermastija, dr. Vinko Gregorič in baron Apfaltrern. Odsekom se izročita poročili deželnega odbora o začasnem pobiranju deželnih doklad za leto 1914. in o novih volitvah. Povodom 5001etnice zadnjega ustoličenja koroškega vojvode na Gosposvetskem polju in povodom nečuvenega preganjanja Slovencev na Koroškem je vložil dr. I. Tavčar s tovariši naslednji nujni predlog: Deželni zbor skleni: 4. Ob bližajoči se 500letnici zadnjega ustoličenja koroškega vojvode na Gosposvetskem polju izreka deželni zbor vojvodine Kranjske koroškim Slovencem svoje simpatije, zagotavljajoč jih svoje bratske ljubezni. 2. V imenu celokupnega slovenskega naroda protestiramo najodločneje proti nečuveni žalitvi koroških Slovencev, ki jo smatramo za žalitev slovenskega naroda sploh in ki je dobila aproba-cijo od naučnega ministrstva s tem, da je poraba ■ Ebnerjeve knjige „Landeskunde von Karnten" do- voljena v koroških šolah. .Stavek v tej knjigi: „Das Volk aus der windischen Gegend hat iiber-haupt keinen guten Ruf im Lande", ki ni samo razžaljiv, ampak tudi lažnjiv, zahteva, da se uporaba imenovane knjige takoj prepove, krivci pa kaznujejo. 3. Centralna vlada se poživlja, naj nasproti Slovencem, naj bivajo ti kjerkoli v naši državi, določilo člena XIX. državnega osnovnega zakona izvaja popolnoma nepristransko in pravično. Sličen nujni predlog je vložil tudi dr. Lampe. Zanimivo je, da je dal deželni glavar v razpravo Lampetov nujni predlog, ne pa tudi dr. Tavčarjevega. Razen omenjega dr. Tavčarjevega nujnega predloga so vložili narodno-napredni poslanci še naslednje nujne predloge in interpelacije: Poslanec dr. Ravnihar in tovariši za regulacijo učiteljskih plač. Posl. pl. S u kl j e in tovariši so stavili nujni predlog glede železniške zveze Rogatec-Brežice-Novo mesto. Poslanec E. Gangl in tovariši interpelacije na njega ekscelenco g.'deželnega predsednika glede na uradne razpise učiteljskih služb. Posl. E. Gangl in tovariši glede zgradbe novega mostu čez Idrijco. Posl. Jos. Lavrenčič in tovariši glede podaljšanja železnice od Postojne do Vipave. Posl. Jos. Lavrenčič in tovariši glede regulacije Pivke in Nanošnice. Posl. Jos, Reisner in tovariši glede akti-vitetnih doklad deželnih uradnikov. Posl. J. Mazelle in tovariši predlože samostojni predlog glede podeželjenja občinske poti iz Krasinca čez Cerkovišče do Kala in glede zgradbe vodovoda, za Metliko, Radovico, Drašice, Suhor, Lukovico. Deželni glavar je zaključil sejo ob pol 3. uri in odredil prihodnjo v sredo, dne ll.iebr. ob 11. uri dopoldan. POLITIČNI PREGLED. Koroški deželni zbor. Po poldrugoletnem odmoru se je sestal koroški deželni zbor k zasedanju. Deželnemu zboru je bilo predloženih 71 vlog. Po odkazu poročil deželnega odbora raznim odsekom je bil izvoljen v nadomestni volitvi za člana v finančni odsek in v revizijski odsek poslanec Dobernig, katerega je izvolila v deželni zbor trgovska zbornica. O delavnem programu deželnega zbora je poročal deželni glavar grof Aichelburg-Labia, ki' je pred vsem poudarjal, da sredstva dežele ne zadostujejo niti za kritje prejšnjih primanklajev in se opozarja deželni zbor, da ne more dovoliti novih večjih izdatkov. Dež. predsednik baron Fries je razvil svoj program, v katerem je poudarjal, da je njegovo stališče objektivna uprava dežele. Uradništvo mora strogo izvrševati svoje dolžnosti in redno pred vsem stremiti za tem, da varuje državne interese. Dalmatinski deželni zbor. Voditelji dalmatin. strank so imeli včeraj konferenco z namestnikom, ki je obljubil, da bo j predložila vlada oficijozni predlog o deželnozborski volilni reformi. Poslanec dr. Baljak je zahteval sklicanje deželnega zbora brez ozira na potek po- i gajanj za volilno reformo. Pogajanja za delazmožnost štajerskega deželnega zbora. Kakor se sliši iz Gradca, se vrše zopet enkrat pogajanja za delazmožnost štajerskega deželnega zbora. Namestnik grof Clary se trudi pridobiti Slovence in Nemce za absolviranje delovnega programa, ki bi v glavnem obsegal proračunski provizorij. Graški listi pravijo, de ima upanje na uspeh. Turčija in Bolgarija. Turčija se tudi v vprašanju otokov Kios in Mitilene ne bo uklonila velesilam. Pred par dnevi še se je govorilo, da je Turčija ponudila Grški za otoka Kios in Mitilene druge otoke, da pa je Grška te ponudbe odklonila. Turčija je hotela na ta način prekrižati uspehe velesil, a ker se ji to ni posrečilo, se pripravlja na novo vojno z Grško ter se je v ta namen zvezala z Bolgarsko. Turčiji gre pred vsem za to, da dobi nazaj otoke, obenem pa hoče tudi v-Trakiji pomnožiti svojo posest. V to svrho je sklenila z Bolgarijo tajno pogodbo. Bolgarska se je zavezala, da odstopi Turčiji vso Trakijo, dočim naj dobi Bolgarska vse pokrajine, ki sta jih Grška in Srbija osvojili razen Ohride, Debra, Prizrena in Prištine, ki pripadejo Albaniji. Bolgarska vlada se očividno še ni ničesar naučila iz zadnje vojne ter sili nepremišljeno v nove homatije, pri katerih lahko izgubi še zadnje simpatije in nakoplje morda svoji domovini še mnogo večje ponižanje, kakor je je doživela v zadnji vojni. Železnično omrežje na Balkanu. Prihodnje leto namerava pričeti Srbija z velikimi gradbami železnic in je dobavo istih oddala zlasti francoskim in italijanskim, pa tudi nemškim podjetjem. Samo nekaj del hoče oddati srbska vlada češki industriji. Tudi pri Jadranski železnici ne bo imela Avstrija ničesar govoriti. Albanci so proti železnicam in Srbija pride lahko do Jadranskega morja preko črnogorskega teritorija. Grška je oddala vsa naročila Francozom in Angležem, Romunska francoskemu in italijanskemu kapitalu. V Turčiji je že za desetletja vse oddano. Francozi, Angleži, Rusi, Nemci so si že razdelili Malo Azijo, da bodo gradili železnice, kadar se jim bo zljubilo. Tudi Italija se poteguje za dobave. Tako se avstrijski kapital in industrija povsod izpodriva, kar je iz-ključnoposledica naše brezmiselne balkanske politike. Albanija. Esad paša, ki je po lzmael Kemalu svoje- voljno zavzel predsedništvo provizorne Albanije, je odstopil. Avstrijska križarka „Panther1- je dospela v noči na 30. januarja v Drač ter ponesla Essad paši poziv, da nemudoma odstopi. Essad paša si je ogledoval dekret, ki je napravil konec njegovemu delovanju. Bil je zelo nervozen in je izjavil: „Ne bom se vdal; ne smem se vdati, tega mi moja čast ne dovoli. Nočem, da bi me primerjali z Izmail Kemalom. Vsi so me izdali, tudi Italija." Opozorili so ga, da je obljubil kontrolni komisiji, da bo demisijoniral in da Italija nikakor ni delovala na to, da bi moral ob enem z Izmail Kemalom odstopiti. Končno je Essad paša izrazil svoje veselje, da je bila vojna ladja, ki je storila konec njegovemu gospodstvu, avstrijska in ne italijanska. Okrog 9. dopoldne sta prispela z vojne ladje angleški in nemški komisar ter sta takoj obiskala Essad pašo, s katerim sta konferirala dve njegovo lice, čelo koščeno in belo kot marmor. Zakaj stojiš v temnem kotu, oj gost ti sloki? In — kot senca povzdigne svoj neslišni korak in kot senca razprostre svoje plašne peruti. V luninem žarku je njegovo oko skrivnostno bleščeč se fosfor in izza brezkrvnih usten se zasmeje belo zobovje. Pod dolgo, valujočo haljo stika njegova roka skrivnostno stvar. Nalahno — kot misli stopinje, stopi sredi sobe in njegova očesa se zapičita v bolnika, ki spi in le semtertja težko zahrope ali suho po-kašlja. Smrtni slutnji podobno ozračje. Roka koščenega gosta razdeli haljo in v rumenkasto zeleni svetlobi mesečni zablešči peščena ura. Da, da, le malce zrnov je še v zgornjem predalcu in tudi ti padajo drug za drugim v spodnjega. Le malce, malce ur še, bledi mož, ki zapadaš s trenutki mračnemu gostu. In tvoje lice, mož bledega, voščenega čela je mirno?! Saj si že zdavnaj zaželel čudnega gosta in zdaj, poglej ga, kako dviga peščeno uro in se pri vsakem zrnu, ki zdrsne, britko nasmeje, da mu zablešči belo zobovje v luninem svitu kot korala na morskem obrežju, katero je morje izvrglo. Težak vzdih prihrumi iz bolnih prs, tako težak, da ne more popluti iz štirih sten in v svoji trpkosti opoji ozračje s tugo. Čudni gost sliši ta vzdih, se zareži satansko in z brezslišnim korakom stopa nazaj v temni kot. Dalje. Izlet v Egipt. Popotni in zgodovinsko-kultnrni utisi. Dalje. Na kolodvoru sem imel srečo, da sem dobil prijaznega hotelskega vodnika, ki je razven tega imel še to dobro lastnost, da je bil uslužbenec penzijona, ki v Baedekerju ni zapisan med najdražjimi. Enajst frankov za penzijo se v tako — seveda pretirano — razvpito dragem mestu, kakor je Kajiro že plačuje za celotno oskrbo, posebno če je človek tako dobro spravljen, kakor sem bil jaz v Hotelu des Vovageurs, ki ga vsakemu obiskovalcu prestolice Egipta najtopleje priporočam. ' Po obilnem in ukusnem obedu sem vzel takoj v roko grčav les in se napotil po mestu. Mimo razkošnega hotela Shepheau, kjer prebivajo in se zabavajo angleški bogatini s svojimi damami in pred katerimi ponujajo kričavi Arabci razglednice, fotografije, orijentalske izdelke v vseh možnih jezikih, vodi glavna prometna žila pred v centru mesta ležeči razkošni park Ezbekije. Krasen, umeten vrt, zasajen z najrazličnejšimi grmi in drevesi, ki sploh morejo v tej klimi rasti in obstati. Grede so poraščene mesto s travo, ki se ne prime, z nekim posebnim zeliščem. Lep razgled na mesto nudi umetna vzvišina z jamo v notranjosti, po kateri se steka Nilova vodica. Za zabavo je dobro preskrbljeno, vsako popoldne igra egipčanska vojaška godba, včasih tudi angleška. Ob straneh obdajajo Ezbekije gledišča in kavarne, z včasih jako dvomljivo zabavo in vsiljivo postrežbo. Vstopnina v park sam je pol pijastra. Jugovzhodno od tu dospeš mimo ponosne palače podružnice Credit Lvonnais, največje privatne banke sveta na važni trg Atab et el Kha-dra, križišče cestnih železnic. Vzhodno od tod se prične ulica Muski, središče arabskega življenja in naj-bujnejšega prometa v dobrem in slabem smislu besede. Kakor Aleksandrija, tako se loči i Kajira v evropski in arabski, bolje moderni in stari del mesta. Dočim ima prvi široke, lepe ulice s ponosnimi palačami, velike parke, vile, hotele, poslaništva in konzulate, reprezentančna poslopja, katedrale, električno in plinovo luč, izvrstna prometna sredstva in sploh v vsem, razun v klimi, flori in geografskem položaju, spominja na sicer impozantna, toda naposled dolgočasna evropska velemesta, obsega drugi temne ozke ulice, na katere vlivajo — vsaj skrivaj — marsikatere tekočine, da korak polzi. Te ulice pa vsebujejo v sebi toliko pestrega življenja, tak pristen in popolen orijent, da tujec hodi ure in ure, gleda, pa se ne naveliča in zapazi trudnost še-le tedaj, ko se vrne v svoj hotel. Arabski del mesta! Ceste že itak ozke, še zatlačene z vozovi, deloma elegantnimi kočijami, dromedarji, osli, pešci obeh spolov. In pri tem kričanje, da se v nebo čuje! Dalje. uri. Essad paša se ni hotel vdati, toda tudi člana i komisije sta bila neupogljiva. Izročila sta mu ultimatum, v katerem sta ga pozvala, da naj tekom I 5 ur demisijonira, sicer bi prispele pred Drač vojne ladje velesil. Po 12. opoldne so obiskali Essad pašo častniki križarke. Tekom popoldneva je poslal Essad paša članom mednarodne komisije, ki so se bili zbrali v avstrijskem konzulatu, svojega prijatelja s sledečim posredovalnim predlogom: Uklonil se bo volji velesil in demisijoniral, da pa ne trpi njegov ugled in njegova čast, naj ga postavi komisija na čelo deputacije, ki naj ponudi princu VViedu albansko krono. Člani komisije so ta predlog sprejeli. Poizkus z bombami. Grška trgovska zbornica v Pireju je dobila oficielno obvestilo, da se bolgarsko - macedonsko komitatski odbor pripravlja za napad na grške par- I nike, ki prihajajo v Burgas in Varno. V Burgas in | Varno je omenjeni odbor spravil že kakšnih trideset velikih bomb, s katerimi naj bi se razdejali j grški parniki. Kakor hitro je dobila trgovska zbor- j niča to obvestilo, je bilo takoj sklicano posvetovanje z vsemi kapitani grških parnikov, ki vozijo j v Burgas in Varno. Sklenjeno je bilo, da se promet j z omenjenima bolgarskima mestoma takoj ustavi in stori vse primerne protikorake, da se ti roparski j naklepi preprečijo. Pavel Deroulede. Minole dni je umrl v Niči Pavel Deroulede, ki je imel za seboj zelo burno življenje. Rojen je bil dne 2. septembra 1846. v Parizu. .L. 1870. se je i udeležil kot prostovoljec francosko - nemške vojne | in je bil pri Sedanu od Nemcev ujet. Preoblečen j za žida je pobegnil iz ujetništva in se bojeval | nato pod Chanzvjem in Bourbakijem, s katerim je j pobegnil nato v Švico. Bil je znan kot pesnik pa- j trijotičnih pesmi, katere je izdal 1. 1872. in 1875. I V svojih pesmih je pred vsem vzpodbujal Francoze, da naj se maščujejo nad Nemci in je dokazoval, da Francija pri svoji moči in vočigled navdušenju pravih Francozov Nemce lahko popolnoma potolče. Izvoljen je bil nato kot pred- j sednik v ligo patriotov. Kot tak je strašno nastopal ! proti Nemcem, tako v rajhu, kakor na Francoskem. Bil je izvoljen tudi dvakrat za državnega poslanca. Povodom pogreba predsednika Faure I. 1899. je poskusil državni preobrat s pomočjo vojaštva, ki pa se mu ni posrečil. L. 1900. je bil obsojen zaradi spletkarjenja proti državni oblasti na 10 let \ pregnanstva. Podal se je v Sebastiano in od tod J na Dunaj. L. 1905 je bil pomiloščen in se je vrnil v Pariz, kjer se je posvetil literarnemu delu. Spisal je več dobrih dram. Pred nekaj meseci je obolel za srčno napako in se je nato podal v Nico, ' kjer je umrl. Narodno-gospodarstvo. Tržne cene na tedenski semenj v Kranju, dne 3. febr. 1914 Pšenica 100 kg....... . K 22-50 RŽ „ ri......... t> 19' Ječmen „„......... * 17*— Oves „ „......... „ 16*— Koruza rdeča „ „ . . ....... „ 20'— Koruza rumena „ „......... „ 18'— Koruza nova „ „......... „ 16'— Ajda „ „......... „ 22 — Proso ; „.......:• . „ 20'— Deteljno seme „ „......... „ 180'— j Fižol ribničan „ „......... „ 30'— j Fižol koks „ „ . . . t..... „ 32 — Fižol mandolan „ „......• . . „ 28'— Leča „ n........ • » 20'— Pšeno „ „......... v 30"— Ješprenj „. „.......... * 28'— Krompir „ „.......... „ 4'— Mleko 1 /. • •.......... . . . „ —'20 Surovo maslo 1 ^........... 3'50 Maslo 1 „ .......... „ 3'— Govedina I. 1 „ ......... „ 1'68 Govedina II. 1 „ ......... „ 1'60 Teletna I. 1 „ ......... „ t-- Teletu aH. 1 „ ......... „ 1-80 Svinjina I. 1 „ ......... „ 2'— Svinjina II. 1 ........... „ 1*80 Prekajena svinjina \. \ kg...... „ 2-20 Prekajena svinjina II. 1 „ ...... „ 2'— Slanina I. 1 „...... . „ 2.— Slanina II. 1 „ ...... „ 1'70 Jajca 9 kom............. „ —'80 Na tedenski semenj v Kranju, dne 3. februarja 1914 se je prignalo: 218 glav domače govedi, 0 glav bosanske govedi, O glav hrvaške govedi, 0 telet, 28 prešičev, O ovac. — Od prignane živine i je bilo za mesarja: 180 glav domače, govedi, O glav bosanske govedi, 28 prešičev. — Cena Od 1 kg žive teže «0 v za pitane vole, 76 -78 v za srednje pitane vole, 68—70 v za nič pitane vole, 0 v za bo- 1 sansko (hrvaško) goved, K ()'— za teleta, K 112 za prešiče pitane, K ' - za prešiče za rejo. DNEVNE VESTI. f Franc Vižnikar. Po dveletnem bolehanju je v četrtek popoldne izdihnil svojo blago dušo sodni nadsvetnik v pokoju, gospod Franc Višnikar. Pokojnik je bil rojen 23. februarja 1848. leta v Brezovem pri Sv. Križu kraj Litije. Študiral je v Ljubljani in na Dunaju in je po dovršenih naukih vstopil v sodno službo. Služboval je najprej v Ilirski Bistrici, potem pa v Ribnici, kjer je prebival celih 24 let, doklar ni šel v pokoj. V politično javnost je stopil pokojnik leta 1888. Takrat je namreč prišel v deželni zbor, v katerem je s Su-klejem in Kersnikom krepko zastopal koristi dežele in prebivalstva. Od tedaj je, z daljšim presledkom, bil do zadnjih volitev deželni poslanec, nekaj časa ribniškega okraja, nekaj časa dolenjskih mest, leta 1895. pa je bil na mesto Sukleja izvoljen v državni zbor. Ko je pokojnik pred nekaj leti stopil v pokoj, je zapustil ljubo mu Ribnico in se preselil v Ljubljano. Tu je bil izvoljen v občinski svet in tudi tu je vse svoje moči in sposobnosti posvetil delu za občni blagor. Pred dvema letoma je začel bolehati in je iskal zdravja v raznih kopališčih. A pomagalo mu ni nič. Kruta smrt ga je iztrgala ter ponesla v one kraje, odkoder ni več vrnitve. Pokojnik je bil zlata duša: tih in miren, ljubeznjiv in postrežljiv, delaven in zvest kot sodnik politik, in ljubil je slovenski narod z vso gorečnostjo ter mu posvečal vse moči. Bodi Francu Višnikarju ohranjen prijazen in hvaležen spomin! Klerikalna večina na delu. Čuje se, da je klerikalna večina verifikacijskega odseka v svoji seji sklenila razveljaviti izvolitev poslancev Mazelleta in Lavrenčič a, glede izvolitve dr. Trillerja in kaplana Škulja odrediti nove poizvedbe, potrditi pa izvolitev dr. Gregoriča. Ti sklepi so bili storjeni navzlic ugovoru vladnega zastopnika. Blamirani Jarec. Da so naši klerikalci dobri narodnjaki, tega pač ne bode nikče trdil. Toda tudi tedaj, kadar si nadenejo narodni plašč jim služi ta po navadi le v to, da skrijejo kako drugo narodu sovražno dejanje. Par tednov sem čutijo klerikalci zopet potrebo, biti narodnjaki. Da dokumentirajo to, je interpeliral poslanec Jarc v dunajski zbornici vlado zaradi koroških razmer. V tej interpelaciji je trdil, da je na Koroškem v rabi neka čitanka, v kateri se sramoti Slovence. Sedaj pa se je izkazalo, da stoji v knjigi le, da je živina iz julijskih Alp slaba. S to svojo interpelacijo je Jarc do kosti blamiral svojo stranko, pvleg tega pa se je tudi izkazale, kako malo važnosti polagajo na krivice, ki sa gode koroškim Slovencem. Niti toliko časa si niso vzeli, da bi čitanko, prepno so interpelirali, tudi prečitali. Ali pa so Jarc in njegovi klerikalni tovariši hoteli le osmešiti koroške Slovence. Iz deželnega odbora. Za upravo skupnega vodovoda v občinah Spodnji in Gornji Logatec se izdela in predloži deželnemu zboru poseben zakonski načrt. — Peticija mestne občine ljubljanske za reden letni prispevek k stroškom c. kr. obrtne šole in prošnja „Slovenskega planinskega društva" za redno podporo se odstopita deželnemu zboru. — Istotako naj deželni odbor sklene poseben opra-vilnik za revidiranje deželne banke. Revizorji naj dobe za svoje poslovanje primerno odškodnino. — Odpoved deželnega lekarnarja se vzame na znanje. — Gradba vodovoda Stari trg in okolica se odda najnižjemu ponudniku tvrdki A. Mure v Moravskih Hranich za 147.945 K. — Za deželni muzej se nakupijo carniolica iz zbirke plazivcev in dvoživk umrlega profesorja Schreiberja v Gorici. — Zahteva obratne bolniške blagajne Gassner & Glanzmann v Tržiču, da naj jej deželna bolnišnica dopisuje v nemškem jeziku, se odkloni. — Prošnja šolskih sester v Repnjah za prispevek k gradbi novega šolskega poslopja se odstopi pred vsem priporočilno domači občini. — Dovolijo se podpore sledečim gasilnim društvom: St. Vid nad Vipavo 200 K, Naklo (za »Gasilni dom") 800 K, Stara Loka 200 kron, Trebelno 300 K, Dobrava pri Bledu 350 K, Zasip 300 K, Gorje 400 K. — Poročilo o deželno-zborskih volitvah se predloži deželnemu zboru brez vsakega meritornega predloga. Večina deželnega odbora dvomi o veljavnosti volitve v dolenjskih in notranjskih mestnih volitvah in v mestni skupini Kranj — Škofja Loka. Opozarjamo povodno na zaključni venček plesnih vaj združenih društev „Merkur", Narodna čitalnica in „Sokol" ki se vrši danes, v soboto, dne 7. svečana t. 1. v sokolski dvorani. Začetek ob pol 9. uri zvečer. — Vstopnina K 2'— za osebo. Svira popolna godba „prost, gosil. društva v Kranju". Vojaški nabori preloženi. V zadnji številki smo priobčili vspored letošnjih vojaških naborov za Gorenjsko in Dolenjsko. Kakor pa se nam sedaj poroča, je ministrstvo vsled nedelavnosti državnega zbora, ki za letos še ni dovolil potrebnih novincev, vojaške nabore na nedoločen čas preložilo. XII. velika maškarada telovadnega društva Sokol z ženskim oddelkom v Kranju, ki se vrši brez naslova, se utegne pridružiti vredno svojim prednicam. Telovadci se menda pripravljajo za večjo skupino in drugo občinstvo vse vprek skrbi, kako bode dostojno praznovalo Kurentov večer. Ženski oddelek prevzel je zopet v svoje spretne ročice skrb za lačne in žejne. Vojaška godba pa bo skrbela, da plesaželjnim ne bodo primrznile j pete. Da pa ne bodo prikrajšani kadilci in kvarto-I pirci, bo skrbljeno za nje v vaditeljski sobi, zato se cenjeni gospodi ni treba bati, da jih bo preveč [ mučil dim, katerega pa bo poleg tega še izsrkaval novo vstavljeni električni izzračilec. Zato pa vsi, J kar vas je veselih in dobre volje, dne 21. svečana v sokolsko telovadnico. Kolera. Deželna vlada za Bosno in .Herce-| govino je z dnem 1. januarja 1914 razglasila, da je kolera prenehala v obeh deželah. Zdravstvena naredba: da je odtod (osobito iz okrajev Tuzla in Travnik) prihajajoče potnike staviti pod 5 dnevno zdravniško nadzorovanje, se je toraj razveljavilo. Z nožem. V torek sta se prepirala na Klancu stanujoča Marija Zankar in nje sin Leopold Žan-j kar. Konec prepira je bil, da je nadebudni sin potegnil nož ter prizadjal materi več nevarnih ran. j Odpeljali so ga v zapor, mater pa v deželno j bolnico v Ljubljani. Prememba posesti. Hišo št. 117 v Kranju, I katero je kupil tovarnar B. Pollak na lanskoletni J dražbi, je kupil minuli teden tukajšnji trgovec g. ; Josip Logar. Iz Cerkelj. Zadnjič je bil obsojen pri kranj-| skem sodišču kaplan Horvat iz Cerkelj radi raz-i žaljenja časti. Večina njegovih grehov pa menda I še čaka odrešenja. Kjer imajo ljudje take voditelje, kakor je kaplan, so predrzni in podivjani. Tako se ! je pretečeno leto zbirala v znani hiši v Cerkljah i tolpa klerikalnih ljudi, ki je pod duhovskim vod-| stvom delala anonime ovadbe na sodišča in gla-| varstvo. Založnik Hrovatovega materijala je naduti j gostilničar Janez Jenko v Cerkljah. Naj orožniki malo vprašajo M. Sipica in J. Skofica p. d. Jereta, i kaj vesta o Jenkotu; izvedeli bodo zanimive reči. Ogenj. V Dvorjoh pri Cerkljah, je pogorela ! žaga posestnika Podjeda. Ogenj je nastal po ne-1 previdnosti. Škofja Loka. V tukajšnji nunski samostan je j prišel šele po novem letu katehet, pa je našim j otrokom napravil toliko sitnosti, da mu ne moremo več prizanašati. V tem hudem mrazu naj bi otroci ! vstajali tako zgodaj, da bili pri maši od pol 8. do 8. J Kaj takega zamore storiti le človek, ki je popol-| noma brez srca. Kaj duhovni nimajo srca za dru-| gega, kot za se? Ker pa navedeno mašo bere I katehet sam in torej otrok ne more nadzorovati, je naročil otrokom, da so morali napraviti zabeležke, kedaj so bili pri maši, kedaj ne. Te beležke potem pregleduje in bo najbrže dajal po tem red iz verouka. V tej zabeležki je nadalje treba označiti, ko-j likokrat gre otrok k spovedi, k obhajilu in koliko-j krat moli pred sv. rešnjim telesom. Nadalje on j zahteva, da morajo hoditi vse učenke k popoldan-I skemu nauku. Pa še vse to ni zadosti, temveč daje I otrokom iz verouka pismene naloge. Tudi te naloge j natančno pregleda in če kaka učenka ne napravi I dobro naloge, ji preti z zaporom toliko ur, kolikor je napravila napak v nalogi. Ali je mogoče takega človeka smatrati za pametnega? Splošno je to nedopustno, mučiti otroke na tak način. Ce katehet t nima toliko časa, da bi ustno izpraševal učenke, naj jih pa pusti pri miru. Za tako neumno metodo bi se morali pobrigati krajni šolski sveti. Toda kaj imamo pričakovati od njih, ker so skoro povsod predsedniki sami župniki. Vrana pa ne izkljuje oči vrani. Povemo pa vam gospod katehet, če ne odnehate od teh neumnosti, da se bodemo vsi prizadeti starši vpisali v protestantovsko vero, ker ne pustimo otrok mučiti na ta način! — Več Skofje-ločanov. S fotografičnim aparatom na bojišču. Lju- i bljanski kinematograf „Ideal" si je nabavil za prihodnji teden izreden film. Kazal nam bo slike iz minole balkanske vojne ter predočil vse grozote i modernega krvoprelitja. Naj omenimo samo nekaj I glavnih prizorov: Infanterijskih krogelj streli v prsi. j — Strašne rane, ki jih povzročajo dum-dum kroglje. — Sreli v stegna. — Streli v lakti. — Bajonetni ubodi. — Ranjenec, ki ga je ranilo 8 delov granate. — Del lobanje odstreljen. — Pogreb mrtvih. — Vojni grobovi. Razdejano mesto Seres. — Prodirajoča pehota in konjenica. — Boj pri Džumaji. — Priprave k naskoku. — Zavzetje višine po infante-riji pod šrapnelskim ognjem. — Naskok kavalerije. — Artilerija strelja. — Kako zadevajo šrapneli in J granate. — „Rdeči križ" na delu. Predstave se I vrše dne 10., 11., 12. in 13. februarja. Tri prste na desni roki je odsekal pri Žirovnici dveletnemu dečku njegov osemletni tovariš, ko sta se igrala. Deček bo imel za vselej poškodovano roko. Nogo si je zlomil na Jesenicah v skladišču neki delavec. Sankalna tekma v Bohinju v nedeljo, dne 8. svečana na umetnem sankališču Belvedere v Bohinjski Bistrici ima sledeči tekmovalni spored: 1. Tekma za prvenstvo Bohinja, 1200 metrov, eno-sedežno, vloga 3 K. 3 častna darila. Odprta le j sankačem, ki so si že pri kaki sankalni tekmi priborili -darilo. 2. Damska tekma. 800 metrov, eno-sedežno, vloga 2 K in 3 častni znaki. 3. Glavna vožnja, 1200 metrov, enosedežno, 3 K. 3 častna 1 darila. Odprta vozačem, ki ne tekmujejo za prven- stvo. 4. Tekma primorskih sankačev, 800 metrov, enosedežno, vloga 2 K, 3 častna darila. Odprta le sankačem s Primorja. 5. Juniorska tekma, 1200 metrov, enosedežno, vloga 2 K; ima 3 častne znake. Odprta sankačem, ki še nimajo nikakega darila. 6. Dvosedežno sankanje, 1200 metrov, vloga 4 K, G častnih znakov. Požar. 21. januarja okrog druge ure popoldne nastal je na dosedaj nepojasnen način na skednju posestnika Janeza Vidmarja v Orehovljah ogenj, ki je v kratkem času upepelil skedenj, hišo in več gospodarskega orodja. Skupna škoda znaša okrog 3500 kron, zavarovalnina pa le 1500 kron. Na kraj nesreče prihiteli požarni brambi iz Predoselj in domačinom se je posrečilo ogenj omejiti na goreče poslopje. „Osveta klovna" je naslov velike dramatične slike, ki jo predvaja kino Nadišar ta teden. Film je dolg okrog 1000 metrov in nam predočuje živ-Ijanje in trpljenje cirkuškega klovna. Poleg te slike obsega program še naravna posnetka „Me-IHo" in „Mavrijevo tekmovalno vesljanje", vele-smešna prizora „Posledice lepote" in „Dupin je zaspan" ter veseloigro „Zasačen". Zadušil se je v noči od 3. na 4. svečana 40 let stari samski delavec iz Smoljevega. Omenjeni je prišel 6. svečana zvečer v Hafnerjevo gostilno na'Trati in prosil za prenočišče. Hišna gospodinja mu je konečno dovolila, da sme prenočiti v hlevu, kamor ga je spremil domač hlapec in mu za prenočevanje odkazal kup slame, nakar je hlapec odšel in zaklenil hlevna vrata. Ko je naslednjega dne odprl hlapec hlevna vrata, puhnil je iz hleva gost dim, na prostoru pa, kjer je ležal Smid, se je pokazala žerjavica. Hlapec je poklical takoj domače, ki so našli Smida mrtvega. Poginil je tudi v hlevu se nahajajoči vol in 12 kokoši. Smid je najbrže po noči prižigal vžigalice, pri čemer se je vnela slama, ki pa je vsled okoliščine, ker so bila okna in vrata dobro zaprta, le tlela in proizvajala pline, ki so zadušili Smida, vola in kokoši. Ponesrečil se je leta 1867 v Škof ji Loki rojeni in tam stanujoči preddelavec Andrej Pintarič v kamnolomu „Kamnitnik". Pintarič je pripravljal kamnje za mlenje gramoza. Valil je precej velik kamen po bregu, kar mu spodrsne in vsled padca mu je šel karnen čez roko in mu izpahnil levo roko v rami in zlomil levo koželjnico. Čaj z rumom, Gostilničarka Kamenšek v Dobravi pri Bledu je bila obsojena na 20 K globe, ker je svojim gostom dajala čaj z rumom, dasi ni imela koncesije za prodajanje žganja. Pritožila se je na upravo sodišče, poudarjajoč, da ni prodajala ruma samega, nego ga le na zahtevanje gostov dajala k čaju, ne da bi zato zahtevala plačila, ker rum s čajem ne velja pri njej nič več, kakor čaj brez ruma. Iz tega pa izhaja, da ni ruma obrtno prodajala. Finančna oblast pa se je postavila na stališče, da je gostilničarka prekoračila svojo koncesijo, ker da je vseeno ali je rum dajala samo s čajem ali brez čaja in ali je jemala za rum plačilo ali ne. Upravno sodišče je temu potrdilo in odbilo pritožbo. Kdor torej nima koncesije za prodajanje žganja, še zastonj ne sme dati ruma k čaju. Osebno postajališče Radovljica na progi Trbiž-Ljubljana se spremeni v postajo. Tozadevna podstavbna dela se oddajo ponudbenim potom deloma proti pavšalu, deloma proti enotnim cenam in naknadni izmeri. Ponudbe so vložiti najkasneje do 1. marca 1914 pri c. kr. ravnateljstvu državne železnice v Trstu. „Quo vadiš?" Prihodnji teden,. dne 14., 15. in 16. februarja se bo predstavljal v tukajšnjem kinematografu J. Nadišar, eden največjih kinematografskih filmov „Quo vadiš?" Snov je posneta izza časa preganjanja kristjanov pod zloglasnim rimskim cesarjem Neronom. Vsa predstava se vrši na klasičnih mestih Rima v popravljenem cirkusu Maksimu. Glavni prizori tega slovečega filma so: Veliki prizori z levi, kjer se levi vržejo na kristjane. Goreči Rim. Bežečemu apostolu se postavi Zve-ličar na pot v Vii Apii, da ga pripravi do vrnitve v Rim. Boj velikana Ursusa z bikom. Smrt Nerona. — Predstave se vrše ob sledečih urah: V soboto, 14. februarja od 2—4, 4—6, 6—8, 8—10. — V nedeljo, 15. februarja od 1—3, 3—5, 5—7, 7—9, 9—11. — V pondeljek 16. februarja od 1—3, 3—5, 5—7, 8—10. — Izposojevalnine je plačalo podjetje kinematografa J. Nadišar za ta film nad 500 kron, zato so tudi nekoliko zvišane cene, kakor sledi: I. prostor K 1'50, II. prostor 1 K, III. prostor 60 v. Otroci plačajo: I. prostor 70 vin., II. prostor 50 vin., III. prostor 30 vin. — V soboto popoldne dijaki: I. prostor 40 vin., II. prostor 30 vin., III. prostor 20 vin. — Film je cenzuriran in dostopen za mladino! Krajni šolski svet v Tržiču naznanja: Za novo šolsko zgradbo je bilo poslanih 13 načrtov. V presojo teh je bila izvoljena posebna komisija, sestoječa iz predsednika, primarija in deželnega poslanca dr. Gregoriča, tajnika deželnega stavbenega urada nadsvetuika Klinarja, c. kr. okr. šolsk. nadzornika Maierja, arhitekta p. Anzelma VVerner in predsednika krajnega šolskega sveta župnika Potokarja. Komisija je priznala drugo nagrado v znesku 650 K g. arhitektu Briinnler (tvrdka Viljem Treo). Vsi vposlani načrti so na vpogled skozi ves teden do 8. februarja v tržni občinski pisarni v Tržiču. Gg. konkurentje naj blagovolijo naznaniti, kam in pod kakim naslovom naj se jim po 8. februarju dopošljejo načrti. Dne 1. marca 1914 ob 9. uri dopoldne priredi obrtna zadruda na Bledu preizkušnjo obrtnih vajencev v pisarni zadružne bolniške blagajne na Bledu, Mlino št. 3. Vsi vajenci, kateri so učno dobo dovršili in navmeravajo napraviti preizkušnjo, naj ylože pismeno prošnjo na obrtno zadrugo na Bledu, katera je koleka prosta. Pristojbina znaša 6 K, oprostnina pa 5 K. — Vajenci nečlani obrtne zadruge plačajo 12 K pristojbine. Razno. Klerikalno premoženje. Leta 1843. je v Avstriji bilo 416 samostanov (kloštrov) z 6350 menihi in 83 samostanov z 2054 nunami. Leto 1911. pa izkazuje, da so se v Avstriji med tem časom te pomnožile kakor kobilce; v tem letu je namreč v naši , državi bilo že 640 samostanov z 11.116 moškimi člani in 2316 samostanov s 27.339 ženskimi članicami. Celokupno število, ki je leta 1843. znašalo 499 samostanov in 8404 samostanskih članov in članic je torej v sorazmerno kratki dobi, do leta 1911 naraslo skupno na 2956 samostanov ter na 38.504 samostanskih članov in članic. Armada samostanskih bratov in sester je torej kakor videti v Avstriji zelo mogočna in velika. Nikar pa naj nihče ne misli, da se ti velikanski družbi godi morda slabo. Po Cenkerjevem spisu ,,Cerkev in država" je po lastnem priznanju cerkve celotno temeljno cerkveno premoženje v Avstriji leta 1900 znašalo nič manj kakor 815,152.630 K. In če od te glavnice odtegnemo pasiva v znesku 16,401.022 K, preostaja torej še čistega premoženja 798,715.608 kron. Upravni dohodki iz cerkvenih naprav in zavodov so leta 1900. znašali 62,423.222 K, katerim je v istem letu stalo nasproti 36,677.606 K izdatkov. Čisti dobiček je v tem letu bil vsekakor lep, znašal je 25,745.616 K Pozabiti pa ne smemo, da ti prebitki od leta do leta še naraščajo in če upoštevamo to sorazmerno naraščanje tekom zadnjih 13 let, tedaj znaša premoženje „mrtve roke" v Avstriji najmanj 1.133,501.608 kron. Pri tem pa še ni vračunjeno obrestovanje, kar pri ogromnem bogastvu nanese zelo mnogo. Obenem je katoliška cerkev največja posestnica zemljišč, kajti njena posestva so leta 1900. prezentirala čedno vrednost v znesku 300 milijonov kron, lahko pa trdimo, da vrednost njenih današnjih avstrijskih posestev znaša okrog 400 milijonov kron. Snežni viharji na Ruskem. V Petrogradu in v večjem delu Rusije so predvčerajšnjim razsajali silni sneženi viharji. Železniški promet je popolnoma ustavljen. Večina vlakov je ostalo v snegu. Guvernerji poročajo, da je 100 dp 150 ljudi smrtno ponesrečilo. Posamezne vasi in naselbine so popolnoma pod snegom. Oproščeni Judi. Pred porotnim sodiščem v Minsku se je vršila že več dni porotna obravnava proti 90 Judom zaradi prepovedanega krošnjarjenja v okoliških vaseh in naselbinah. Porotno sodišče je vseh 90 Judov oprostilo, češ, da se jim pri njihovih kupčijah ne more dognati goljufija. Judi so pač znali varovati svoje interese na račun nevednosti ljudstva tako, da so bili za vsak slučaj sodnega postopanja postavno kriti. Požar. V Milanu je pogorela veletrgovina za svetilke in steklenino. Škoda znaša čez 100.000 lir. Ogenj je povzročil električni tok. Žlodejstvo očeta. V Bonneville na Francoskem so aretirali Avstrijca Poljaka Potočnika, ker je na sumu, da je zanalašč zapeljal svojega sina v gorovje in ga pustil tam, da je zmrznil. Izvršitev smrtne obsodbe. Na dvorišču jet-nišnice v Ratiboru so obesili kajžarjevo hči Fran-čiško Zimmer in ženo rudarja Josipino Kubšekovo. Prva je umorila svojo mačeho, druga svojega moža. Samomor škofa. V samostanu pri Kursku se je glasom poročil iz Petrograda obesil škof Joaniki. Škof je bil znan kot silno pobožen človek. Zapustil je pismo, v katerem pravi, da je izvršil samomor zaradi prevelike nestrpnosti sinoda. Ogenj v gledališču. V Josefstadtu na Dunaju se je vnel v gledališču pod. Gasilci so pod raztrgali in ogenj zadušili. Kljub temu pa je bila predstava odpovedana, ker je bilo v gledališču toliko dima in smradu, da občinstvo ni moglo vstra-jati. Kako je nastal ogenj, še ni znano. POUK IN ZABAVA. Medsebojno presenečenje. Nek gospod in neka dama sta se odpeljala iz Londona z brzovlakom, ki je bil namenjen na Škotsko. Drug dtugega nista poznala. Naenkrat se obrne gospod do dame in reče: „Cenjena gospodična, ali bi Vas smel prositi, da gledate par trenotkov skozi okno. Popravil bi si namreč rad obleko". „Gotovo, gospod", odgovori dama, vstane ter mil obrne hrbet, gledajoč skozi okno. Za nekaj minut reče on: „Tako milosljiva, preoblekel sem se in lahko se zopet obrnete." Ko se je dama zopet vsedla, je v svoje začudenje zapazila, da se je njen sopotnik premenil v žensko, ki nosi gost pajčolan. „Sedaj pa gospod ali dama, če vam je to ljubše, gledajte tudi vi par trenotkov skozi okno, kajti tudi jaz si imam obleko popraviti." „Gotovo, cenjena gospica," odgovori mož v ženski obleki ter stori tako. Po kratkem premoru reče dama: „Tako sedaj se lahko zopet vsedete." A sedaj se je začudil gospod. Njegova sopo-tovalka se je namreč spremenila v moškega. Zasmeje se in reče: „Zdi se mi, da imava oba vzrokov, da se naju ne izpozna. Jaz se imam ogniti malemu nesporazumljenju. Vi pač tudi, kaj ?" „Jaz," odgovori dozdevna dama ter ga bliskoma uklene, „sem detektiv Joram iz Scotland Jard in imam nalogo, da vas aretiram v svrho, da se raztolmačijo ona mala nesporazumljenja." Hitra pomoč. V visoki starosti je nekega maršala nadlegoval hud protin in osobito se mu je ta bolezen pojavila v rokah. Nekega večera je stari general imel povabljeno družbo častnikov, ko vstopi or-donanca. Med pogovorom je hotel general piti čašo piva, a roka se mu je tako tresla, da se je bal, da izpusti kozarec. „Potnagajte mi vendar," reče zato tik za njim stoječi ordonanci. Vojak je pokimal, vzel kozarec ter prav pošteno potegnil. Stari general pa se je zasmejal. „Tako to pomoč pač nisem mislil, a ker ste že pomagali, izpijte tudi kozarec do dna." Temu ponovnemu povelju je vojak tudi takoj in brez obotavljanja ustregel. Zakaj človeški podplat ni raven. Srbska narodna pravljica. Ko so hudobni angeli odpadli od Boga, so se zatekli na zemljo ter postali hudiči. A vzeli so seboj tudi solnce in njih vrhovni poglavar jo je nataknil na sulico ter jo nosil na rami. Ko se je potem zemlja pritoževala pri Bogu, da jo bo solnce popolnoma sežgalo, poslal je Bog nadangelja Mihaela, ki naj bi skušal, hudiču solnce na kak način izviti/ Nadangelj je šel na zemljo ter se sprijaznil s poglavarjem vseh hudičev. Le - ta pa je takoj izvohal, kam pes taco moli, tet je bil oprezen^ Nekoč, ko sta se oba sprehajala, prišla sta do morja, pripravljala sta se, da bi se kopala in hudič je zasadil sulico s solncem v zemljo. Ko sta se kratek čas kopala, rekel je nadangelj: „ŠedaL pa se potapljajva, da vidiva, kdo pride globokeje." Hudič mu odgovori: „Kar pričniva!" In potapljal se je nadangelj ter prinesel v ustih morski pesek iz dna. Sedaj pa bi se moral potapljati hudič, a bal se je, da mu medtem nadangelj ne ukrade solnca. Prišla pa mu je dobra misel. Pljunil je na tla in iz njegove sline je nastala sraka, ki naj bi mu varovala solnce dotlej, da bi se on potopil do dna morja in tudi prinesel peska. Ko pa je hudič izginil pod površje morja, napravil je nadangelj neko znamenje z roko in morje je pokril devet čevljev debel led. Hitro je pograbil solnce in zbežal ž njim proti nebu. Tedaj pa je sraka jela kričati na vso moč. Ko je hudič začul kričanje srake, je tudi že vedel, kaj se je zgodilo ter se je kar najhitreje vrnil. Do-spevši proti površju pa je našel morje zamrznjeno, tako da ni mogel iz njega. Hitro se je tedaj vrnil na dno morja, vzel velik kamen, prebil ž njim led ter se zapodil za angeljem. Ze je stopil nadangelj Mihael z eno nogo v nebesa, ko ga zagrabi hudič za drugo nogo ter mu iztrga z ostrimi kremplji kos mesa iz podplata. Jokaje je stopil ranjeni nadangelj s solncem pred Boga ter tožil: „Kaj, o Gospod, naj storim sedaj, ko sem tako pohabljen?1' In Gospod je govoril: „Miren bodi in ne boj se. Zaukazal bom in odslej naprej bo imel' vsak človek tebi enako dolbino v podplatu," Tako kakor je Bog zaukazal, je nastala pri vseh ljudeh mala dolbina na obeh podplatih in tako je ostalo do današnjega dne. Loterijske številke: Line 24. januarja 60 87 44 30 71 Praga 28. 44 38 29 43 67 Trsi 28. 1 71 23 72 9 Lvov 28. 8 63 73 46 47 Dunaj 31. it 37 36 19 10 34 Brno 21. ■o 59 57 18 35 2Ene&lovaniso&i se oddasta takoj, eventuelno tudi s hrano. Vpraša naj se Rožnovenska ulica št. 56. Proda Se lepa, štirinadstropje visoka 36 3—1 hiša v kateri se nahajajo trgovine, kakor tudi stanovanja. Hiša leži v sredini mesta Gradee je izvrstna točka in nese letno 10.800 K. Proda se pod ugodnimi plačilnimi pogoji. Vpraša naj se v Kranju, hšt. 79. Pisarna za urejevanje splošnih gospodarskih zadev J. Rozman :: Kranj Kino J. Nadišar Dne 14., 15., 16. svečana Največja senzacija sedanjosti! QUO VADIŠ? Izza časa proganjanja kristjanov pod zloglasnim rimskim cesarjem Neronom. Po Sienkiewiczevim romanu. I. Denarni promet: Izposlovanje posojil v vseh oblikah. — Prevzem kapitalij in njih pupilarno-varno nalaganje. — Ranžiranje insolvenc. — Eskont menic. — Nakup in prodaja državnih vrednostnih papirjev. — Izdaja uradnih borznih kurzov. II. Informacijske Zadeve: Izdaja trgovskih in obrtnih informacij ter naslovov dobaviteljev in odjemalcev za vse blagovne stroke. III. Izterjevanje terjatev: Izterjevanje trgovskih in obrtnih terjatev. — Inkaso menic. IV. Promet z nepremičninami in podjetji: Posredovanje pri nakupu, prodaji in zamenjavi nepremičnin, industrijskih, trgovskih in obrtnih podjetij. V. Tehnično-komercijelne zadeve: Nakup in prodaja industrijskih, obrtnih in poljedelskih strojev vseh sistemov. — Oprema celih delavnic. — Instalacije. — Načrti in proračuni. VI. Strokovni nasveti v vseh navedenih zadevah. Strogo stvarno poslovanje. — Prospekti na razpolago. 120 52—24 U.K čaji London sverovnoslavm! Glavna zaloga pri Peter Majdiču Merkur, in Franc Dolenzu v Kranju. 157—12 Odda se staioianl! obstoječe iz 3 sob, kuhinje in pritiklinami za 1. februar 1914. Podatki pri upravništvu tega lista. jJJ^PoZOr! prip0r0ca se Pozor! ji ton it a Site i M. MASTEM •V« Stražišče pri Kranju Gorenjsko •¥« Ustanovljeno 1. 1844. 19 5-4 f|\ Izdelovanje vsakovrstne žime za zimnice W *Jf in drugo od najnavadnejse do najfinejše. *K ^ Cene nizke. Postrežba točna in solidna. « i^Doniače slovensko podjetjelJ| Lovro Rebolj v Kranju Glavni trg Trgovina z moško obleko. — Prodaja raznega sukna in štofov za moške obleke. — Ravno tam lastna delavnica za obleke, n i i i i i i i i i i i i i § X v i i i i i i i i i i i i i i >< w ki se po naročilu dobro, ceno in nujno izgotove. Ko kriško predmestje v lastni hiši zaloga Šivalnih strojev in potrebščin. Ravno tam flACHtnS Mer točim najboljša vina in pivo ter postrežem S"511lllClt vedno z dobrimi gorkimi in mrzlimi jedili. Imam tudi obrt za nakup in prodajo posestev in zemljišč. "lift 9—6 RUDOLF RUS urar in trgovec poleg lekarne v Kranju. Ustanovljeno leta 1885. Prva in največja zaloga ur, zlatnine in srebrnine. — Vsake vrste ščipalniki in očala. Ročne in žepne električne svetilke. Najnižje cene brez konkurence. Ceniki zastonj in poštnine prosti. M. Rant ■ Kranj trgovina s špecerijskim in galanterijski dlanom Trbovljski in češki premog. Nakup suhih gob in deželnih pridelkov. Kolodvorska restavracija priporoča 8 52~4 vedno sveže Budieviško pivo ter pristna vina in dobro kuhinjo Tiskarna „Sava" j Kranju Vizitke, poročna naznanila, zavitke, pisma, račune, bolete, jukste, vabila, lepaki, posmrt-nice, cirkularji, troškovniki, letaki, trgovske karte, knjige v vseh velikostih, brošure, časopisi ter vsa v to stroko spadajoča dela. 9rwidni kolesar lahko prihrani mnogo časa in aenarja, ako v zimski seziji pusti svoje kolo po strokovnjaku preiskati. Ne zamudite loraj vposlati svoje koto v pregled podpisani tvrdki, ki bo delo ob najnižji ceni, strogo solidno in v najkrajšem času strokovnjaško dovršila. Vsako pri nas popravljeno kolo se na željo brezplačno hrani ao spomladi v naših nalašč za io primernih prostorih. iKarel Čatnernik & Co. Specijalna trgovina s kolesi, motorji, avtomobili in posameznimi deli. Mehanična delavnica In garaža. Bjubljana, dunajska cesta 9—12. -t o I 57 78 Kmetska posojilnica ljubljanske okolice regisfrovana zadruga z neomejeno zavezo v LJUBLJANI obrestuje hranilne vloge od 1. januarja 1913 naprej po čistih -o — N "5 > _ N brez odbitka rentnega davka. brez odbitka rentnega davka. 10 52—6 PO tP N n -t < 3 N ca gr ca D. Zobozd^fluniški in zobBtehni€ni atelje dr. Edv. Globočnik okrožni zdravnik in zobozdravnik in Fr. Holzhacker konc. zobotehnik v Kranju ! v Hlebšovi hiši, nasproti rotovža, je slavnemu občinstvu vsak delavni dan od 8. ure zjutraj do 5. ure popoldne in ob nedeljah od pol 8. ure zjutraj do 11. ure dopoldne, izven velikih praznikov na razpolago. Vsaki dan zvečer Havarna-Zuezda Kom CEr Paganini- ^ * 'hčT orkestrion f Vinotoč in zajutrkovalnica KS2_,. Itmto Hroinc, Hrani Trgovina delikates, špecerije in deželnih pridelkov. trgovina <#Terd. Saiovic^/ v Kranju (poprej J. C. Pleiureiss) priporoča svojo bogato zalogo vedno najnovejšega in najboljšega manufakturnega blaga. Posebno se priporoča ženinom in nevestam za nakup bal ker ima v tem blagu največjo izbero. 3 52—« IHI «1 Kreditno društvo v Kranju registrovana zadruga z omejeno zavezo obrestuje hranilne vloge od I. januarja 1913 naprej po 6—6 brez odbitka rentnega davka. Uradne ure so vsak delavnik od 9.—12. dopoldne. ■HI1 Last in zaloga tiskarne „Sava" v Kranju. Odgovorni urednik: Lavoslav Mikuš. Tisk tiskarne „Sava" v Kranju. 42