REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA NOTRANJE ZADEVE POLICIJA Generalna policijska uprava Policijska akademija Center za raziskovanje in socialne veščine IZVAJANJE POLICIJSKIH POOBLASTIL V STRESNIH DELOVNIH POGOJIH Vloga vodenja in socialne identitete pri doživljanju stresa in uporabi policijskih pooblastil IZVAJANJE POLICIJSKIH POOBLASTIL V STRESNIH DELOVNIH POGOJIH Vloga vodenja in socialne identitete pri doživljanju stresa in uporabi policijskih pooblastil Avtor: dr. Džemal Durić Ljubljana, 2019 dr. Džemal Durić Izvajanje policijskih pooblastil v stresnih delovnih pogojih - Vloga vodenja in socialne identitete pri doživljanju stresa in uporabi policijskih pooblastil Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID=303046400 ISBN 978-961-6797-49-8 (pdf) Izdajatelj: Ministrstvo za notranje zadeve, Policija Avtor: dr. Džemal Durić Odobritev: Raziskavo in poročilo je odobril Programski svet Policijske akademije. Sodelujoči: Raziskava je bila izvedena v sodelovanju s Sektorjem za policijska pooblastila in preventivo znotraj Službe generalnega direktorja policije. Revizija: dr. Robert Šumi Lektoriranje: Generalni sekretariat Vlade Republike Slovenije, Sektor za prevajanje Oblikovanje besedila in naslovnice: Ana Vidmar, Služba za upravno poslovanje in grafiko Leto izdaje: 2019 Publikacija je dostopna na spletni strani: https://www.policija.si/medijsko-sredisce/publikacije KAZALO POVZETEK 7 1 UVOD 7 1.1 Opredelitev problema 7 1.2 Namen raziskave 8 1.3 Cilji raziskave 9 1.4 Raziskovalna vprašanja 9 1.5 Struktura poročila 10 2 PREGLED LITERATURE 10 2.1 Uvod 10 2.2 Pristop socialne identitete 10 2.3 Socialna identiteta in vodenje 13 2.4 Socialna identiteta in stres 14 2.5 Izvajanje policijskih nalog in pooblastil 19 3 METODOLOGIJA 23 3.1 Uvod 23 3.2 Raziskovalni model 23 3.3 Hipoteze 24 3.4 Merski instrumenti 24 3.5 Zbiranje in analiza podatkov 26 3.6 Vzorec 26 4 REZULTATI 29 4.1 Uvod 29 4.2 Univariatne analize 29 4.3 Bivariatne analize 44 4.4 Multivariatne analize 51 5 POVZETEK IN PRIPOROČILA 58 5.1 Uvod 58 5.2 Povzetek ugotovitev 58 5.3 Priporočila 61 6 SKLEP 63 6.1 Namen raziskave 63 7 LITERATURA 64 • uporaba specifičnih oblik za krepitev socialne POVZETEK identitete. V raziskavi je obravnavana problematika izvajanja po- Priporočila na področju upravljanja stresa: licijskih pooblastil v stresnih delovnih pogojih. Osredo- točena je bila na analizo dinamike med stili vodenja, • specifična urjenja v stresnih situacijah in socialno identiteto, doživljanjem in reagiranjem na • krepitev socialne podpore. stres ter stališči o policijskih pooblastilih v kontekstu skupinskega izvajanja policijskih nalog. Namen raziskave je bil raziskati in opisati teoretične 1 UVOD okvire pristopa socialne identitete in predstaviti zna- čilnosti skupinskega izvajanja policijskih nalog in po- 1.1 Opredelitev problema oblastil v izbranih policijskih enotah. Ugotavljali smo povezave med socialno identiteto, vodenjem, dejavniki Pobuda za raziskavo na temo izvajanja policijskih poo- stresa, doživljanjem in reagiranjem na stres, socialno blastil v stresnih delovnih pogojih je nastala med evrop- podporo v stresnih situacijah in stališči o izvajanju po- sko migrantsko krizo v letih 2015 in 2016. »V Sloveniji licijskih pooblastil. Na podlagi teoretičnega poznavanja smo prvo povečano število prehodov migrantov čez naše vseh elementov in razumevanja povezav med njimi ozemlje zabeležili konec septembra 2015. Po odločitvi smo oblikovali priporočila za izboljšanje prakse. Madžarske sredi oktobra 2015, da zapre mejo, pa je Slovenijo dosegel drugi, precej številčnejši val migran- V empiričnem delu raziskave so bili podatki zbrani z tov. Migracijski tokovi so se v tem času namreč izrazito metodo spletnega anketiranja. K izpolnjevanju vpra- obrnili proti območju Republike Slovenije, ki je postala šalnika so bili povabljeni zaposleni v Posebni policijski glavna točka prehoda za tisoče migrantov, ki so želeli enoti (PPE), Specialni enoti (SE) in mobilnih kriminali- nadaljevati pot proti ciljem v Zahodni Evropi. Drugi val stičnih oddelkih (MKO). Spletni vprašalnik je izpolnilo prihoda migrantov je zahteval aktivacijo celotnega na- 343 anketirancev. Od tega je bilo 98 nepopolno in 245 cionalnega varnostnega sistema, humanitarnih organi- popolno izpolnjenih vprašalnikov. zacij in obsežno mednarodno sodelovanje.« (Pristavec Đogić in Križaj, 2016:3). Ugotovitve raziskave so povzete v točki 5.2 in odgovar- jajo na vprašanja o naravi stresa (stresorji, doživljanje Slovenska policija je za opravljanje nalog na terenu stresa in strategije obvladovanja stresa) in povezavi (ugotavljanje statusa vsakega posameznika, zagotavlja- med naravo stresa in stališči o izvajanju policijskih po- nje namestitve, oskrbe in prve pomoči itd.) napotila po- oblastil v proučevanem vzorcu ter vlogi vodenja in so- možne policiste in policiste posebnih policijskih enot, cialne identitete v tej dinamiki. Na podlagi ugotovitev ki so bili aktivirani v pomoč rednim policijskim enotam teoretičnega in empiričnega raziskovanja so bila obliko- v sprejemnih centrih ob slovenski schengenski meji vana priporočila za tri vsebinsko zaokrožena področja. z Republiko Hrvaško. Iz poročila (Pristavec Đogič in Križaj, 2016) je razvidno, da je pri zagotavljanju name- Priporočila za vodenje: stitve in oskrbe migrantov dnevno sodelovalo 450 pri- padnikov Civilne zaščite, humanitarnih organizacij in • usposabljanje vodij na temo celovitega modela prostovoljcev, poleg tega pa je bilo v sprejem migrantov upravljanja socialne identitete, vsak dan vključenih 500 do 1000 policistov ob podpori • uporaba stilov vodenja celovitega modela upravlja- povprečno 460 vojakov. nja socialne identitete v praksi, • uporaba pristopa socialne identitete pri delu z raz- Najbolj izpostavljeni so bili policisti in policistke, ki so ličnimi ciljnimi skupinami. pripadniki posebnih policijskih enot in so usposobljeni za delo z množicami pri večjih varnostno občutljivih Priporočila za krepitev socialne identitete: dogodkih ( varnostni problem). Izziv, ki ga je prinesla migrantska kriza, pa je bil izrazito humanitarne narave • uporaba splošnih oblik krepitve socialne identitete in ( humanitarni problem), saj so se policisti in policist- 7 ke srečali s posamezniki in množicami ljudi, ki so se vitega modela socialne identitete množic (angl. ESIM – znašli v hudih osebnih stiskah. Nastale okoliščine, ki Elaborated social identity model of crowds) (Drury in Re-so se nepredvidljivo razvijale, so pomenile zelo velik icher, 2009; Reicher in Stott, 2011; Reicher, 2017). ESIM psihični in fizični pritisk za vse policiste in policistke, je pristop, ki je bil razvit na podlagi empiričnega prouče-ki so se soočali z varnostnimi in humanitarnimi izzivi vanja vedenja množic na protestih, športnih dogodkih migrantske krize. in drugih pritrditvah, kjer lahko pride do neredov in na- silja. Model temelji na pristopu socialne identitete, ki ga Širši vpogled v dinamiko soočanja policistov in policistk sestavljata teorija socialne identitete (angl. SIT – social z migrantsko krizo ponujajo strokovne analize (Berko-identity theory) (Tajfel in Turner, 1979; Hoog, Abrams pec, 2016; Lešnjak, 2017), poročanje medijev (na pri- in Brewer, 2017) in teorija samokategorizacije (angl. mer Petrovčič, 2015), poročila Varuha človekovih pravic SCT – self-categorization theory) (Turner, Hogg, Oakes, (2015a, 2015b, 2016) ter poročila in drugi dokumenti Reicher in Wetherell, 1987). Prva se ukvarja s procesi Ministrstva za notranje zadeve (2015, 2016) in Polici-med skupinami (angl. intergroup behavior), druga pa s je (2016). Strokovne analize (Berkopec 2016, Lešnjak procesi v skupinah (angl. intragroup behavior). Pristop 2017) se nanašajo na različne teme: organiziranost in socialne identitete ponuja bogate teoretične okvire in opremljenost policistov, zagotavljanje drugih pogojev praktične rešitve na področjih vodenja skupin, doživlja-za delo, doživljanje in upravljanje stresa, zagotavljanje nja in reagiranja na stres, učinkovitosti in uspešnosti psihološke podpore policistom, odnos policistov do mi-skupinskega dela itd. Menimo, da nam uporaba pristo- grantov ter na priporočila za ravnanje policije pri delu pa socialne identitete pri analizi navedenih problemov z množicami. Mediji in Varuh človekovih pravic so po- v policijskih enotah, kjer policisti in policistke izvajajo leg poudarjanja pozitivnih vidikov delovanja policistov naloge in policijska pooblastila v manjših ali večjih sku- opozarjali tudi na nepravilnosti, ki so jih zaznali pri svo- pinah, lahko ponudi boljše razumevanje izvajanja poli- jem delu. Varuh človekovih pravic je na podlagi zbranih cijskih nalog v stresnih situacijah in izhodišča za razvoj informacij in pogovorov v zvezi »domnevnimi slabimi praktičnih strokovnih rešitev na tem področju. praksami posameznih delavcev Policije na terenu« oce- nil, da je tem vprašanjem treba nameniti posebno po- Rexeis (2017) je med migrantsko krizo uporabil pristop zornost. Varuh je pozval ministrstvo, naj izpostavljene socialne identitete za analizo dinamike med stili vode- primere prouči in po potrebi sprejme dodatne ukrepe nja, stopnjo identifikacije s skupino, zaznavanjem in za izboljšanje stanja na tem področju. Kot možne ukre-reagiranjem na stres ter pripravljenostjo nuditi in spre- pe je predlagal okrepljen nadzor nad delom policistov, jemati socialno podporo v stresnih delovnih pogojih na boljše odzivanje nadrejenih na morebitne verbalne in vzorcu 463 avstrijskih policistov, pripadnikov posebnih fizične grožnje podrejenih policistov, posebno oziroma policijskih enot. Študija je bila neposredno osredotoče- dodatno izobraževanje policistov o delu z množicami na na kontekst migrantske krize. Naša študija, ki jo iz- ter posebni pripravi policistov na delo z migranti drugih vajamo z zamikom (2018), ni osredotočena na kontekst narodnosti, ver, kultur, vključno z načinom komunici- migrantske krize, ampak na splošno analizo dinamike ranja brez uporabe (verbalnega) zastraševanja itd. Mi- med stili vodenja, socialno identiteto, doživljanjem in nistrstvo za notranje zadeve se je ustrezno odzvalo in reagiranjem na stres ter stališči o policijskih pooblasti- Policiji izdalo Usmeritve in obvezna navodila za ravna- lih v kontekstu skupinskega izvajanja policijskih nalog. nje policistov pri obravnavni povečanega migrantskega toka, ki so vsebovale konkretizacijo ukrepov po predlo- 1.2 Namen raziskave gih Varuha. Iz podrobnejše analize dokumentov Varuha človekovih pravic, Ministrstva za notranje zadeve in Po- V raziskavi smo izhajali iz dveh temeljnih in enega apli- licije je razvidno, da so k nastali problematiki prispevali kativnega namena znanstvenega raziskovanja: številni dejavniki na različnih ravneh: politični, kultur- ni, organizacijski, kadrovski, psihološki itd. 1. Opisni namen (KAJ). Prvi namen je raziskati in opisati teoretične okvire pristopa socialne identite- Delno rešitev na področju izobraževanja policistov za te in predstaviti značilnosti skupinskega izvajanja delo z množicami je v svoji strokovni analizi predlagal policijskih nalog in pooblastil v izbranih policij- tudi Berkopec (2016), in sicer praktično uporabo Celo- skih enotah. 8 9 2. Razlagalni namen (ZAKAJ). Z raziskavo želimo 5. Ugotoviti stališča policistov o izvajanju policijskih ugotoviti povezave med socialno identiteto, vode-pooblastil. njem, dejavniki stresa, doživljanjem in reagiranjem 6. Ugotoviti stile vodenja, usmerjene v oblikovanje vi- na stres, socialno podporo v stresnih situacijah in soke stopnje socialne identitete. stališči o izvajanju policijskih pooblastil. 7. Analizirati povezave med naštetimi elementi in od- govoriti na raziskovalna vprašanja. 3. Aplikativni namen (KAKO). Na podlagi poznavanja vseh elementov in razumevanja povezav med njimi bomo lahko oblikovali predloge in priporočila za 1.4 Raziskovalna vprašanja izboljšanje: a) vodenja in motiviranja policistov, ki v skupinah izvajajo policijska pooblastila, b) sto- Za doseganje namenov in ciljev raziskave so bila obli- pnje pripadnosti policistov, c) ravnanja vodij in po- kovana naslednja raziskovalna vprašanja in raziskoval- licistov v stresnih situacijah, d) nudenja psihološke ni model (glej sliko 1.1): pomoči in socialne podpore vodjem in policistom ter e) učinkovite uporabe policijskih pooblastil v stre- 1. Kako je stopnja socialne identitete (stopnja iden- snih situacijah. tifikacije) povezana s subjektivno oceno stopnje stresa, subjektivnim doživljanjem stresa, strategi- jami obvladovanja stresa in stališči o izvajanju po- 1.3 Cilji raziskave licijskih pooblastil? Na podlagi namenov raziskave so bili oblikovani nasle- 2. Kako so stili vodenja povezani s stopnjo socialne dnji cilji: identitete (stopnjo identifikacije)? 3. Kako so stili vodenja posredno (socialna identiteta) 1. Ugotoviti stopnjo socialne identitete policistov. in neposredno povezani s subjektivno oceno sto- 2. Ugotoviti subjektivno zaznavo stresa policistov. pnje stresa, subjektivnim doživljanjem stresa, stra- 3. Ugotoviti subjektivno doživljanje stresa policistov. tegijami obvladovanja stresa in stališči o izvajanju 4. Ugotoviti strategije obvladovanja stresa policistov. policijskih pooblastil? Slika 1.1: Raziskovalni model Vir: lastni 8 9 1.5 Struktura poročila 2 PREGLED LITERATURE V prvem poglavju (UVOD) smo opredelili problem, 2.1 Uvod namen, cilje in raziskovalna vprašanja, s katerimi se ukvarja poročilo. Nakazali smo znanstveno in prak- Pregled literature obsega štiri tematska področja. V pr- tično pomembnost raziskave ter predstavili strukturo vem delu ( Pristop socialne identitete) je predstavljen poročila. širši teoretični okvir, sestavljen iz teorije socialne iden- titete, ki se ukvarja s procesi med skupinami, in teorije Drugo poglavje (PREGLED LITERATURE) zajema pre- samokategorizacije, ki se ukvarja s procesi v skupinah. gled literature. Najprej so predstavljeni pristop social- Predstavljeni so osnovni koncepti in pojmi, ki so bili ne identitete in teoretični okviri socialne identitete na uporabljeni v nadaljevanju analize. področju proučevanja vodenja in stresa. Sledi predsta- vitev značilnosti skupinskega izvajanja nalog in policij- V drugem delu ( Socialna identiteta in vodenje) je prika- skih pooblastil. V pregled literature smo vključili tudi zana aplikacija pristopa socialne identitete na področju pregled raziskav (v policijskih organizacijah), ki se na- vodenja. Predstavljen je model vodenja, ki smo ga upo- našajo na raziskovalna vprašanja. rabili v empiričnem delu raziskave. Tretje poglavje (METODOLOGIJA) obravnava meto- Tretji del ( Socialna identiteta in stres) se osredotoča na dologijo empiričnega dela raziskave. Podrobneje so razlike med transakcijskim modelom stresa in samoka- predstavljeni raziskovalni model, hipoteze, merski in- tegorizacijskim modelom dinamike stresa v skupini. strument, postopek zbiranja in analize podatkov ter proučevana populacija in vzorec raziskave. V četrtem delu ( Izvajanje policijskih nalog in poobla- stil) so predstavljeni vidiki skupinskega izvajanja po- V četrtem poglavju (REZULTATI) so predstavljeni re- licijskih nalog in postopkov, ki se opravljajo z uporabo zultati raziskave. Najprej je predstavljena opisna sta- policijskih pooblastil v proučevanih enotah. tistika za demografske spremenljivke in proučevane spremenljivke raziskovalnega modela. Glavni rezultati so predstavljeni v treh sklopih: univariatne analize, bi- 2.2 Pristop socialne identitete variatne analize in multivariatne analize. Pristop socialne identitete sestavljata teorija socialne Peto poglavje (DISKUSIJA IN PRIPOROČILA) predsta- identitete (angl. SIT – social identity theory) (Tajfel in vlja interpretacijo rezultatov raziskave v povezavi z Turner, 1979; Hoog, Abrams in Brewer, 2017) in teori- raziskovalnimi vprašanji in hipotezami, primerjavo z ja samokategorizacije (angl. SCT – self-categorization ugotovitvami drugih primerljivih raziskav ter priporo-theory) (Turner, Hogg, Oakes, Reicher in Wetherell, čila za prakso. 1987). Prva se ukvarja s procesi med skupinami (angl. intergroup behavior), druga pa s procesi v skupinah V šestem, zaključnem poglavju (SKLEP), je razprava o (angl. intragroup behavior). doseganju namena. Glavno področje proučevanja pristopa socialne iden- V sedmem poglavju (LITERATURA) je seznam upora- titete je socialna psihologija članstva v skupini (angl. bljenih virov. group membership). Družba je sestavljena iz posame- znikov, največji vpliv na posameznikovo razmišljanje, prepričanja in vedenje pa imajo socialne skupine in/ ali socialne kategorije, katerim pripada. Skupine po- membno vplivajo na posameznikovo identiteto. Odgo- vore na vprašanja kdo sem, kakšen človek sem in kako se obnašam do drugih (v svoji skupini (angl. ingroup) ali do drugih skupin (angl. outgroup)), določajo skupi- ne, s katerimi se identificiramo. Psihološki procesi, ki 10 11 so povezani s socialno identiteto, so povezani z različ- denje anticipirano in pričakovano v določenem konte- nim skupinskim vedenjem, kot je na primer solidarnost kstu. Vsak med nami pripada nekaterim kategorijam, s člani svoje skupine, spoštovanje skupinskih norm, drugim pa ne (Vec, 2007:79). diskriminacija drugih skupin itd. Glavni vprašanji pri- stopa socialne identitete sta kako se ljudje identifici- Socialna identifikacija. Procesi socialne identifikacije rajo s skupino in kakšne so posledice identifikacije s se nanašajo na to, kako se posameznik identificira s skupino (Hoog in Abrams, 2006). Teorija socialne iden- skupino in definira sebe kot člana določene skupine. titete (v nadaljnjem besedilu: SIT) odgovarja na drugo Podrobnejšo razlago procesov identifikacije podaja te- vprašanje, teorija samokategorizacije (v nadaljnjem be- orija samokategorizacije (več v nadaljevanju). Ko posa- sedilu: SCT) pa na prvo. meznik prevzame socialno identiteto, ta ne predpisuje le članstva, ampak tudi ustrezne norme vedenja za čla- Teorija socialne identitete – SIT ne. Član kategorije mora z drugimi deliti nekaj potez tako, da je z njimi povezan v »družinski podobnosti« Motivacija za razvoj SIT so bile avtorjeve (Tajfel) ži- (Vec, 2007:79). vljenjske izkušnje pripadnika judovske skupnosti v drugi svetovni vojni in interes za proučevanje in razu- Socialna primerjava. Bistveni prispevek SIT na začetku mevanje procesov diskriminacije med skupinami in razvoja tega pristopa je razlaga skupinskega vedenja poskusov prikrajšanih skupin za socialne spremembe kot produkt ali posledica dinamike prejšnjih dveh pro- (Spears, 2011). Tajfel opredeli socialno identiteto kot cesov (kategorizacija in identifikacija). »Ko se identifi- »tisti del posameznikovega self koncepta, ki izhaja iz ciramo s socialnimi skupinami, že primerjamo različne njegovega zavedanja [znanja] o njegovem članstvu v skupine med seboj in posledica teh primerjav je vpliv socialni skupini (ali skupinah), vključno z vredno- na to, kako vidimo sebe in naše reakcije do drugih lju- stno in čustveno pomembnostjo tega članstva« (Tajfel, di, ki pripadajo drugim skupinam. Socialna identiteta 1982:24). Glavni trije procesi v povezavi s socialno običajno postavlja posameznika v relacijo do socialnih identiteto so procesi socialne kategorizacije, socialne kategorij, socialnih pozicij ali socialnih statusov.« (Vec, identifikacije in socialne primerjave. 2007:80) Socialna identiteta je torej povezana s skupin- skim vedenjem, ki ima nekaj splošnih karakteristik: Socialna kategorizacija. Proces kategorizacije se na- etnocentrizem, favoriziranje skupine, medskupinsko naša na to, kako dražljaje združujemo kot člane ene diferenciacijo, konformnost s skupinskimi normami ter kategorije – glede na podobnosti z drugimi v tej ka- percepcijo sebe, članov skupine in nečlanov v terminih tegoriji in glede na razlike s člani preostalih kategorij skupinskih stereotipov. Te značilnosti skupinskega ve- (Vec, 2007). Tajfel in sodelavci pravijo, da je socialni denja izhajajo iz socialne identitete prav zaradi procesa svet prepreden s socialnimi kategorijami, ki so lahko socialne kategorizacije (Vec, 2007:80). Vsaka skupina večje, obsežnejše (rasa, spol, narodnost itd.) ali manj-oziroma specifična socialna kategorija oblikuje pozitiv- še (prijateljske, interesne, delovne skupine, članstvo v no samopodobo preko socialne primerjave med lastno društvu itd.). Posameznik je lahko član ali pripadnik skupino in neko pomembno drugo skupino. Šele pri- nekaterih od teh skupin, drugih pa ne. Kognitivne po- merjanje z drugimi ljudmi nam torej daje vrednostne sledice kategorizacije (ko se posameznik identificira z standarde. Pozitivno samovrednotenje običajno moti- določeno socialno kategorijo) so, da je podobnost med vira konflikt in tekmovalnost. člani znotraj skupine določene kategorije običajno za- znana večja, kot je dejansko, in obratno, razlike med Socialna mobilnost. SIT ne ponuja samo razlage, kako člani različnih kategorij so običajno zaznane kot večje ljudje preko članstva v skupinah iščejo pozitivno soci- od realnih. Ena temeljnih kategorizacij je razlika med alno identiteto in vpogled v dinamiko medskupinskega seboj in drugimi oziroma v socialnem svetu med nami razločevanja, ampak tudi razlaga, kaj lahko posame- in njimi. Torej socialni svet zaznavamo v kategorijah, ki zniki in predvsem skupine (nižji status, neprivilegirane so socialno konstruirane. Vsaka socialna kategorija ima skupine itd.) naredijo v kontekstu negativne socialne določene reprezentativne poteze ali prototip. To so tiste identitete. Kako doseči socialne spremembe – od soci-referenčne točke, ki predstavljajo centralno tendenco alne neenakosti k večji enakosti? Tajfel in Turner (1979) ali povprečje kategorij. To pomeni, da je določeno ve- sta opredelila različne strategije, ki so na razpolago pri- 10 11 krajšanim skupinam (Spears, 2011; Vec, 2007): indivi- sebe in se odzivajo do sebe in drugih ne kot edinstvene dualna mobilnost (oditi iz svoje skupine in se vključiti v osebnosti, ampak kot psihološki predstavniki skupine, skupino z višjim statusom), socialna kreativnost (nove ki ji pripadajo. Ta proces ne vpliva samo na to, kako se dimenzije medskupinskih primerjav, prevrednotenje odzivamo na druge. Vpliva tudi na to, kako vidimo in obstoječih dimenzij, primerjava z drugačnimi skupi- se odzivamo na svet na splošno. S procesom deperso- nami) in socialna tekmovalnost (uveljavljanje pravic, nalizacije skupina postane merilo za vse stvari okrog politično lobiranje, terorizem, vojna itd.). nas. Vrednote in norme, ki usmerjajo naše vedenje, so vrednote, povezane s skupino, s katero se identificira- Če povzamemo, SIT ni samo teorija, ki razlaga diskrimi- mo. Skladno s tem se vrednote in norme vedenja raz- nacijo in zakaj so skupine sovražne med seboj. Je tudi likujejo v različnih skupinah. V tem procesu posame- teorija, ki razlaga socialne spremembe. Kljub temu da zniki prevzamejo tudi interes skupine (skupni interes) je to teorija procesov med skupinami, je SIT z uvedbo kot svoj interes (Haslam in drugi, 2011:53). Zaradi med- koncepta socialne identitete prva na področju socialne sebojne odvisnosti in koristnosti se razvija kohezivna psihologije predstavila socialno identiteto v povezavi skupina, ki vpliva na vedenje in stališča članov in jih oziroma kot del self-koncepta ali samodefiniranja (Spe- hkrati spreminja. Ta kohezivnost omogoča oblikovanje ars, 2011). Teorija samokategorizacije je nadaljevala na socialne identitete, ki je oblikovana na podlagi razlik predstavljenih izhodiščih in daje podrobnejše razlage (med različnimi skupinami, ki jim posamezniki pripa-procesov v skupinah. dajo). Tako posameznikova osebna identiteta postane s tem odvisna od tega, v katero socialno skupino bo po- Teorija samokategorizacije – SCT sameznik samega sebe v določenem kontekstu uvrstil (Vec, 2007:84). SCT je razvil Turner s svojimi sodelavci (Turner in drugi, 1987; Turner, 1991), kjer se je poglobil v iskanje Aktiviranje (socialnih) identitet. Katera samokategorija odgovora na vprašanje, kako se ljudje identificirajo s oziroma socialna identiteta je prevladujoča v določe-skupino in kakšna je dinamika procesov znotraj sku- nem času? Kdaj določena socialna identiteta postane pine. Za potrebe našega proučevanja bomo predstavili aktivna oziroma operativna (angl. identity salience)? ideje o razmerju med osebno in socialno identiteto, Katera samokategorija je prevladujoča v nekem konte- aktivaciji socialnih identitet ter dinamiko socialnega kstu, je odvisno od pripravljenosti ljudi (angl. percep-vplivanja v skupini. tual readiness), da uporabijo določeno kategorijo in njeno ujemanje (angl. fit) z dano socialno realnostjo. Osebna in socialna identiteta. Osrednja ideja SCT je, Obstajata dve medsebojno povezani obliki ujemanja: da je treba skupinsko vedenje razumeti kot vedenje (1) primerjalno ujemanje, ki je opredeljeno s princi-posameznikov v smislu izmenjane identitete (socialne pom metakontrasta, in (2) normativno ujemanje, ki je identitete) in ne kot vedenja različnih posameznikov. opredeljeno s kongruentnostjo stereotipnih vsebin ka- Vedenje posameznikov v skupini je torej odraz skupi- tegorije s trenutno izraženim vedenjem (Vec, 2007:84). ne kot celote oziroma skupinske identitete (Vec, 2007). Spears (2011:209) s primerom ponazarja, kako je akti- Ključni prispevek SCT je razlaga psihološkega procesa viranje socialnih identitet odvisno od socialnega kon- (socialne identifikacije) prehoda od vedenja posame- teksta. Na primer, skupina moških in žensk iz Velike znika (jaz), ki izhaja iz njegove individualnosti oziro- Britanije in Nizozemske sodeluje v pogovoru. Če je ma osebne identitete, do vedenja, ki izhaja iz socialne tema pogovora Evropska unija, je verjetnost, da bodo identitete (mi) (Haslam in drugi, 2011). Kadar social- nacionalne socialne identitete postale aktivne, kajti Bri- na identiteta postane poudarjena ali aktivirana (več v tanci imajo o njej bolj negativna stališča, Nizozemci pa nadaljevanju), individualna samozaznava postaja raz- bolj pozitivna. Če pa se bo tema pogovora preusmerila osebljena oziroma depersonalizirana (angl. depersona- na zakonske odnose ali pa na to, ali bi moralo biti več lization). Bolj ko se nekdo zaznava kot član skupine nogometnih tekem na televizijskem sporedu, potem bo (v smislu izmenjane ali skupne, stereotipno definira- socialna identiteta, povezana s spolom, postala aktiv- ne socialne kategorije), manj sebe zaznava kot ločena nejša. Če poenostavimo, primerjalno ujemanje se nana- individualna osebnost (Vec, 2007:85). Proces deperso- ša le na razlike med skupinami, normativno ujemanje nalizacije pripelje do tega, da posamezniki zaznavajo pa se nanaša na vsebino teh razlik (Spears, 2011:209). 12 13 Socialno vplivanje. V okviru SCT je bil razvit tudi mo- in obravnavajo drugi (Haslam in drugi, 2011, Hogg in del socialnega vplivanja v skupini (Turner, 1991), ki drugi, 2012). temelji na dveh principih samokategorizacije: 1) ste- reotipno samodefiniranje, ko se posameznik identifi- Do zdaj predstavljeni koncepti pristopa socialne iden- cira s skupino, in 2) delitev tega stereotipa z drugimi titete so zelo močno vplivali na nadaljnji razvoj tega člani skupine. Ko se posameznik identificira s skupi- pristopa in njegovo multidisciplinarno uporabo na no, ugotavlja pomen članstva (biti član) te skupine, različnih področjih, kot so (Abrams in Hogg, 2017; kakšne so norme, kaj se pričakuje. Prav tako se pri- Hogg, Abrams in Brewer, 2017): organizacija in me- lagodi tem normam (1. princip). Ko člani skupine de- nedžment, vodenje, komunikacijske študije, zdravje, lijo socialno identiteto, pričakujejo in aktivno iščejo stres itd. Za potrebe našega proučevanja je pomemben konsenz o glavnih lastnostih skupine, skupnem po- prispevek pristopa socialne identitete na področju vo- gledu na različne stvari, ki so pomembne za skupino denja in stresa. itd. Člani so motivirani, da skupne stvari uskladijo s komuniciranjem, prepričevanjem, pogajanjem in ar- 2.3 Socialna identiteta in vodenje gumentiranjem (2. princip). Pri kateri osebi člani sku- pine iščejo informacije o glavnih vrednotah in drugih Pristop socialne identitete je prispeval štiri pomembne atributih skupine? Katera oseba ima največ vpliva ugotovitve za analizo in razumevanje procesa vodenja na druge člane skupine, največ potenciala za social- (Haslam in drugi, 2011:51): no vplivanje v skupini in je najbolj prototipičen član skupine oziroma član, ki najbolj predstavlja (skupni) • Pomen socialne identitete in psihološkega članstva prototip skupine (angl. group prototype, shared pro- v skupini za posameznika. totype, group prototipicality)? Prototip predstavljajo atributi (vrednote, prepričanja, vedenja itd.), ki zaja- • Različne oblike skupinskega vedenja izhajajo iz mejo podobnosti znotraj skupine (angl. norm in vrednot, povezanih s socialno identiteto. ingroup simi- larities) in razlike v odnosu do drugih skupin (angl. • Ko je socialna identiteta aktivna, interes skupine intergroup differences) (Hogg, van Knippenberg, Rast, predstavlja interes posameznika. 2012:262). Ko člani skupine ponotranjijo prototip sku- • Narava skupin in procesi v skupinah so vedno po- pine, ki ji pripadajo, ta prototip usmerja njihovo raz- vezani s širšim socialnim kontekstom. mišljanje, čustvovanje, vedenje in kako jih zaznavajo Slika 2.1: Celovit model upravljanja socialne identitete Vir: Steffens in drugi, 2014:1003 12 13 Številne empirične raziskave so potrdile predpostavke Obstajajo številne objave (na primer, Hogg in Van Kni-pristopa socialne identitete na področju vodenja. Osre- ppenberg, 2012; Van Knippenberg in drugi, 2004; Ha- dnji koncept je prototipičnost vodje (angl. leadership slam in drugi, 2011), ki povzemajo rezultate empirične-prototipicality). Rezultati prvih raziskav so pokazali: a) ga proučevanja pristopa socialne identitete na področju da imajo najbolj prototipični člani skupine največ vpli- vodenja. Za našo analizo so relevantni rezultati raziska- va na druge člane skupine, b) da so najbolj prototipični ve Rexeisa (2017), ki je med migrantsko krizo uporabil člani tudi najbolj socialno privlačni (angl. social attrac- pristop socialne identitete za analizo dinamike med tive), c) da člani skupine najbolj zaupajo prototipičnim stili vodenja, stopnjo identifikacije s skupino, stopnjo članom skupine in e) da se najbolj prototipičnim čla- identifikacije z vodjo, zaznavanjem in reagiranjem na nom pripisujejo lastnosti karizmatičnosti in karizma- stres ter pripravljenostjo nuditi in sprejemati socialno tičnega vodenja (Cummins in O'Boyle, 2015:30). podporo v stresnih delovnih pogojih na vzorcu 463 av- strijskih policistov, pripadnikov posebnih policijskih Prvo teorijo na področju vodenja ( A Social identity theo- enot. Študija je bila neposredno osredotočena na kon- ry of leadership) je razvil Hogg (2001). Van Knippenberg tekst migrantske krize. Rezultati so potrdili predpostav- in Hogg (2003) sta razvila model uspešnega vodenja v ke modela upravljanja socialne identitete. Stili vodenja organizacijah ( The Social Identity Model of Organizatio- (zgoraj predstavljeni) so bili pozitivno povezani s sto- nal Leadership – SIMOL), Haslam in sodelavci (2011) pa pnjo socialne identitete in stopnjo identifikacije z vod- so objavili celovit model upravljanja socialne identitete jo. Stili vodenja in socialna identiteta so bili povezani ( Social Identity Management) skupaj z merskim orod- s tem, kako so policisti doživljali in reagirali na stres jem ( Identity Leadership Inventory – ILI), ki ga je razvil ter s pripravljenostjo iskati in nuditi socialno podporo Steffens s sodelavci (2014). Model upravljanja socialne (Rexeis, 2017). identitete (slika 2.1) je sestavljen iz štirih komponent (Steffens in drugi, 2014, Haslam in drugi, 2011): 2.4 Socialna identiteta in stres 1. Vodja – eden od nas (angl. Identity protoypicali- Stres pri delu spada med glavne teme raziskovalcev na ty: Being one of us). Bolj kot posameznik predsta- področju organizacij in menedžmenta. Zakaj? Haslam vlja socialno identiteto skupine, bolj je zaznan kot (Haslam, 2004) navaja štiri razloge ali dejavnike po- »eden od nas«, večji je njegov vpliv v skupini in membnosti proučevanja stresa v povezavi z dobrim po- drugi člani mu bodo sledili. Vodja pooseblja atri- čutjem zaposlenih v organizacijah. Stres je lahko posle- bute skupine in je zgled drugim članom skupine. dica številnih procesov, kot so vodenje, komuniciranje, 2. Vodja – dela za nas (angl. Identity advancement: pogajanja, konflikti, produktivnost itd. Vsi našteti poja-Doing it for us). Vodja mora promovirati skupne in- vi imajo lahko sekundarne učinke, ki lahko negativno terese skupine in ne samo svojih ali interesov dru- vplivajo na dobro počutje zaposlenih. Drugo področje gih skupin. Vodja mora poskrbeti za pravičnost in dokazanih dejavnikov stresa so značilne spremembe poštenost. Zavzema se za cilje skupine in odpravlja same narave dela v zadnjih desetletjih, ki obsegajo glo- ovire pri doseganju skupnih ciljev. balizacijo, razvoj sodobnih tehnologij, spremenjene 3. Vodja – vpliva na nas (angl. Identity enterpreneur- oblike dela itd. Tretji razlog za proučevanje stresa je, ship: Crafting a sense of us). Vodja ne deluje samo da ta tema predstavlja presečišče proučevanja številnih tako, da je prepoznan kot »eden od nas«, ampak poddisciplin psihologije. Četrti razlog pa je zelo prak- tudi aktivno vpliva na oblikovanje socialne identi- tičen. Vsi, ki se ukvarjajo s promocijo in izboljšanjem tete skupine – trenutne in želene. Vodja vpliva na zdravega delovnega okolja, so zainteresirani za prepre- razumevanje skupnih vrednot, norm in idealov. čevanje stresa oziroma odpravljanje stresa na vseh rav- 4. Vodja – uresničevalec (angl. Identity impresario- neh. Stroški dela, povezani s stresom (odsotnost z dela, ship: Making us matter). Vodja mora poskrbeti, da zdravstveno stanje, konflikti itd.), so lahko zelo veliki se oblikovana socialna identiteta izrazi v praktičnih (Haslam, 2004:83–184). Večina pristopov proučevanja rešitvah. Vodja ustvarja okolje, strukture, aktivno- stresa temelji na psihologiji posameznika. Pristopi, ki sti, ki materializirajo skupno identiteto, koordinira- jih bomo najprej predstavili, izhajajo iz analiz in pro- jo aktivnosti in doseganje uspeha. Vodja promovira cesov stanj posameznika. V nasprotju s tem pristopom svojo skupino pred drugimi skupinami. pa pristop socialne identitete poudarja vlogo članstva 14 15 v skupini pri zaznavi in oceni stresa ter pri odziva- kontekstualen, ker temelji na proučevanju živali. Da bi nju nanj. Procesi socialne identitete, kot bomo videli bolje razumeli odzivanje ljudi oziroma zaposlenih na v nadaljevanju, lahko prispevajo k stresu, lahko pa so stres, moramo razumeti delovanje človeškega uma in osrednji pri soočenju s stresom in preoblikovanju po- značilnosti socialnega sveta, v katerem človek deluje tencialno negativnih stresorjev v pozitivne socialne in (Haslam, 2004:186). organizacijske izkušnje (Haslam, 2004: 184). Pristop individualnih razlik temelji na delu kardio- Fiziološki ali medicinski pristop temelji na delih Ca- logov Friedmana in Rosenmana, ki sta pri proučeva- nnona (1929) in Selyea (1946, 1956) in opredeli stres nju bolezni srca (angl. coronary heart disease – CHD) kot odziv organizma na neznosne zahteve. Ta pristop oblikovala psihološke profile v povezavi s stresom. Pri si je terminologijo sposodil s področja inženirstva. Na opazovanju bolnikov s srčnimi boleznimi sta ugotovila primer, inženir lahko razlago za porušitev mostu ute- značilen vedenjski stil. Večina pacientov je izražala ve- meljuje s tem, da so stresorji (veter in težek promet) denja, kot so agresivnost, cinizem, živčnost, neučaka-ustvarili obremenitev strukture mostu, kar je sčasoma nost itd. Ta vzorec sta poimenovala vedenjski vzorec tip povzročilo stres, ki ga most ni mogel več prenašati. A. Z vedenjskim vzorcem tip B pa sta označila nasprotni Razlika med človekom in mostom pa je v tem, da člo-pol, bolj umirjen in sproščen pristop v življenju (Ro- vek stresorjev ne prenaša pasivno, ampak se na njih od- senman in drugi, 1964; Haslam, 2004:186). Pri presku- ziva fizično in mentalno (Haslam, 204:184). šanju tega modela so raziskovalci (Motowidlo in drugi, 1986) ugotovili, da so ljudje s tipom A bolj nagnjeni bo- Selye (1946, 1956) pravi, da lahko stres razumemo kot leznim, povezanim s stresom, saj stres doživljajo bolj splošni prilagoditveni sindrom (angl. general adapta- intenzivno. Prav tako so v primerjavi s tipom B višje tion syndrome – GAS), ki označuje stres kot telesno re- in bolj intenzivne zaznave stresa pri tipu A povezane z akcijo – stresni odziv v treh izrazitih fazah: nižjo motivacijo za delo in nižjo delovno uspešnostjo. Nagnjenost k vedenju A ali B se ugotavlja s polstruktu- • Alarm. V tej fazi je oseba pod določeno obreme- riranim intervjujem in testom Jenkins Activity Survey nitvijo in doživi šok. Ta šok sproži protišok – nepo- – JAS (Jenkins in drugi, 1979). Analize so pokazale, da sredno soočenje z obremenitvijo, ki pa se razvije v so ugotovitve več kot 150 študij v zadnjih dvajsetih letih drugo fazo – odpor. nedosledne oziroma tudi protislovne (Cooper in drugi, • Odpor. V tej fazi oseba črpa prilagoditveno energi- 2001), saj različni metodi lahko pripeljeta do različnih jo (združitev in usmerjanje fizičnih in mentalnih ocen. Tudi meta študija, ki je proučevala 25 raziskav virov), da bi ustvarila prejšnje ravnovesje. Če ji to povezave tipa A s srčnimi boleznimi (Myrtek, 2001), je uspe, lahko izkušnjo doživi kot pozitivno – eustres. pokazala, da ne obstaja statistično značilna povezava Če pa ji ne uspe, ker je porabila prilagoditveno med tipom A in proučevanimi boleznimi. Predstavlje- energijo (ker obremenitev ni prenehala), bo vsto- no nakazuje, da tip A ni napovedovalec stresa sam po pila v fazo izčrpanosti. sebi, ampak moderira povezavo med dejavniki okolja • Izčrpanost. V tej fazi pa se odpor razvije v nega- in stresno reakcijo. Z drugimi besedami, v situacijah, tivno stresno reakcijo – pri katerih obstaja težnja, da bodo določeni dejavniki distres, ki je oseba ne more več nadzorovati. Posledično izčrpanost pripelje do povzročali stres, bodo ta stres najprej zaznale osebe dolgoročnih zdravstvenih težav. tipa A (Haslam, 2004:187). Kritike tega pristopa k pro- učevanju stresa se nanašajo na korelacijski pristop pri Kritična ocena tega modela je ta, da ne ponuja odgovo- proučevanju stresa. Ni jasno, ali je osebnost vzrok stre- rov na ključna vprašanja »kdaj« in »zakaj«. Na podlagi sa ali pa je osebnost produkt stresa in slabega zdravja. tega modela ne moremo predvideti, ali bodo (ali pa tudi Tip A opisuje, kako je biti pod stresom oziroma stresno ne) ljudje napredovali iz faze odpora v izčrpanost. Prav reakcijo. Pristop individualnih razlik je uporaben pri tako ni mogoče razložiti, zakaj se bo ista oseba (v is- opisu stresnih reakcij, omejen pa je pri njihovi razlagi tem fizičnem stanju) odzvala (a) na določene stresorje, (Haslam, 2004:187). na druge pa ne in (b) na določene stresorje v nekem kontekstu in ne na iste stresorje v drugem kontekstu. Pristop zunanjih dražljajev. Kot alternativa prejšnje- Haslam povzema, da je ta model nepsihološki in brez- mu pristopu se je proučevanje stresa preusmerilo v 14 15 predpostavko, da je stres produkt specifičnih dejavni- Transakcijski pristop. Z razvojem proučevanja stre- kov organizacijskega okolja. Razvili sta se dve strategi- sa so raziskovalci ugotovili, da je potreben premik od ji ugotavljanja količine stresa, ki lahko nastane zaradi osredotočenosti samo na dejavnike okolja in psihološke a) specifičnih življenjskih dogodkov ali b) opravljanja izide h kognitivnim psihološkim procesom, ki nastopa- specifičnega poklica. Tak pristop je pripeljal do razvoja jo kot mediator med zunanjimi dejavniki in stresnimi tabel ali katalogov življenjskih dogodkov ali dejavnikov reakcijami. V okviru tega pristopa je stres definiran specifičnih poklicev, ki so razvrščeni po stopnji stre- kot obremenitev posameznika od stresorjev v okolju, snosti (angl. stressfulness). Prednost tega pristopa je, ki so zaznani kot ogrožajoči za njegovo dobro počutje da daje informacije o splošni ravni stresa v okviru posa- (Folkman in drugi, 1991; Lazarus, 1966). Najbolj znan meznega poklica ali delovnega okolja, njegova slabost model, ki proučuje vlogo kognitivnih procesov pri do- pa, da na teoretični ravni ne razlaga, kaj točno glede ločanju stopnje stresa, je transakcijski model, ki sta ga življenjskih dogodkov in specifičnih poklicev povzroča razvila Lazarus in Folkman (Lazarus, 1966; Lazarus in stres (Haslam, 2004:187). Glede na to so raziskovalci Folkman, 1984) in je povzet na sliki 2.2. bolj razčlenili delo v sestavne komponente in ugotavlja- li, kateri elementi so primarno bolj odgovorni za stres. Avtorja sta na podlagi številnih eksperimentalnih študij Primer takšne tabele je na primer šest kategorij stresor- ugotovila, da je izkušnja stresa odvisna od posamezni- jev na delovnem mestu (Cartwright in Cooper, 1997). kove ocene (angl. appraisal) dejavnikov v okolju ozi- roma stresorjev. Razlikujemo lahko med dvema kom- Novejša proučevanja se osredotočajo na spreminjajočo ponentama ocene, in sicer primarno in sekundarno se naravo samega dela in menedžerske prakse. Glav- oceno. Kot je prikazano na sliki 2.2, primarna ocena na ideja je, da je večji poudarek na skupinah in timih. (angl. primary apparaisal) pomeni oceno pomemb- Zaposleni niso tradicionalno odgovorni samo nepo- nosti dogodka ali situacije za posameznikovo dobro srednemu vodji, ampak zaradi narave in načina dela v počutje. Možne so številne ocene: nepomembno, niz- skupinah doživljajo pritiske z različnih strani, tudi od ka ogroženost, škodljivo, ogrožajoče za posameznika. sodelavcev. Še vedno obstaja neodgovorjeno vprašanje, Kadar primarna ocena vodi do zaznave, da je situaci- zakaj ljudje ob prisotnosti istih zunanjih dejavnikih ja škodljiva ali ogrožajoča, sekundarna ocena (angl. različno zaznajo in se odzivajo na stres. Večina razisko- secodary appraisal) pomeni oceno posameznikovih valcev se strinja, da obstaja ogromno raziskav, ki razla- virov, ki jih ima na razpolago za uspešno soočenje z gajo vpliv organizacijskih dejavnikov na stres pri delu, grožnjo (Haslam, 2004:190). pomanjkljivi pa so odgovori na vprašanji kdaj in zakaj (Haslam, 2004:189). Slika 2.2: Transakcijski model stresa Vsebuje Sprejem Stresor grožnjo za Distres grožnje osebo Eustres Primarna ocena Sekundarna ocena (Ali me to ogroža?) (Ali se lahko odločim?) Vir: Prirejeno po Lazarus in Folkman, 1984 v Haslam, 2004:190 16 17 »Po transakcijskem modelu stres pri delu nastane, ka- in sekundarna ocena zelo pomembno vlogo pri razu- dar ocenimo, da nas neka delovna situacija ogroža (npr. mevanju stresa. Na podlagi predstavljenega modela ja zaradi velikega časovnega pritiska pri delu ocenjujemo, mogoče tudi razložiti, kako lahko posameznik (ali ista da pomembne zadolžitve ne bomo pravočasno opravi- skupina oseb) sčasoma spremeni pogled oziroma oce- li in s tem izgubili spoštovanje v očeh nadrejenega) in no ogroženosti specifičnih dogodkov in situacij (Ha- kadar ocenimo, da za soočanje s to delovno situacijo slam, 2004:191). nimamo dovolj virov (npr. smo utrujeni in nimamo ni- kogar, ki bi ga lahko prosili, da nam pomaga). Stres pri Transakcijski pristop je pomembno prispeval k socialni delu bomo doživeli šele kot rezultat obeh ocen, primar- dimenziji stresa. Haslam (2004) pravi, da so teoretične ne in sekundarne.« (Tement in Boštjančič, 2016:122). razprave o stresu, ki vsebujejo socialne vidike, zelo red- ke in omejene. Če že obstajajo, so omejene na kognitiv- Predstavljena ocena ogroženosti je zelo kompleksen ne modele posameznikov kot neodvisnih agentov. Tako proces ocenjevanja, ki temelji na posameznikovih pre- večina modelov ne prepozna vloge članstva v skupini pričanjih o sebi, okolju in razpoložljivosti ustreznih vi- kot pomembnega dela posameznikovega psihološkega rov. Vključuje oceno razpoložljivih opcij soočanja (npr. doživljanja stresa (Levine in Reicher, 1996). Transak- preokvirjanje situacije, izogibanje); oceno verjetnosti, cijski pristop je zelo pomemben prispevek na področju da bo izbrana strategija soočanja (angl. coping satra- proučevanja stresa. Mogoče ga je nadgraditi z umesti- tegy) učinkovita, in ocena, da je posameznik sposo- tvijo v širši teoretični okvir, ki združi in razloži oseb- ben uporabiti izbrano strategijo (Lazarus in Folkman, ne ali individualne in socialne vidike stresa (Haslam, 1984 v Haslam, 2004:190). Kompleksnost tega procesa 2004:191; Haslam in van Dick, 2011). se kaže tudi v tem, da obstaja možnost, da se stresna reakcija razvije še hitreje, če posameznik pri sekundar- Pristop socialne identitete k proučevanju stresa pou- ni oceni meni, da viri ali pa njegove sposobnosti niso darja socialno dimenzijo, in sicer vlogo članstva v sku- ustrezni za soočenje s situacijo. Z drugimi besedami, pini pri zaznavanju in odzivanju na stres. V okviru tega primarna in sekundarna ocena sta dinamično poveza- pristopa sta bila razvita samokategorizacijski model ni, saj negativna sekundarna ocena (ne morem se soo- dinamike stresa v skupini (angl. self-categorization čiti) vpliva na primarno oceno (to je stresno) (Haslam, model of the intragroup dynamics of stress - SCS) (Ha- 2004:190). slam, 2004) in model socialne identitete in medsku- pinske dinamike stresa (angl. social identity model of Haslam (2004) navaja, da so se zaradi te dinamike raz- the intergroup dynamics of stres – SIS) (Haslam in Rei- iskovalci usmerili v socialno podporo (angl. social su- cher, 2006). Prvi se ukvarja s procesi socialne identitete pport) kot ključni mehanizem, ki ljudem pomaga pri in stresa v skupini, drugi pa med skupinami. Za naše soočanju s stresom. Socialna mreža (prijatelji, družin- proučevanje je pomemben samokategorizacijski model ski člani, sodelavci itd.) ima potencial preprečevanja in dinamike stresa v skupini. odpravljanja škodljivih posledic stresa z naslednjimi štirimi funkcijami (House, 1981): Doživljanje stresa pri delu je zelo povezano z dejstvom delovanja posameznikov znotraj različnih skupin. To • instrumentalna podpora (finančna pomoč in ma- lahko pomeni, da lahko stres izvira: iz del in nalog, ki terialni viri), jih specifična poklicna skupina izvaja (npr. rudarji, po- • čustvena podpora (občutek sprejemanja in lastne licisti, učitelji); iz načina, kako so skupine organizirane vrednosti), (npr. večje ali manjše skupine, timi, delovne skupine); • družabništvo (pripadnost in socialni stiki z drugi- iz načina, kako so skupine obravnavane (npr. od vodij); mi ljudmi), iz odnosa posameznika s skupino (npr. nov član, ki ni • informacijska podpora (praktične informacije o dobrodošel) in iz norm, ki so se razvile v skupini (npr. problemih in njihovih rešitvah). izražati ali ne izražati stresne reakcije v specifičnih si- tuacijah). Iz dosedanje razprave je razvidno, da skupi- Iz slike 2.2 je razvidno, da imajo stresorji potencial ne lahko predstavljajo vir stresa, prav tako pa so lahko za biti (zaznan) vir distresa, prav tako pa so lahko ključ za uspešno soočanje s stresom. Cilj pristopa soci-podlaga za eustres, kar pomeni, da imata primarna alne identitete je razumeti, zakaj imajo lahko skupine tako paradoksalen učinek (Haslam, 2004:191). 16 17 Model. Glavna predpostavka samokategorizacijskega so delo v baru ocenjevali bolj stresno kot pa deaktivi- modela dinamike stresa v skupini (slika 2.3) je, da bo ranje bomb. Razlike so zato, ker skupine na podlagi narava posameznikove primarne in sekundarne ocene skupnih izkušenj (na primer intenzivno usposabljanje) stresorjev drugačna v primeru aktivirane socialne iden- normalizirajo določene vidike dela, ki so po svoji na- titete kot pa v primeru aktivirane osebne identitete (Ha- ravi lahko dokaj nenormalne in ogrožajoče (Haslam slam; 2004:192). in drugi, 2005). Tudi norme skupine (in njihovo uve- ljavljanje) lahko služijo kot dejavnik ustvarjanja stresa Prva ocena. Glavna razlika pri doživljanju stresa na rav- in narekujejo, katere oblike stresa je dovoljeno izražati ni osebne identitete in aktivirane socialne identitete je (Haslam, 2004:193). ta, da je lahko nek dejavnik (ki je na individualni ravni ocenjen kot grožnja) zaznan v smislu vprašanja, kaj to Socialna podpora in strategije soočanja. Sekundarna pomeni za skupino. To predpostavko potrjuje raziska-ocena bo tudi odvisna od aktivirane socialne identitete va, v kateri so v dveh različnih poklicnih skupinah (na- in materialnih okoliščin, v katerih je skupina. Procesi takarji in bombni tehniki) ugotavljali oceno stresnosti samokategorizacije pomembno vplivajo tudi na dina- narave dela (deaktiviranje neeksplodiranih bomb in miko socialne podpore pri visoki stopnji identifikacije s delo v baru). Rezultati so pokazali, da so natakarji obe skupino (Haslam, 2004:194–196): obliki dela ocenili kot zelo stresni, bombni tehniki pa Slika 2.3: Samokategorizacijski model dinamike stresa v skupini Procesi samokategorizacije Samodefinicija Socialni vpliv in v socialnem kontekstu socialna presoja Ni sprejemanja, Vsebuje grožnjo dajanja Sprejem za osebno in koristi Distres grožnje identiteto socialne podpore Stresor Sprejemanje, Vsebuje grožnjo dajanja Sprejem ali za socialno in koristi preoblikovanje Eustres identiteto socialne grožnje podpore Primarna ocena Sekundarna ocena (Ali me to ogroža?) (Ali se lahko odločim?) Vir: Haslam 2004, 192 18 19 • Člani skupine so bolj pripravljeni nuditi socialno skupinskega opravljanja policijskih nalog in uporabe podporo drugim članom skupine. policijskih pooblastil v proučevanih enotah. Analiza • Člani skupine so bolj pripravljeni sprejeti socialno normativne ureditve obsega pregled pravnih norm, ki podporo od drugih članov skupine. se nanašajo na izvajanje policijskih nalog in so zapisa- • Interpretacija nudenja in sprejemanja socialne ne v veljavnih zakonih, podzakonskih aktih in internih podpore bo odvisna od stopnje socialne identitete. aktih policije. Predstavljeni so povzetki določil Zakona • Pride do spiralnega učinka, ko socialna identiteta o nalogah in pooblastilih policije (v nadaljnjem besedi- krepi socialno podporo, socialna podpora pa krepi lu: ZNPPol), Zakona o organiziranosti in delu v policiji socialno identiteto. (v nadaljnjem besedilu: ZODPol), Akta o notranji or- ganizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v Redefinicija stresorjev. Socialna identiteta je temelj policiji (v nadaljnjem besedilu: Akt o organizaciji in sis- za redefinicijo stresa in preoblikovanje distresa v eu- temizaciji), Pravilnika o policijskih pooblastilih, Stro- stres. Z drugimi besedami, ko je stres doživljan v kon- kovnih navodil za vodenje evidence uporabe prisilnih tekstu skupne socialne identitete, ima narava socialne sredstev in aplikacije Prisilna sredstva. podpore potencial za uspešno soočanje z negativnimi dejavniki stresa. Socialna podpora ima potencial te- Temeljne dolžnosti policije, naloge policije, meljito preoblikovati naravo stresne izkušnje – s pre- policijska pooblastila in uporaba prisilnih sredstev oblikovanjem osebnega distresa v kolektivni eustres (Haslam, 2004:196). Temeljne dolžnosti policije obsegajo zagotavljanje na- slednjih dobrin: zagotavljanje varnosti posameznikom Vodenje s stresom. Na podlagi predstavljenega torej in skupnosti, spoštovanje človekovih pravic in temelj- skupina lahko predstavlja vir za uspešno soočenje nih svoboščin ter krepitev pravne države. V ta namen s stresom, prav tako pa je skupina lahko vir stresa. policija opravlja naloge in pooblastila zaradi prepreče-V situacijah, ko so posamezniki zelo identificirani s vanja in odpravljanja nevarnosti, ki ogrožajo te dobrine skupino, so pripravljeni prenesti večjo mero pritiskov (ZNPPol, 1. člen). (stresa) kot pa pri individualnem soočanju s stresom. V primerih socializacije v skupino (rekrutiranje novih Policijska naloga je naloga, predpisana z ZNPPol ali članov) so novi kandidati pripravljeni tolerirati različne drugim zakonom in se opravlja z uporabo policijskih oblike stresa z namenom, da bi dosegli ali dokazali vre- pooblastil ali z drugimi uradnimi dejanji (ZNPPol, 3. dnost članstva v skupini. Posamezniki, ki ne dosegajo člen). Naloge policije, ki izhajajo iz njenih temeljnih norm (ocenjevanja, doživljanja in izražanja stresa), so dolžnosti (ZNPPol, 8. člen), so: lahko izločeni iz ožjega nabora ali iz skupine. Socialna identiteta je torej zelo pomemben dejavnik, ki določa • varovanje življenja, osebne varnosti in premože- različne režime upravljanja stresa. Iz predstavljenega nja ljudi, izhaja, da stres v modernih organizacijah ni samo pojav • preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih na ravni posameznika, ampak je del skupnega načina dejanj in prekrškov, odkrivanje in prijemanje sto- življenja (Haslam, 2004:198). rilcev kaznivih dejanj in prekrškov, drugih iskanih ali pogrešanih oseb ter njihovo izročanje pristoj- Predstavljeni model stresa je bil preskušen v raziskavi, nim organom in zbiranje dokazov ter raziskovanje ki smo jo že omenili (Rexeis, 2017). Izsledki so poka- okoliščin, pomembnih za ugotovitev premoženjske zali, da stili vodenja in socialna identiteta vplivajo na koristi, ki izvira iz kaznivih dejanj in prekrškov, primarno in sekundarno oceno stresnih dejavnikov in • vzdrževanje javnega reda, na dinamiko nudenja in sprejemanja socialne podpore • nadzor in urejanje prometa na javnih cestah in v stresnih situacijah (Rexeis, 2017). nekategoriziranih cestah, ki so dane v uporabo za javni promet, 2.5 Izvajanje policijskih nalog in pooblastil • nadzor državne meje, • naloge v zvezi z gibanjem in prebivanjem tujcev, V tem delu so predstavljeni analiza normativne ure- • varovanje določenih oseb, prostorov, objektov in ditve izvajanja policijskih pooblastil in značilnosti okolišev objektov, in če z zakonom ni določeno 18 19 drugače, varovanje določenih delovnih mest in taj- plinski razpršilec, palico, službenega psa, električni nosti podatkov državnih organov, paralizator, sredstva za prisilno ustavljanje prevoznih • naloge ob naravnih in drugih nesrečah, sredstev, konjenico, posebna motorna vozila, vodni • druge naloge, določene v ZNPPol in drugih predpi- curek, plinska sredstva in druga z zakonom določena sih v skladu z zakonom. sredstva za pasivizacijo, strelno orožje) za preprečitev ali odvrnitev nevarnosti, če z opozorilom, ukazom ali Policijsko pooblastilo je z zakonom določen ukrep, izvedbo drugih pooblastil ne morejo uspešno opravi-ki policistom omogoča opravljanje policijskih nalog ti policijske naloge. Za uporabo prisilnih sredstev gre in s katerim se praviloma posega v človekove pravice le takrat, ko policisti pri opravljanju policijskih nalog ali temeljne svoboščine ali druge pravice (ZNPPol, 3. uporabijo katero od naštetih sredstev za neposredno člen). Pri opravljanju policijskih nalog smejo policisti delovanje na osebe (ZNPPol, 72. in 73. člen). (ZNPPol, 33. člen ): Opravljanje policijskih nalog in uporaba policijskih • zbirati obvestila, pooblastil • vabiti, • opozarjati, Temelj opravljanja policijskih nalog. Policist opravlja • ukazovati, policijsko nalogo ali uporablja policijska pooblastila po • ugotavljati identiteto oseb in izvajati identifikacij- (ZNPPol, 5. člen): ski postopek, • iskati osebe, • uradni dolžnosti, • izvajati prikrito in namensko kontrolo, • odredbi policijskega vodje, • izvajati prepoznavo oseb po fotografijah, • nalogu sodišča, državnega tožilca ali drugega orga- • izdelovati fotorobote, na, ki ga za to pooblašča poseben zakon. • izvajati poligrafski postopek, • postavljati cestne zapore z blokadnimi točkami, Policijski postopek je vsako dejanje policistov zaradi • uporabljati tuja prevozna sredstva, sredstva za zve- opravljanja policijskih nalog (ZNPPol, 8. člen). ze ali druga sredstva, • opravljati varnostne preglede, Taktični preudarek. Policisti pri opravljanju policijskih • opravljati preglede oseb, nalog ocenjujejo, katere odločitve, policijska pooblasti- • vstopati v tuja stanovanja in druge prostore, la ali uradna dejanja bodo za učinkovito preprečevanje • zasegati predmete, in odpravljanje nevarnosti izvedli glede na dejstva in • opravljati protiteroristične preglede, okoliščine, ki so jim bile znane v trenutku ocenjevanja • začasno omejevati gibanje oseb, (ZNPPol, 7. člen). • privesti osebe, • prepovedati približevanje določeni osebi, kraju ali Odrejanje nalog. Odredba policistu je ustna ali pisna območju, zahteva policijskega vodje, dana policistu za izvedbo • prepovedati udeležbo na športnih prireditvah, policijske naloge, policijskega pooblastila ali uradnega • prekiniti potovanje, dejanja (ZNPPol, 3. člen). Policijski vodja ali policij- • pridržati osebe, ska vodja je policist oziroma policistka, ki vodi enega • uporabljati prisilna sredstva, ali več policistov pri opravljanju nalog policije ali tisti, • varnostno preverjati osebe, ki je določen za vodenje konkretne policijske naloge • izvajati akreditacijski postopek, (ZNPPol, 3. člen). • izvajati policijska pooblastila na vodah, • zbirati in obdelovati podatke ter Oblike opravljanja policijskih nalog. Policisti opra- • izvajati druga policijska pooblastila, določena v za- vljajo policijske naloge, zlasti (ZNPPol, 6. člen) z: konih. • opazovanjem, Prisilna sredstva. Policisti smejo uporabiti prisilna • patruljiranjem, sredstva (sredstva za vklepanje in vezanje, telesno silo, • interveniranjem, 20 21 • zasedo, ter materialno-tehnično opremljenost enote (ZODPol, • poostrenim nadzorom in 29. člen), Akt o organizaciji in sistemizaciji pa določa, • varnostno akcijo. da PPE opravlja naloge na področjih (Akt o organizaciji in sistemizaciji, 52. člen): Uporaba prisilnih sredstev na podlagi odredbe poli- cijskega vodje. Policisti, ki opravljajo policijske naloge • vzdrževanje in vzpostavljanje javnega reda in miru pod neposrednim vodstvom policijskega vodje, smejo na javnih zbiranjih ter ob drugih napovedanih ali uporabiti prisilna sredstva samo na podlagi njegove od- nenapovedanih dogodkih (športne prireditve, de- redbe, razen ob napadu na njih ali na druge osebe ali monstracije, protestni shodi oziroma prireditve, če okoliščine zahtevajo takojšnje ukrepanje. Policisti o opredeljene v usmeritvah za delo policije ob do- uporabi prisilnega sredstva takoj poročajo policijske- godkih z različnimi stopnjami ogroženosti), mu vodji (ZNPPol, 7. člen). Oblike uporabe prisilnih • preprečevanje hujših nasilnih kaznivih dejanj, sredstev so lahko (Strokovno navodilo za evidentiranje • izvajanje varnostnih akcij ali poostrenih nadzorov uporabe prisilnih sredstev, 2018; Prisilna sredstva, Na- pri vzdrževanju javnega reda, varovanju državne vodilo za uporabo aplikacije, 2019): meje in preiskovanju kaznivih dejanj, • posamezno po lastni odločitvi, • naravne, ekološke in druge nesreče (potresi, po- • posamezno na ukaz, plave, obsežnejše prometne, železniške, letalske in • množično po lastni odločitvi in druge nesreče, izlitje nevarnih snovi, pojav radio- • množično na ukaz. aktivnega sevanja ipd.), • druge aktivnosti policije (obsežnejše iskalne ak- Skupinsko opravljanje nalog in uporaba policijskih cije, blokade območja, policijska asistenca, hišne pooblastil v proučevanih enotah preiskave, drugi dogodki, ki jih ni mogoče pred- videti, za izvedbo policijskih nalog pa je potrebno Predstavljeno normativno ureditev opravljanja policij- usklajeno delovanje večjega števila policistov, ki skih nalog in uporabe policijskih pooblastil (splošno) naloge opravljajo kot enota). ter uporabe prisilnih sredstev (specifično) moramo še dopolniti z normativno ureditvijo proučevanih organi- PPE je organizirana v štirih sestavih (www.policija.si): zacijskih enot, kjer se naloge izvajajo v skupinah1. • Sestav I je manjši del enote, ki je namenjen hitre- Naloge policije se opravljajo v generalni policijski mu odzivu. upravi, policijskih upravah in na območnih policijskih • Sestav II je največji del enote, vanj pa so poleg po- postajah. Notranjo organizacijo policije določa akt o licistov vključeni še policisti konjeniki. notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v • Sestav III – Gorsko enoto sestavljajo policisti gor- policiji (ZODPol, 14. člen; Akt o organizaciji in siste- niki, ki so posebej usposobljeni in opremljeni za mizaciji, 3. člen). izvajanje nalog policije v visokogorju. • Sestav IV – Enoto policijskih specialnosti sesta- Posebna policijska enota – PPE. PPE ima status enote vljajo policisti vozniki specialnih vozil policije in za občasno opravljanje določenih nalog policije (eno- policisti ostrostrelci. ta na sklic), ki jo ustanovi generalni direktor policije (ZODPol, 29. člen), organizacijsko pa je umeščena v Pripadniki PPE so policisti in policistke, ki so zaposleni Sektor splošne policije v Upravi uniformirane policije, v drugih organizacijskih enotah na lokalni (območne ki je notranja organizacijska enota Generalne policij- policijske postaje), regionalni (policijske uprave) in dr- ske uprave (Akt o organizaciji in sistemizaciji, 20. in žavni (generalna policijska uprava) ravni, naloge PPE 52. člen). ZODPol določa, da generalni direktor določi pa opravljajo, ko je enota sklicana oziroma aktivirana. njeno organiziranost, način delovanja, način izbire pri- Znotraj sestavov so organizirani oddelki in skupine, ki padnikov, naloge in uporabo posebne policijske enote jih vodijo komandirji oddelkov in vodje skupin. 1 Podatki o sistemiziranih delovnih mestih in njihovi zasedenosti ozi- roma številu zaposlenih v vseh treh enotah so zaradi varnostnih ra- Specialna enota – SE. SE je organizacijsko umeščena v zlogov interni in niso javno objavljeni. Zaradi istih razlogov niso pri- Upravo za policijske specialnosti, ki je notranja organi- kazane posebnosti metod in taktike delovanja v posameznih enotah. 20 21 zacijska enota Generalne policijske uprave. SE opravlja kriminalističnih oddelkov so (Akt o organizaciji in sis-naloge na področju protiteroristične dejavnosti in zah- temizaciji, 59. člen): tevnejše operativne naloge policije, pri katerih se zah- teva najvišja stopnja izurjenosti, psihofizičnih zmožno- • nadzorovanje kriminalnih žarišč in pridobivanje sti, uporabe posebnih znanj in veščin, ki so povezani z podatkov, pomembnih za preprečevanje, odkriva- visoko stopnjo tveganja za varnost, zdravje ali življenje nje in preiskovanje kaznivih dejanj, ljudi (Akt o organizaciji in sistemizaciji, 38. člen). • izvajanje opazovanja, zased, poostrenih nadzorov, varnostnih in drugih akcij za preprečevanje in od- V Specialni enoti so organizirani (Akt o organizaciji in krivanje kaznivih dejanj in prijemanje storilcev, sistemizaciji, 38. člen): • pridobivanje operativnih informacij in njihovo sprotno vnašanje v ustrezne policijske evidence, a) Oddelek za operativno delovanje, ki zagotavlja ne- • sodelovanje pri odkrivanju in preiskovanju kazni- posredno operativno in interventno izvajanje nalog na vih dejanj, področjih: • sodelovanje pri izvajanju prikritih preiskovalnih ukrepov, • ekstremne oblike nasilja, • sodelovanje v zaključnih akcijah in izvajanje var- • terorizem, nostno tveganih postopkov kriminalistične policije, • ugrabitve, • sodelovanje pri izvajanju programov usposabljanja • zajetja talcev, s svojega delovnega področja. • drugi varnostni dogodki z visoko stopnjo ogrože- nosti sodelujočih. Za zaključek povzemamo podobnosti med PPE, SE in • MKO. Za vse tri enote je značilno, da izvajajo naloge na b) Oddelek za operativno podporo, ki opravlja naloge specifičnih področjih, ki zajemajo izvajanje specifičnih na področjih: pooblastil in uporabo prisilnih sredstev. Lahko bi rekli, da je vsebina dela zelo zahtevna in pomeni večjo obre- • strokovna in logistična podpora policistom special- menitev in stres v primerjavi z opravljanjem rednih po- ne enote pri opravljanju operativnih nalog SE, licijskih nalog v drugih policijskih enotah. Delo v vseh • usposabljanje in izpopolnjevanje. treh enotah od policistov in policistk zahteva posebne veščine, ki jih pridobijo na specialističnih in dodatnih c) Oddelek za protibombno zaščito, ki opravlja naloge usposabljanjih. Prav tako vse tri enote uporabljajo po- na področjih: sebno opremo za opravljanje nalog. Ključna skupna značilnost, ki je zanimiva za našo raziskavo pa je, da se • operativno interventno in neposredno opravljanje naloge v vseh treh enotah izvajajo v manjših ali večjih nalog protibombne zaščite, skupinah ali kot enota pod enotnim vodstvom. • protiteroristični pregledi prostorov, objektov, na- prav in območij, Predstavljene značilnosti oziroma njihove kombina- • prevozi eksplozivnih snovi in sredstev, cije pa se izražajo v dinamiki povezav med socialno • izvajanje operativnih ukrepov za preprečitev ogro- identiteto, vodenjem, dejavniki stresa, doživljanjem in žanja s kemičnimi in biološkimi agensi ter orožjem reagiranjem na stres, socialno podporo v stresnih situa- za množično uničevanje, cijah in stališči o izvajanju policijskih pooblastil v PPE, • izdelava strokovnih mnenj, SE in MKO. • hramba in skladiščenje zaseženih eksplozivnih sredstev in snovi ter njihovo strokovno uničevanje. Mobilni kriminalistični oddelki – MKO. MKO so or- ganizacijsko umeščeni v Sektor kriminalistične policije v policijskih upravah Ljubljana, Maribor, Celje, Koper, Kranj, Novo mesto in Murska Sobota (Akt o organiza- ciji in sistemizaciji, 5. in 59. člen). Naloge mobilnih 22 23 3 METODOLOGIJA predstaviti merski instrument ter opisati postopke zbiranja in analize podatkov ter raziskovalni vzorec. Izhajali smo iz pozitivistične paradigme in kvantita- 3.1 Uvod tivnega pristopa z metodo poizvedovanja oziroma z anketo in uporabo vprašalnika za zbiranje podatkov. Glavni nameni raziskave so: a) raziskati in opisati te- Vse metodološke odločitve temeljijo na sodelovanju in oretične okvire pristopa socialne identitete in predsta- dogovoru med raziskovalcem in predstavniki prouče- viti značilnosti skupinskega izvajanja policijskih nalog vanih policijskih enot. in pooblastil v izbranih policijskih enotah (opisni na- men), b) ugotoviti povezave med socialno identiteto, vodenjem, dejavniki stresa, doživljanjem in reagira- 3.2 Raziskovalni model njem na stres, socialno podporo v stresnih situacijah in stališči o izvajanju policijskih pooblastil (razlagalni Predstavnike proučevanih policijskih enot smo sezna-namen) in c) na podlagi poznavanja vseh elementov nili z izhodiščnim raziskovalnim modelom, ki je prika- in razumevanja povezav med njimi oblikovati predlo- zan na sliki 3.1 (glej tudi sliko 1.1). Vsi so se strinjali s ge in priporočila za izboljšanje: vodenja in motiviranja konceptualizacijo vodenja in socialne identitete, različ- policistov, ki v skupinah izvajajo policijska pooblastila; ni pogledi pa so bili izraženi glede operacionalizacije stopnje pripadnosti policistov; ravnanja vodij in polici- stresa in policijskih pooblastil. stov v stresnih situacijah; nudenja psihološke pomoči in socialne podpore vodjem in policistom ter učinkovite Prvi izraženi dvomi glede konceptualizacije stresa so uporabe policijskih pooblastil v stresnih situacijah (apli- bili, da proučevane enote ne želijo biti primerjane med kativni namen). seboj glede narave in obsega stresa, ki ga doživljajo nji- hovi zaposleni. Obstajal je strah, da bodo rezultati raz- Postavili smo naslednja raziskovalna vprašanja: iskave zlorabljeni v kontekstu delovnopravnih razme- rij – ukinjanje nekaterih dodatkov zaradi pogojev dela. 1. Kako je stopnja socialne identitete (stopnja iden- Prav tako so bili izraženi dvomi, ali bodo anketiranci tifikacije) povezana s subjektivno oceno stopnje iskreno odgovarjali na vprašanja o nekonstruktivnih stresa, subjektivnim doživljanjem stresa, strategi- strategijah odzivanja na stres, na primer, uživanje alko- jami obvladovanja stresa in stališči o izvajanju po- hola itd. Ko smo sogovornikom pojasnili, da nas zani- licijskih pooblastil? majo samo splošni vzorci povezav med spremenljivka- mi in da ne želimo podrobno ugotavljati in primerjati 2. Kako so stili vodenja povezani s stopnjo socialne organizacijskih enot med seboj, smo se dogovorili, da identitete (stopnjo identifikacije)? bomo dejavnike stresa oziroma stresorje opredelili zelo 3. Kako so stili vodenja posredno (socialna identiteta) splošno, za merjenje subjektivnega doživljanja stresnih in neposredno povezani s subjektivno oceno sto- dejavnikov in strategij obvladovanja stresa pa bomo pnje stresa, subjektivnim doživljanjem stresa, stra- uporabili že standardizirane vprašalnike, ki so bili upo- tegijami obvladovanja stresa in stališči o izvajanju rabljeni v primerljivih raziskavah (več v točki 3.4 Mer- policijskih pooblastil? ski instrumenti). Da bi odgovorili na raziskovalna vprašanja, smo pri Dvomi glede konceptualizacije in operacionalizacije pregledu literature v drugem poglavju analizirali in policijskih pooblastil so se nanašali na razlike o vrsti predstavili teoretična izhodišča in ugotovitve relevan- in obsegu policijskih nalog in pooblastil ter uporabi tnih raziskav. Posebej so poudarjeni pristop socialne prisilnih sredstev v proučevanih enotah in na vpraša- identitete in značilnosti izvajanja policijskih nalog in nje objektivnega merjenja zakonitosti, strokovnosti in pooblastil. učinkovitosti uporabe policijskih pooblastil v prouče- vanih enotah. Strinjali smo se, da v proučevanih enotah Namen tega poglavja je utemeljiti in opisati metodo- izvajajo različne naloge, policijska pooblastila ter prisil- loški pristop empiričnega dela raziskave, predstaviti na sredstva in da je težko objektivno meriti zakonitost, raziskovalni model na podlagi raziskovalnih vpra- strokovnost in učinkovitost. Pojasnili smo, da je naš na- šanj, teorije in pregleda raziskav izvedene hipoteze, men ugotavljanje stališč in vedenjskih teženj oziroma 22 23 Slika 1.1: Raziskovalni model Vir: lastni tendenc, ki izhajajo iz teh stališč, ter kako so ta stališča bjektivno oceno stopnje stresa, subjektivnim doživlja- povezana s stresom, stopnjo socialne identitete in vo- njem stresa, strategijami obvladovanja stresa) in stališči denjem. Ponovno smo poudarili, da namen raziskave o izvajanju policijskih pooblastil. ni ocenjevanje in primerjanje proučevanih enot med seboj, ampak ugotavljanje splošnih vzorcev povezav 3.4 Merski instrumenti med proučevanimi spremenljivkami v raziskovalnem modelu (več v točki 3.4 Merski instrumenti). Skladno z raziskovalnim modelom, raziskovalnimi vprašanji in hipotezami smo s programskim orodjem 3.3 Hipoteze LimeSurvey oblikovali vprašalnik za spletno anketi- ranje, ki je sestavljen iz naslednjih sklopov vprašanj Na podlagi raziskovalnega modela in raziskovalnih in trditev: vprašanj smo postavili naslednje splošne hipoteze. 1. vodenje, H1: Obstajajo pozitivne in negativne povezave med 2. socialna identiteta, socialno identiteto (stopnjo identifikacije) in stresom 3. stres, (subjektivno oceno stopnje stresa, subjektivnim doži- 4. policijska pooblastila, vljanjem stresa, strategijami obvladovanja stresa) ter 5. demografski podatki. stališči o izvajanju policijskih pooblastil. Vodenje H2: Obstajajo pozitivne povezave med vodenjem (stili vodenja) in socialno identiteto (stopnjo identifikacije). V raziskavi smo ugotavljali stile vodenja neposredno nadrejenega vodje (v PPE so ocenjevali vodjo skupine, H3: Obstajajo neposredne in posredne (moderacija in v SE so ocenjevali vodjo oddelka, v MKO pa so ocenje- mediacija) povezave med vodenjem (stili vodenja), so- vali vodjo skupine (PU Maribor in Ljubljana) oziroma cialno identiteto (stopnjo identifikacije), stresom (su- vodjo oddelka (PU Koper, Kranj, Novo mesto, Celje in 24 25 Murska Sobota) in stile posredno nadrejenega vodje (v z bolj poglobljenimi raziskavami v posameznih enotah PPE so ocenjevali komandirja oddelka, v SE so ocenjev prihodnosti. vali poveljnika SE, v MKO pa so ocenjevali vodjo od- delka – samo v PU Ljubljana in Maribor). Uporabljen je Doživljanje stresa. Subjektivno doživljanje stresa smo bil vprašalnik Identity Leadership Inventory – ILI (Stef-ugotavljali z vprašalnikom Brief Symptom Inventory, fens in drugi, 2014), ki vsebuje 15 trditev in meri štiri BSI – 18 (Franke, Jaeger, Glaesmer, Barkmann, Pe-stile vodenja: vodja – eden od nas, vodja – dela za nas, trowski in Braehler, 2017), ki se uporablja tudi v klinič- vodja – vpliva na nas, vodja – uresničevalec. Uporablje- ni praksi in meri somatizacijo, depresijo in anksioznost na je bila petstopenjska lestvica za ugotavljanje pogo- oziroma tesnobo. Naveden je bil seznam 18 problemov, stosti opisnih trditev, in sicer od 1 (nikoli) do 5 (zelo ki jih lahko doživljamo zaradi stresa. Anketiranci so pogosto, če ne celo vedno). ocenjevali pojavljanje navedenih problemov v zadnjem mesecu. Pri ocenjevanju so uporabili lestvico od 1 (ni- Socialna identiteta koli) do 5 (zelo pogosto). Ugotavljali smo stopnjo identifikacije s skupino, or- Strategije obvladovanja stresa. Uporabljen je bil vpra- ganizacijsko enoto in Policijo. Uporabljene so bile tri šalnik Brief COPE (Carver, 1997), ki vsebuje 28 trditev trditve (Postmes, Haslam in Jans, 2013), ki merijo su-in meri 14 strategij obvladovanja stresa. V našem vpra- bjektivno doživljanje povezanosti oziroma identifikaci- šalniku smo navedli, da se trditve nanašajo na strategije jo posameznika s socialnimi kategorijami. Uporabljena obvladovanja stresa v povezavi s stresorji (organizacij- je bila petstopenjska lestvica strinjanja s trditvami, in ski dejavniki, neposredno delo, izvajanje policijskih sicer od 1 (sploh se ne strinjam) do 5 (zelo se strinjam). pooblastil, odnos z neposrednim vodjem, odnosi s sodelavci in stiki z občani). Zanimalo nas je, kako so anketiranci v zadnjih šestih mesecih obvladovali stres. Stres Anketiranci so navajali pogostost uporabe konkretnih vedenj na lestvici od 1 (nikoli) do 5 (zelo pogosto). Stresorji. Vprašanje se je nanašalo na oceno stopnje su- bjektivne zaznave stresa v zadnjih šestih mesecih za naslednje skupine dejavnikov: Policijska pooblastila • organizacijski dejavniki (normativna ureditev Stališča o izvajanju policijskih pooblastil. Po dogovoru plač in nagrajevanja, usposabljanja, delovnega s predstavniki proučevanih enot smo stališča o izvaja- časa itd.); nju policijskih pooblastil razvrstili v pet kategorij: • neposredno delo (dela in naloge na vašem delov- 1. stališča o povezavi med zelo stresno situacijo in nem mestu, materialni pogoji za opravljanje dela prekoračitvijo policijskih pooblastil (tri trditve), itd.); 2. stališča o toleriranju prekoračitve pooblastil s stra- • izvajanje policijskih pooblastil (izvajanje policij- ni vodje (dve trditvi), skih pooblastil v okviru vašega dela); 3. stališča o prekoračitvi pooblastil s strani sodelav- • odnos z neposrednim vodjem (odnos z neposre- cev in s strani vodje (dve trditvi), dnim vodjem v okviru vašega dela); 4. stališča o odločnosti pri izvajanju policijskih poo- • odnosi s sodelavci (odnosi z neposrednimi sode- blastil (tri trditve) in lavci v okviru vašega dela); 5. stališča o zakonitosti, strokovnosti in učinkovitosti • stiki z občani (odnosi pri stikih z občani v okviru izvajanja policijskih pooblastil (tri trditve). vašega dela). Anketirance smo spraševali, kako pogosto predstavlje- Uporabljena je bila lestvica od 1 (povsem nestresno) do ne trditve veljajo za njih, njihove sodelavce in vodje. 5 (izjemno stresno). V uvodu smo zapisali, da smo se Pri ocenjevanju so uporabili lestvico od 1 (sploh se ne odločili za skupine dejavnikov, ker ni bilo interesa za strinjam) do 5 (zelo se strinjam). podrobnejše razčlenjevanje. Dobili bomo sliko o splo- šnih razlikah, podrobnosti pa se bodo lahko ugotavljale 24 25 Demografski podatki tve. Na podatkih za stile vodenja, dimenzije doživljanja stresa in strategije obvladovanja stresa so bile opravlje- V tem sklopu smo zajeli podatke o spolu, starosti, iz- ne tudi faktorske analize – analize glavnih komponent obrazbi, delovnih izkušnjah in organizacijski enoti PCA (angl. Principal Component Analysis). Na podlagi (PPE, SE, MKO). Za pripadnike PPE smo dodatno po- rezultatov so bili po potrebi izračunani novi empirični nudili tudi možnost, da posredujejo podatek o policij- indeksi. Pri pregledu dimenzij in indeksov so bili izde- ski upravi. lani grafični prikazi porazdelitev, frekvence in opisne statistike. 3.5 Zbiranje in analiza podatkov Bivariatna analiza (analiza odnosa med dvema spre- Podatki so bili zbrani z metodo spletnega anketiranja. menljivkama). Korelacijska analiza je bila opravljena Usklajevanje in oblikovanje spletnega vprašalnika v so- med spremenljivkami znotraj posameznih sklopov in delovanju s predstavniki proučevanih enot je potekalo med spremenljivkami med posameznimi sklopi razi- od oktobra 2017 do januarja 2018. V februarju 2018, ko skovalnega modela z namenom ugotoviti splošne vzor- smo hoteli izvesti spletno anketiranje, se je 12. febru- ce povezav med spremenljivkami. arja 2018 začela policijska stavka. Odločili smo se, da z anketiranjem počakamo do konca stavke. Stavka je bila Multivariatna analiza (analiza odnosa med več spre- prekinjena 26. marca 2018. Naslednja okoliščina, ki je menljivkami). Za testiranje hipotez je bila uporabljena otežila izvajanje anketiranja, so bile kadrovske zame- metoda večkratne ali multiple regresije. Pri testiranju njave na vodstvenih delovnih mestih v SE. Z vodstvom neposrednih in posrednih povezav je bila uporabljena smo se dogovorili, da počakamo z anketiranjem vsaj še multipla linearna regresija za testiranje mediacijskih in en mesec. Anketiranje v PPE in MKO smo začeli izvajati moderacijskih oziroma interakcijskih modelov. 24. aprila 2018. Zaradi slabega odziva je vodstvo PPE 25. maja 2018 po elektronski pošti dodatno spodbudilo 3.6 Vzorec pripadnike PPE k izpolnitvi spletnega vprašalnika. Do 1. junija 2018 je bilo 76 popolno izpolnjenih in 23 ne- Glede na to, da imajo v policiji dostop do intraneta vsi popolno izpolnjenih vprašalnikov. Ponovo vabilo smo z zaposleni v policiji in da smo v nagovoru spletnega dopisom poslali 12. junija 2018 in zaradi obdobja letnih vprašalnika povabili k sodelovanju le policiste in poli- dopustov anketiranje podaljšali do 31. avgusta 2018. V cistke ter kriminaliste in kriminalistke v PPE, SE in MKO tam času smo opravili številne telefonske pogovore s (ciljna populacija2), lahko naš vzorec poimenujemo sa- predstavniki proučevanih enot in jih prosili, da ponov- moizbirni vzorec. »Samoizbirni vzorec. Do tega vzorca no oziroma dodatno spodbudijo ciljne skupine k sode- pridemo, če omogočimo posameznim predstavnikom lovanju v raziskavi. Odziv se je povečal, tako da smo proučevane populacije, da se za sodelovanje odločijo zbiranje podatkov končali 31. avgusta 2018. sami. Po navadi takrat javno objavimo, da iščemo ljudi z določenimi značilnostmi ali interesi, ljudje pa se nato Zbrane podatke smo obdelali in analizirali s program- sami javijo.« (Tratnik, 2002:71). Uradno vabilo s pove- skim orodjem IBM SPSS Statistics 21 ( Statistical Packa- zavo do spletnega vprašalnika je bilo poslano vodstvu ge for the Social Sciences). proučevanih enot z zaprosilom, da vabilo s povezavo do spletnega vprašalnika pošljejo po elektronski pošti Univariatna anliza (analiza posamezne spremenljiv- vsem zaposlenim – ciljni populaciji. ke). Pri pripravi podatkov smo najprej vpisali lastnosti posameznih spremenljivk in opravili splošni pregled Spletni vprašalnik je izpolnilo 343 anketirancev. Od spremenljivk: grafični prikazi porazdelitev, frekvence tega je bilo 98 nepopolno in 245 popolno izpolnje- in opisne statistike. V nadaljevanju smo iz posame- nih vprašalnikov. V tabeli 3.1 so prikazani podatki znih spremenljivk (trditev) tvorili nove spremenljivke o skupnem številu anketirancev po organizacijskih (dimenzije in indeksi) za stile vodenja, dimenzije doži- 2 vljanja stresa in strategije obvladovanja stresa. Pri tvor- Podatki o sistemiziranih delovnih mestih in njihovi zasedenosti oziroma številu zaposlenih v vseh treh enotah so zaradi varnostnih jenju dimenzij in indeksov smo izračunali koeficiente razlogov interni in niso javno objavljeni. Zaradi navedenega ne nava-Cronbach alpha ter po potrebi izločili posamezne trdi- jamo primerjave med vzorcem in populacijo in izsledkov raziskave ne moremo posploševati na našo osnovno množico – populacijo. 26 27 enotah, v tabeli 3.2 so podatki o skupnem številu an- Vprašanje o policijski upravi je bilo namenjeno samo ketirancev razčlenjeni po policijskih upravah, v tabeli pripadnikom PPE, iz tabele 3.2 pa je razvidno, da so 3.3 pa so demografski podatki razčlenjeni po organi- nanj odgovorili tudi nekateri pripadniki MKO. Podatki zacijskih enotah. kažejo na dokaj enakomerno zastopanost policijskih uprav med pripadniki PPE. Iz tabele 3.1 je razvidno, da je vprašalnik izpolnilo 186 pripadnikov PPE, 32 pripadnikov SE in 27 pripadnikov MKO. Pričakovali smo, da bo največ anketiranih iz PPE, nismo pa pričakovali, da bo odziv v vseh treh enotah tako nizek. Kar 98 anketirancev ni dalo podatka o orga- nizacijski enoti. Tabela 3.1: Število anketirancev po organizacijskih enotah Organizacijska enota N % POSEBNA POLICIJSKA ENOTA – PPE 186 75,9 % SPECIALNA ENOTA – SE 32 13,1 % MOBILNI KRIMINALISTIČNI ODDELEK – MKO 27 11,0 % Skupaj 245 100,0 % Tabela 3.2: Število anketirancev po policijskih upravah Organizacijska enota Policijska uprava PPE SE MKO Skupaj N % N % N % N % PU Celje 16 8,5 % 0 0,0 % 0 0,0 % 16 8,5 % PU Koper 19 10,1 % 0 0,0 % 0 0,0 % 19 10,1 % PU Kranj 19 10,1 % 0 0,0 % 1 0,5 % 20 10, 6 % PU Ljubljana 25 13,3 % 0 0,0 % 7 3,7 % 32 17,0 % PU Maribor 36 19,1 % 1 0,5 % 3 1,6 % 40 21,3 % PU Murska Sobota 20 10,6 % 0 0,0 % 2 1,1 % 22 11,7 % PU Nova Gorica 11 5,9 % 0 0,0 % 0 0,0 % 11 5,9 % PU Novo mesto 26 13,8 % 0 0,0 % 2 1,1 % 28 14,9 % Skupaj 172 91,5 % 1 0,5 % 15 8,0 % 188 100,0 % 26 27 Tabela 3.3: Demografski podatki po organizacijskih enotah Organizacijska enota Demografske spremenljivke PPE SE MKO Skupaj N % N % N % N % Spol Ženski 2 1,2 % 0 0,0 % 1 0,6 % 3 1,8 % Moški 130 76,0 % 21 12,3 % 17 9,9 % 168 98,2 % Skupaj 132 77,2 % 21 12,3 % 18 10,5 % 171 100,0 % Starost Do 25 let 3 1,3 % 1 0,4 % 0 0,0 % 4 1,7 % Od 26 do 35 let 59 25,3 % 11 4,7 % 2 0,9 % 72 30,9 % Od 36 do 45 let 106 45,5 % 11 4,7 % 15 6,4 % 132 56,7 % Od 46 do 55 let 14 6,0 % 6 2,6 % 5 2,1 % 25 10,7 % Skupaj 182 78,1 % 29 12,4 % 22 9,4 % 233 100,0 % Izobrazba Srednja šola 99 43,2 % 15 6,6 % 9 3,9 % 123 53,7 % Višja šola 49 21,4 % 8 3,5 % 7 3,1 % 64 27,9 % Visoka šola 28 12,2 % 5 2,2 % 4 1,7 % 37 16,2 % Podiplomska 2 0,9 % 2 0,9 % 1 0,4 % 5 2,2 % Skupaj 178 77,7 % 30 13,1 % 21 9,2 % 229 100,0 % Delovne izkušnje Do 10 let 30 12,9 % 0 0,0 % 1 0,4 % 31 13,3 % Od 11 do 20 let 101 43,3 % 14 6,0 % 12 5,2 % 127 54,5 % Od 21 do 30 let 45 19, 3 % 13 5,6 % 11 4,7 % 69 29,6 % Od 31 do 40 let 1 0,4 % 4 1,7 % 0 0,0 % 5 2,1 % Nad 40 let 0 0,0 % 0 0,0 % 1 0,4 % 1 0,4 % Skupaj 177 76,0 % 31 13,3 % 25 10,7 % 233 100,0 % Iz tabele 3.3 je razvidno, da je med anketiranimi zelo (skupaj 54,5 % vzorca), velik pa je tudi delež anketi- majhno število žensk (3) in da v vzorcu prevladuje ve- rancev (29, 6 %), ki spadajo v kategorijo od 21 do 30 let činoma moška populacija (168). Mogoče je delež žensk delovnih izkušenj. v vzorcu tudi višji, saj 171 anketirancev ni zabeležilo podatka o spolu. Najbolj zastopana kategorija v vseh Analiza in interpretacija demografskih podatkov v ta-treh enotah je kategorija od 36 do 45 let, najmanj za- belah 3.1, 3.2 in 3.3 sta pomanjkljivi in ne prikažeta ce- stopana pa je kategorija do 25 let. Možna interpreta- lotne slike vzorca, saj pri večini spremenljivk niso bili cija za nizek delež kategorije do 25 let bi lahko bila v posredovani vsi podatki. tem, da v obdobju krize ni bilo rednega zaposlovanja v policiji. Možna pa je tudi interpretacija, da najmlajši (v povezavi s številom let delovnih izkušenj) še ne iz- polnjujejo vseh pogojev za delo v PPE, SE in MKO. Kar 80,0 % vzorca ima srednjo (53,7 %) ali višjo šolo (27, 9 %). V vseh treh enotah je po delovnih izkušnjah najbolj zastopana kategorija od 11 do 20 let delovnih izkušenj 28 29 4 REZULTATI 7. Analizirati povezave med naštetimi elementi in od- govoriti na raziskovalna vprašanja. 4.1 Uvod 4.2 Univariatne analize Rezultati analiz so predstavljeni v treh delih. V prvem delu je opisana statistika za glavne komponente razi- Stili vodenja skovalnega modela – univariatne analize. V drugem delu so rezultati korelacijskih analiz, ki nakazujejo Ugotavljali smo stile vodenja neposredno nadrejenega statistično značilne neposredne povezave med prouče- vodje (v PPE so ocenjevali vodjo skupine, v SE so oce- vanimi spremenljivkami – bivariatne analize. Rezultati njevali vodjo oddelka, v MKO pa so ocenjevali vodjo korelacijskih analiz so služili kot izhodišče za analizo skupine (PU Maribor in Ljubljana) oziroma vodjo od- večkratnih ali multiplih regresij, pri katerih smo ugo- delka (PU Koper, Kranj, Novo mesto, Celje in Murska tavljali, kako vrednosti več spremenljivk napovedujejo Sobota) in stile posredno nadrejenega vodje (v PPE so vrednosti posamezne neodvisne spremenljivke – mul- ocenjevali komandirja oddelka, v SE so ocenjevali po- tivariatne analize. Pri analizi podatkov in predstavitvi veljnika SE, v MKO pa so ocenjevali vodjo oddelka – rezultatov smo sledili ciljem raziskave: samo v PU Ljubljana in Maribor). V tabelah 4.1 in 4.2 so prikazani rezultati za neposredno vodenje, v tabelah 1. Ugotoviti stopnjo socialne identitete policistov. 4.3 in 4.4 pa rezultati za posredno vodenje. 2. Ugotoviti subjektivno zaznavo stresa policistov. 3. Ugotoviti subjektivno doživljanje stresa policistov. Iz tabele 4.1 je razvidno, da so srednje vrednosti za vse 4. Ugotoviti strategije obvladovanja stresa policistov. štiri stile vodenja dokaj visoke. Najvišja vrednost je pri 5. Ugotoviti stališča policistov o izvajanju policijskih stilu vodenja, ki se nanaša na prototipičnost vodje – pooblastil. eden od nas (4,1). 6. Ugotoviti stile vodenja, usmerjene v oblikovanje vi- soke stopnje socialne identitete. Tabela 4.1: Neposredno vodenje – opisna statistika Cronbach Srednja Standardni N Minimum Maksimum alpha vrednost odklon Vodja – EDEN OD NAS 0,92 275 1 5 4,1073 ,85641 Vodja – DELA ZA NAS 0,92 275 1 5 4,0727 ,86796 Vodja– VPLIVA NA NAS 0,91 275 1 5 3,9136 ,90369 Vodja – URESNIČEVALEC 0,87 275 1 5 3,9467 ,88946 28 29 Tabela 4.2: Neposredno vodenje – opisna statistika po demografskih spremenljivkah EDEN OD NAS DELA ZA NAS VPLIVA NA NAS URESNIČEVALEC Srednja vrednost Srednja vrednost Srednja vrednost Srednja vrednost PPE 4,14 4,12 3,94 3,97 Organizacijska SE 4,55 4,46 4,47 4,41 enota MKO 3,74 3,80 3,56 3,63 Ženski 2,83 3,00 2,75 2,78 Spol Moški 4,13 4,12 3,99 4,03 do 25 let 4,0 4,56 4,44 4,33 od 26 do 35 let 4,25 4,24 4,08 4,06 Starost od 36 do 45 let 4,11 4,10 3,95 3,98 od 46 do 55 let 3,94 3,91 3,74 3,78 Srednja šola 4,16 4,16 4,00 3,99 Višja šola 4,15 4,14 3,95 4,02 Izobrazba Visoka šola 4,09 4,04 3,97 4,03 Podiplomska 4,40 4,30 4,25 4,13 Do 10 let 4,14 4,10 4,00 3,99 Od 11 do 20 let 4,2 4,09 3,93 3,96 Delovne izkušnje Od 21 do 30 let 4,16 4,15 3,96 4,03 Od 31 do 40 let 4,10 3,95 4,00 3,67 Nad 40 let 3,75 4,00 3,50 3,67 Iz tabele 4.2 je razvidno, da so srednje vrednosti za dnjim vrednostim pri kategoriji podiplomska izobraz- vse stile vodenja najvišje v SE (4,55, 4,46, 4,47), ne- ba najverjetneje prispeva nižje število anketirancev v koliko nižje v PPE in najnižje v MKO. Višje srednje tej kategoriji (N = 5) v primerjavi s kategorijo srednja vrednosti so pri anketirancih moškega spola in v sta- šola (N = 123). Pri spremenljivki delovne izkušnje ni rostni kategoriji do 25 let (4,50, 5,56, 4,44, 4,33). Pri bistvenih razlik med kategorijami. Najvišje srednje izobrazbi imata kategoriji srednja šola in podiplomska vrednosti za tri stile vodenja so pri kategoriji od 21 do izobrazba najvišje srednje vrednosti. K višjim sre- 30 let (4,16, 4,15, 3,96, 4,03). Tabela 4.3: Posredno vodenje – opisna statistika Cronbach Srednja Standardni N Minimum Maksimum alpha vrednost odklon Vodja – EDEN OD NAS 0,95 266 1 5 4,0545 ,90352 Vodja – DELA ZA NAS 0,94 266 1 5 4,0254 ,90103 Vodja – VPLIVA NA NAS 0,95 266 1 5 3,9370 ,94296 Vodja – URESNIČEVALEC 0,91 266 1 5 3,8897 ,93989 30 31 Tabela 4.4: Posredno vodenje – opisna statistika po demografskih spremenljivkah EDEN OD NAS DELA ZA NAS VPLIVA NA NAS URESNIČEVALEC Srednja vrednost Srednja vrednost Srednja vrednost Srednja vrednost PPE 4,09 4,04 3,95 3,89 Organizacijska SE 4,54 4,52 4,53 4,49 enota MKO 3,80 3,79 3,69 3,63 Ženski 3,92 4,08 3,67 3,33 Spol Moški 4,1 4,08 4,01 3,95 Do 25 let 4,50 4,38 4,31 4,33 Od 26 do 35 let 4,23 4,18 4,07 4,05 Starost Od 36 do 45 let 4,07 4,06 3,98 3,90 Od 46 do 55 let 4,03 3,98 3,95 3,94 Srednja šola 4,18 4,14 4,07 3,96 Višja šola 4,01 4,00 3,88 3,93 Izobrazba Visoka šola 4,16 4,11 4,05 3,98 Podiplomska 4,40 4,30 4,35 4,27 do 10 let 4,14 4,05 4,03 3,97 od 11 do 20 let 4,09 4,06 3,94 3,89 Delovne od 21 do 30 let 4,13 4,13 4,09 4,04 izkušnje od 31 do 40 let 3,95 3,90 3,85 3,93 nad 40 let 3,75 4,00 3,75 3,33 Tudi pri posrednem vodenju (tabela 4.3) so najvišje Socialna identiteta vrednosti za stil vodenja, ki se nanaša na prototipičnost Ugotavljali smo stopnjo identifikacije s skupino v pro- vodje – eden od nas (4,1). Pri demografskih spremen- učevani organizacijski enoti, stopnjo identifikacije ljivkah (tabela 4.4) pa obstajajo podobni vzorci sre- z organizacijsko enoto – PPE, SE in MKO ter stopnjo dnjih vrednosti kot pri posrednem vodenju. Ponovno identifikacije s Policijo kot organizacijo. V tabeli 4.5 je so najvišje vrednosti v SE (4,54, 5,52, 4,53, 4,49), sledi- prikazana opisna statistika, v tabeli 4.6 pa so podatki ta PPE in MKO. razčlenjeni po demografskih spremenljivkah. Tabela 4.5: Socialna identiteta – opisna statistika Cronbach Srednja Standardni N Minimum Maksimum alpha vrednost odklon Identifikacija s skupino 0,84 296 1 5 4,4572 ,67540 Identifikacija z enoto 0,84 296 1 5 4,4482 ,66521 Identifikacija s Policijo 0,85 297 1 5 4,0685 ,71567 30 31 Tabela 4.6: Socialna identiteta – opisna statistika po demografskih spremenljivkah Identifikacija s Identifikacija s Identifikacija z enoto skupino Policijo Srednja vrednost Srednja vrednost Srednja vrednost Organizacijska enota PPE 4,47 4,46 4,08 SE 4,65 4,61 3,99 MKO 4,38 4,40 4,10 Spol Ženski 4,00 4,33 4,00 Moški 4,50 4,50 4,10 Starost Do 25 let 4,67 4,50 4,42 Od 26 do 35 let 4,67 4,65 4,16 Od 36 do 45 let 4,37 4,37 3,99 Od 46 do 55 let 4,42 4,41 3,99 Izobrazba Srednja šola 4,49 4,49 4,00 Višja šola 4,44 4,42 4,06 Visoka šola 4,47 4,43 4,18 Podiplomska 4,73 4,73 4,33 Delovne izkušnje Do 10 let 4,61 4,56 4,24 Od 11 do 20 let 4,49 4,49 4,01 Od 21 do 30 let 4,43 4,41 4,10 Od 31 do 40 let 4,27 4,27 3,60 Nad 40 let 4,00 4,00 4,00 Iz tabele 4.5 je razvidno, da je najvišja srednja vrednost Stres – stresorji pri identifikaciji s skupino (4,45), iz tabele 4.6 pa so razvidne srednje vrednosti v posamezni organizacij- Ocena stopnje subjektivne zaznave stresa v zadnjih še- ski enoti. Srednje vrednosti za identifikacijo s Policijo stih mesecih je obsegala naslednje skupine dejavnikov: so v vseh treh enotah približno enake. Najvišji stopnji identifikacije s skupino in z enoto sta v SE (4,65 in • organizacijski dejavniki (normativna ureditev plač 4,61). Ženske in moški izražajo približno isto stopnjo in nagrajevanja, usposabljanja, delovnega časa itd.), identifikacije s Policijo (4,00 in 4,10), razlike pa so pri • neposredno delo (dela in naloge na vašem delovnem identifikaciji s skupino (4,0 in 4,50), identifikaciji z mestu, materialni pogoji za opravljanje dela itd.), enoto (4,33 in 4,50). Najvišje srednje vrednosti za vse • izvajanje policijskih pooblastil (izvajanje policij-tri stopnje identifikacije so pri starostnih kategorijah do skih pooblastil v okviru vašega dela), 25 let in od 26 do 35 let. Višje izobraženi (visoka šola • odnos z neposrednim vodjem (odnos z neposre- in podiplomska izobrazba) izražajo višje vrednosti pri dnim vodjem v okviru vašega dela), identifikaciji s Policijo (4,18 in 4,33) v primerjavi s sre- • odnosi s sodelavci (odnosi z neposrednimi sodelav- dnjo in višjo šolo (4,00 in 4,06). Srednje vrednosti za ci v okviru vašega dela), stopnjo identifikacije s skupino in enoto so pri vseh ka- • stiki z občani (odnosi pri stikih z občani v okviru tegorijah izobrazbe podobne (med 4,40 in 4,50) razen vašega dela). pri kategoriji podiplomska izobrazba, kjer so srednje vrednosti nekoliko višje (4,73 in 4,73). Podatki kažejo, V tabeli 4.7 je prikazana opisna statistika, v tabeli 4.8 da so srednje vrednosti za vse tri oblike identifikacije pa so podatki razčlenjeni po demografskih spremen- najvišje pri kategoriji do 10 let delovnih izkušenj. Nižje ljivkah. vrednosti za vse tri oblike identifikacije pa so pri kate- gorijah od 31 do 40 let in nad 40 let delovnih izkušenj. 32 33 Tabela 4.7: Stresorji – opisna statistika Srednja Standardni N Minimum Maksimum vrednost odklon Organizacijski dejavniki 260 1 5 3,18 1,004 Neposredno delo 260 1 5 2,98 ,976 Izvajanje policijskih pooblastil 260 1 5 2,96 1,013 Odnos z neposrednim vodjem 260 1 5 2,10 1,099 Odnosi s sodelavci 260 1 5 1,76 ,869 Stiki z občani 260 1 5 2,35 1,042 Iz tabele je razvidno, da so najvišje srednje vrednosti odnosu z neposrednim vodjem (2,10) in odnosih s so- pri organizacijskih dejavnikih (3,18), neposrednem delavci. K stresu torej bolj prispevajo strukturni dejav- delu (2,98) in izvajanju policijskih pooblastil (2,96), niki in narava dela kot pa socialni dejavniki. nižje srednje vrednosti pa so pri stikih z občani (2,35), Tabela 4.8: Stresorji – opisna statistika po demografskih spremenljivkah Izvajanje Odnos z Organizacijski Neposredno Odnosi s policijskih neposrednim Stiki z občani dejavniki delo sodelavci pooblastil vodjem Srednja Srednja Srednja Srednja Srednja Srednja vrednost vrednost vrednost vrednost vrednost vrednost Organizacijska enota PPE 3,24 3,11 3,13 2,11 1,63 2,54 SE 2,84 2,34 2,09 2,06 2,00 1,41 MKO 3,11 2,89 2,96 2,04 2,15 2,15 Spol Ženski 3,00 2,67 2,00 1,67 1,67 2,00 Moški 3,21 3,01 2,98 2,12 1,74 2,35 Starost Do 25 let 2,75 2,50 2,25 2,00 1,75 1,75 Od 26 do 35 let 3,01 2,82 2,88 1,92 1,54 2,32 Od 36 do 45 let 3,29 3,11 3,08 2,22 1,80 2,40 Od 46 do 55 let 3,27 2,73 2,69 1,92 1,85 2,12 Izobrazba Srednja šola 3,22 2,94 2,97 2,09 1,69 2,43 Višja šola 3,11 2,95 2,92 1,91 1,63 2,16 Visoka šola 3,24 3,03 2,97 2,34 1,82 2,32 Podiplomska 3,00 2,40 2,60 2,20 2,40 1,80 Delovne izkušnje Do 10 let 3,00 2,81 2,84 2,06 1,58 2,45 Od 11 do 20 let 3,22 2,95 2,94 2,02 1,69 2,30 Od 21 do 30 let 3,26 3,09 3,06 2,20 1,80 2,30 Od 31 do 40 let 3,00 2,40 2,00 2,20 2,20 2,00 Nad 40 let 1,00 3,00 2,00 2,00 2,00 1,00 32 33 Iz tabele 4.8 je razvidno, da so najvišje srednje vre- ni pa sta najvišji vrednosti pri kategorijah srednja šola dnosti v vseh treh proučevanih enotah pri strukturnih (2,43) in visoka šola (2,32), nižja srednja vrednost pa dejavnikih, nižje vrednosti pa pri socialnih dejavnikih. je pri kategoriji podiplomska izobrazba (1,80). Z vi- Razlika med enotami je ta, da so skoraj pri vseh dejav- dika delovnih izkušenj lahko opazimo, da so srednje nikih (razen pri odnosi s sodelavci) srednje vrednosti vrednosti za strukturne dejavnike najvišje pri katego- v SE nižje v primerjavi s PPE in MKO. Najmanj stresen riji z 21 do 30 let delovnih izkušenj (3,26; 3,09; 3,06). dejavnik v PPE so odnosi s sodelavci (1,63), v SE stiki z Pri bolj izkušenih (od 21 do 40 let) višjo stopnjo stresa občani (1,42), v MKO pa odnos z neposrednim vodjem predstavljajo odnos z neposredno nadrejenim (2,20) (2,04). Razlike med spoloma so skoraj pri vseh dejavni- in stiki s sodelavci (2,20). Srednja vrednost za stike z kih, razen pri dejavniku odnosi s sodelavci (1,67; 1,74). občani pa je najvišja pri kategoriji do 10 let delovnih Starostna kategorija od 36 do 45 let v primerjavi s preizkušenj (2,45). ostalimi kategorijami izraža višje srednje vrednosti pri večini stresnih dejavnikov. Pri izobrazbi lahko opazimo Stres – doživljanje stresa večje razlike pri socialnih dejavnikih. Srednja vrednost za dejavnik odnos z neposrednim vodjem je višja pri Subjektivno doživljanje stresa smo ugotavljali z vpra- kategorijah visoka šola (2,34) in podiplomska izobraz- šalnikom Brief Symptom Inventory, BSI – 18, ki meri ba (2,20) v primerjavi s srednjo in višjo šolo (2,09 in somatizacijo, depresijo in anksioznost oziroma tesno- 1,91). Tudi pri dejavniku odnosi s sodelavci so srednje bo. V tabeli 4.9 je prikazana opisna statistika, v tabeli vrednosti višje pri kategorijah visoka šola in podiplom- 4.10 pa so podatki razčlenjeni po demografskih spre- ska izobrazba (1,82 in 2,40). Pri dejavniku stiki z obča- menljivkah. Tabela 4.9: Doživljanje stresa – opisna statistika N Minimum Maksimum Srednja vrednost Standardni odklon Somatizacija 255 1 5 1,3634 ,65739 Depresija 255 1 5 1,5307 ,66275 Tesnoba 255 1 5 1,5020 ,60879 Tabela 4.10: Doživljanje stresa – opisna statistika po demografskih spremenljivkah Somatizacija Depresija Tesnoba Srednja vrednost Srednja vrednost Srednja vrednost PPE 1,42 1,61 1,58 Organizacijska enota SE 1,09 1,14 1,10 MKO 1,33 1,48 1,44 Ženski 1,44 2,00 1,44 Spol Moški 1,36 1,53 1,52 Do 25 let 1,25 1,46 1,58 Od 26 do 35 let 1,22 1,39 1,36 Starost Od 36 do 45 let 1,49 1,64 1,61 Od 46 do 55 let 1,35 1,52 1,51 Srednja šola 1,33 1,48 1,46 Višja šola 1,43 1,57 1,57 Izobrazba Visoka šola 1,43 1,69 1,58 Podiplomska 1,10 1,30 1,17 Do 10 let 1,22 1,34 1,40 Od 11 do 20 let 1,36 1,58 1,51 Delovne izkušnje Od 21 do 30 let 1,45 1,55 1,53 Od 31 do 40 let 1,43 1,53 1,53 Nad 40 let 1,00 1,17 1,00 34 35 Iz tabele 4.9 je razvidno, da so srednje vrednosti dokaj trditve oziroma podatki merijo. Prav tako odgovarja na nizke. Višji vrednosti sta pri depresiji (1,53) in tesno-vprašanje, kaj te komponente pomenijo. Ali lahko te bi (1,50), nekoliko nižja pa pri somatizaciji (1,36). Iz komponente poimenujemo in ustrezno interpretiramo? tabele 4.10 je razvidno, da so srednje vrednosti za vse V našem primeru smo torej preverjali, ali se empirične tri spremenljivke najnižje v SE (1,09; 1,14; 1,10), kar je komponente (na podlagi analize glavnih komponent) možno interpretirati tako, da urjenje v SE prispeva k ujemajo s teoretičnimi komponentami. Rezultati anali- načinu doživljanja stresa. Srednja vrednost za soma- ze PCA so pokazali osem komponent z lastno vredno- tizacijo je višja pri ženskem spolu (1,44), prav tako pri stjo (angl. eignvalue) več kot 1. Vsebinski pregled kom-depresiji (2,00), pri tesnobi pa je srednja vrednost višja ponent, ki so predstavljene v tabeli 4.11, je pokazal, da pri moškem spolu (1,52). Srednje vrednosti za vse tri so štiri empirične komponente enake komponentam v spremenljivke so nekoliko višje pri starostnih katego- teoretičnem modelu, in sicer: rijah od 36 do 45 let in od 46 do 55 let. Srednja vre- dnost za tesnobo je nekoliko višja tudi pri starostni • religija – komponenta 5, kategoriji do 25 let (1,58). Višje srednje vrednosti za • uporaba substanc – komponenta 6, vse tri spremenljivke so pri izobrazbenih kategorijah • humor – komponenta 7 in višja in visoka šola. Najvišja srednja vrednost za de- • samoobtoževanje – komponenta 8. presijo je pri kategoriji anketiranih z 11 do 20 let de- lovnih izkušenj (1,58). Preostalih deset komponent pa se združi v naslednje empirične komponente: Stres – strategije obvladovanja stresa • socialna podpora – komponenta 1 (uporaba čustve- Uporabljen je bil vprašalnik Brief COPE, ki vsebuje 28 ne podpore in uporaba instrumentalne podpore); trditev in meri 14 strategij obvladovanja stresa: • zanikanje in umik – komponenta 2 (zanikanje in prenehanje poskusov reševanja); 1. aktivno soočanje (angl. active coping); • aktivno soočanje in reševanje – komponenta 3 (ak- 2. načrtovanje (angl. planning); tivno soočanje, pozitivno preokvirjanje, načrtova- 3. pozitivno preokvirjanje (angl. positive reframing); nje); 4. sprejemanje (angl. acceptance); • izražanje čustev in preusmerjanje – komponenta 5. humor (angl. humor); 4 (izražanje čustev, sprejetje in preusmerjanje po- 6. religija (angl. religion); zornosti). 7. uporaba čustvene podpore (angl. using emotional support); 8. uporaba instrumentalne podpore (angl. using in- strumental support); 9. preusmerjanje pozornosti (angl. self-distraction); 10. zanikanje (angl. denial); 11. izražanje čustev (angl. venting); 12. uporaba substanc (angl. substance use); 13. prenehanje poskusov reševanja (angl. behavioral disengagement) in 14. samoobtoževanje (angl. self-blame). Zanimalo nas je, kako so anketiranci v zadnjih šestih mesecih obvladovali stres. Za podatke o strategijah obvladovanja stresa je bila opravljena analiza glavnih komponent PCA (angl. P rincipal Component Analysis) z namenom, da bi empirično preverili uporabnost teo- retičnega modela na našem vzorcu. PCA odgovarja na vprašanje, koliko teoretičnih konstruktov (komponent) 34 35 Tabela 4.11: Strategije obvladovanja stresa – faktorska analiza Komponente 1 2 3 4 5 6 7 8 Dobil/a sem tolažbo in razumevanje od drugih. ,863 Dobival/a sem pomoč in nasvete od drugih. ,850 Dobil/a sem čustveno podporo od drugih. ,732 -,251 Pogovarjal/a sem se z drugimi, zato da bi neprijetni ,690 občutki izginili. Poskušal/a sem pridobiti nasvet ali pomoč od drugih ljudi glede ustreznega načina ukrepanja. ,587 ,265 ,202 Upiral/a sem se sprejeti dejstvo, da se je to zgodilo. ,783 Obupal/a sem nad poskusi reševanja nastale situacije. ,718 Odnehal/a sem s poskusi soočanja s situacijo. ,711 ,202 ,239 Svoja prizadevanja sem usmerjal/a na reševanje na- ,814 stale stresne situacije. Naredil/a sem nekaj konkretnega, da bi se situacija ,742 izboljšala. Iskal/a sem, kaj je dobrega v tem, kar se dogaja. ,601 Sebi sem rekel/a »to ni res«. ,428 ,566 -,387 Poskušal/a sem pogledati na situacijo z drugega zor- ,272 ,520 ,201 nega kota tako, da bi bila videti bolj pozitivno. Poskušal/a sem razviti strategijo o tem, kako se soo- ,301 ,505 ,204 ,229 čiti s situacijo. Sprejel/a sem dejstvo, da se je situacija zgodila. ,474 ,333 Izražal/a sem svoja neprijetna čustva. ,595 ,287 Učil/a sem se živeti s tem. ,290 ,513 -,218 Zelo intenzivno sem razmišljal/a o tem, kaj naj nare- ,224 ,264 ,468 ,348 dim. Ukvarjal/a sem se z drugim delom ali aktivnostmi, da ne bi razmišljal/a o tem. -,240 ,338 ,460 ,251 Da bi razmišljal/a manj o tem, sem počel/a različne ,245 ,272 ,412 ,357 -,301 stvari … Molil/a ali meditiral/a sem. ,829 Iskal/a sem tolažbo v svoji religiji ali duhovnih pre- ,256 ,801 pričanjih. Užival/a sem alkohol, da bi se počutil/a bolje. ,884 Uporabljal/a sem alkohol, da bi lažje prišel/a skozi to. ,829 Norčeval/a oziroma šalil/a sem se glede situacije. ,925 Šalil/a sem se o tem, kar se dogaja. ,913 Obtoževal/a sem se za stvari, ki so se zgodile. ,765 Kritiziral/a sem se. ,316 ,584 36 37 Tabela 4.12: Strategije obvladovanja stresa – opisna statistika N Minimum Maksimum Srednja vrednost Standardni odklon Aktivno soočanje in reševanje 253 1 5 3,0626 ,89761 Izražanje čustev in preusmerjanje 254 1 4,60 2,5370 ,79034 Socialna podpora 254 1 5 2,4402 ,85528 Humor 254 1 5 2,2224 ,99043 Samoobtoževanje 254 1 4,50 1,7106 ,75307 Zanikanje in umik 254 1 5 1,6010 ,70139 Religija 254 1 5 1,3327 ,63538 Uporaba substanc 254 1 5 1,3091 ,62709 V tabeli 4.12 so srednje vrednosti za strategije obvlado- preusmerjanje (2,53), socialna podpora (2,44) in hu- vanja stresa prikazane od najvišje do najmanjše srednje mor (2,22). V tretjo skupino pa spadajo strategije sa- vrednosti. Najvišja srednja vrednost je pri strategiji ak- moobtoževanje (1,71), zanikanje in umik (1,60), religi- tivno soočanje in reševanje (3,06). V drugo skupino ja (1,33) in uporaba substanc (1,30). strategij lahko uvrstimo strategije izražanje čustev in Tabela 4.13: Strategije obvladovanja stresa – opisna statistika po demografskih spremenljivkah a je je je je tev in tanc van van ja je in umik ože je čus an eše eligiR aba subs Humor in r eusmerjan ažan pr Socialna podpor por Zanik Aktivno soočan Izr U Samoobt Srednja Srednja Srednja Srednja Srednja Srednja Srednja Srednja vrednost vrednost vrednost vrednost vrednost vrednost vrednost vrednost Organizacijska enota PPE 2,45 1,56 3,00 2,58 1,34 1,34 2,32 1,72 SE 2,68 1,80 3,48 2,44 1,39 1,11 1,81 1,52 MKO 2,24 1,65 3,16 2,47 1,28 1,33 2,02 1,94 Spol Ženski 3,27 2,22 2,83 3,33 1,00 1,17 2,33 2,17 Moški 2,43 1,59 3,08 2,54 1,34 1,31 2,14 1,69 Starost Do 25 let 2,45 1,50 3,17 2,55 1,63 1,75 3,00 1,88 Od 26 do 35 2,38 1,33 2,94 2,31 1,30 1,29 2,20 1,54 let Od 36 do 45 2,52 1,73 3,13 2,67 1,39 1,36 2,27 1,78 let Od 46 do 55 2,38 1,73 3,03 2,48 1,29 1,13 2,04 1,88 let Izobrazba Srednja 2,37 1,54 3,01 2,52 1,27 1,28 2,22 1,67 Višja 2,55 1,63 3,08 2,50 1,47 1,35 2,36 1,66 36 37 a je je je je tev in tanc van van ja je in umik ože je čus an eše eligiR aba subs Humor in r eusmerjan ažan pr Socialna podpor por Zanik Aktivno soočan Izr U Samoobt Srednja Srednja Srednja Srednja Srednja Srednja Srednja Srednja vrednost vrednost vrednost vrednost vrednost vrednost vrednost vrednost Visoka 2,61 1,72 3,21 2,66 1,36 1,34 2,14 1,95 Podiplom- 2,40 1,73 3,07 2,28 1,60 1,20 1,80 1,50 ska Delovne izkušnje Do 10 let 2,14 1,29 2,53 2,16 1,26 1,37 2,39 1,60 Od 11 do 20 2,45 1,61 3,11 2,51 1,38 1,33 2,17 1,70 let Od 21 do 30 2,59 1,70 3,18 2,72 1,27 1,23 2,31 1,77 let Od 31 do 40 2,52 2,07 3,20 2,28 1,90 1,40 2,00 2,00 let Nad 40 let 2,60 1,00 3,67 2,40 1,00 1,00 1,50 2,00 Podatki v tabeli 4.13 prikazujejo prevladujoče vzor- Višje srednje vrednosti za ženski spol so pri strategi- ce uporabe strategij obvladovanja stresa v PPE, SE in jah zanikanje in umik, izražanje čustev in preusmer- MKO. V vseh treh enotah so na prvih štirih mestih na- janje, humor in samoobtoževanje. Pri moških pa so slednje strategije: višje srednje vrednosti pri socialni podpori, aktivnem soočanju in reševanju, religiji in uporabi substanc. Pri • PPE – aktivno soočanje in reševanje, izražanje ču- starostnih kategorijah so razlike pri uporabi strategije stev in preusmerjanje, socialna podpora in humor; zanikanje in umik med kategorijama od 26 do 35 let • SE – aktivno soočanje in reševanje, socialna pod- (1,33) in od 36 do 45 let (1,73). Soočanje s stresom z pora, izražanje čustev in preusmerjanje in humor; molitvijo, meditacijo in iskanjem tolažbe v religiji ali • MKO – aktivno soočanje in reševanje, izražanje ču- duhovnih prepričanjih (religija 1,63) je bolj prisotno stev in preusmerjanje, socialna podpora in humor. pri starostni kategoriji do 25 let. Prav tako je uporaba substanc bolj prisotna pri kategoriji do 25 let (1,75) v Razlika je v tem, da je v SE na drugem mestu socialna primerjavi z drugimi kategorijami. Tudi pri strategi- podpora in da so vse srednje vrednosti višje od srednjih jah humor in samoobtoževanje so srednje vrednosti vrednosti kot pa v PPE in MKO. nekoliko višje pri starostni kategoriji do 25 let (3,00; 1,88). Podatki kažejo, da so pri vsaki višji izobrazbe- Vzorci preostalih strategij v proučevanih enotah so raz- ni kategoriji tudi višje srednje vrednosti za skupino vrščeni v naslednjem zaporedju: konstruktivnih strategij, na primer aktivno soočanje in reševanje (3,01; 3,08; 3,21), socialna podpora (2,37; • PPE – samoobtoževanje, zanikanje in umik, religi- 2,55; 2,61) itd. Zanimiv je tudi vzorec uporabe strate- ja, uporaba substanc; gij glede na delovne izkušnje oziroma zaporedje prvih • SE – zanikanje in umik, samoobtoževanje, religija, treh strategij pri različnih kategorijah: uporaba substanc; • MKO – samoobtoževanje, zanikanje in umik, upo- • do 10 let: aktivno soočanje in reševanje, humor, iz- raba substanc, religija. ražanje čustev in preusmerjanje; • od 11 do 20 let: aktivno soočanje in reševanje, iz- 38 39 ražanje čustev in preusmerjanje, socialna podpora; • stališča o povezavi med zelo stresno situacijo in • od 21 do 30 let: aktivno soočanje in reševanje, iz- prekoračitvijo policijskih pooblastil (tabeli 4.14 in ražanje čustev in preusmerjanje, socialna podpora; 4.15); • od 31 do 40 let: aktivno soočanje in reševanje, so- • stališča o toleriranju prekoračitve pooblastil s stra- cialna podpora, izražanje čustev in preusmerjanje. ni vodje (tabeli 4.16 in 4.17); • stališča o prekoračitvi pooblastil s strani sodelav- Trend, ki se izraža v podatkih za uporabo strategij soo- cev in s strani vodje (tabeli 4.18 in 4.19); čanja s stresom po demografskih podatkih, kaže, da se • stališča o odločnosti pri izvajanju policijskih poo- z večanjem starosti, višjo izobrazbo in večjimi delovni- blastil (tabeli 4.20 in 4.21) in mi izkušnjami povečuje tudi uporaba strategije social- • stališča o zakonitosti, strokovnosti in učinkovitosti na podpora pri soočanju s stresom. izvajanja policijskih pooblastil (tabeli 4.22 in 4.23). Stališča o izvajanju policijskih pooblastil Stališča o izvajanju policijskih pooblastil smo razvrstili v pet kategorij: Tabela 4.14: Stališča o zelo stresni situaciji in prekoračitvi pooblastil – opisna statistika Srednja Standardni N Minimum Maksimum vrednost odklon V zelo stresni situaciji bi večina mojih sodelavcev 249 1 4 2,1727 1,01912 prekoračila uporabo policijskih pooblastil. V zelo stresni situaciji bi jaz sam/a prekoračil/a 249 1 5 1,9237 1,04254 uporabo policijskih pooblastil. V zelo stresni situaciji bi moj vodja prekoračil 249 1 5 1,8554 1,02940 uporabo policijskih pooblastil. Tabela 4.15: Stališča o zelo stresni situaciji in prekoračitvi pooblastil – opisna statistika po demografskih spremenljivkah V zelo stresni situaciji bi V zelo stresni situaciji bi V zelo stresni situaciji jaz sam/a prekoračil/a večina mojih sodelavcev bi moj vodja prekoračil uporabo policijskih prekoračila uporabo uporabo policijskih pooblastil. policijskih pooblastil. pooblastil. Srednja vrednost Srednja vrednost Srednja vrednost Organizacijska enota PPE 2,03 2,31 1,95 SE 1,16 1,09 1,09 MKO 2,15 2,52 2,11 Spol Ženski 1,67 3,00 1,33 Moški 1,86 2,10 1,83 Starost Do 25 let 2,00 1,75 2,25 Od 26 do 35 let 1,82 2,17 1,79 Od 36 do 45 let 1,97 2,23 1,89 Od 46 do 55 let 1,81 1,92 1,73 38 39 V zelo stresni situaciji bi V zelo stresni situaciji bi V zelo stresni situaciji jaz sam/a prekoračil/a večina mojih sodelavcev bi moj vodja prekoračil uporabo policijskih prekoračila uporabo uporabo policijskih pooblastil. policijskih pooblastil. pooblastil. Srednja vrednost Srednja vrednost Srednja vrednost Izobrazba Srednja 1,92 2,17 1,93 Višja 1,84 2,06 1,67 Visoka 2,00 2,42 1,89 Podiplomska 1,20 1,40 1,20 Delovne izkušnje Do 10 let 2,23 2,39 1,90 Od 11 do 20 let 1,88 2,21 1,76 Od 21 do 30 let 1,90 2,06 1,96 Od 31 do 40 let 1,60 1,60 1,80 Nad 40 let 1,00 1,00 1,00 V tabeli 4.14 so prikazani podatki za vzorec v celoti. • do 25 let: vodja (2,25), sam/a (2,00), sodelavci Srednje vrednosti so zelo nizke. Anketiranci menijo, (1,75); da bi večina njihovih sodelavcev (2,17) in njihov vodja • od 26 do 35 let: sam/a (1,82), sodelavci (2,17), vod- (1,85) v zelo stresni situaciji prej prekoračili pooblasti- ja (1,79); la kot pa oni sami (1,92). Pregled podatkov po demo- • od 36 do 45 let: sodelavci (2,23), sam/a (1,97), vod- grafskih spremenljivkah pa nam ponuja drugačno sli- ja (1,89). ko. V PPE in MKO je zaporedje: sodelavci (2,31; 2,52), sam/a (2,03; 2,15) in vodja (1,95; 2,11), v SE pa: sam/a Kljub temu da so, splošno gledano, vse srednje vredno- (1,16), sodelavci in vodja (1,09). Vzorec, ki se pojavlja v sti zelo nizke, podatki kažejo na trende spreminjanja SE, bi lahko interpretirali tako, da obstaja zelo velika stališč v povezavi s starostjo anketirancev. Tudi pri po- stopnja zaupanja sodelavcem in vodji. Zanimiv je vzo- datkih za kategorijo delovne izkušnje lahko opazimo rec, ki ga prikazujejo podatki, razdeljeni po starostnih trend, da so z naraščanjem delovnih izkušenj srednje kategorijah: vrednosti za vse tri trditve nižje. Tabela 4.16: Stališča o toleriranju vodje – opisna statistika N Minimum Maksimum Srednja vrednost Standardni odklon Če bi vodja toleriral prekoračitev policijskih 249 1 5 1,7671 ,99695 pooblastil, bi jih tudi sam/a prekoračil/a. Če bi vodja toleriral prekoračitev policijskih 249 1 5 2,0321 1,08832 pooblastil, bi jih tudi večina mojih sodelavcev prekoračila. 40 41 Tabela 4.17: Stališča o toleriranju vodje – opisna statistika po demografskih spremenljivkah Če bi vodja toleriral prekoračitev Če bi vodja toleriral prekoračitev policijskih pooblastil, bi jih policijskih pooblastil, bi jih tudi tudi večina mojih sodelavcev sam/a prekoračil/a. prekoračila. Srednja vrednost Srednja vrednost PPE 1,83 2,13 Organizacijska enota SE 1,06 1,06 MKO 2,19 2,48 Ženski 1,00 2,00 Spol Moški 1,69 1,94 Do 25 let 1,50 1,75 Od 26 do 35 let 1,75 1,88 Starost Od 36 do 45 let 1,76 2,13 Od 46 do 55 let 1,58 1,85 Srednja 1,72 2,03 Višja 1,67 1,89 Izobrazba Visoka 1,84 2,24 Podiplomska 1,20 1,40 Do 10 let 1,94 1,94 Od 11 do 20 let 1,69 2,10 Delovne izkušnje Od 21 do 30 let 1,66 1,91 Od 31 do 40 let 1,60 1,60 Nad 40 let 5,00 1,00 Srednje vrednosti za stališča o toleriranju prekoračitve naraščajo (od 1,50 do 1,76 pri prvi trditvi in od 1,75 do s strani vodij so zelo nizke (tabela 4.16). Iz podatkov v 2,13 pri drugi trditvi). Podoben trend je tudi pri izo-tabeli 4.17 je razvidno, da sta srednji vrednosti za obe brazbi. Pri delovnih izkušnjah pa je viden trend upada- trditvi najnižji in enaki v SE (1,06; 1,06). Najvišji sre- nja srednjih vrednosti za obe trditvi (od 1,94 do 1,60 pri dnji vrednosti za obe trditvi sta v MKO (2,19; 2,48). Pri prvi trditvi in od 1,94 do 1,60 pri drugi trditvi). starostnih kategorijah srednje vrednosti za obe trditvi Tabela 4.18: Stališča o prekoračitvi pooblastil drugih – opisna statistika Srednja Standardni N Minimum Maksimum vrednost odklon Če bi sodelavec prekoračil policijska pooblastila, bi jih tudi sam/a 249 1 5 1,8193 ,93943 prekoračil/a. Če bi vodja prekoračil policijska pooblastila, bi jih tudi sam/a 249 1 5 1,7430 ,97871 prekoračil/a. 40 41 Tabela 4.19: Stališča o prekoračitvi pooblastil drugih – opisna statistika po demografskih spremenljivkah Če bi sodelavec prekoračil Če bi vodja prekoračil policijska pooblastila, bi jih policijska pooblastila, bi jih tudi sam/a prekoračil/a. tudi sam/a prekoračil/a. Srednja vrednost Srednja vrednost PPE 1,89 1,83 Organizacijska enota SE 1,06 1,06 MKO 2,22 1,96 Ženski 1,33 1,00 Spol Moški 1,69 1,65 Do 25 let 2,00 2,00 Od 26 do 35 let 1,83 1,72 Starost Od 36 do 45 let 1,80 1,76 Od 46 do 55 let 1,58 1,50 Srednja 1,82 1,80 Višja 1,78 1,58 Izobrazba Visoka 1,79 1,76 Podiplomska 1,20 1,20 Do 10 let 1,97 1,87 Od 11 do 20 let 1,83 1,74 Delovne izkušnje Od 21 do 30 let 1,67 1,61 Od 31 do 40 let 1,60 1,60 Nad 40 let 1,00 1,00 Tudi pri stališčih o vplivu prekoračitve pooblastil dru- dobni (1,89 in 1,83). Iz podatkov drugih demografskih gih – sodelavcev in vodje – so srednje vrednosti zelo spremenljivk je opaziti trend, da se srednje vrednosti nizke (1,81 in 1,74). Najvišji srednji vrednosti za vpliv za obe trditvi nižajo. Z drugimi besedami, z večanjem sodelavcev in vodje sta v MKO (2,22 in 1,96), najnižji starosti, izobraženosti in delovnih izkušenj se vpliv so- pa v SE (1,06 in 1,06). Tudi v PPE sta vrednosti zelo po- delavcev in vodje znižuje. Tabela 4.20: Stališča o odločnosti – opisna statistika Srednja Standardni N Minimum Maksimum vrednost odklon Odločen/a sem pri izvajanju policijskih 249 2 5 4,4337 ,68143 pooblastil. Večina mojih sodelavcev je odločna pri 249 1 5 3,9759 ,97106 izvajanju policijskih pooblastil. Vodja je odločen pri izvajanju policij- 249 1 5 4,0120 1,12695 skih pooblastil. 42 43 Tabela 4.21: Stališča o odločnosti – opisna statistika po demografskih spremenljivkah Večina mojih sode- Odločen/a sem pri Vodja je odločen pri lavcev je odločna pri izvajanju policijskih izvajanju policijskih izvajanju policijskih pooblastil. pooblastil. pooblastil. Srednja vrednost Srednja vrednost Srednja vrednost PPE 4,38 3,83 3,94 Organizacijska enota SE 4,88 4,84 4,63 MKO 4,30 3,96 3,89 Ženski 4,00 4,00 4,00 Spol Moški 4,44 3,95 4,03 Do 25 let 4,50 4,50 4,50 Od 26 do 35 let 4,51 4,04 3,89 Starost Od 36 do 45 let 4,36 3,84 4,00 Od 46 do 55 let 4,50 4,19 4,27 Srednja 4,46 3,97 4,05 Višja 4,45 3,92 3,97 Izobrazba Visoka 4,2 4,00 3,97 Podiplomska 4,60 3,80 4,00 Do 10 let 4,32 3,87 3,87 Od 11 do 20 let 4,50 3,95 3,96 Delovne izkušnje Od 21 do 30 let 4,33 3,99 4,13 Od 31 do 40 let 4,20 4,40 4,20 Nad 40 let 5,00 5,00 5,00 Anketiranci največ odločnosti pripisujejo sebi (4,43), zaupanja med sodelavci in vodji. Zanimiv je podatek za zatem vodji (4,01) in na koncu sodelavcem (3,97) (ta- starostno kategorijo do 25 let, kjer so srednje vredno- bela 4.20). V PPE je zaporedje jaz (4,38), vodja (3,94) in sti enake (4,50). V kategorijah starejših (na primer od sodelavci (3,83); v SE jaz (4,88), sodelavci (4,84), vodja 36 do 45 let) so srednje vrednosti nekoliko nižje (4,36; (4,63) in v MKO jaz (4,30), sodelavci (3,96) in vodja 3,84 in 4,0). Podatki o delovnih izkušnjah kažejo na (3,89). Srednje vrednosti za vse tri trditve so najvišje trend povečevanja zaupanja v odločnost sodelavcev (od in zelo podobne v SE, kar spet kaže na visoko stopnjo 3,87 do 4,40) in vodje (od 3,87 do 4,20). Tabela 4.22: Stališča o zakonitosti, strokovnosti in učinkovitosti – opisna statistika Srednja vre- Standardni N Minimum Maksimum dnost odklon Menim, da se v moji enoti policijska 249 1 5 4,4659 ,76189 pooblastila izvajajo zakonito. Menim, da se v moji enoti policijska 249 1 5 4,4016 ,80282 pooblastila izvajajo strokovno. Menim, da se v moji enoti policijska 249 1 5 4,2530 ,93984 pooblastila izvajajo učinkovito. 42 43 Tabela 4.23: Stališča o zakonitosti, strokovnosti in učinkovitosti – opisna statistika po demografskih spremenljivkah Menim, da se v moji Menim, da se v moji Menim, da se v moji enoti policijska enoti policijska enoti policijska pooblastila izvajajo pooblastila izvajajo pooblastila izvajajo zakonito. strokovno. učinkovito. Srednja vrednost Srednja vrednost Srednja vrednost PPE 4,41 4,32 4,19 Organizacijska enota SE 4,94 4,94 4,78 MKO 4,37 4,37 4,22 Ženski 4,00 4,33 4,33 Spol Moški 4,47 4,42 4,30 Do 25 let 4,75 4,50 4,50 Od 26 do 35 let 4,57 4,40 4,25 Starost Od 36 do 45 let 4,36 4,36 4,23 Od 46 do 55 let 4,73 4,58 4,27 Srednja 4,54 4,46 4,30 Višja 4,45 4,44 4,28 Izobrazba Visoka 4,42 4,21 4,05 Podiplomska 4,00 4,00 4,00 Do 10 let 4,39 4,16 3,94 Od 11 do 20 let 4,46 4,48 4,30 Delovne izkušnje Od 21 do 30 let 4,54 4,40 4,30 Od 31 do 40 let 4,40 4,40 4,40 Nad 40 let 5,00 5,00 5,00 Srednje vrednosti za stališča o zakonitosti, strokovnosti kega števila spremenljivk rezultatov nismo mogli pred- in učinkovitosti so zelo visoke (4,46; 4,40 in 4,25). V staviti v eni sami tabeli oziroma korelacijski matriki. SE in MKO so srednje vrednosti za zakonitost in stro- kovnost enake (4,94). Trend pri spremenljivki starost Vodenje in socialna identiteta za vse tri trditve je, da so srednje vrednosti pri kate- goriji do 25 let najvišje (4,75; 4,50 in 4,50), potem se V tabeli 4.24 so predstavljeni korelacijski koeficienti malo znižajo in ponovno povečajo pri kategoriji od 46 za spremenljivke vodenja in socialne identitete. Raz- do 55 let (4,73; 4,58 in 4,27). Pri izobrazbi pa je razvi- vidno je, da so vse spremenljivke neposrednega in den trend nižanja srednjih vrednosti pri višanju stopnje posrednega vodenja pozitivno povezane z vsemi obli- izobrazbe. Z naraščanjem delovnih izkušenj stališča o kami socialne identitete. Razlika je v tem, da so ko- zakonitosti ostajajo na isti ravni, opazen pa je trend na- eficienti neposrednega vodenja višji od koeficientov raščanja srednjih vrednosti pri stališčih o strokovnosti posrednega vodenja. in učinkovitosti izvajanja policijskih pooblastil. Skladno s pričakovanji so najmočnejše povezave med 4.3 Bivariatne analize neposrednim vodenjem in identifikacijo s skupino. Pri neposrednem vodenju izstopata stil vodenja eden od Rezultati korelacijskih analiz (Pearsonovi korelacijski nas (,524) in uresničevalec (,521), pri posrednem vo- koeficienti r), ki nakazujejo statistično značilne nepo- denju pa je najvišji koeficient pri stilu vodenja dela za sredne povezave med proučevanimi spremenljivkami, nas (,491). Podobni vzorci so tudi pri identifikaciji z so predstavljeni v tabelah od 4.24 do 4.27. Zaradi veli- enoto in s policijo, kjer pri neposrednem vodenju iz- 44 45 stopata stila eden od nas (,453 in ,338) in uresničeva- besedami, anketiranci enačijo svojo identifikacijo s lec (,454 in ,344), pri posrednem vodenju pa stil dela skupino in enoto oziroma svojo enoto doživljajo kot za nas (,437 in ,266). eno veliko skupino, katere del so. Zanimiva je zelo močna povezava med identifikacijo s Razlike v koeficientih med vodenjem in oblikami soci- skupino in identifikacijo z enoto (,935). Možna inter- alne identitete nakazujejo, da znotraj policije obstajajo pretacija bi lahko bila, da se organiziranost proučeva- različne oblike in stopnje identifikacije zaposlenih in nih enot prekriva z notranjo organiziranostjo v formal- da različni načini vodenja prispevajo k tej dinamiki. ne in neformalne skupine znotraj teh enot. Z drugimi Tabela 4.24: Vodenje in socialna identiteta – korelacije Spremenljivke 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 Neposredno vodenje 1. Eden od nas - ,949** ,897** ,888** ,678** ,661** ,652** ,637** ,524** ,453** ,338** 2. Dela za nas - ,909** ,892** ,664** ,663** ,652** ,633** ,518** ,449** ,321** 3. Vpliva na nas - ,897** ,623** ,638** ,677** ,628** ,500** ,445** ,318** 4. Uresničevalec - ,645** ,663** ,686** ,698** ,521** ,454** ,344** Posredno vodenje 5. Eden od nas - ,942** ,914** ,904** ,470** ,410** ,254** 6. Dela za nas - ,937** ,911** ,491** ,437** ,266** 7. Vpliva na nas - ,920** ,455** ,402** ,248** 8. Uresničevalec - ,446** ,367** ,236** Socialna identiteta 9. Identifikacija s - ,935** ,565** skupino 10. Identifikacija - ,603** z enoto 11. Identifikacija - s Policijo **. Correlation is significant at the 0.01 level (2-tailed). *. Correlation is significant at the 0.05 level (2-tailed). Vodenje, socialna identiteta in stres tako obstajajo negativne povezave med stili vodenja in doživljanjem depresije in tesnobe. Stil vodenja uresni- V tabeli 4.25 so predstavljeni korelacijski koeficienti čevalec je najmočneje povezan z depresijo (-,286) in za spremenljivke vodenja, socialne identitete in stresa tesnobo (-,213). Isti stil vodenja je sicer šibko povezan (stresorji, doživljanje stresa in strategije obvladovanja tudi s strategijami humor (-,178), samoobtoževanje stresa). (-,164) in zanikanje in umik (-,164). Vsi stili vodenja pa so značilno povezani s strategijo zanikanje in umik Stili vodenja (neposredno in posredno vodenje) so sta- (-,212, -,190, -,185, -,164). Vzorec prikazanih rezultatov tistično značilno povezani z določenimi stresorji (od- torej prikazuje dinamiko povezave oziroma blažilnih nos z vodjo in odnosi s sodelavci), dejavniki doživljanja učinkov stilov vodenja na oceno stresorjev, doživljanje stresa (depresija in tesnoba) ter nekaterimi strategijami stresa in strategije obvladovanja stresa. obvladovanja stresa (humor, samoobtoževanje, zani- kanje in umik). Večja kot je izraženost stilov vodenja, Identifikacija s skupino je tudi negativno povezana s manj stresa predstavljajo odnos z vodjo in odnosi s so- stresorji odnos z vodjo (-,288) in odnosi s sodelavci delavci. Največji so koeficienti za stila vodenja eden od (-,250). Večja kot je stopnja identifikacije s skupino, nas (-,334 in -,228) in dela za nas (-,325 in -,243). Prav manjša je uporaba strategij izražanje čustev in preu-44 45 smerjanje (-,174), socialna podpora (-,268), samoobto- najmočnejša povezava z izražanjem čustev in preu- ževanje (-,231) in uporaba substanc (-,288). Pričakovali smerjanjem (,269). Pri odnosu z vodjo je najmočnejša smo pozitivno povezavo med identifikacijo s skupino povezava z zanikanjem in umikom (,336) in uporabo in strategijo socialna podpora, kajti logično bi bilo, da substanc (,206). večja povezanost med pripadniki skupine spodbuja tudi iskanje socialne podpore pri drugih članih skupi- Rezultati kažejo tudi vzorce povezav med strategijami ne. Možna interpretacija bi lahko bila, da visoka sto- obvladovanja stresa. Aktivno soočanje in reševanje je pnja identifikacije s skupino že vključuje spontano is- močno povezano z izražanjem čustev in preusmerja- kanje in nudenje socialne podpore v stresnih situacijah njem (,604) in socialno podporo (,619). Izražanje ču- in je zato v proučevanem vzorcu ta povezava negativ- stev je močneje povezano s socialno podporo (,552), na. Z drugimi besedami, bolj kot so člani povezani med humorjem (,404) in samoobtoževanjem (,406). Samo- seboj, manj se zatekajo k strategiji socialne podpore. obtoževanje je pozitivno povezano z zanikanjem in umikom (,480). Vzorec povezav med identifikacijo z enoto in dejavniki stresa so podobni kot pri identifikaciji s skupino. Iden- Na podlagi predstavljenih rezultatov lahko ugotovimo, tifikacija s Policijo je negativno povezana s stresorjem da vodenje (neposredno in posredno) in socialna iden- organizacijski dejavniki (-,194). To pomeni, da bolj kot titeta (identifikacija s skupino, enoto in Policijo) zna- so anketiranci identificirani s Policijo, manj stresno do- čilno prispevata k dinamiki ocene pomembnosti stre- življajo organizacijske dejavnike. Tudi v primerih iden- sorjev, doživljanju stresa in izbiri strategij obvladovanja tifikacije z enoto in Policijo obstaja negativna povezava stresa v proučevanem vzorcu. s strategijo socialna podpora (-,273 in -,243). Vodenje, socialna identiteta in stališča o izvajanju Obstajajo zanimivi vzorci značilnih povezav med policijskih pooblastil dejavniki stresa. Organizacijski dejavniki so najmoč- neje pozitivno povezani z neposrednim delom (,535). V tabeli 4.26 so predstavljeni korelacijski koeficienti za Neposredno delo pa je najmočneje pozitivno pove- spremenljivke vodenja, socialne identitete in stališča o zano z izvajanjem pooblastil (,679) in stiki z občani izvajanju policijskih pooblastil. (,508). Izvajanje pooblastil je najmočneje pozitivno povezano s stiki z občani (,613). Odnos z vodjo pa je Stališča o zelo stresni situaciji in prekoračitvi pooblastil. najmočneje pozitivno povezan z dejavnikom odnosi s Iz tabele je razvidno, da obstajajo statistično značilne sodelavci (,546). povezave med stili vodenja (neposrednega in posre- dnega) in stališči o zelo stresni situaciji in prekoračitvi Kako so stresorji povezani z doživljanjem stresa in stra- pooblastil. Negativne povezave kažejo, da bolj kot so tegijami obvladovanja stresa? K somatizaciji najmočne- izraženi stili vodenja, nižje so ocene o tem, da bi v zelo je prispevajo neposredno delo (,446) in odnos z vodjo stresni situaciji anketiranci sami, njihovi sodelavci ali (,413). Depresija je najmočneje povezana z neposre- vodja prekoračili pooblastila. Najmočnejša povezava je dnim delom (,445) in odnosom z vodjo (,420). Tesno- pri stilu vodenja vpliva na nas (-,253 neposredno vode- ba pa je najmočneje povezana z neposrednim delom nje in -,209 posredno vodenje). Bolj kot so anketiranci (,497), izvajanjem pooblastil (,463) in odnosom z vod- identificirani s skupino (-,179) in z enoto (-,178), nižja jo (,407). Doživljanje stresa je torej značilno povezano so stališča o tem, da bi sami v zelo stresni situaciji pre- s strukturnimi dejavniki, izvajanjem pooblastil in od- koračili pooblastila. nosom z vodjo. Rezultati nakazujejo na pomembnost odnosa z vodjo, kajti če zaposleni ta odnos doživljajo kot stresen, stres doživljajo na vse tri načine. Zanimivi so tudi vzorci povezav med stresorji in strategijami ob- vladovanja stresa. Pri strukturnih dejavnikih (organiza- cijski dejavniki in neposredno delo) je najmočnejša po- vezava z izražanjem čustev in preusmerjanjem (,263) in uporabo substanc (,231). Pri izvajanju pooblastil je 46 47 **. Cor T 28. U 2 26. Zanik 25. Samoobt 2 23. Socialna podpor pr 22. Izr r 2 S 20. T 1 1 Do 1 1 1 1 1 1 S 1 1 9. Identif Socialna identit 8. U 7 6. Dela za nas 5. Eden od nas P 4. U 3. Vpliv 2. Dela za nas 1 N Spr abela 4.25: V 7 4. Humor eše 1 tr 9. Depr 8. Somatizaci 7 6. Odnosi s sodela 5. Odnos z v 4. Izv 3. N 2. Or tr 1 0. Identif . Vpliv osr . Eden od nas . R eusmerjan . Aktivno soočan . S eposr . Identif at živl esorji v por eligi r an egi esnoba tiki z občani r eposr esnič edno v r emenl esnič elation is signif ažan jan ajan ganizaci je je ob a na nas edno v a na nas aba subs esi ja an je s ik je čus ja je pooblas edno delo ik ik e e jivk aci v oden v je in umik o je vlado aci aci alec alec oden že tr od ja esa js ja s s oden e ja s P ja z eno v jo ki de e je t an t t je, socialna identit anc e v a je v in je in an v k je a ci olici upino icant at the 0.0 ja til javniki to jo -, -, -, 1 -,009 -,0 -,025 -,0 -,0 -,0 -,06 -,089 9 1 1 12 - 53* 55* 4** 1 le 1 43 7 46 e 8 4 7 . ta in s vel (2-t ,535** -, -, -, -,05 1 1 1 ,005 -,0 -,029 -,086 -,06 -,0 -,080 tr 13 es – k - 32* 23* 31* 1 75 ailed). *. Cor 1 3 7 . or ,6 ,334** elaci -,065 -, -,082 ,000 ,00 ,009 79** , -,068 -,053 -,035 -,0 1 0 14 - 02 18 4 7 1 . je relation is signif ,305** ,362** ,369** -,295** -,288** -,2 -,253** -,268** -,258** -,3 -,2 -,325** -,334** -,1 - 50* 1 1 79** 15 8** 0** . ,5 ,235** ,226** ,233** -,236** -,250** -,2 -,228** -, -,05 -,0 -, -, -, -, 46** 1 1 1 1 1 - 39* 36* 5 35* 43** 16 05 48 4* icant at the 0.05 le 7 . , ,2 ,6 ,508** 1 ,3 -, -,09 -,082 -,0 -,0 -,0 -,038 -,08 -,0 -,05 -,055 88** 7 1 1 1 1 - 7** 3** 8** 05 46 1 1 72 7. 4 6 7 4 1 ,343** ,2 ,4 ,392** ,4 ,386** -, ,08 1 1 46** ,10 , -,092 -, -, -, -, -, 1 11 1 1 - 3** 3** 38* 1 78** 1 -, 1 35* 11 18 4 09 00 v 4 7 0 1* 0 . el (2-t ,780** ,342** ,233** ,420** ,395** ,4 ,36 -,20 -, -,225** -, -,286** -,268** -,2 -,265** ailed). - -,085 -,090 1 1 45** ,10 9 83** 4 19 - 4** 1** 4** 7** 7 . ,835** ,8 ,369** ,228** ,40 ,463** ,49 ,38 -, -, -, -,2 -, -, -, -, , ,09 , 1 1 1 1 7 10 07 6 65** 88** 1 1 1 6 1 7 20. - 4** 7** 7** 1** 7** 53* 3** 7** 48* 6** 3 1 7 , , 1 ,08 -,023 -, -,06 ,03 , ,02 , -,090 -, 111 29* 0 10 1 ,085 , , , ,05 ,058 ,0 ,060 - 11 4 1 10 0 0 21 09 76 76 79 7 1 1 1 3 4* 4 7 . ,60 ,436** ,463** ,398** , ,20 ,269** ,282** ,263** -, -,200** -, 192** ,0 1 1 -,0 -,032 -,068 -,05 -,059 -,0 -,03 -,06 8 7 22. - 4** 45 4** 4** 4** 40 43 4 1 1 ,552** ,6 -,2 -,2 -,268** , 1 , 1 ,095 -,0 -,06 ,035 ,02 -,036 -,002 ,066 ,06 ,062 ,069 ,02 ,036 ,039 ,038 11 - 9** 31 43** 73** 23. 4 7 * 1 7 1 1 4 ,322** ,40 ,29 ,345** ,365** ,2 ,1 , ,20 , -, 1 1 -, 4 90** ,036 -,0 , -, -,05 -,0 -,0 -,0 -,096 1 -,092 -, 11 8 9 1 78** 1 1 2 - 4** 4** 4** 7** 1** 4** 26* 4 48 03 78 70 78 4. 8 1* 4 ,3 ,35 ,406** ,200** ,426** ,50 ,438** , , , , -,229** -,263** -,23 -, 1 1 1 ,1 1 , -, 1 7 8 7 16 -,050 -,05 -,085 -,0 -, 1 -, - 8** 52* 7** 7** 6** 7** 5 6 1 1 7** 52* 1 25. 49* 7 1 1** 78 4** 05 * * 7 ,480** ,22 , ,348** ,459** ,50 ,4 ,30 ,336** ,236** , -, -, -, -, -, -, -,2 198** ,09 , , 1 -, -, -, 1 1 1 -, 1 1 1 1 1 46** 78** 45* 52* 9 1 1 1 1 86** 99** 6 85** 90** 1 26. - 7** 1** 7** 53* 4** 3 36* 4 4** 2** 4 1* 1* ,296** ,25 ,20 ,259** ,299** ,2 ,336** ,25 ,29 ,0 ,083 , -, -, 1 -,02 ,038 ,069 -,082 1 1 1 ,02 -,028 -,03 -,006 -,008 -,038 -,0 -,0 35* 2 - 4** 4** 2** 1** 7** 43 32* 23* 1 4 7. 7 1 7 7 7 ,3 ,334** ,393** ,252** ,26 ,5 ,468** ,492** , ,206** ,22 ,23 -,288** ,1 , , 1 , 1 - 4** 33* 0 1 16 9 1 -,065 -, -,065 -,0 -,0 -,0 -, -,08 -,058 -,086 50* 1 1 28. 1** 41 5** 7** 1 7** 1** 02 7 75 79 06 * 7 1 46 47 23. 4** 17** 1** 4** 13** 1** 72** 1** 1** 7** 15** 7** ,338** ,3 ,28 ,3 ,293** ,30 ,26 ,2 ,36 ,33 ,20 -,186** -,286** -,154* -,135* -,268** -,190** -,131* ,35 ,5 ,55 ,556** ,629** - 22. 48** 4** 7** 1* 3 3 46** 1** ,2 ,22 ,20 ,195** ,14 ,150* ,11 ,11 ,222** ,185** ,121 -,190** -,322** -,266** -,190** -,296** -,2 -,222** ,388** ,56 ,422** ,655** - .21 1** 9 4** 7** 48** 40** ,26 ,263** ,223** ,184** ,162* ,159* ,138* ,11 ,25 ,234** ,200** -,194** -,30 -,263** -,175** -,286** -,226** -,196** ,4 ,4 ,369** - 20. 1** 7** 72** 75** 18** 72** ,39 ,350** ,358** ,38 ,385** ,390** ,409** ,3 ,333** ,2 ,2 -,164** -,209** -,155* -,127* -,145* -,120 -,034 ,334** ,4 - . 4** 19 18** 48** 74** 43** ,2 ,191** ,2 ,208** ,233** ,222** ,250** ,236** ,2 ,2 ,189** -,269** -,338** -,229** -,164** -,259** -,20 -,164** ,302** - .18 1** 8 7** 19** 47** 49** ,258** ,236** ,29 ,180** ,175** ,192** ,185** ,11 ,286** ,286** ,187** -,305** -,253** -,26 -,2 -,2 -,2 -,225** - ailed). 17. 49 41 77 43 1 76 4 78** 19** vel (2-t je -,055 -,0 -,039 -,0 -,0 -,0 -,05 -,0 ,02 ,028 ,059 ,585** ,5 ,7 ,699** ,780** ,800** - elacior .16 4 7 1 18 4** 1** 18** -,137* -,126* -,142* -,109 -,126* -,10 -,120 -,10 -,03 -,032 -,0 ,55 ,63 ,636** ,6 ,680** - til – k . icant at the 0.05 le 15 7** 75** 4** 79** -,191** -,168** -,182** -,146* -,193** -,170** -,173** -,186** -,083 -,082 -,083 ,50 ,6 ,68 ,5 - kih pooblasjs .14 14 1** 4** 76** -,148* -,135* -,136* -,148* -,170** -,145* -,166** -,193** -,080 -,105 -,0 ,63 ,48 ,5 - ju polici relation is signif ajan .13 1 76 1 -,132* -,083 -,142* -,100 -,123 -,108 -,143* -,106 -,05 -,0 ,03 ,580** ,593** - ailed). *. Cor . tališča o izv 12 40** -,200** -,203** -,203** -,194** -,123 -,123 -,120 -,135* -,179** -,178** -,120 ,5 - vel (2-t eta in s 1 le .11 17** 7** 76 -,2 -,198** -,253** -,20 -,200** -,154* -,209** -,174** -,131* -,149* -,0 - jo to icant at the 0.0 je olici je, socialna identit kupino ev til je eta je ugih oden ja s P ačit t t oden e ja s s ja z eno or od t os oden aci e dr jivk evalec evalec aci aci ek os ik ik ik vci je v vci vec t vci ovit edno v a na nas a na nas ovnos ja an ačitv ja ja je pooblas onit ok relation is signif emenl resnič edno v resnič od or od od tr ajan eposr es in pr ek Tabela 4.26: V Spr N 1. Eden od nas 2. Dela za nas 3. Vpliv 3. U Posr 4. Eden od nas 5. Dela za nas 6. Vpliv 7. U Socialna identit 8. Identif 9. Identif 10. Identif Str 11. Sodela 12. Jaz 13. V Tolerir 14. Jaz 15. Sodela Pr 16. Sodela 17. V Odločnos 18. Jaz 19. Sodela 20. V Izv 21. Zak 22. S 23. Učink **. Cor 48 49 Stališča o toleriranju vodje. Korelacijski koeficienti ka- nas in vpliva na nas. Pri oblikah socialne identitete pa žejo, da prisotnost stilov neposrednega in posrednega je razvidno, da so najmočnejše povezave pri identifi- vodenja, usmerjenih v socialno identiteto, vplivajo na kaciji s skupino. stališča o tem, ali bi anketiranci sami ali njihovi so- delavci prekoračili policijska pooblastila, če bi vodja Stres in stališča o izvajanju policijskih pooblastil to toleriral. Z drugimi besedami, če vodja deluje kot dober zgled (-,191 eden od nas – neposredno vodenje, V tabeli 4.27 so predstavljeni korelacijski koeficienti -,193 eden od nas – posredno vodenje) in demonstrira za spremenljivke stresa (stresorji, doživljaje stresa in pravilno ravnanje (-,193 uresničevalec – posredno vo- strategije obvladovanja stresa) in stališča o izvajanju denje), bo tendenca za prekoračitev pooblastil anketi- policijskih pooblastil. rancev manjša. Stresorji. Med dejavniki stresa in stališči o izvajanju Stališča o odločnosti. Stališča o odločnosti anketiran- policijskih pooblastil obstajajo statistično značilne po- cev, njihovih sodelavcev in vodij pri izvajanju policij- zitivne in negativne povezave. Organizacijski dejavniki skih pooblastil so značilno pozitivno povezana s stili so negativno povezani s stališči o odločnosti sodelav- vodenja in socialno identiteto. Odločnost anketiran- cev (-,198), zakonitosti (-,166) in učinkovitosti (-,221) cev (odločen/a sem) je najmočneje povezana s stiloma izvajanja policijskih pooblastil. Neposredno delo je vodenja vpliva na nas – neposredno vodenje (,291) in pozitivno povezano s stališči o prekoračitvi pooblastil dela za nas – posredno vodenje (,192) ter z identifika- v zelo stresni situaciji in stališči o toleriranju prekora- cijo s skupino (,286) in z enoto (,286). Stališča o od- čitve pooblastil s strani vodje ter negativno s stališči o ločnosti sodelavcev so najmočneje povezana s stiloma odločnosti sodelavcev ter zakonitosti, strokovnosti in vodenja vpliva na nas (,248 – neposredno vodenje in učinkovitosti izvajanja policijskih pooblastil. Dejavnik ,250 – posredno vodenje) in z identifikacijo s skupino izvajanje pooblastil je pozitivno povezan s stališči o (,274). Stališča o odločnosti vodje pri izvajanju policij- prekoračitvi v zelo stresni situaciji, toleriranju vodje in skih pooblastil so najmočneje povezana s stilom eden prekoračitvi drugih ter negativno s stališči o odločno- od nas pri neposrednem vodenju (,391) in stilom vpli- sti drugih (-,206) in strokovnosti izvajanja policijskih va na nas pri posrednem vodenju (,409) ter z identifi- pooblastil (-,240). Podatki o strukturnih dejavnikih kacijo s skupino (,333). (organizacijski dejavniki, neposredno delo in izvajanje pooblastil) torej nakazujejo vzorce vplivanja teh dejav- Stališča o zakonitosti, strokovnosti in učinkovitosti nikov na stališča anketirancev. Tudi socialni dejavniki izvajanja policijskih pooblastil. Stališča o zakonitosti znotraj proučevanih enot (odnos z vodjo in odnosi s so pozitivno najmočneje povezana s stili neposredne- sodelavci) in navzven (stiki z občani) so značilno po- ga vodenja (npr. ,261 – eden od nas in ,263 – dela za zitivno in negativno povezani s stališči o izvajanju po- nas) in identifikacijo s skupino (,254). Strokovnost je licijskih pooblastil. Če je odnos z vodjo stresen, se to najmočneje povezana s stilom vodenja eden od nas izraža v stališčih o odločnosti (-,296 sodelavci so odloč- (,248) in z identifikacijo s skupino (,222). Stališča o ni in -,323 vodja je odločen), zakonitosti (-,210), stro- učinkovitosti pa so značilno pozitivno povezana z kovnosti (-,288) in učinkovitosti (-,239) izvajanja poli- vsemi stili neposrednega vodenja in z vsemi tremi cijskih pooblastil. Podoben vzorec je tudi pri odnosih s oblikami socialne identitete. Izstopajo stil vodenja sodelavci. Bolj kot so odnosi s sodelavci stresni, nižje eden od nas pri neposrednem vodenju (,338) in stil so vrednosti pri stališču o lastni odločnosti (-,164) pri dela za nas pri posrednem vodenju (,304) ter identifi- izvajanju policijskih pooblastil. Dejavnik stiki z občani kacija s skupino (,364). je značilno povezan s stališči o izvajanju policijskih po- oblastil ( 7-krat pozitivno in 5-krat negativno), kar na- Iz predstavljenih rezultatov so razvidne razlike v vzor- kazuje na zelo pomembno vlogo tega dejavnika pri do- cih povezav med neposrednim vodenjem, posrednim življaju in reagiranju anketirancev v stresnih situacijah. vodenjem, različnimi oblikami socialne identitete in stališči anketirancev o izvajanju policijskih poobla- Doživljanje stresa. Iz tabele je razvidno, da so vse tri stil. Pri neposrednem vodenju izstopajo stili eden od spremenljivke doživljaja stresa (somatizacija, depresija nas in dela za nas, pri posrednem vodenju pa dela za in tesnoba) značilno pozitivno in negativno povezane 48 49 30. 1** 4** - 72** 1** 72** 47 7** 15** 7** -,22 -,176** -,150* -,239** -,2 -,20 -,258** -,263** -,2 ,095 -,062 ,098 -,20 -,154* -,163* -,0 -,184** -,186** -,286** -,154* -,135* -,268** -,190** -,131* ,35 ,5 ,55 ,556** ,629** 29. 4** 40** 7** 7** 7** 1 7 46** 1** -,143* -,25 -,2 -,288** -,29 -,26 -,194** -,222** -,20 ,172** -,02 ,10 -,103 -,199** -,102 -,030 -,163** -,190** -,322** -,266** -,190** -,296** -,2 -,222** ,388** ,56 ,422** ,655** - 28. 7** 10** 7** 4** 1** 7** 78** 70 76** 49** 48** 40** -,166** -,228** -,156* -,2 -,28 -,20 -,28 -,28 -,2 ,171** -,006 ,0 -,136* -,2 -,2 -,068 -,239** -,194** -,30 -,263** -,175** -,286** -,226** -,196** ,4 ,4 ,369** - 27. 71 17** 78 48 72** -,080 -,155* -,0 -,323** -,180** -,085 -,255** -,2 -,253** ,088 -,0 ,099 -,060 -,020 -,143* -,0 -,162* -,164** -,209** -,155* -,127* -,145* -,120 -,034 ,334** ,4 - 26. 4** 49** 44** 47** 44** 46** 42 7 16 -,198** -,2 -,206** -,296** -,162* -,2 -,2 -,2 -,2 ,139* -,0 ,152* -,139* -,11 -,090 -,0 -,140* -,269** -,338** -,229** -,164** -,259** -,20 -,164** ,302** - 25. 4 4 1** 2 1** 7** 19** 47** 49** -,09 -,158* -,09 -,123 -,164** -,20 -,143* -,165** -,159* ,206** ,01 ,052 -,039 -,20 -,121 -,149* -,169** -,305** -,253** -,26 -,2 -,2 -,2 -,225** - 24. 4 ailed). 49 46** 4* 2 49 7 78** 19** ,0 ,160* ,2 ,14 ,10 ,265** ,0 ,165** ,184** -,05 ,085 ,034 ,197** ,135* ,07 ,096 ,176** ,585** ,5 ,7 ,699** ,780** ,800** - vel (2-t 23. 1 4** 11** 1 13** 23 5 1** 18** ,00 ,138* ,2 ,088 ,09 ,2 ,062 ,129* ,175** -,137* ,086 ,005 ,280** ,1 ,071 ,11 ,198** ,55 ,63 ,636** ,6 ,680** - 22. 4 7** 4** 20 17** 7 12** 57* 75** 79** ,1 ,173** ,2 ,169** ,172** ,236** ,07 ,190** ,190** -,00 ,134* -,003 ,2 ,206** ,138* ,136* ,1 ,50 ,6 ,68 ,5 - icant at the 0.05 le .21 71 1** 4** je 54* 16** 44** 76** ,003 ,170** ,166** ,1 ,074 ,176** ,093 ,170** ,2 -,0 ,085 -,034 ,126* ,085 ,052 ,069 ,2 ,63 ,48 ,5 - elacior 20. 7 42** 13 57* 75** relation is signif ,07 ,195** ,268** ,230** ,135* ,2 ,160* ,190** ,234** -,089 ,093 -,0 ,196** ,191** ,129* ,1 ,2 ,580** ,593** - til – k .19 3 4 44** 4** 7** 4** 4 57* 20 12** 27* 40** ,10 ,236** ,2 ,1 ,1 ,256** ,238** ,28 ,30 -,092 ,172** -,05 ,26 ,2 ,1 ,09 ,168** ,5 - ailed). *. Cor kih pooblasjs .18 2 4** 40** 1 14** 49** ,10 ,29 ,293** ,189** ,050 ,2 ,170** ,266** ,282** -,132* ,09 -,083 ,2 ,165** ,171** ,099 ,2 - vel (2-t ju polici 1 le je ajan je van eše eusmerjan ja icant at the 0.0 tališča o izv vnikija til a vci van je in r je ev til tev in pr tanc ačit je ugih t es in s e ki de jo esa t tr js od tr ja vlado oževan or od t os je čus je in umik ek e dr vci vec vci os 7: S jivk edno delo je pooblas je s ja an ja vci je v t ovnos ovit esi je ob aba subs ja an ačitv ja ja je pooblas onit ajan jan ažan ok eligi od or od tr relation is signif emenl egi por od esorji eposr tiki z občani živl esnoba at es in pr ek ajan Tabela 4.2 Spr Str 1. Organizaci 2. N 3. Izv 4. Odnos z v 5. Odnosi s sodela 6. S Do 7. Somatizaci 8. Depr 9. T Str 10. Aktivno soočan 11. Izr 12. Socialna podpor 13. Humor 14. Samoobt 15. Zanik 16. R 17. U Str 18. Sodela 19. Jaz 20. V Tolerir 21. Jaz 22. Sodela Pr 23. Sodela 24. V Odločnos 25. Jaz 26. Sodela 27. V Izv 28. Zak 29. S 30. Učink **. Cor 50 51 s stališči o izvajanju policijskih pooblastil. Največji ko- ugotavljali, ali vrednosti več napovednih spremenljivk eficient je pri povezavi med tesnobo in trditvijo V zelo korelirajo oziroma napovedujejo vrednosti odvisnih stresni situaciji bi jaz sam/a prekoračil/a uporabo poli-spremenljivk. cijskih pooblastil (,307). Večje vrednosti negativnih ko- eficientov so pri stališčih o odločnosti pri uporabi poli- V raziskavi smo merili stališča anketirancev (subjektiv- cijskih pooblastil in stališčih o zakonitosti, strokovnosti na zaznava) o vidikih izvajanja policijskih pooblastil, ter učinkovitosti uporabe policijskih pooblastil. Rezul-ker nismo mogli objektivno meriti zakonitosti, strokov- tati torej potrjujejo povezanost stresa z zaznavanjem nosti in učinkovitosti ter prekoračitve izvajanja poli-stresnih okoliščin, njihovo interpretacijo in vedenjski- cijskih pooblastil. Kljub temu da nimamo objektivnih mi tendencami anketirancev v stresnih okoliščinah. meril izvajanja policijskih pooblastil, nas zanima pove- zava med napovednimi spremenljivkami (subjektivne Strategije obvladovanja stresa. Aktivno soočanje in zaznave) in odvisnimi spremenljivkami (subjektivne reševanje je pozitivno povezano s stališči o odločno- zaznave) v raziskovalnem modelu. sti (,206) zakonitosti (,171) in strokovnosti (,172) pri izvajanju policijskih pooblastil. Anketiranci vidijo Na levi strani tabel so navedene napovedne spremen- pozitivno povezavo med strategijo izražanje čustev ljivke. Na desni strani so v stolpcih predstavljeni re-in preusmerjanje s trditvijo V zelo stresni situaciji bi zultati regresij za posamezne odvisne spremenljivke. jaz sam/a prekoračil/a uporabo policijskih pooblastil R Square (R2) oziroma popravljeni R Square (adj. R2) (,172). Možna interpretacija bi lahko bila, da je ta stra- pove, koliko % variabilnosti odvisne spremenljivke je tegija konstruktiven način obvladovanja stresa, ampak pojasnjene z napovednimi spremenljivkami. V stolpcih se zavedajo, da lahko čezmerno izražanje čustev pripe- so prikazane vrednosti standardiziranih regresijskih lje tudi do prekoračitve pooblastil. Na podlagi podatkov koeficientov Beta (β) in njihova statistična značilnost o povezavi med strategijo humor in stališči o izvajanju (Sig.). Napovedne spremenljivke, kjer je vrednost Sig. policijskih pooblastil lahko sklepamo, da humor ne < 0,05, statistično značilno napovedujejo neodvisno pomeni konstruktivne strategije, saj je pozitivno pove- spremenljivko. Statistično značilni regresijski koefici- zan s stališči o prekoračitvah in negativno s stališčem enti so v tabelah tudi poudarjeni. N pomeni število enot o učinkovitosti izvajanja policijskih pooblastil. Strate- (anketirancev), vključenih v posamezno analizo. gija samoobtoževanje je pozitivno povezana s stališči o prekoračitvah pooblastil in negativno z odločnostjo, Stališča o zelo stresni situaciji in prekoračitvi zakonitostjo in strokovnostjo. Zanikanje in umik sta pooblastil pozitivno povezana s trditvijo V zelo stresni situaciji bi večina mojih sodelavcev prekoračila uporabo policijskih Pri trditvi V zelo stresni situaciji bi jaz sam/a pooblastil (,171) in negativno s trditvijo o zakonitem iz- prekoračil/a pooblastila je sedem statistično značilnih vajanju policijskih pooblastil (-,249). Strategija uporaba regresijskih koeficientov, ki skupaj napovedujejo oziro- substanc je značilno povezana s stališči o izvajanju po- ma pojasnjujejo 29 % variabilnosti te trditve. licijskih pooblastil ( 6-krat pozitivno in 4-krat negativ- no), kar nakazuje na zelo pomembno negativno vlogo tega dejavnika pri doživljaju in reagiranju anketirancev v stresnih situacijah. 4.4 Multivariatne analize Rezultati večkratnih ali multiplih regresij so prikazani v tabelah od 4.28 do 4.32. Z linearno regresijo ugota- vljamo linearno kombinacijo napovednih spremenljivk (stili vodenja, socialna identiteta, stresorji, doživljanje stresa, strategije obvladovanja stresa), ki statistično značilno korelirajo z odvisno spremenljivko (stališča o izvajanju policijskih pooblastil). Z analizo smo torej 50 51 Tabela 4.28: Multivariatna analiza povezanosti med stališči o prekoračitvi pooblastil v zelo stresni situaciji in pojasnjevalnimi spremenljivkami – multipla regresija V zelo stresni situaciji V zelo stresni situaciji bi V zelo stresni situaciji Spremenljivke bi sam/a prekoračil/a večina mojih sodelavcev bi moj vodja prekoračil pooblastila. prekoračila pooblastila pooblastila. β (sig.) β (sig.) β (sig.) Neposredno vodenje (N = 275) Eden od nas -,108 (,579) ,109 (,588) -,366 (,067) Dela za nas ,090 (,672) -,330 (,136) ,387 (,076) Vpliva na nas -,337 (,035) -,075 (,651) -,326 (,046) Uresničevalec ,179 (,237) ,181 (,250) ,212 (,169) Socialna identiteta (N = 297) Identifikacija s Policijo ,086 (,248) ,054 (,482) ,148 (,051) Identifikacija z enoto -,207 (,237) -,075 (,677) -,145 (,414) Identifikacija s skupino ,185 (,286) ,005 (,977) ,155 (,380) Stresorji (N = 260) Organizacijski dejavniki -,977 (,280) -,083 (,260) -,071 (,328) Neposredno delo ,141 (,116) ,049 (,600) -,017 (,852) Izvajanje pooblastil ,131 (,150) ,020 (,831) ,172 (,064) Odnos z vodjo ,111 (,159) ,001 (,994) ,184 (,022) Odnosi s sodelavci -,147 (,048) ,000 (,999) -,032 (,674) Stiki z občani ,035 (,637) ,108 (,160) ,084 (,264) Doživljanje stresa (N = 255) Somatizacija -,349 (,007) -,095 (,474) -,187 (,152) Depresija ,001 (,996) -,072 (,555) -,116 (,332) Tesnoba ,271 (,067) ,262 (,087) ,159 (,290) Strategije obvladovanja (N = 254) Socialna podpora -,120 (,151) -,150 (,083) -,068 (,424) Zanikanje in umik ,033 (,658) -,105 (,169) -,037 (,625) Aktivno soočanje in reševanje -,165 (,046) -,190 (,027) -,163 (,052) Izražanje čustev in preusmerjanje ,053 (,554) ,198 (,033) ,052 (,568) Religija ,031 (,641) ,017 (,800) ,074 (,273) Uporaba substanc ,170 (,017) -,010 (,893) ,221 (,002) Humor ,138 (,044) ,212 (,003) ,135 (,053) Samoobtoževanje ,067 (,381) ,153 (,054) ,111 (,154) R2 (adj.R2) ,293 (,218) ,239 (,158) ,266 (,187) Statistično značilni koeficienti so pri spremenljivkah: ljivka, če se preostale spremenljivke ne spremenijo. Pri vpliva na nas (β = -,337), odnosi s sodelavci (β = -,147), negativnih regresijskih koeficientih pa to pomeni, da se somatizacija (β = -,349), tesnoba (β = ,271), aktivno so- s povišanjem negativne vrednosti napovedne spremen- očanje in reševanje (β = -,165), uporaba substanc (β = ljivke zmanjša odvisna spremenljivka, če se preostale ,170) in humor (β = ,138). Pri pozitivnih regresijskih ko- napovedne spremenljivke ne spremenijo. Rezultati eficientih to pomeni, da se s povišanjem vrednosti na- kažejo, da stil vodenja vpliva na nas, stresor odnosi s povedne spremenljivke poveča tudi odvisna spremen- sodelavci, somatizacija in strategija aktivno soočanje 52 53 in reševanje znižujejo vrednosti trditve. Spremenljivke Vzorec rezultatov nakazuje na pozitivno vlogo stilov tesnoba, uporaba substanc in humor pa napovedujejo neposrednega vodenja in konstruktivnih strategij ob-povečanje vrednosti trditve. vladovanja stresa ter na negativno vlogo nekaterih soci- alnih stresorjev in nekonstruktivnih strategij obvlado- Vrednosti trditve V zelo stresni situaciji bi večina mo- vanja stresa. jih sodelavcev prekoračila pooblastila znižuje spre- menljivka aktivno soočanje in reševanje (β = -,190), Stališča o toleriranju prekoračitve pooblastil s strani povečujejo jo pa spremenljivke izražanje čustev in vodje preusmerjanje (β = ,198), humor (β = ,212) in samoob- toževanje (β = ,153). Iz tabele 4.29 je razvidno, da vrednosti pri trditvah o toleriranju prekoračitve pooblastil s strani vodje zni- Vrednosti trditve V zelo stresni situaciji bi moj vodja žujejo spremenljivke identifikacija z enoto (β = -,330), prekoračil pooblastila znižujejo spremenljivke eden od organizacijski dejavniki (β = -,162), in somatizacija (β nas (β = -,366), vpliva na nas (β = -,326) in aktivno = -,436), zvišujejo pa jih spremenljivke tesnoba (β = soočanje in reševanje (β = -,163), povečujejo pa jo spre- ,435), uporaba substanc (β = ,228) in samoobtoževanje menljivke identifikacija s Policijo (β = ,148), odnos z (β = ,174). V tem primeru ima pozitivno vlogo social- vodjo (β = ,184), uporaba substanc (β = ,221) in humor na identiteta, negativno pa tesnoba in nekonstruktivne (β = ,135). strategije obvladovanja stresa. Tabela 4.29: Multivariatna analiza povezanosti med stališči o toleriranju prekoračitve pooblastil s strani vodje in pojasnjevalnimi spremenljivkami – multipla regresija Če bi vodja toleriral prekoračitve Če bi vodja toleriral prekoračitve Spremenljivke policijskih pooblastil, bi jih tudi policijskih pooblastil, bi jih tudi sam/a prekoračil/a. večina mojih sodelavcev prekoračila. β (sig.) β (sig.) Neposredno vodenje (N = 275) Eden od nas -,179 (,387) -,182 (,379) Dela za nas ,031 (,890) ,016 (,943) Vpliva na nas ,038 (,824) -,182 (,284) Uresničevalec -,007 (,963) ,229 (,154) Socialna identiteta (N = 297) Identifikacija s Policijo ,102 (,199) -,032 (,690) Identifikacija z enoto -,330 (,077) ,020 (,913) Identifikacija s skupino ,276 (,136) ,031 (,866) Stresorji (N = 260) Organizacijski dejavniki -,162 (,034) ,009 (,908) Neposredno delo ,114 (,229) -,035 (,711) Izvajanje pooblastil -,030 (,759) ,110 (,255) Odnos z vodjo ,112 (,182) ,057 (,499) Odnosi s sodelavci -,049 (,537) ,054 (,496) Stiki z občani ,102 (,196) ,129 (,101) Doživljanje stresa (N = 255) Somatizacija -,436 (,001) -,411 (,003) Depresija -,028 (,825) -,027 (,829) 52 53 Če bi vodja toleriral prekoračitve Če bi vodja toleriral prekoračitve Spremenljivke policijskih pooblastil, bi jih tudi policijskih pooblastil, bi jih tudi sam/a prekoračil/a. večina mojih sodelavcev prekoračila. β (sig.) β (sig.) Tesnoba ,435 (,006) ,272 (,084) Strategije obvladovanja (N = 254) Socialna podpora -,054 (,544) -,117 (,185) Zanikanje in umik -,090 (,252) -,033 (,669) Aktivno soočanje in reševanje -,108 (,216) -,045 (,605) Izražanje čustev in preusmerjanje ,112 (,237) ,071 (,455) Religija -,024 (,734) ,090 (,204) Uporaba substanc ,228 (,003) ,063 (,406) Humor ,040 (,576) ,116 (,111) Samoobtoževanje ,011 (,891) ,174 (,032) R2 (adj.R2) ,198 (,113) ,201 (,115) Stališča o prekoračitvi pooblastil s strani sodelavcev Pri trditvi Če bi vodja prekoračil policijska pooblastila, in vodje bi jih tudi sam/a prekoračil/a pa vrednosti znižuje spre- menljivka somatizacija (β = -,472), zvišujejo pa jih spre- Katere spremenljivke napovedujejo negativne in po- menljivke stiki z občani (β = ,178), tesnoba (β = ,328) in zitivne vrednosti trditve Če bi sodelavec prekoračil po- uporaba substanc (β = ,141). licijska pooblastila, bi jih tudi sam/a prekoračil/a? Iz tabele 4.30 je razvidno, da vrednosti te trditve znižu- Kritični dejavniki so torej stresor stiki z občani, tesnoba jejo spremenljivke somatizacija (β = -,277) in strategija zaradi doživljanja stresa in nekonstruktivne strategije aktivno soočanje in reševanje (β = -,297), zvišujejo jih obvladovanja stresa. pa spremenljivke tesnoba (β = ,284), uporaba substanc (β= ,152) in humor (β = ,275). Tabela 4.30: Multivariatna analiza povezanosti med stališči o prekoračitvi pooblastil drugih in pojasnjevalnimi spremenljivkami – multipla regresija Če bi sodelavec prekoračil policij- Če bi vodja prekoračil policij- Spremenljivke ska pooblastila, bi jih tudi sam/a ska pooblastila, bi jih tudi sam/a prekoračil/a. prekoračil/a. β (sig.) β (sig.) Neposredno vodenje (N = 275) Eden od nas -,082 (,683) -,061 (,768) Dela za nas -,106 (,627) -,138 (,540) Vpliva na nas -,198 (,227) ,083 (,623) Uresničevalec ,264 (,090) ,117 (,465) Socialna identiteta (N = 297) Identifikacija s Policijo ,030 (,692) ,076 (,334) Identifikacija z enoto -,020 (,911) ,033 (,859) 54 55 Če bi sodelavec prekoračil policij- Če bi vodja prekoračil policij- Spremenljivke ska pooblastila, bi jih tudi sam/a ska pooblastila, bi jih tudi sam/a prekoračil/a. prekoračil/a. β (sig.) β (sig.) Identifikacija s skupino ,093 (,604) ,010 (,956) Stresorji (N = 260) Organizacijski dejavniki -,109 (,139) -,061 (,417) Neposredno delo -,015 (,866) -,051 (,586) Izvajanje pooblastil ,118 (,209) ,140 (,147) Odnos z vodjo ,033 (,685) ,123 (,141) Odnosi s sodelavci ,015 (,840) -,040 (,611) Stiki z občani ,108 (,155) ,178 (,023) Doživljanje stresa (N = 255) Somatizacija -,277 (,036) -,472 (,001) Depresija -,150 (,215) ,042 (,732) Tesnoba ,284 (,062) ,328 (,036) Strategije obvladovanja (N = 254) Socialna podpora -,006 (,947) -,003 (,972) Zanikanje in umik -,069 (,363) -,043 (,577) Aktivno soočanje in reševanje -,297 (,001) -,136 (,120) Izražanje čustev in preusmerjanje ,138 (,134) ,015 (,870) Religija ,058 (,394) ,054 (,444) Uporaba substanc ,152 (,037) ,141 (,059) Humor ,275 (,000) ,124 (,085) Samoobtoževanje ,060 (,442) ,099 (,221) R2 (adj.R2) ,253 (,173) ,209 (,125) Stališča o odločnosti pri izvajanju policijskih Vrednosti pri trditvi Vodja je odločen pri izvajanju po- pooblastil licijskih pooblastil zvišujeta spremenljivki eden od nas (β = ,391) in identifikacija s skupino (β = ,374), znižuje- V tabeli 4.31 so rezultati multiplih regresij za stališča ta pa jih spremenljivki dela za nas (β = -,410) in odnos o odločnosti pri izvajanju policijskih pooblastil anketi- z vodjo (β = -,195). rancev, njihovih sodelavcev in njihovih vodij. Vrednosti trditve Odločen/a sem pri izvajanju pooblastil zvišujeta Rezultati kažejo, da k stališčem o odločnosti prispevajo spremenljivki vpliva na nas (β = ,625) in aktivno sooča-vsi stili vodenja. Pomemben pozitivni dejavnik je tudi nje in reševanje (β = ,274), znižujejo jih pa spremenljiv- identifikacija s skupino. Kritična stresorja sta odnos z ke uresničevalec (β = -,549), stiki z občani (β = -,185) vodjo in stiki z občani. Na odločnost pozitivno vpliva ter smoobtoževanje (β = -,161). strategija aktivno soočanje in reševanje, negativno pa strategija samoobtoževanje. Trditev Večina mojih sodelavcev je odločna pri izvaja- nju pooblastil zvišujeta spremenljivki vpliva na nas (β = ,468) in identifikacija s skupino (β = ,370), znižuje pa jo spremenljivka odnos z vodjo (β = -,208). 54 55 Tabela 4.31: Multivariatna analiza povezanosti med stališči o odločnosti pri izvajanju policijskih pooblastil in pojasnjevalnimi spremenljivkami – multipla regresija Večina mojih sodelavcev Vodja je odločen/a pri Odločen/a sem pri izvaja- Spremenljivke je odločna pri izvajanju izvajanju policijskih nju pooblastil. pooblastil. pooblastil. β (sig.) β (sig.) β (sig.) Neposredno vodenje (N = 275) Eden od nas ,276 (,156) ,086 (,670) ,391 (,045) Dela za nas -,230 (,278) -,290 (,189) -,410 (,054) Vpliva na nas ,625 (,000) ,468 (,005) ,120 (,449) Uresničevalec -,549 (,000) -,230 (,143) ,170 (,262) Socialna identiteta (N = 297) Identifikacija s Policijo ,012 (,866) ,026 (,733) ,040 (,586) Identifikacija z enoto ,080 (,646) -,245 (,177) -,311 (,075) Identifikacija s skupino ,112 (,519) ,370 (,040) ,374 (,032) Stresorji (N = 260) Organizacijski dejavniki -,003 (,968) -,011 (,877) ,119 (,094) Neposredno delo -,141 (,113) -,064 (,486) -,099 (,265) Izvajanje pooblastil ,141 (,120) ,023 (,811) ,118 (,193) Odnos z vodjo ,063 (,419) -,208 (,011) -,195 (,014) Odnosi s sodelavci -,099 (,180) ,008 (,914) -,027 (,718) Stiki z občani -,185 (,012) -,097 (,206) ,004 (,955) Doživljanje stresa (N = 255) Somatizacija ,111 (,384) -,056 (,673) -,137 (,281) Depresija ,038 (,745) ,045 (,714) ,142 (,227) Tesnoba -,140 (,340) -,061 (,690) -,145 (,324) Strategije obvladovanja (N = 254) Socialna podpora -,122 (,142) ,131 (,129) ,067 (,419) Zanikanje in umik ,121 (,098) ,115 (,131) ,017 (,821) Aktivno soočanje in reševanje ,274 (,001) ,106 (,213) ,063 (,440) Izražanje čustev in preusmerjanje ,016 (,854) -,028 (,764) -,119 (,182) Religija -,110 (,095) ,014 (,833) ,021 (,752) Uporaba substanc -,016 (,817) -,002 (,980) -,066 (,351) Humor ,025 (,716) -,110 (,120) ,023 (,732) Samoobtoževanje -,161 (,034) -,072 (,363) ,139 (,068) R2 (adj.R2) ,299 (,224) ,243 (,162) ,296 (,221) Stališča o zakonitosti, strokovnosti in učinkovitosti kot pri stališčih o odločnosti je pri stilu vodenja uresni- pri izvajanju policijskih pooblastil čevalec negativen regresijski koeficient. Vrednosti pri spremenljivki o zakonitosti izvajanja po- Vrednosti pri trditvi V moji enoti se policijska poo- licijskih pooblastil zvišuje spremenljivka dela za nas blastila izvajajo strokovno zvišujeta spremenljivki (β = ,408), znižujeta pa jih spremenljivki uresničevalec zanikanje in umik (β = ,150) in aktivno soočanje in (β = -,448) in samoobtoževanje (β = -,210). Podobno reševanje (β = ,162), znižuje pa jih spremenljivka sa- 56 57 moobtoževanje (β = -,200). V to skupino bi lahko vklju- Če povzamemo, tudi k vrednostim te skupine stališč čili tudi naslednje regresijske koeficiente, ki niso sta- prispevajo elementi vodenja (dela za nas), socialna tistično značilni (sig. > 0,05): identifikacija s skupino identiteta (identifikacija s skupino), socialni stresorji (β =,311), odnosi s sodelavci (β = -,134) in stiki z občani (odnosi s sodelavci in stiki z občani) ter konstruktiv- (β = -,131). ne (aktivno soočanje in reševanje) in nekonstruktiv- ne (humor in samoobtoževanje) strategije obvladova- Učinkovitost izvajanja policijskih pooblastil znižujeta nja stresa. stresor odnosi s sodelavci (β = -,138) in strategija hu- mor (β = -,156). Tabela 4.32: Multivariatna analiza povezanosti med stališči o zakonitosti, strokovnosti in učinkovitosti in pojasnjevalnimi spremenljivkami – multipla regresija V moji enoti se policij- V moji enoti se policijska V moj enoti se policijska Spremenljivke ska pooblastila izvajajo pooblastila izvajajo stro- pooblastila izvajajo učin- zakonito. kovno. kovito. β (sig.) β (sig.) β (sig.) Neposredno vodenje (N = 275) Eden od nas ,088 (,652) ,294 (,144) ,229 (,250) Dela za nas ,408 (,058) -,046 (,833) ,054 (,802) Vpliva na nas ,056 (,725) ,066 (,686) -,111 (,494) Uresničevalec -,448 (,004) -,230 (,139) -,001 (,994) Socialna identiteta (N = 297) Identifikacija s Policijo ,025 (,740) -,010 (,900) -,081 (,286) Identifikacija z enoto -,131 (,456) -,259 (,149) -,015 (,933) Identifikacija s skupino ,172 (,324) ,311 (,082) ,237 (,181) Stresorji (N = 260) Organizacijski dejavniki -,002 (,982) ,060 (,415) -,099 (,175) Neposredno delo -,098 (,273) -,097 (,290) ,048 (,594) Izvajanje pooblastil ,064 (,481) -,032 (,732) ,040 (,666) Odnos z vodjo ,046 (,557) -,122 (,133) ,046 (,568) Odnosi s sodelavci -,129 (,084) -,134 (,079) -,138 (,069) Stiki z občani -,095 (,199) -,131 (,085) -,105 (,162) Doživljanje stresa (N = 255) Somatizacija -,123 (,338) -,001 (,994) -,064 (,625) Depresija ,042 (,722) ,011 (,931) ,054 (,650) Tesnoba -,056 (,708) ,008 (,958) -,126 (,400) Strategije obvladovanja (N = 254) Socialna podpora ,004 (,957) ,058 (,501) ,093 (,273) Zanikanje in umik -,008 (,909) ,150 (,049) ,041 (,585) Aktivno soočanje in reševanje ,142 (,087) ,162 (,057) ,057 (,498) Izražanje čustev in preusmerjanje ,124 (,166) -,001 (,988) ,009 (,925) Religija ,025 (,709) -,016 (,816) ,026 (,704) Uporaba substanc -,062 (,384) -,047 (,516) -,010 (,888) Humor -,103 (,133) -,058 (,403) -,156 (,025) Samoobtoževanje -,210 (,006) -,200 (,011) -,041 (,597) R2 (adj.R2) ,286 (,210) ,254 (,174) ,266 (,187) 56 57 5 POVZETEK IN PRIPOROČILA zaciji. Vrednosti za vse tri spremenljivke so najnižje v SE, kar je možno interpretirati tako, da urjenje v SE prispeva k načinu doživljanja stresa. Druga možna in- 5.1 Uvod terpretacija pa je lahko tudi ta, da imajo v SE zagoto- vljeno stalno strokovno podporo in pomoč psihologa, V tem poglavju povzemamo ugotovitve v povezavi z ki je zaposlen v SE. aplikativnim namenom raziskave. V uvodu smo zapi- sali, da bomo na podlagi poznavanja vseh elementov Strategije obvladovanja stresa. Najvišja vrednost je pri in razumevanja povezav med njimi (glej 4. poglavje) strategiji aktivno soočanje in reševanje. V drugo skupi-lahko oblikovali priporočila za izboljšanje: vodenja in no strategij lahko uvrstimo strategije izražanje čustev motiviranja policistov, ki v skupinah izvajajo policijska in preusmerjanje, socialna podpora in humor. V tretjo pooblastila; stopnje pripadnosti policistov; ravnanja vo-skupino pa spadajo strategije samoobtoževanje, zani- dij in policistov v stresnih situacijah; nudenja socialne kanje in umik, religija in uporaba substanc. podpore in psihološke pomoči vodjem in policistom ter zakonite, strokovne in učinkovite uporabe policijskih V vseh treh enotah so na prvih štirih mestih zgoraj pooblastil v stresnih situacijah. naštete prve štiri strategije. Razlika je v tem, da je v SE na drugem mestu socialna podpora in da so vse sre- V prvem delu bomo povzeli ugotovitve tako, da bomo dnje vrednosti višje od srednjih vrednosti kot pa v PPE odgovorili na naslednja vprašanja: in MKO. • Kakšna je narava stresa (stresorji, doživljanje stre- Razčlenitev rezultatov po demografskih spremen- sa in strategije obvladovanja stresa) v proučeva- ljivkah kaže, da je uporaba substanc bolj prisotna pri nem vzorcu? starostni kategoriji do 25 let v primerjavi z drugimi • Kakšna je povezava med naravo stresa in stališči kategorijami. Tudi pri strategijah humor in samoobto-o izvajanju policijskih pooblastil v proučevanem ževanje so srednje vrednosti nekoliko višje pri starostni vzorcu? kategoriji do 25 let. • Kakšna je vloga vodenja in socialne identitete v tej dinamiki? Trend, izražen v podatkih, kaže, da se z večanjem starosti, izobrazbe in delovnih izkušenj povečuje tudi V drugem delu bomo dali priporočila za prakso. uporaba strategije socialna podpora pri soočanju s stresom. 5.2 Povzetek ugotovitev Povezava med naravo stresa in stališči o izvajanju Narava stresa (stresorji, doživljanje stresa in policijskih pooblastil strategije obvladovanja stresa) Stališča o zelo stresni situaciji in prekoračitvi policijskih Stresorji. Rezultati analize subjektivne zaznave stresa pooblastil. Trditve se nanašajo na stopnjo strinjanja, ali v zadnjih šestih mesecih kažejo, da k stresu bolj pri- bi v zelo stresni situaciji sami ali njihovi sodelavci ali spevajo strukturni dejavniki in narava dela ( organiza- njihov vodja prekoračili policijska pooblastila. Srednje cijski dejavniki, neposredno delo in izvajanje policijskih vrednosti so zelo nizke. V PPE in MKO je zaporedje: pooblastil) kot pa socialni dejavniki v enotah (o dnos z sodelavci, sam/a in vodja, v SE pa: sam/a, sodelavci in neposrednim vodjem, odnosi s sodelavci in stiki z ob- vodja. Vzorec, ki se pojavlja v SE, bi lahko interpretirali čani). Razlika med enotami je v tem, da so skoraj pri tako, da obstaja zelo velika stopnja zaupanja sodelav- vseh dejavnikih (razen pri odnosi s sodelavci) srednje cem in vodji. Kljub temu da so, splošno gledano, vse vrednosti v SE nižje v primerjavi s PPE in MKO. srednje vrednosti zelo nizke, podatki kažejo na trende spreminjanja stališč v povezavi s starostjo anketiran- Doživljanje stresa. Srednje vrednosti subjektivnega cev. Tudi pri podatkih za kategorijo delovne izkušnje doživljanja stresa so dokaj nizke. Višji vrednosti sta lahko opazimo trend, da so z naraščanjem delovnih iz- pri depresiji in tesnobi, nekoliko nižja pa pri somati- kušenj srednje vrednosti za vse tri trditve nižje. Ko v sli- 58 59 ko vključimo še rezultate korelacijskih (tabela 4.27) in Stališča o odločnosti pri izvajanju policijskih pooblastil. multivariatnih (tabela 4.28) analiz, pa se pokažejo po- Anketiranci največ odločnosti pripisujejo sebi, zatem vezave med naravo stresa in stališči o zelo stresni situa- vodji in na koncu sodelavcem (tabela 4.20). V PPE je za- ciji in prekoračitvi policijskih pooblastil3. Med stresorji poredje jaz, vodja, sodelavci; v SE jaz, sodelavci, vodja imata pomembno vlogo odnos z vodjo (če je odnos z in v MKO jaz, sodelavci in vodja. Srednje vrednosti za vodjo stresen, so vrednosti večje pri trditvi vodja bi pre- vse tri trditve so najvišje in zelo podobne v SE, kar po- koračil pooblastila) in odnosi s sodelavci (če so odnosi novno kaže na visoko stopnjo zaupanja med sodelavci s sodelavci stresni, so vrednosti nižje pri trditvi sam/a in vodji. Pri starostni kategoriji do 25 let so vse srednje bi prekoračil/a pooblastila). Somatizacija je povezana vrednosti enake. V kategorijah starejših (na primer od z nižjimi vrednostmi, tesnoba pa z višjimi vrednostmi 36 do 45 let) so srednje vrednosti nekoliko nižje. Po- pri trditvi sam/a bi prekoračil/a pooblastila v zelo stre- datki o delovnih izkušnjah kažejo na trend povečeva- sni situaciji. Strategija aktivno soočanje in reševanje je nja zaupanja v odločnost sodelavcev in vodje. Stresorja povezana z nižjimi vrednostmi pri vseh treh trditvah. stiki z občani in odnos z vodjo sta povezana z nižjimi Izražanje čustev in preusmerjanje pa je povezano z viš- vrednostmi pri trditvah o njihovi odločnosti ( stiki z ob- jimi vrednostmi pri trditvi večina mojih sodelavcev bi čani) ter odločnosti sodelavcev in vodij ( odnos z vod-prekoračila pooblastila. Strategije uporaba substanc, jo). Strategija aktivno soočanje in reševanje je povezana humor in samoobtoževanje so tudi povezane z višanjem z višjimi vrednostmi, strategija samoobtoževanje pa z vrednosti pri vseh treh trditvah. nižjimi vrednostmi pri trditvi odločen/a sem pri izvaja- nju pooblastil. Stališča o toleriranju prekoračitve pooblastil s strani vodje. Trditvi se nanašata na stopnjo strinjanja o tem, Stališča o zakonitosti, strokovnosti in učinkovitosti iz- ali bi anketiranci sami ali njihovi sodelavci prekoračili vajanja policijskih pooblastil. Srednje vrednosti za stali-policijska pooblastila, če bi vodja to toleriral. Srednje šča o zakonitosti, strokovnosti in učinkovitosti izvajanja vrednosti so zelo nizke. Najnižji in enaki sta v SE. Z policijskih pooblastil so zelo visoke (4,46; 4,40 in 4,25). nižjimi vrednostmi pri trditvah so povezani organiza- Iz tabele 4.32 je razvidno, da so stresorji odnosi s so- cijski dejavniki in somatizacija, z višjimi vrednostmi delavci in stiki z občani povezani z nižjimi vrednostmi pa sta povezani strategiji uporaba substanc in samo- pri trditvah. Strategija aktivno soočanje in reševanje je obtoževanje. povezana z višjimi vrednostmi (zakonitost in strokov- nost), strategiji humor (učinkovitost) in samoobtoževa- Stališča o prekoračitvi pooblastil s strani sodelavcev in s nje (zakonitost in strokovnost) pa z nižjimi vrednostmi. strani vodje. Tudi pri stališčih o vplivu prekoračitve po- oblastil drugih – sodelavcev in vodje – na anketirance so Splošni vzorci povezav med naravo stresa in stališči srednje vrednosti zelo nizke. Najvišji srednji vrednosti torej kažejo, da strukturni dejavniki (organizacijski za vpliv sodelavcev in vodje sta v MKO, najnižji pa v SE. dejavniki, neposredno delo in izvajanje policijskih po- Tudi v PPE sta vrednosti zelo podobni. Iz podatkov po oblastil) vplivajo na stališča anketirancev. Tudi social- drugih demografskih spremenljivkah je opaziti trend, ni dejavniki znotraj proučevanih enot (odnos z vodjo da se z večanjem starosti, izobraženosti in delovnih in odnosi s sodelavci) in navzven (stiki z občani) so izkušenj vpliv sodelavcev in vodje znižuje. Dejavnik značilno pozitivno in negativno povezani s stališči o iz-stresa stiki z občani je povezan z višjimi vrednostmi pri vajanju policijskih pooblastil. Če je odnos z vodjo stre-trditvi če bi vodja prekoračil … bi jih tudi sam/a. Soma- sen, se to izraža v stališčih o odločnosti, zakonitosti, tizacija je povezana z nižjimi vrednostmi, tesnoba pa z strokovnosti in učinkovitosti izvajanja policijskih poo- višjimi vrednostmi pri obeh trditvah. Strategija aktivno blastil. Podoben vzorec je tudi pri odnosih s sodelavci. soočanje in reševanje je povezana z nižjimi vrednostmi, Bolj kot so odnosi s sodelavci stresni, nižje so vrednosti strategiji uporaba substanc in humor pa z višjimi vre- pri stališču o lastni odločnosti pri izvajanju policijskih dnostmi pri obeh trditvah. pooblastil. Dejavnik stiki z občani je značilno povezan s stališči o izvajanju policijskih pooblastil, kar nakazuje na zelo pomembno vlogo tega dejavnika pri doživljaju 3 V korelacijski tabeli je več statistično značilnih korelacijskih koefici- in odzivanju anketirancev v stresnih situacijah. entov (povezave med vsemi spremenljivkami) kot pa v tabelah mul- tiplih regresij (povezave med skupino spremenljivk in eno odvisno spremenljivko). 58 59 Vse spremenljivke doživljanja stresa (somatizacija, de- identifikacije z organizacijsko enoto – PPE, SE in MKO presija in tesnoba) so značilno pozitivno in negativno ter stopnjo identifikacije s Policijo kot organizacijo. povezane s stališči o izvajanju policijskih pooblastil. Najvišja srednja vrednost je pri identifikaciji s skupino. Največji koeficient je pri povezavi med tesnobo in tr- Srednje vrednosti za identifikacijo s Policijo so v vseh ditvijo V zelo stresni situaciji bi jaz sam/a prekoračil/a treh enotah približno enake. Najvišji stopnji identifika-uporabo policijskih pooblastil. Rezultati torej potrjujejo cije s skupino in z enoto sta v SE. Srednje vrednosti za povezanost stresa z zaznavanjem stresnih okoliščin, vse tri oblike identifikacije so najvišje pri kategoriji an- njihovo interpretacijo in vedenjskimi tendencami anke- ketirancev do 10 let delovnih izkušenj. Nižje vrednosti tirancev v stresnih okoliščinah. za vse tri oblike identifikacije pa so pri kategorijah od 31 do 40 let in nad 40 let delovnih izkušenj. Najučinkovitejša strategija obvladovanja stresa je ak- tivno soočanje in reševanje, ki je pozitivno povezana Povezave med vodenjem in socialno identiteto. Skladno s stališči o odločnosti, zakonitosti in strokovnosti pri s pričakovanji so najmočnejše povezave med neposre-izvajanju policijskih pooblastil. Anketiranci vidijo pozi- dnim vodenjem in identifikacijo s skupino. Pri nepo- tivno povezavo med strategijo izražanje čustev in preu- srednem vodenju izstopata stil vodenja eden od nas in smerjanje s trditvijo V zelo stresni situaciji bi jaz sam/a uresničevalec, pri posrednem vodenju pa stil vodenja prekoračil/a uporabo policijskih pooblastil. Možna in-dela za nas. Podobni vzorci so tudi pri identifikaciji z terpretacija bi lahko bila, da je ta strategija konstrukti- enoto in s Policijo, kjer pri neposrednem vodenju izsto- ven način obvladovanja stresa, ampak se zavedajo, da pata stila eden od nas in uresničevalec, pri posrednem lahko čezmerno izražanje čustev pripelje tudi do pre-vodenju pa stil dela za nas. Zanimiva je zelo močna koračitve pooblastil. Na podlagi podatkov o povezavi povezava med identifikacijo s skupino in identifikacijo med strategijo humor in stališči o izvajanju policijskih z enoto (,935). Možna interpretacija bi lahko bila, da se pooblastil lahko sklepamo, da humor ni konstruktivna organiziranost proučevanih enot prekriva z notranjo or- strategija, saj je ta strategija pozitivno povezana s sta- ganiziranostjo v formalne in neformalne skupine zno- lišči o prekoračitvah in negativno s stališčem o učin- traj teh enot. Z drugimi besedami, anketiranci enačijo kovitosti izvajanja policijskih pooblastil. Strategija svojo identifikacijo s skupino in enoto oziroma svojo samoobtoževanje je pozitivno povezana s stališči o pre-enoto doživljajo kot eno veliko skupino, katere del so. koračitvah pooblastil in negativno z odločnostjo, zako- V nadaljevanju, ko smo opravili dodatne analize, se je nitostjo in strokovnostjo. Strategija uporaba substanc pokazalo, da je ta interpretacija napačna, saj obstajajo je značilno povezana s stališči o izvajanju policijskih različne statistično značilne povezave med obema tipo- pooblastil, kar nakazuje na zelo pomembno negativno ma identifikacije in naravo stresa ter stališči. Razlike v vlogo tega dejavnika pri doživljaju in odzivanju anketi- koeficientih med vodenjem in oblikami socialne iden- rancev v stresnih situacijah. titete nakazujejo, da znotraj policije obstajajo različne oblike in stopnje identifikacije zaposlenih in da različni Vloga vodenja in socialne identitete načini vodenja prispevajo k tej dinamiki. Kakšna je vloga vodenja in socialne identitete med nara- Povezave med vodenjem, socialno identiteto in stresom. vo stresa (zaznavanju, doživljaju in odzivanju na stres) Stili vodenja (neposredno in posredno vodenje) so sta- in stališči o izvajanju policijskih pooblastil (vedenjske tistično značilno povezani z določenimi stresorji ( od-tendence)? Rezultati za neposredno in posredno vode- nos z vodjo in odnosi s sodelavci), dejavniki doživljanja nje kažejo na prisotnost vseh štirih stilov vodenja. Naj- stresa ( depresija in tesnoba) ter nekaterimi strategijami višja srednja vrednost je pri stilu vodenja, ki se nanaša obvladovanja stresa ( humor, samoobtoževanje, zani- na prototipičnost vodje – eden od nas. Pri neposrednem kanje in umik). Identifikacija s skupino je negativno vodenju (vodja skupine v PPE, vodja oddelka v SE in povezana s stresorji odnos z vodjo in odnosi s sodelav-vodja skupine (PU Maribor in Ljubljana) oziroma vodjo ci. Večja kot je stopnja identifikacije s skupino, manjša oddelka (PU Koper, Kranj, Novo mesto, Celje in Murska je uporaba strategij i zražanje čustev in preusmerjanje, Sobota) v MKO) so srednje vrednosti za vse stile vode- socialna podpora, samoobtoževanje in uporaba sub- nja najvišje v SE. Ugotavljali smo stopnjo identifikaci- stanc. Pričakovali smo pozitivno povezavo med iden- je s skupino v proučevani organizacijski enoti, stopnjo tifikacijo s skupino in strategijo socialna podpora, kaj- 60 61 ti sklepali smo, da večja povezanost med pripadniki Stališča o odločnosti. Stališča o odločnosti anketiran-skupine spodbuja tudi iskanje socialne podpore pri cev, njihovih sodelavcev in vodij pri izvajanju policij-drugih članih skupine. Možna interpretacija bi lahko skih pooblastil so značilno pozitivno povezana s stili bila, da visoka stopnja identifikacije s skupino že vklju-vodenja in socialno identiteto. Odločnost anketirancev čuje spontano iskanje in nudenje socialne podpore v (odločen/a sem) je najmočneje povezana s stiloma vo- stresnih situacijah in je zato v proučevanem vzorcu ta denja vpliva na nas – neposredno vodenje ter z iden- povezava negativna. Z drugimi besedami, bolj kot so tifikacijo s skupino in z enoto. Stališča o odločnosti člani povezani med seboj, manj se zatekajo k strategiji sodelavcev so najmočneje povezana s stiloma vodenja socialne podpore. Vzorec povezav med identifikacijo vpliva na nas in z identifikacijo s skupino. Stališča o z enoto in dejavniki stresa so podobni kot pri identi-odločnosti vodje pri izvajanju policijskih pooblastil so fikaciji s skupino. Identifikacija s Policijo je negativno najmočneje povezana s stilom eden od nas pri neposre- povezana s stresorjem organizacijski dejavniki. To po- dnem vodenju in z identifikacijo s skupino. meni, da bolj kot so anketiranci identificirani s Policijo, manj stresno doživljajo organizacijske dejavnike. Tudi Stališča o zakonitosti, strokovnosti in učinkovitosti iz-v primerih identifikacije z enoto in Policijo obstaja vajanja policijskih pooblastil. Stališča o zakonitosti so negativna povezava s strategijo socialna podpora. Na pozitivno najmočneje povezana s stili neposrednega podlagi predstavljenih rezultatov lahko ugotovimo, da vodenja in identifikacijo s skupino. Strokovnost je naj-vodenje (neposredno in posredno) in socialna identite- močneje povezana s stilom vodenja eden od nas in z ta (identifikacija s skupino, enoto in Policijo) značilno identifikacijo s skupino. Stališča o učinkovitosti pa so prispevata k dinamiki ocene pomembnosti stresorjev, značilno pozitivno povezana z vsemi stili neposrednega doživljanju stresa in izbiri strategij obvladovanja stresa vodenja in z vsemi tremi oblikami socialne identitete. v proučevanem vzorcu. Iz predstavljenih rezultatov so razvidne razlike v vzor- Vodenje, socialna identiteta in stališča o izvajanju po- cih povezav med neposrednim vodenjem, posrednim licijskih pooblastil. Podatki, ki so prikazani v tabelah vodenjem, različnimi oblikami socialne identitete in 4.26 in od 4.28 do 4.32, kažejo na vzorce povezav med stališči anketirancev o izvajanju policijskih poobla- vodenjem, socialno identiteto in stališči o izvajanju po- stil. Pri neposrednem vodenju izstopajo stili eden od licijskih pooblastil. nas in dela za nas, pri posrednem vodenju pa dela za nas in vpliva na nas. Pri oblikah socialne identitete pa Stališča o zelo stresni situaciji in prekoračitvi poobla- je razvidno, da so najmočnejše povezave pri identifi- stil. Obstajajo statistično značilne povezave med stili kaciji s skupino. vodenja in stališči o zelo stresni situaciji in prekora- čitvi pooblastil. Negativne povezave kažejo, da bolj 5.3 Priporočila kot so izraženi stili vodenja, nižje so ocene o tem, da bi v zelo stresni situaciji anketiranci sami, njihovi so- Na podlagi ugotovitev teoretičnega in empiričnega raz- delavci ali vodja prekoračili pooblastila. Najmočnejša iskovanja dajemo splošna priporočila za tri vsebinsko povezava je pri stilu vodenja vpliva na nas. Bolj kot so zaokrožena področja: anketiranci identificirani s skupino in z enoto, nižja so stališča o tem, da bi sami v zelo stresni situaciji pre- • priporočila za vodenje, koračili pooblastila. • priporočila za krepitev socialne identitete in • priporočila na področju upravljanja stresa. Stališča o toleriranju vodje. Rezultati kažejo, da pri- sotnost stilov neposrednega in posrednega vodenja, usmerjenih v socialno identiteto, vplivajo na stališča o Priporočila za vodenje tem, ali bi anketiranci sami ali njihovi sodelavci preko- račili policijska pooblastila, če bi vodja to toleriral. Z Usposabljanje vodij na temo celovitega modela upra- drugimi besedami, če vodja deluje kot dober zgled in vljanja socialne identitete. Model vodenja, ki je bil demonstrira pravilno ravnanje, bo tendenca za preko-predstavljen in preizkušen v raziskavi, ponuja kon- račitev pooblastil anketirancev manjša. Podoben uči- kretne napotke, kako lahko s stili vodenja vplivamo na nek ima identifikacija z enoto. visoko stopnjo socialne identitete, zaznavanje in reagi- 60 61 ranje na stres ter na stališča o izvajanju policijskih poo- priložnosti, ki so neposredno povezane s specifično blastil. Vsebine predlaganega modela je možno umesti- socialno identiteto skupine. V vsakem primeru pa je ti v obstoječi program usposabljanja Vodenje v policiji. priporočljivo, ne glede na specifično naravo dela v po- Druga možnost pa je, da se pripravi poseben program sameznih enotah, v prvi vrsti krepiti zavest o pripa- s poudarkom na vodenju enot in skupin, ki v skupinah dnosti policiji. izvajajo policijske naloge in pooblastila. Priporočila na področju upravljanja stresa Uporaba stilov vodenja celovitega modela upravlja- nja socialne identitete v praksi. Raziskava je pokazala, Specifična urjenja v stresnih situacijah. V vseh treh da so proučevani stili vodenja prisotni v praksi in da po- enotah se izvajajo različne oblike usposabljanj, ki zitivno učinkujejo. Naše priporočilo se nanaša na siste- vključujejo tudi simulacije realnih (stresnih) situacij. matično oziroma ciljno naravnano uporabo elementov Predvidevamo, da je tovrstnih (stalnih) usposabljanj predstavljenega modela vodenja v praksi. Z drugimi največ v SE. Priporočamo, da se v vseh treh prouče- besedami, predlagamo, da vodje uporabljajo čim več vanih enotah še bolj intenzivno uporabljajo urjenja v elementov vseh stilov vodenja. stresnih situacijah, povezanih z delom, ki ga opravlja- jo. V tem smislu je še najučinkovitejše usposabljanje Uporaba pristopa socialne identitete pri delu z različ- z metodo situacijske vadbe, kjer se lahko uporabljajo nimi ciljnimi skupinami. V uvodu poročila smo zapi- scenariji, ki simulirajo stresne situacije, s katerimi se sali, da je rešitev na področju izobraževanja policistov soočajo policisti pri opravljanju policijskih nalog. Pri za delo z množicami v svoji strokovni analizi predlagal vsaki tovrstni vadbi policisti pridobijo izkušnje, ki lah-Berkopec (2016), in sicer praktično uporabo Celovitega ko povečajo možnost, da bodo ob soočenju z enakimi modela socialne identitete množic (angl. ESIM – Ela- ali podobnimi stresnimi situacijami v praksi reagirali borated social identity model of crowds) (Drury in Re- pravočasno, racionalno in pravilno. Tovrstna urjenja icher, 2009; Reicher in Stott, 2011; Reicher, 2017). Mo- so tudi priložnost za izvajanje stilov vodenja, uporabo del ESIM, ki temelji na pristopu socialne identitete, je splošnih in specifičnih oblik krepitve socialne identite- bil razvit na podlagi empiričnega proučevanja vedenja te. Rezultati drugih in naše raziskave kažejo, da z viša- množic na protestih, športnih dogodkih in drugih pritr- njem stopnje socialne identitete vplivamo na procese ditvah, kjer lahko pride do neredov in nasilja. zaznavanja (prva in druga ocena), doživljanja in reagi- ranja na stres. Priporočila za krepitev socialne identitete Krepitev socialne podpore. Rezultati raziskave kažejo, Uporaba splošnih oblik krepitve socialne identitete. da se z večanjem starosti, izobrazbe in delovnih izku- Splošne oblike krepitve socialne identitete se nanašajo šenj povečuje tudi uporaba strategije socialna podpora na vse neformalne in formalne priložnosti, kjer lahko pri soočanju s stresom. Priporočilo se nanaša na vlogo vodje uporabljajo predlagane stile vodenja. Med nefor- vodij in članov skupin v smislu preventivne in kura- malne priložnosti, na primer, spadajo vsa druženja, kot tivne skrbi pri soočanju s stresom. Proučiti je treba, so pikniki, strokovne ekskurzije, izleti, športne prire-katere specifične aktivnosti ali protokole je smiselno ditve itd. Med formalne priložnosti pa spadajo vsi do- izvajati pred in med opravljanjem in po opravljanju godki in rituali (proslave, podelitve nagrad, promocije nalog oziroma, katere specifične protokole je treba iz- projektov in rezultatov dela itd.), kjer se neposredno in vajati v tipičnih stresnih situacijah. Katere aktivnosti posredno krepijo skupne vrednote, poslanstvo itd. izvajajo vodje, člani, psihologi v policiji? Tako naj vod- je, na primer, preučijo, po izvedbi katerih postopkov Uporaba specifičnih oblik za krepitev socialne iden- bodo odpravo z dela izvedli sami, pri katerih pa bodo titete. Specifične oblike krepitve socialne identitete so v to vključili tudi psihologe. Odločitev za to naj bo od- povezane z naravo neposrednega dela, ki ga izvajajo visna od stopnje stresa, ki so ga doživeli policisti, in policisti v okviru svojih skupin in enot. Na primer, v nastalih posledic. vseh treh proučevanih enotah obstajajo specifični na- čini kadrovanja in socializacije novih članov. Lahko bi rekli, da gre za kombinacijo neformalnih in formalnih 62 63 6 SKLEP 6.1 Namen raziskave V raziskavi smo izhajali iz dveh temeljnih in enega apli- kativnega namena znanstvenega raziskovanja: 1. Opisni namen (KAJ). Prvi namen je bil raziskati in opisati t eoretične okvire pristopa socialne identite- te in predstaviti značilnosti skupinskega izvajanja policijskih nalog in pooblastil v izbranih policijskih enotah. 2. Razlagalni namen (ZAKAJ). Z raziskavo smo ugo- tovili povezave med socialno identiteto, vodenjem, dejavniki stresa, doživljanjem in reagiranjem na stres, socialno podporo v stresnih situacijah in stali- šči o izvajanju policijskih pooblastil. 3. Aplikativni namen (KAKO). Na podlagi poznavanja vseh elementov in razumevanja povezav med njimi smo oblikovali predloge in priporočila za izboljša- nje: a) vodenja in motiviranja policistov, ki v skupi- nah izvajajo policijska pooblastila, b) stopnje pri- padnosti policistov, c) ravnanja vodij in policistov v stresnih situacijah, d) nudenja psihološke pomo- či in socialne podpore vodjem in policistom ter e) učinkovite uporabe policijskih pooblastil v stresnih situacijah. Sklenemo lahko z ugotovitvijo, da nam pristop social- ne identitete omogoča raznolike teoretične in praktične napotke za razumevanje in reševanje kompleksnih or- ganizacijskih problemov. Za zaključek povzemamo pet glavnih spoznanj empiričnega raziskovanja socialne identitete (Haslam, 2014:53): 1. Skupine in socialna identiteta so pomembni, ker imajo pomembno vlogo za uspešno delo v organi- zacijah. 2. Proces samokategorizacije je pomemben, saj dej- stvo, kako se ljudje samodefinirajo v določenem socialnem kontekstu, vpliva na njihovo psihologijo in vedenje. 3. Moč skupine se doseže z aktivnim delom na soci- alni identiteti. 4. Socialna identiteta se mora izražati v dejanjih in ne samo v besedah. 5. Psihološke intervencije so vedno politične, ker vedno vsebujejo neko obliko upravljanja socialne identitete. 62 63 7 LITERATURA psychology of leadership: Identity, influence and power. New York: Psychology Press. Hogg, M. A. (2001). A social identity theory of leadership. Abrams, D., & Hogg, M. A. (2017). Twenty years of group pro- Personality and social psychology review, 5(3), 184–200. cesses and intergroup relations research: A review of past Hogg, M. A., & Abrams, D. (2006). Social identifications: A progress and future prospects. Group Processes & Intergro- social psychology of intergroup relations and group proces- up Relations, 20(5), 561–569. ses. London: Routledge. Akt o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in Hogg, M. A., van Knippenberg, D., & Rast III, D. E. (2012). nazivih v policiji. (Številka 0100-5/2018/1 z dne 22. 6. The social identity theory of leadership: Theoretical ori- 2018). Dostopno na: http://intra.policija.si/index.php/ gins, research findings, and conceptual developments. menu-kadrovske-zadeve (19. september 2018). European Review of Social Psychology, 23(1), 258–304. Bajec, B., Boštjančič, E., Tement, S. (2016). ČLOVEK, DELO IN Hogg, M. A., Abrams, D., & Brewer, M. B. (2017). Social iden- ORGANIZACIJA: Pregled psiholoških področij in perspek- tity: The role of self in group processes and intergroup tiv. Ljubljana, Znanstvena založba Filozofske fakultete. relations. Group Processes & Intergroup Relations, 20(5), Berkopec, M. (2016). Posebna policijska enota in soočenje z 570–581. migrantsko krizo. Diplomsko delo. Ljubljana: Fakulteta House, J. S. (1981). Work stress and social support. Reading, za varnostne vede. MA: Adison-Wesley. Carver, C. S. (1997). You want to measure coping but your Jenkins, C. D., Rosenman, R. H., & Zyzanski, S. J. (1979). protocol’too long: Consider the brief cope. International Jenkins Activity Survey (Form C). Psychological Corpo- journal of behavioral medicine, 4(1), 92. ration. Cartwright, S., & Cooper, C. L. (1997). Managing workplace Lazarus, R. S. (1966). Psychological stress and the coping stress (Vol. 1). Sage. process. New York: McGraw-Hill. Cannon, W. B. (1929). Bodily changes in pain, hunger, fear Lazarus, R. S. & Folkman. S. (1984). Stress, appraisal, and and rage. Boston, CT: Branford. coping. New York: Springer Publishing Co. Cooper, C. L., Dewe, P. J., & O'Driscoll, M. P. (2001). Organi- Lešnjak, J. (2017). Doživljanje migrantske krize z vidika po- zational stress: A review and critique of theory, research, licista ter prostovoljcev kot predstavnikov nevladnih or- and applications. Sage. ganizacij. Diplomsko delo. Ljubljana: Fakulteta za varno- Cummins, P. G., & O'Boyle, I. (2014). Leading through others: stne vede. Social identity theory in the organizational setting. Orga- Levine, R. M., & Reicher, S. D. (1996). Making sense of symp- nization Development Journal, 32(3), 27. toms: Self-categorization and the meaning of illness and Drury, J., & Reicher, S. (2009). Collective psychological em- injury. British Journal of Social Psychology, 35(2), 245– powerment as a model of social change: Researching 256. crowds and power. Journal of Social Issues, 65(4), 707– Ministrstvo za notranje zadeve. (2015). Usmeritve in obvezna 725. navodila št. 3/2015 za ravnanje policistov pri obravna- Folkman, S., Chesney, M., McKusick, L., Ironson, G., John- vi povečanega migrantskega toka. Dokument št. 0602- son, D. S., & Coates, T. J. (1991). Translating coping the- 18/2015/1 (141–192), 9. 12. 2015. Dostopno na: http:// ory into an intervention. In The social context of coping gpuln02.policija.si/intranet/Usmeritve_mnz.nsf (21. av- (pp. 239–260). Springer, Boston, MA. gust 2018). Franke, G. H., Jaeger, S., Glaesmer, H., Barkmann, C., Pe- Ministrstvo za notranje zadeve. (2016). Poročilo o opravljenih trowski, K., & Braehler, E. (2017). Psychometric analysis aktivnostih ob prihodu migrantov na ozemlje Republike of the brief symptom inventory 18 (BSI-18) in a represen- Slovenije v času od 15.10.2015 do 8.12.2015 s predlogi tative German sample. BMC medical research methodolo- sklepov. Dostopno na: http://www.vlada.si/fileadmin/ gy, 17(1), 14. dokumenti/si/sklepi/seje_vlade_gradiva/VRS-migrant2- Haslam, S. A. (2004). Psychology in organizations. Sage. -3_20.68mnz.pdf (21. avgust 2018). Alexander Haslam, S. (2014). Making good theory practical: Motowidlo, S. J., Packard, J. S., & Manning, M. R. (1986). Five lessons for an applied social identity approach to Occupational stress: its causes and consequences for challenges of organizational, health, and clinical psycho- job performance. Journal of applied psychology, 71(4), logy. British Journal of Social Psychology, 53(1), 1–20. 618–629. Haslam, S. A., O'brien, A., Jetten, J., Vormedal, K., & Pen- Myrtek, M. (2001). Meta-analyses of prospective studies on na, S. (2005). Taking the strain: Social identity, social coronary heart disease, type A personality, and hostility. support, and the experience of stress. British Journal of International journal of cardiology, 79(2), 245–251. Social Psychology, 44(3), 355–370. Petrovčič, P. (2015). So razumevajoči in so rasistični polici- Haslam, S. A., & van Dick, R. (2011). A social identity appro- sti. Mladina.si. Pridobljeno na: https://www.mladina. ach to workplace stress. V De Cremer, D., Van Dick, R., & si/171087/so-razumevajoci-in-so-rasisticni-policisti/ (21. Murnighan, J. K. (Eds.). 325–352. Social psychology and avgust 2018). organizations. Routledge. Policija (2016). letno poročilo o delu policije za 2015. Do- Haslam, S. A., & Reicher, S. (2006). Stressing the group: so- stopno na: http://84.39.218.201/MANDAT14/VLADNA- cial identity and the unfolding dynamics of responses to GRADIVA.NSF/18a6b9887c33a0bdc12570e50034eb54/5 stress. Journal of Applied Psychology, 91(5), 1037–1052. 0f34fe888d6d2d9c1257fcb00351812/$FILE/LetnoPoroci- Haslam, S. A., Reicher, S. D., & Platow, M. J. (2011). The new 64 65 lo2015_popravljeno_mali_s.pdf (21. avgust 2018). Turner, J. C. (1991). Social influence. Buckingham: Open Uni- Postmes, T., Haslam, S. A., & Jans, L. (2013). A single-item versity Press. measure of social identification: Reliability, validity, and Turner, J. C., Hogg, M. A., Oakes, P. J., Reicher, S. D., & We- utility. British journal of social psychology, 52(4), 597–617. therell, M. S. (1987). Rediscovering the social group: A self- Pravilnik o policijskih pooblastilih. Uradni list RS, št. 16/14, -categorization theory. Oxford, UK: Blackwell. 59/17. Dostopno na: http://www.pisrs.si/Pis.web/ Van Knippenberg, D., & Hogg, M. A. (2003). A social identity pregledPredpisa?id=PRAV11612 (19. September 2018). model of leadership effectiveness in organizations. Rese- Prisilna sredstva. (2019). Navodila za uporabo aplikacije, raz- arch in organizational behavior, 25, 243–295. ličica 1.2. Ljubljana: Ministrstvo za notranje zadeve. Van Knippenberg, D., Van Knippenberg, B., De Cremer, D., Pristavec Đogić, M. in Križaj, M. (2016). Migrantska kriza & Hogg, M. A. (2004). Leadership, self, and identity: A – primer Slovenije. Ljubljana: Državni zbor, Raziskoval- review and research agenda. The Leadership Quarterly, no-dokumentacijski sektor. Dostopno na: https://fotoga- 15(6), 825–856. lerija.dz-rs.si/datoteke/Publikacije/Zborniki_RN/2016/ Varuh človekovih pravic. (2015a). Nepravilnosti pri ravnanju Migrantska_kriza_v_Sloveniji_-_primer_Slovenije.pdf policistov z begunci. (27. 11. 2015). Varuh-rs.si. Dostopno (21. avgust 2018). na: http://www.varuh-rs.si/medijsko-sredisce/sporocila- Reicher, S. (2017). »La beauté est dans la rue«: Four reasons -za-javnosti/novice/detajl/nepravilnosti-pri-ravnanju-po- (or perhaps five) to study crowds. Group Processes & In- licistov-z-begunci/?cHash=7600797552bea0a4e648a0677 tergroup Relations, 20(5), 593–605. 4342e9d (21. avgust 2018). Reicher, S., & Stott, C. (2011). Mad mobs and Englishmen. Varuh človekovih pravic. (2015b). Poročilo o opravljenem London, UK: Constable & Robinson. obisku na lokaciji: Vstopno sprejemnega centra za mi- Rexeis, K. (2017). Leadership in Stressful Condition during grante oziroma begunce Dobova železniška postaja in Mass Influx – Social Identity Analysis. Neobjavljeno ma- Dobava livarna. Dostopno na: http://www.varuh-rs.si/ gistrsko delo. European Joint Master's in Strategic Border fileadmin/user_upload/pdf/DPM/MA_GA/2015_-_tuj- Management. ci_-_Vstopno_sprejemni_center_Dobova_in_Dobova_Li- Rosenman, R. H., Friedman, M., Straus, R., Wurm, M., Kosit- varna.pdf (21. avgust 2018). chek, R., Hahn, W., & Werthessen, N. T. (1964). A predic- Varuh človekovih pravic. (2016). Poročilo o izvajanju nalog tive study of coronary heart disease: The Western Colla- DPM v letu 2015, državni preventivni mehanizem po Op- borative Group Study. Jama, 189(1), 15–22. cijskem protokolu h Konvenciji OZN proti mučenju in Selye, H. (1946). The general adaptation syndrome and the drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali diseases of adaptation. The journal of clinical endocrino- ravnanju. Dostopno na: http://www.varuh-rs.si/filead- logy, 6(2), 117–230. min/user_upload/pdf/DPM/Porocila/Varuh_DPM_2015. Selye, H. (1956). The stress of life. New York: McGraw-Hill. pdf (21. avgust 2018). Spears, R. (2011). Group identities: The social identity per- Vec, T. (2007). Teoriji socialne identitete in samokategorizaci- spective. In S. J. Schwartz e tal. (eds). Handbook of iden- je. P sihološka obzorja, 16(1), 75–89. tity theory and research (pp. 201–224). New York: Sprin- Zakon o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol). Uradni list ger Science + Business Media. RS, št. 15/13, 23/15, 10/17. Dostopno na: http://www. Steffens, N. K., Haslam, S. A., Reicher, S. D., Platow, M. J., pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6314 (19. sep- Fransen, K., Yang, J., Ryan, M. K., Peters, K. & Boen, F. tember 2017). (2014). Leadership as social identity management: Intro- Zakon o organiziranosti in delu v policiji (ZODPol). ducing the Identity Leadership Inventory (ILI) to assess Uradni list RS, št. 15/13, 11/14, 86/15, 77/16, and validate a four-dimensional model. The Leadership 77/17. Dostopno na: http://www.pisrs.si/Pis.web/ Quarterly, 25(5), 1001–1024. pregledPredpisa?id=ZAKO6315 (19. september 2018). Strokovno navodilo za vodenje evidence uporabe prisilnih sredstev. Dokument št. 220-22/2018/2 (207-10), 31. 8. 2018. GPU SGDP Sektor za policijska pooblastila. Dosto- pno na: http://intranet.policija.si/apps/docs/povzetek. php?id=1833 (19. september 2018). Tajfel, H. (1982). Social psychology of intergroup relations. Annual review of psychology, 33(1), 1–39. Tajfel, H., & Turner, J. C. (1979). An integrative theory of in- tergroup conflict. V W. G. Austin & S. Worchel (Eds.), The social psychology of intergroup relations (pp. 33-47). Mon- terey, CA: Brooks/Cole. Tement, S. in Boštjančič, E. (2016). Psihologija dela. V Bajec, B., Boštjančič, E., Tement, S. (2016). ČLOVEK, DELO IN ORGANIZACIJA: Pregled psiholoških področij in perspek- tiv. Ljubljana, Znanstvena založba Filozofske fakultete. Tratnik, M. (2002). Osnove raziskovanja v managementu. Ko- per: Visoka šola za management v Kopru. 64 65