rJ-	CUTLCC m
L'
**
ŠT. 2 - XI FEB.1962 CENA 20 DIN
VSEBINA:
K. Marinc — Kolektiva pred odločitvijo
M. dr. Šiška — Letno poročilo Obratne ambulante
J. Ukmar — En dan v go- . vorilnici Moda 62
F. Rebernik — Kako smo delali
S. ing. Bergant — Proizvodnja iglanih polsti
M. Surk — Želimo si več aktivnih članov TVD Partizan je pregledal svoje delo
M. Vidmar — S seje IO sindikalne podružnice Zadnja vest
V. Habjan — Personalne iz-premembe
I. Sešek — Za smeh in razvedrilo
izdaja v 800 izvodih kolektiv tovarne Induplati. Odgovorni urednik Jože Klešnik. Natisnila in klišeje izdelala Tiskarna »Jože Moškrič« v Ljubljani
INDUPLATI NA SEJMU »MODA 62«
				
1 I Tfciliš	um			
1 sin	:::			- ;
■ | 1	i	' t-	
M Mil	.p J	| - L, ■	
	i >'r k§m	1 :	
		i	Ul
Kolektiva pred odločitvijo
Ko člani kolektiva berete te vrstice, ste verjetno že doprinesli svoj delež k problematiki, ki jo bomo na tem mestu obravnavali. Torej gre za odločitev ali se kolektiva »Induplati« Jarše in »Motvoz in platno« Grosuplje združita ali ne.
Najprej nekaj podatkov splošnega značaja. V Sloveniji, na razmeroma majhnem področju in mali oddaljenosti, se nahajajo štiri proizvajalna podjetja, ki predelujejo trda vlakna, od katerih imata posebno »Induplati« Jarše in »Motvoz in platno« Grosuplje dokaj isti imenovalec, t. j. sorodno proizvodnjo. »Motvoz in platno« Grosuplje izdeluje v tkalnici celo enake artikle kot mi, ker smo jih pač mi presadili v to podjetje v času, ko smo bili še združeni. »Motvoz in platno« Grosuplje je pred 4 odn. 5 leti pričelo izdelovati elaborat za rekonstrukcijo, vendar je bil isti odobren šele leta 1960, t. j. takrat, ko so na našem tržišču nastali tudi novi pogoji — dvignila se je cena surovin, spremenili so se instrumenti in dajatve skupnosti. Najbolj je prizadela podjetja, ki so se podala v velike investicije, uredba, ki spreminja pogoje poizkusne proizvodnje tako, da taka podjetja na podlagi poizkusne proizvodnje nimajo več možnosti v toliki meri pokrivati investicijskih vsot. Tako se je »Motvoz in platno« Grosuplje znašlo v položaju, da na podlagi pogodbenih obveznosti ni v stanju vrniti kredita v roku, saj znaša obveza podjetja 320 000 000 din v 1. 1961, 1962, 1963. Takoj na tem mestu naj poudarim, da tudi združeno podjetje ni sposobno zadovoljiti tem obvezam ter da je potrebno reševati odplačevanje anuitet tako, da se iste podaljšajo na daljše obdobje najmanj do leta 1966, tako da bi ekonomska enota »Motvoz in platno« Grosuplje lahko sama ustvarila ta sredstva v podaljšanem roku. Torej pred združitvijo mora biti kolektivoma zagotovljen premostitveni kredit s strani Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana, ker sicer novo podjetje obveze ne more sprejeti niti nositi.
Oglejmo si prednosti združitve.
Predelava konopljenega vlakna na novih strojih v Grosupljem, na drugi strani tudi v našem podjetju, pomeni cepljenje sil, delo na dveh tirih, medtem ko bi koncentracija predilnice za konopljo na enem mestu pripomogla k ekonomičnosti poslovanja, boljši organizaciji dela, specializaciji in v glavnem pocenitev proizvodnje, ki jo pa izdelki iz te surovine zelo potrebujejo. Že na prvi pogled smo ugotovili, da lahko združeno podjetje odproda 2 česalna stroja, nadalje je priprava za predelavo konopljenega vlakna v Grosupljem taka, da omogoča boljšo kvaliteto preje.
Z družbenega stališča pa je taka koncentracija nujna, saj bi moralo Grosuplje takoj investirati v ople-menitilnico, kotlarno, na drugi strani pa čakajo naše podjetje iste investicije, ki ne bi bile na nobeni strani 100 °/o izkoriščene. Prednost združitve za naše podjetje je v tem. da pridobimo predvsem prostor, v katerem lahko organiziramo našo najmlajšo dejavnost, t. j. konfekcijo. Po grobi oceni bi lahko v konfekciji predelali toliko blaga, da bi se povečal bruto produkt podjetja za 1 milijardo tako, da bi v primeru združitve novo podjetje imelo bruto produkt v doglednem času ca. 5 milijard, kar bi zahtevalo dodatno zaposlitev nekvalificirane delovne sile.
Mislim, da na tem mestu ni potrebno ponovno razglabljati umestnost organizacije konfekcije, ker je praksa pokazala, da smo že marsikatero blago spravili v promet za dobre denarce, medtem ko bi lahko to blago še imeli na zalogi, če se ne bi že pred letom odločili za razvoj v tej smeri.
Prednosti za kolektiv v Grosupljem pa so predvsem te, da za obstoj podjetja ni potrebno še dodatno investirati že omenjene investicije v kotlarno, oplemenitil-nico, da se kolektiv lahko posveti proizvodnji in predelavi konoplje, medtem ko se mora danes baviti z najraznovrstnejšo proizvodnjo (tiskarna, barvarna itd.) zato, da živi, da se kolektiv z iskanjem možnosti plas-mana na tržišču dejansko ni mogel posvetiti osnovno specializirani proizvodnji — motvoz in konopljena preja. Na drugi strani bo kolektiv v Grosupljem lažje prestal sedanjo krizo, ker so okrajni forumi dali pomoč v obliki premostitvenega kredita samo združenemu podjetju. Nepotrebna bojazen je, da bi se sredstva iz našega kolektiva prelivala v Grosuplje (tu so mišljeni predvsem OD), kakor tudi obratno, temveč mora biti osnovna parola ta, da kolektiv Grosuplje ostane samostojna ekonomska enota, ki bo v okviru združenega podjetja prejemala to, kar bo sama ustvarila, kar pa bo v okviru celotnega podjetja gotovo več, kot dosedaj, ker bo možno ekonomsko enoto Grosuplje' bolje organizirati, zmanjšati režijo, dvigniti produktivnost in po tej poti zadostiti obveznostim, ki bodo stale pred združenim podjetjem.
Rezime gornjih razglabljanj lahko oblikujemo sledeče:
Združeno podjetje bo imelo možnost specializacije, ekonomičnejše poslovanje, povečanje produktivnosti, povečanje bruto produkta na istem prostoru, čigar posledica je večji čisti dohodek in garancija za boljši OD članov kolektiva.
Letno poročilo obratne ambulante
V letu 1961 je bilo v Obratni ambulanti zaposlenih 8 oseb: zdravnik splošne prakse, stomatolog, dve bolničarki, zobni tehnik, zobna asistentka, računovodja in snažilka.
Obratna ambulanta je imela dve ekonomski enoti: splošno ambulanto in zobno ambulanto. Obe enoti sta vse leto delali s polnim delovnim časom, kar doslej ni bilo nobeno leto. Stomatolog je bil prvič redno zaposlen in tako je tudi ta enota delala brez zastoja. 6 problemih poslovanja naše ambulante v letu 1961 smo že poročali v Konoplanu v dveh člankih. Težave so bile z ozirom na nov način plačevanja po novem Zakonu o zdravstvenem varstvu. Na kratko še enkrat ponavljam, da je bilo veliko govorjenja ob tem zakonu, s strani Socialnega zavarovanja pa smo dobili na prejšnje postavke 27 »/o zvišanja na osebne dohodke. Tako bi bila stimulacija pri nas neizvedljiva. V majhnem kolektivu, kjer je za vsako delovno mesto le en človek, ne moremo meriti učinka kakor pri številnem kolektivu, kjer lahko primerjamo delo več zaposlenih na enakem de-
lovnem mestu. Delo mora biti opravljeno, čeprav so včasih pri tem napake, ki jih pa posameznik odstrani pozneje, morda v nadurah.
V zobni ambulanti so že od nekdaj postavljene norme, koliko mora kdo narediti v rednem delovnem času. V splošni ambulanti teh norm ni bilo in jih je pri maloštevilnih, zaposlenih zelo težko postaviti. Prav gotovo je temu kriva neizkušenost. Mogoče bo bodočnost prinesla v to temo kaj svetlobe in bomo lahko zadostili predpisom. Kakor sem že omenila, je Socialno zavarovanje dalo pavšalno povišanje na plačni sklad. Pri nas je ostalo še odprto vprašanje sistematskih pregledov, ki so nam pomagali, da smo se lahko uvrstili v nov način plačevanja. Od števila sistematskih pregledov je bilo odvisno, koliko bomo lahko dvignili naše plače. Najbolj pereče je bilo vprašanje srednjega medicinskega kadra, ki je po prejšnji lestvici Zakona o javnih uslužbencih imel plače za 7000 din manjše od onih, ki jih je v letu 1961 prejemala naša mokra pre-dica ali dobra tkalka. Ceno sistematskemu pregledu
smo izračunali tako, da smo lahko takšne pomanjkljivosti popravili. Sistematski pregled stane pri nas 1700 din, kar je še vedno za 500 do 3000 din cenejše, kot jih imajo zdravstveni domovi v Ljubljani. Plače posameznikov v naši ambulanti so takšne, kakršne so v primerjavi z odgovarjajočimi delovnimi mesti po tovarnah v domžalski komuni. Učinek v splošni ambulanti smo izplačali do 10 °/o z ozirom na izvršene sistematske preglede.
V	zobni ambulanti imajo norme, zato so tudi učinek od oktobra 1961 izplačevali po teh normah. Sestavili smo Pravilnik o plačah, o delitvi dohodka in pravila zavoda, kar je stopilo v veljavo s 1. aprilom 1961. Imamo novo izvoljeni svet, kakor določajo pravila, v Upravnem odboru pa je ves kolektiv. Tako smo sedaj v vsem izpolnili predpise zakona o zdravstvenem varstvu. Če smo to storili dobro, bomo videli v prihodnosti, saj smo vsi v tem začetniki, nihče v zdravstvu nima v tem izkušenj in bomo tudi marsikaj v pravilnikih izpremenili, če bo to potrebno. Še enkrat poudarjam, da smo se držali pri sistemu plačevanja po povprečju v domžalski komuni, za dosego tega pa smo se dolžni zahvaliti razumevanju uprave podjetij »Induplati« in »Papirnici« Količevo.
Kurativa
V	splošni ambulanti smo imeli v vsem letu 13 124 pregledov, torej 279 pregledov manj kot leta 1960. Prvih pregledov je bilo 4336, ponovnih 8788, razmerje je 1:2.
Vseh obolenj do 7 dni je bilo v »Induplati« 820, v »Papirnici« Količevo 314, v LIP Radomlje 216; obolenj nad 7 dni je bilo v »Induplati« 566, v Papirnici 229, v LIP Ratlomlje 182. V primerjavi z letom 1960 je bolniški stalež znatno manjši. Nekaj je k temu pripomogla preventiva, več pa novi način plačevanja v podjetjih. Proizvajalci zelo občutijo pri svojih dohodkih, če morajo v bolniški stalež. Pri vseh treh podjetjih opažamo veliko fluktuacijo delavcev, saj jih je za sprejem na delo pregledano veliko, mnogo od teh pa že po kratkem času zapusti svoja delovna mesta. Vedno težje je dobiti moško delovno silo. Prav ti fluktuirajo, ker si poiščejo drugod lažje delo. Če ne bi bilo teh »potujočih delavcev«, ki že v prvih dneh zaposlitve iščejo bolniški stalež, bi bil ta še manjši. Ti delavci čutijo neprimerno manj delovne discipline, ne cenijo svojega podjetja kot svoj drugi dom, skratka, ne živijo z njim.
Od obolenj si po pogostosti sledijo:
influenca 314, izven obratne poškodbe 235, obolenja gornjih dihal 217, obratne nezgode 173 obolenja ženskih spolovil 103, revma 89, obolenja želodca in črevesja 90, obolenje sečil 71, obolenje zob 67, splavov 60, živčne bolezni 59. Vsekakor izstopajo prehladna obolenja, kar je razumljivo zaradi oddaljenosti delavcev od podjetja. So pa ta obolenja trajajoča večinoma do 7 dni. Epidemije v obsegu kot je bila v letu 1955 do 1959 ni bilo. V letošnjem letu je bila influenca razdeljena nekako enakomerno na spomladanske in jesenske mesece. Tudi ostala našteta obolenja ne izstopajo v številkah preko republiškega povprečja.
Injekcij smo dali 2275, rentgenskih pregledov je bilo 1220, obsevanj 1652, inhalacij 262, operacijskih posegov 27.
Preventiva
Ker je bil v tem letu naš dohodek odvisen tudi od sistematskih pregledov, smo se s podjetji dogovorili, da v tem letu pregledamo vse delavce. Pregled je obsegal: klinični pregled, pregled krvi (sedimentacija in krvno barvilo), pregled urina na beljakovino, na žolčna barvila in na sladkor, pri ženah ginekološki pregled, Pri nekaterih rentgenski pregled. Po fluorografski akciji nismo več pregledovali rentgensko, ker bi to škodilo zdravju pregledanih. V »Induplati« smo pregledali 1050 ljudi, v Papirnici Količevo 454 in v LIP Radomlje 207. V Papirnici Količevo je težava v tem, da ljudje težko zapustijo delovno mesto za 1 in pol ure zaradi načina proizvodnje, zato je bilo število pregledanih
manjše kot smo predvidevali. V LIP Radomlje so se odločili, da bodo poslali na pregled one, ki jih moramo pregledati po zakonu. Za nastop na delo smo pregledali 244 ljudi, od tega v »Induplati« 109, odklonili smo jih 18 zaradi neprimernega zdravja, za »Papirnico« Količevo 48, odklonili smo jih 9, za LIP Radomlje 87, odklonili smo jih 13. Na okrevanje v Poreč in v Sočo je odšlo iz »Induplati« 18 delavcev, iz »Papirnice« Količevo 11 in iz LIP Radomlje 10. Sindikati podjetij so poslali na morje nekatere člane, »Induplati« 23 članov, Papirnica Količevo 40 članov, LIP Radomlje 20 članov. Za premestitev na drugo delovno mesto ne moremo več dajati priporočila iz ambulante, ampak mora biti vsakdo ocenjen po invalidski komisiji. Zato smo tudi letos dali v ocenitev 46 ljudi. Za začasno premestitev nosečnic za dobo do treh mesecev nismo dajali v ocenitev invalidski komisiji, ampak smo to uredili po dogovoru s kadrovskim odsekom in s šefom proizvodnje. Enako je veljalo za bolnike po operacijah, ki morajo za 6 tednov na lažje delovno' mesto. Težave v premeščanju na drugo delovno mesto so v tem, ker mora kvalificiran delavec na kvalificirano delovno mesto. Koliko pa je lažjih kvalificiranih delovnih mest, nam je znano in bo v kratkem nastalo resno vprašanje, kam s temi bolniki. Do sedaj smo še vedno našli kaj primernega, pri čemer so veliko pripomogla podjetja z razumevanjem. Prav gotovo bo pa to vprašanje v bodoče še težje, ker so po podjetjih organizirane samostojne ekonomske enote, ki gledajo na svoj finančni uspeh in zato težijo, da imajo zdrave delavce. Apeliram na vse ekonomske enote, da bodo v bodoče pomagale najti primerno zaposlitev tudi za gotovo število invalidov. Zavedajmo se vsi, da se vsakemu izmed nas lahko zgodi, da bomo zaradi bolezni ali zaradi nezgode postali invalidi. Nikakor ne smemo dopustiti, da bi predvsem delavci, ki delajo v kolektivu po 10, 20 ali več let, morali proti koncu svoje delovne dobe iskati zaposlitev v drugem podjetju.
V	letu 1961 so podjetja ponovno organizirala prevoz delavcev na delo in z dela z avtobusi. To je veljalo za relacije Moravče, Lukovica, Komenda, Vodice. S tem je tudi marsikatero prehladno obolenje odpadlo.
Podrobnosti o sistematskih pregledih bomo objavili v prihodnji številki Konoplana.
S seje IO sindikalne podružnice
IO sindikalne podružnice »Induplati« Jarše je na svoji 7. redni seji dne 19. 1. 1962 obravnaval in sprejel nekaj sklepov.
Ker je bilo ob inventuri ugotovljeno, da ima sindikalna podružnica še precej inventarja, ki ga nihče ne vodi v evidenci, je IO sprejel sklep, da sc zadolži nadzorni odbor, naj pregleda ves inventar in ugotovi njegovo dejansko vrednost.
Sprejet je bil sklep, da se glasbeni inštrumenti, ki so last sindikalne podružnice, podarijo TVD Partizan Jarše.
Tov. Lipovšek je predlagal proračun za leto 1962, katerega člani IO soglasno sprejmejo.
Ker je sedanji prostor za knjižnico neprimeren (občasno je tudi trgovina), je bil sprejet sklep, da se knjižnica prenese v dnevno sobo samskega bloka, ki že ima v ta namen primerne omare.
IO je odobril mladinski organizaciji 4000 din za sodelovanje pri sprevodu Dedka Mraza.
Kakor vsako leto tako nas tudi letos Okrajni odbor RK Slovenije poziva na krvodajalsko akcijo. Naše podjetje se bo tej akciji odzvalo februarja t. 1. Naloga EO je, da po svojih odborih apelira na člane kolektiva, naj se odzovejo vabilu RK v čim večjem številu.
Pospešiti je treba akcijo pri ureditvi novega pravilnika Tovarniške samopomoči, nato pa razdeliti pristopne prijave. Pravilnik se bo dokončno uredil, ko se bodo ugotovili rezultati vrnjenih prijav.
V	mesecu februarju bo imel IO več sej, namenjenih pripravam na letno konferenco sindikalne podružnice.
Kako smo delali v mescr.u
DECEMBRU 1961
Mesečna
Izpolnitev količinskega plana:	izpolnitev
plana
Predilnica.............................94,8	%>
Tkalnica...............................81,8	%
Gasilske cevi....................i .	96,2 %
Zatkani votki..........................84,6	%
Rezultati nam pokažejo, da smo v vseh oddelkih izpod planirane količine. Vzroki nedoseganja so nam že znani in je glavni vzrok izpada v neodgovarjajoči surovini (konoplja in lan) in delno proste sobote.
Vrednost točke po posameznih ekonomskih enotah v primerjavi z mesecem avgustom je v glavnem ostala, povišala se je edino v EE-tiskarna:
,	Primerjava
Ekonomska enota	z avgustom 1961
Predilnica...........................107,1	%>
Tkalnica ........................... 109,8	%
Oplemenitilnica......................117,3	°/o
Tiskarna.............................118,4	°/o
Konfekcija............................97,5	%>
Obrat za vzdrževanje...............108,6%
Uprava...............................105,3	%
V decembru je bilo skupno zaposlenih 1094 delavcev in 6 vajencev. Ker že imamo podatke o letnem uspehu v proizvodnji in primerjavo z letom 1960, bomo le-te prikazali v spodnji razpredelnici.
Izvršitev Grupa proizvoda:	nasproti planu izraženo v %		Primerjava z letom 1960 Leto 1960 indeks 100
PREDILNICA	98,1	112,0
LD-preja	91,2	144,0
LK-preja	93,4	94,6
Lanene preje — skupaj	92,3	113,0
KD-preja	87,6	89,4
KK-preja	121,7	130,0
Konopljena preja — skupaj	105,2	110,0
TKALNICA	87,8	88,5
Bombažne tkanine	88,2	92,5
Ciste lanene tkanine	72,0	71,8
Pollanene tkanine	94,6	90,3
Lanene tkanine — skupaj	88,4	85,8
Ciste konopljene tkanine	79,7	95,7
Bombaž in konoplja	91,6	82,0
Lan in konoplja	167,0	147,0
Konopljene tkanine skupaj	85,2	94,0
GASILSKE CEVI	101,3	123,7
ZATKANI VOTKI	91,8	91,0
Že takoj v začetku leta 1961 se proizvodnja ni odvijala po planu. V mesecu januarju smo imeli izpad zaradi pomanjkanja bombažne preje in to pomanjkanje se je nadaljevalo iz meseca v mesec. Izpad produkcije do konca leta znaša 524 000 m3, kar predstavlja eno in pol mesečno proizvodnjo. Drugi vzroki, ki so vplivali na izvrševanje planskih nalog, niso pomembni in bi radi njih plan vsaj dosegli, če že ne presegli. Na proizvodnjo je vplivala tudi slaba kvaliteta konopljene preje, ker so surovine postale izredno slabe. Delni izpad moramo pripisati tudi dejstvu, da smo v drugi polovici leta uvedli proste sobote in je vsak teden izpadla ena izmena.
Proizvodnja v predilnici je dosežena v višini 98 % in je glavni vzrok izpada v vedno slabših surovinah za predenje konopljene preje. Od časa do časa pa je bilo tudi občutno pomanjkanje konopljenega vlakna. Ta surovina se v precejšnjih količinah izvaža in to le boljše^kvalitete, medtem ko ostaja za domačo porabo le slabša vrsta, ki ustreza predvsem za vrvarske iz-
delke. Predilnica je izdelala v skupnem 14 000 kg manj preje od planirane količine. Zelo je bila presežena planirana količina v konopljeni kratki preji in to za 21,7 % ali 35 000 kg. Perspektiva za prihodnje leto glede nabave domačih surovin ni najboljša. Zaradi jesenske suše terilnice niso imele vode za močenje in tako je ostala žetev nemočena. Terilnice bodo predelovale še stebla iz leta 1960 in iz žetve 1961 le surova nemočena stebla, ki za nas niso uporabna. Z rednim močenjem bodo začeli šele spomladi, ko bo postalo topleje.
UJabai/a in prodaja v mesecu DECEMBRU 1961
Surovine:		Nabavljeno kg	Porabljeno kg
Lan D			31 160	27 121
Lan K			3 496	7 756
Konoplja D .	.	.	.		30 571	20 908
Konoplja K .	.	.	.		26 755	20 139
Preja:			
Bombažna .	.	.	.		47 182 13	48 319,31
Dralon			66,10	—
Lanena (doma proizvedena)		25 597	15 919
Konopljena (doma	proizved.)	33 352	19 661
Premog:		660,5 ton	601,9 ton
Tkanine:	Proizvodnja		Prodaja	H	prodaja
	m2	m2	na dec. 1960
Bombažne	83 782	152 224	* + 171,8%
Lanene	44 911	41 085	+ 121,2%
Bombaž - lan	155 967	138 875	+ 106,4 %
Konopljene	26 661	23 761	+	57,1 %
Bombaž - konoplja	14 951	14 999	±	84,6 %
Lan - konoplja	1 168	2 084	+ 2192,0%
Gasilske cevi — kg	4 442	3 486	+	54,4 %
V decembru smo imeli 2584 m2 makulaturnega blaga, kar je v primerjavi z decembrom 1. 1960 za ca. 39 °/o manj.
Kot že več mesecev zaporedoma tudi v decembru ni bilo mogoče dobiti konoplje, ne dolge in ne kratke. Kar je je še na terenu, je zelo slabe kvalitete. Večina konopljam predeluje zelena, nemočena stebla, kar naše podjetje ne more uporabljati. Isti primer je z lanom. Tudi te surovine primanjkuje v dobri kakovosti. Z bombažno prejo je bilo nekoliko boljše, le nekatere številke manjkajo. Stanje pa se še slabša.
Prodaja je bila, proti pričakovanju, zelo dobra in smo presegli prodajo iz decembra lani za 19,4 %.
Mgl
Aparat za določevanje trdnosti in razteznosti vlaken, s katerim bomo lahko ugotavljali kvaliteto surovin
Tkanine
se pri uporabi ne smejo skrčiti
Slaba lastnost tkanin, da se pri uporabi skrčijo, je večkrat vzrok upravičenega negodovanja in kritike na račun kvalitete tekstilnih izdelkov. To napako skušajo popraviti na razne načine. Pri nas najbolj znan postopek za to je »sanforiziranje*«, ki pa se uporablja v glavnem za fine tkanine.
Za naše težke tkanine ni bilo primernega postopka za tovrstno oplemenitenje. Kljub temu, da bi z manjšim skrčenjem dosegli na trgu znatno višjo ceno, nam ob našem strojnem parku v plcmcnitilnici to do sedaj ni uspelo. V inozemstvu sc posebno zanimajo za naše konopljene jadrovine z manjšini skrčenjem. Nekoliko smo sicer uspeli, vendar nam naš postopek otežkoča redno delo v plcmcnitilnici. V zadnjem času so v ZDA iznašli nov mehanski postopek za odpravo poznejšega krčenja tkanin, nazvan ►-Kompactor R« plemenitenje. Po podatkih iz strokovnih časopisov je zelo primeren za obdelavo težkih tkanin iz lanu in ostalih stebelskih vlaken. Tkanine, obdelane po tem postopku, se potem ne krčijo več.
Stroje za ta postopek izdeluje po ameriški licenci nemška tvrdka A. Monforts.
Poročilo o poslovanju blagajne »Tovariške pomoči« v letu 1961
DOHODKI:
Redni mesečni prispevki članov . . .	607 000 din
Kazni delavcev za slabo kvaliteto . .	100 560 din
Vrnjena posojila....................... 7 801 539 din
Razno.................................. 362 din
Donos salda iz leta 1960 .............. 811 991 din
Skupaj ...	9 321 452 din
IZDATKI:
Posojila članom...................... 8 186 000 din
Vrnjen prispevek ob izstopu iz podjetja 186 500 din Ostali izdatki....................... 79 415 din
Skupaj ...	8451 915 din
Skupni promet v letu 1961	......... 17 773 367 din
Saldo per 31. 12. 1961	............. 834 537 din
Glavnica znaša...................... 3 573 066 din
Konec preteklega leta je bilo 978 članov. Posojilo je prejelo 448 članov.
Proizvodnja iglanih polsti
V zadnjem času se v svetu zelo uporabljajo stroji za izdelovanje iglanih polsti. Ta vrsta strojev ima to prednost pred klasičnim izdelovanjem polsti z valjka-njem, da lahko uporabljamo za izdelavo iglanih polsti vse vrste naravnih in sintetskih vlaken: juto — lan — konopljo — volno — orlon — nylon — leacril itd. Prednost teh strojev je tudi v tem, da na njih izdelamo Polsti iz odpadnega materiala, katerega drugje ne moremo več uporabljati.
Polstenje vlaknaste koprene se vrši na tem stroju s pomočjo igel, katere so na konceh ozobčene. Pri prebadanju vlaknaste koprene s temi iglami se vlakna zataknejo v nazobčani del igle. Pri prehodu skozi kopreno potegne igla za seboj zataknjeno vlakno ter na ta način drobno prešije celotno kopreno s samimi vlakni. Ce so vlakna podvržena polstenju, se polstenje vrši tudi vsled drgnjenja igel ob vlakna in drgnjenja vlaken med seboj. Če izdelujemo polst iz dobrih dolgih vlaken, potem ni potrebno dodati nobene opore. Ce pa uporabljamo za iglane polsti slab. odpaden material, nam služi za oporo redka tkanina iz jute. Na to tkanino potem s pomočjo igel in vlaken pripnemo kopre-
Stroj za izdelovanje iglanih polsti
no. To lahko naredimo eno ali obojestransko. Tkanina poda polsti večjo trdnost in zmanjšuje možnost raz-vlačenja.
Gostoto in zunanji izgled polsti reguliramo z globino prodiranja igel v kopreno, ali z menjavanjem debeline in oblike igel. Z ozirom na uporabljeni material uporabljamo različne oblike in debeline igel. Tudi s številom iglanj na minuto lahko reguliramo zunanji izgled in kompaktnost iglane polsti.
Po iglanju lahko polst še oplemenitimo s kavčukom ali lateksom ter drugimi apreturnimi sredstvi, katera podele polsti večjo trdnost in lepši izgled.
Skoraj 70 °/o iglanih polsti iz jute se uporabi za domače polstne preproge. Te polsti so izdelane iz 100 °/o jute, le redko se dodaja volna kot vezilo.
Največji potrošnik iglanih polsti je nedvomno avtomobilska industrija. Z ozirom na način izdelave in vrsto uporabljenih surovin razlikujemo več tipov iglanih polsti, katerih uporabnost je zelo različna. Iglane polsti, ojačene s kavčukom, se uporabljajo za izdelavo copat. Polsti, obdelane s klejem in stisnjene, lahko služijo kot izolacijske plošče v gradbeništvu.
V zadnjih letih se je izdelovanje iglanih polsti močno razvilo. Razni poizkusi, katere je naredila ameriška firma Du Pont de Nemours, so pokazali, da se iglane polsti, narejene iz sintetičnih vlaken, lahko s pridom uporabljajo v cementno azbestni industriji in industriji papirja. Ta vrsta polsti lahko popolnoma zamenja klasično valjkano polst iz 100 °/o volne, ker je bolj odporna proti visokim temperaturam in kemikalijam. Postopek iglanja povzroča na sintetskih vlaknih enak efekt, kakor valjkanje pri 100 %> volni.
Z ozirom na to, da se danes netkani izdelki čedalje bolj uveljavljajo, ima tudi ta zvrst industrije dobro bodočnost.	S-čo
Svetovna proizvodnja bombaža
Podatki iz sezone 1960 61 za svetovni pridelek bombaža kažejo, da je bila pro zvodnja večja, kot prejšnje leto. Bombaža je bilo pridelanega 47 milijonov bal (bala tehta bruto 255 kg), kar je približno 700 000 bal več. Ugotovljeno je, da porast proizvodnje ni bil dosežen na račun večjih zasejanih površin, temveč izključno na račun boljše obdelave zemlje. Posebno lepe uspehe so dosegli v Ind:ji, kjer so pridelali preko 4 milijone bal bombaža. Glavni proizvajalec pa je še vedno Amerika. Manjša proizvodnja bambaža je bila v pretekli sezoni le v Kongu, kar pa je zaradi tamkajšnje politične situacije popolnoma razumljivo.
Tehnični pregled, 4, 1961
En dan v govorilnici
Predstavnik podjetja »Elegant« pri razgovoru s tov. Gerkmanovo
Pravzaprav naslov ne ustreza resnici. Za teh nekaj srečanj in vtisov, ki jih tu opisujem, sva z Ivom rabila kar štiri dni, to je štiri dopoldneve. Pa nikar ne mislite, da govorilnica ,ne služi svojemu namenu. Služi, in še kako, saj ni redek dan, ko si gostje, večinoma kupci, kar podajajo kljuko na vratih. Le v dneh, ki so se bližali roku za oddajo prispevka uredniku, jih ni bilo. Kot bi se domenili. Res, težak bi bil kruh novinarja ...
Govorilnico smo uvedli, če se ne motim, leta 1959. Morda je točen datum celo kje zapisan! Koliko gostov je v tem času sprejela, ne ve nihče. Pa morda ne bi bilo napak, če bi to vedeli. Včasih so številke tudi zanimive. In prav gotovo bi jih lahko ilustrirali z opisom vseh jugoslovanskih krajev in večine evropskih držav. Ali ne?
Razen neprestanega »-stanja pripravljenosti« v tistih dneh, kdaj bo pozvonil telefon in najavil stranko, moja naloga ni bila težka. Le prisluškoval sem razgovorom in beležil, Ivo pa je fotografiral takrat, ko so bili vsi najmanj »pripravljeni«.
Prvi je omogočil pisanje tega članka predstavnik konfekcijskega podjetja »Elegant« iz Zenice. To podjetje je v začetku ustanovila Železarna v Zenici za
izdelovanje delovnih oblek svojim delavcem. Pozneje pa so se osamosvojili in specializirali za izdelovanje vseh vrst zaščitnih sredstev pri delu iz tkanin in usnja. Izdelujejo pa tudi šotore, prekrivala za tovorne avtomobile in podobno. Pri nas so lani avgusta meseca naročili 800 m tkanine za prekrivala. V komerciali so naročilo sprejeli, vendar so kasneje ugotovili, da jim tega artikla zaradi drugih pogodbenih obveznosti ne bomo mogli nuditi. Sledil je dopis s ponudbo drugega, podobnega, le nekoliko dražjega artikla. Na to niso odgovorili, naši so smatrali, da se z vsem strinjajo in zato blago poslali. Tu pa se je zavozljalo. »Elegant« je namreč sklenil z nekim transportnim podjetjem pogodbo za izdelavo kamionskih prekrival. Ko so jim sporočili nove cene, pa o tem niso hoteli slišati. In tako se je zgodilo, da je moralo blago nazaj v Jarše. Zaradi nepazljivosti se je blago pri povratku poškodovalo in nastal je spor. Vsak spor pa se da z dobro voljo odpraviti in tudi ta se je. Nepoškodovano blago smo mi v celoti vzeli nazaj, poškodovanega pa še enkrat poslali v Zenico.
Iz Ptuja, iz tkalnice in barvarne, sta se oglasila dva tovariša. V Mariboru sta zvedela, da baje prodajamo votkove navijalne stroje — nekako o tem, ker gremo skupaj z Grosupljami itd. No, lepa reč. Tov. Rebernik jih je prav debelo pogledal. Strojev pa res
Predsednik komisije za pregled gasilnih naprav in opreme pri DSNZ LRS, tov. Sajevic
Tovariša iz Ptuja sta hotela nabaviti stroje
ne prodajamo, saj nam jih še manjka. Pa nista bila kar tako zadovoljna. Spraševala sta še za angleško snovalo, križne stroje ali pa vsaj excentre in vodilce za križne stroje. Ne morem pomagati, toda ves čas se mi je vsiljevala misel — telefonski razgovor bi iz Ptuja do Jarš stal morda največ 300 din...
Naše gasilske cevi so pod stalno kontrolo republiške komisije za pregled gasilnih naprav in gasilske opreme. Iz nekaterih gasilskih društev v Sloveniji so se na to komisijo pritožili, da se je kvaliteta cevi poslabšala. Dva člana komisije sta se nenapovedano oglasila v Jaršah in s tov. Klešnikom celo dopoldne preizkušala cevi iz tekoče proizvodnje. Ugotovili so, da je kvaliteta cevi C (dimenzije 52 mm) popolnoma v redu, medtem ko so cevi B (dimenzije 75 mm) slabše, oziroma komaj na meji dovoljenih tehničnih norm. Kvaliteto teh cevi občutno zmanjšajo vozli v preji in tkalske napake, saj je skoraj redni pojav pri preizkušanju in uporabi, da prav na teh mestih cevi puščajo ali celo počijo. Predlagali so nam v interesu nadaljnje prodaje cevi, da o teh napakah čimbolj seznanimo tkalke. Res pa je na žalost tudi, da še vedno marši-
Št. 2
*Tovariš Mirko Gruičič je prišel, kot običajno, nakupovat
katero društvo ne zna pravilno ravnati s cevmi. Zato Priporočajo, da bi v bodoče vsako pošiljko opremili udi s primernimi instrukcijami. Zato so pozdravili ,asf°.Pobudo, da bi pričeli izdelovati gasilske cevi iz sintetičnih vlaken. V inozemstvu so že precej zmanj-a 1 proizvodnjo iz konoplje in lanu in je sintetičnih evi dovolj na zunanjem trgu. Težave pa nastopajo zaradi tega, ker gasilski organi nimajo za to na razpo-*ago deviznih sredstev.
Sef komerciale trgovskega podjetja »Tekstilana« z Beograda, tov. Mirko Gruičič je prišel, kot običajno, . a , P?vat- Uvodoma je povedal, da je bilo po naših ti Ti- h konec lanskega leta veliko povpraševanje in di promet v januarju je precej boljši, kot pa lani v f i®m mesecu- Pričakujejo pa manjše povpraševanje teir XXarju’ ^er j® *a mesec pravzaprav najbolj »mr-"■ Zimska sezona gre namreč h kraju, spomladanska s® navsezadnje v februarju res še ne začne. To krin>V i ° P°djetje .ie specializirano za prodajo lanenih, epijenih in jutinih izdelkov. Lansko leto so imeli nih ti m^'j°nov Prometa. Največ prodajo naših tiska-?	. tkanin in izdelkov konfekcije. Za tiskanine se je
»anje nekoliko zmanjšalo, ker je bilo precej to-xnin izdelkov uvoženih, mi pa smo posvečali pre-tuH' pozornosti novim vzorcem. Zelo lahko se prodaja 1 bamast gradel, toda priporoča nam, da ga ne de-
lamo samo v modri, modri in še modri barvi! Vsa podjetja po novi uredbi sedaj že etikirajo svoje izdelke. Opaža se, da je to vsaj v začetni fazi precej zavrlo proizvodnjo, čeprav je sicer namen uredbe pozitiven. Priporočil je boljšo kvaliteto etiket. Opremljene naj bi bile s kovinskimi rinkami, da jih ne bi otroci tako hitro potrgali z bal v trgovini...
Zadnji obisk, katerega smo še lahko registrirali, je bil obisk dveh zastopnikov italijanske tovarne barvil Melegnano. Zanimalo ju je, če smo že dobili vsa barvila, ki smo jih pred časom naročili. Otmar je imel na to nekaj pripomb, toda kaže, da bodo barvila, ki jih še niso dobavili, kmalu v Jaršah. Istočasno sta ponujala tudi nekatera nova barvila, za katera pa se naši niso ogreli. S seboj sta prinesla tudi tehnično dokumentacijo o nekaterih novih strojih za oplemenitil-nico, katere naj bi v bližnji perspektivi mi nabavili v Italiji. Zadeva je sedaj v proučevanju!
Za zaključek pa: Čudna so pota, katera se stekajo v govorilnici. Namig, katerega sem dal v uvodu, bi pa vseeno »konkretiziral«. Uvedimo knjigo obiskov. Majhna beležka je lahko to — z datumom in kratko, lahko le pet besed vsebine. Skoraj to ne bi bilo le v interesu Konoplana. Se strinjate?
J. Ukmar
I.	Sešek
Upajmo, da bodo barvila, ki jih še niso dobavili, res kmalu v Jaršah
Želimo si več aktivnih članov
ske V-J SI'®d*ni meseca januarja so se člani naše strel-obrno UZLne "InduPlati« sestali na rednem letnen v rin-M , oru in Pregledali svoje delo in svoje uspehe visnVo-i™ letu- Čeprav je na spisku članstva preče, »n , številka, 81 članov in članic, se je zbora udele-, omai četrtina članov, kar za nadaljnji razvo; pev. ni favno vzpodbujajoča okolnost.
Stroict 1ZYol,.tvi organov zbora je podal poročilo o del v izvaia • dru^ifle Predsednik tov. Franc Pirc. V svojem Dom-irT-i11 Se i® najprej dotaknil perečega problema enkrnf an',a dobrih strelcev v naši SD, saj obstoja za-tpi,™ sarn,° ena ekipa, ki zastopa našo SD na vseh j0 t vanjih, ki so v bližnji in daljni okolici. Sicei izbir« .sorazmerno močna ekipa, vendar ni nobene stanio m X primeru bolezni ali kakega drugega vzroka cei ml X,eklpi ni preveč rožnato. V članstvu SD je pre-sadmcev, vendar pa stojijo ti člani popolnoma ob hovi ’ c®prav jim je SD nudila vse, kar je bilo v nji-zultit061' Da lahl^o naši mladinci dosežejo dober re-nem . zgovorno priča njihova udeležba na tradicional-tekmovanju za pokal »Franja Pera« v Ljubljani.
koder so med 87 ekipami zasedli odlično drugo mesto. Za tak uspeh so vsaka pojasnila odveč. Stalni problem naših strelcev je tudi strelišče za zračno puško v zimskem času, saj sedanji prostor v kino dvorani ne ustreza. In ravno v zimskem času je strelski šport najbolj razgiban, zato je želja naših strelcev, da bi dobili svoj prostor, res vredna premisleka. Pri takšni kvaliteti, kot so jo dosegli člani SD Induplati in če upravičeno predvidevajo, da se bo delo družine še bolj razširilo, je nujno dodeliti jim lasten prostor za strelišče in garderobo.
Tehnično poročilo je podal tehnični sekretar SD tov. Šimic Miro, iz katerega je bilo vidno, da so se tekmovalci SD Induplati udeležili 37 tekmovanj. Rezultati kažejo, da so si strelci zadali res velik cilj, in to je postati solidna strelska družina z močno ekipo strelcev, ki bi lahko posegli tudi po takih priznanjih na tekmovanjih, kakršnih zaenkrat v Jaršah še ni bilo. Drugo mesto na Republiškem prvenstvu tekstilcev, tretje mesto na tekmovanju za pokal »Franja Pera«, prvo mesto na tekmovanju v počastitev občinskega praznika v
Ihanu, drugo mesto na tekmovanju sindikalnih ekip občine Domžale, prvo mesto na tekmovanju sindikalne podružnice »Svilanit«, prvo mesto na meddružinskem tekmovanju, to so njihovi argumenti itd. Poleg vseh teh uspehov je 7 naših strelcev sodelovalo na tekmovanju republiških mest, ekipa družine pa tekmuje v Ligi tekmovanj, koder so v štirih dvobojih vedno zmagali. Taki rezultati gotovo niso slučajni, saj je bilo potrebno precej vaditi, da si je ekipa pridobila znanje in seveda na tekmovanjih izkušnje, ki so eden važnih či-niteljev za uspeh.
Člani zbora so predlog zastopnika strelske sekcije »Papirnica« — Količevo, v katerem je izrazil željo za pristopitev v SD Induplati, sprejeli z odobravanjem, saj bi se na ta način povečalo število članstva in s tem tudi dobrih strelcev. S tem bi se tudi razbremenilo tekmovalce, da na tekmovanjih ne bi opravljali še vseh organizacijskih funkcij, kot se je to do sedaj dogajalo, izboljšalo pa bi se tudi finančno stanje družine in izgledi za izgraditev strelišča.
V diskusiji je bilo mnogo govora o kakih med-obratnih tekmovanjih, saj se je taka vrsta tekmovanj zelo dobro izkazala. Tu gre predvsem za množičnost saj se teh tekmovanj udeležuje največ strelcev. Tako
bi lahko tudi med manj aktivnimi člani našli dobre strelce, ki bi jih potem čimbolj aktivno vključili v SD.
Nadalje se je razpravljalo o delu občinskega strelskega odbora Domžale, ki je popolnoma pasivno v organizacijskem smislu, zato so člani zbora določili tričlansko komisijo, ki naj bi obiskala predsednika občinskega odbora SZDL Domžale in skušala ta pereč problem rešiti, sicer bi se naša SD povezala z občinskim strelskim odborom Kamnik, kar je navzoči predsednik OSO Kamnik toplo pozdravil in obenem izrazil svojo željo po še tesnejšem sodelovanju SD Induplati in ostalimi SD Kamniške občine.
Diskutanti so se zavzeli za predlog, da se vključi čim več mladine v SD, za kar so navzoči člani mladinske organizacije tovarne »Induplati« obljubili vso pomoč.
Ob koncu občnega zbora so sedanjemu UO družine podaljšali mandatno dobo še za leto dni, v odbor pa vključili še enega predstavnika strelske sekcije »Papirnice« Količevo.
Leto dni, polnih usj^hov in zmag naših strelcev je za nami in upamo, da bo letošnja sezona tekmovanj še uspešnejša in se jim bo končno izpolnila želja, da bodo prihodnjo zimo že lahko streljali na novem strelišču v Jaršah.	g, m.
MODA 62
Gospodarsko razstavišče je v soboto 13. januarja odprlo vrata v novo sezono razstav v letošnjem letu. Ta tradicionalna prireditev nam je pokazala nekaj novitet za spomladansko in letno sezono, čeprav ne v taki meri, kot smo pričakovali. Večina tekstilnih podjetij se namreč še precej drži svojih ustaljenih izdelkov in vzorcev ter za enkrat niso naredili kakšnega bistvenega koraka naprej. Vse do nedavnega ni bilo večjih težav pri prodaji, ker je blaga na trgu manjkalo. Lanski uvoz tekstila, ki sicer ni odigral tiste vloge, ki naj bi jo, pa je marsikaterega proizvajalca spravil v neugoden položaj, kajti kupci so raje kupovali blago v lepih barvah in vzorcih, pa čeprav je bilo dražje. Brez dvoma še pri marsikomu precej predstavlja listek, na katerem piše »uvoz«, toda letošnji sejem je že pokazal, da imajo naši kupci zelo izostren okus in radi pohvalijo tudi domače izdelke, le ustrezati morajo sodobnim zahtevam. Ta preobrat je morda prav v zadnjem hipu pripomogel, da so nekatera podjetja naše stroke skušala nadomestiti zamujeno. Pripravila so (verjetno ne samo za sejem) nekaj res lepih in kvalitetnih vzorcev.
Na razstavi smo si lahko ogledali zelo lepe dekorativne tkanine. Ljubljanska TDT je na primer pokazala tudi lep pliš z lanenim lasom, ki bo zelo uporaben v sodobnem pohištvu. Zelo lepi so bili izdelki trikotaže — žensko spodnje perilo, halje, izdelki iz usnja ter izdelki iz sintetike, ki si zelo utira pot na vsa področja uporabe. Lepa in praktična je tudi industrija pletenin, posebno volnenih. Majhno novost je z našim sodelovanjem pripravila tudi Almira iz Radovljice, ki je izdelala lep pulover iz čistega lanu. Ta vrsta pletenin bo gotovo našla mnogo odjemalcev, saj je za letni čas kot nalašč. Ima videz volne, pa je vendar hladna, sveža. Za izdelek so Radoveljčani dobili zlato medaljo.
Posebno poglavje zavzema konfekcija in sicer v vseh oblikah, to je od najmanjših kosov perila pa do težjih in težkih zimskih oblačil. Priznati moramo tej panogi velik napredek. Marsikdo se še gotovo spominja nemogočih, začetniških krojev, posebno pri moških oblačilih. Vzorci blaga so bili zastareli, po navadi to, kar se je čez leta nakopičilo po skladiščih kot ne-idoče blago. Kroji pa so bili vsaj dve leti za modo v svetu in pri domačih obrtnikih. Ko sedaj opazuješ razstavljene modele iz tekoče proizvodnje, moraš pri-
znati, da skoraj ni več potrebe, da si kupiš blago in si daš pozneje narediti obleko. Izbor oblačil je pester, blago iste kvalitete, kot ga vidiš v izložbah, pa tudi krojem ni kaj oporekati.
Težko je dati kakršnokoli oceno o uspehu sejma. Toda eno je gotovo: ljudje postajajo vse bolj zahtevni in hočejo te svoje zahteve tudi uveljaviti. Ni redek primer, ko vidiš obiskovalca ob paviljonu v razgovoru s predstavnikom podjetja. Hoče si biti o vsem na jasnem. O cenah, o tem, kje tako blago lahko kupi, o kvaliteti, o barvah, o uporabi. Minila je torej doba, ko so podjetja sicer pripravila nove vzorce, jih razstavila, pri tem pa je tudi ostalo. Trgovine pa so še naprej zalagali s »starimi, dobrimi vzorci«.
Naš paviljon nas je letos dostojno predstavljal. Aranžiral ga je tov. Sešek in osebno imam občutek, da je bila letos ena najboljših izvedb. Še posebej zaradi tega, ker ni bil natrpan z izdelki, ki smo jih prej vsaj 10 let redno razstavljali. Razstavili smo le nove vzorce in nove kvalitete, pripravljene za letošnjo kolekcijo. Osnovni poudarek je bil dan naši konfekciji gospodinjskih predmetov za vsakdanjo rabo. Prikazali smo cc-
Pozornost so vzbujali predvsem izdelki konfekcije
Naš paviljon nas je letos dostojno predstavljal
njene garniture s prtiči, čajne garniture, bogato izbiro prtov, garniture nadprtičev v lepem tisku, brisače, bri-salke, rjuhe. Poleg tega smo razstavili še nekaj tiskanega blaga v novih vzorcih, platna za ležalnike, da-mast gradla, plimo itd.
Lahko rečem, da so naši izdelki vzbujali precej pozornosti in laskavih besed obiskovalcev. V dokaz za to nam služijo tudi štiri medalje, ki smo jih na sejmu prejeli. Srebrno medaljo je dobil vzorčasto tkan prt »Bled«, zlate medalje pa garnitura »Mojca« za 6 oseb, plimo ter tkanina, iz katere je plimo izdelan.
V stranskih prostorih glavne dvorane je pripravil Centralni zavod za napredek gospodinjstva prikaz otroških oblačil za delo in igro. Na našo pobudo so izdelali iz naših tkanin precej modelov otroških oblačil. Izdelki za najmanjše in doraščajočo mladino iz športnega platna so vzbujali splošno pozornost. Manj pa je bilo zanimanja za oblačila iz čistega lanu. Pri tem ne smemo toliko kriviti krojev, pač pa tkanino, iz katere je bil model narejen.
Vzporedno s sejmom je bila v unionski dvorani tudi modna revija. Z novimi vzorci ali kvalitetami blaga so sodelovala skoraj vsa slovenska tekstilna podjetja, pa tudi nekaj iz drugih republik. Modele so pripravila znana konfekcijska podjetja, obrtne delavnice in tudi sama tekstilna podjetja. Med njimi tudi naše, saj smo letos prvič prikazali na reviji dva popolnoma naša otroška modela, in sicer dekliško letno obleko iz pollanene tkanine ter igralne hlačke iz športnega platna. Imel sem vtis, da je oboje naletelo na ugoden odmev pri gledalcih. Škoda, da smo imeli tako malo časa za priprave, sicer bi lahko prikazali na reviji več tovrstnih izdelkov. Modeli iz tiskanega in športnega blaga, ki jih je pripravil Center za sodobno oblačenje, so prav tako želi splošno priznanje in aplavz. Tudi dnevni tisk se je o njih zelo pohvalno izražal.
Splošni vtis o modni reviji pa je bil, kakor je znano, bolj negativen. Krcatorji mode so se zelo pritoževali na račun podjetij in največkrat res upravičeno. Nismo videli nekih izrednih novosti. Toda, ali ni končno bolje gledati to, kar lahko jutri kupiš, kot pa to, kar so prejšnja leta podjetja pripravila za revije — in samo za revije?	J.
TVD Partizan je pregledal svoje vrste
Pretekli mesec je imel TVD Partizan — Jarše svoj la rcdnj *e*ni olieni zbor, na katerem so pregledali h’° dru^va v preteklem koledarskem letu. Že sam obisk članov društva na občnem zboru je bil zgovoren dokaz o njihovem delu in pripravljenosti sodelovati v eni izmed sekcij TVD Partizana, ki je bil lani res de-aven, saj ima vsak član možnost, da se aktivno vključi . c.no izmed številnih sekcij društva. V preteklem letu Jo imelo društvo sekcijo za orodno telovadbo, košarko, nogomet, odbojko, namizni tenis in kegljanje, torej res zelo velika izbira in vse možnosti za vsakega člana 1 r,'stva, ki bi želel preizkusiti svoje sposobnosti na Področju športa.
Predsednik društva tov. Albin Žibert je otvoril redni letni občni zbor in pozdravil vse navzoče, med tudi direktorja tovarne »Induplati« tov. Marinca, Predstavnika Občinske zveze za telesno vzgojo Dom-. ’ tov. dr. Širclja, predsednika sindikalne podruž-C'.ce “Induplati« — Jarše, tov. Perka in ostale goste, ani občnega zbora so nato izvolili delovno predsed-vo s tov. dr. Jerovcem na čelu.
. Sledila so poročila, ki so vsem članom nazorno . ?Za*a delo 'n uspehe društva v preteklem letu, saj . " . n* bilo malo, čeprav je bila široka javnost o tem in J ,ma*° obveščena in zato zanje tudi ni vedela. Jasno
Slasno je bila nakazana pot, po kateri se društvo ‘ ? na’ tla je bilo tako aktivno. Vsaka zmaga te ali one ’ SIje društva je razveselila vse člane, ki se zanimajo 4 sP0rtno dejavnost, vendar pa to ni bistvo.
Tov. predsednik je v svojem poročilu nazorno prikazal smernice po katerih se je društvo ravnalo, da je bilo delo smotrno in uspešno. Upravni odbor društva je na svojih rednih sejah iskal vedno nove možnosti, da se je dejavnost po posameznih sekcijah večala, s tem
Prva seja novega UO TVD Partizan Jarše
Poročilo je podal predsednik tov. Zibert
pa so prišli tudi prvi uspehi in seveda tudi mala razočaranja, ki pa so bila še močnejša vzpodbuda vsem športnikom na posameznih področjih novo ustanovljenih sekcij, kot je to nogomet in košarka.
»■Upravni odbor TVD Partizana ne stremi za tem, da bi naše ekipe v športnih arenah dosegale samo zmage na igriščih,« je dejal tov. predsednik, »za nas je važno predvsem to, da so posamezne sekcije delavne in da tekmujejo. Ko si bomo nabrali več izkušenj, kot jih imamo sedaj, bodo boljši uspehi in lepši rezultati dokaz, da smo delali smotrno in da smo si cilje postavili pravilno.«
Iz poročila načelnika tov. Majdiča je bilo lepo vidno športno udejstvovanje in posamezni rezultati vseh sekcij, med katerimi so bili posebno agilni nogometaši, ki so tekmovali v nogometni ligi ljubljanske podzveze, košarkarji in igralci namiznega tenisa, ki so odigrali več prijateljskih srečanj in sodelovali na nekaterih turnirjih.
V	imenu Občinske zveze za telesno vzgojo Domžale, je pozdravil vse navzoče tov. dr. Šircelj, posebno najmlajše, ker je na ta način poudaril pomen letošnjega leta, ki bo posvečen najmlajšim. Po klubih in društvih bodo odprli tako imenovane šole za nogomet, košarko in druge športne igre. Po opravljenem šolanju pa bodo tekmovanja v občinskem, okrajnem in republiškem merilu. Tov. dr. Šircelj je nato izrazil pohvalo »Partizanu« Jarše, ki je bil edino društvo, ki se je res potrudilo, da bi športno delo čimbolj popestrilo. V imenu sindikalne podružnice je pozdravil občni zbor tov. Perko, ki je obljubil pomoč in sodelovanje s strani Sindikalne podružnice »Induplati« Jarše. Ker je za napredek in razvoj nogometašev nujno potrebno, da se preskrbi trener, je obljubil, da se bo ta problem skušal čimprej rešiti.
V	diskusijo je posegel tudi direktor tovarne »Induplati« tov. Marinc, ki se je zelo pohvalno izrazil o delu »Partizana«, ki je v preteklem letu res zaživel in se pričel razvijati v pravo športno društvo, ki ve za svoje cilje. V svojem izvajanju je omenil tudi gradnjo novega športnega igrišča in je zato predlagal, naj bi sc »Partizan« aktivno povezal s sosednjo tovarno na Količevem, ker bo na ta način možnost za razvoj športa večja.
Ob koncu so člani občnega zbora izvolili nov Upravni odbor društva, ki šteje 19 članov in sprejeli važnejše sklepe, ki naj bi zagotovili še agilnejše delo v društvu in to v vseh panogah.
Celotnemu društvu in novemu Upravnemu odboru pa želimo v letošnjem letu še več uspehov, saj bi na ta način pridobili v svoje vrste nove člane, ki bodo skupaj s svojimi starejšimi tovariši dostojno predstavljali barve našega TVD »Partizana«.
S. M.
Zadnja vest
Mladinska organizacija našega podjetja je priredila v soboto, dne 27. 1. 1962 ekskurzijo v Svilanit Kamnik, katero smo povezali s športnim tekmovanjem med našimi in Svilanitovimi mladinci ter med našimi in Stolovimi mladinci iz Duplice. Zanimanje je bilo precej veliko, saj se je ekskurzije udeležilo 44 mladink in mladincev.
V	podjetju Svilanit smo si ogledali novi obrat in obrat Mekinje. Mladinci iz Svilanit so nas lepo sprejeli, nam preskrbeli- strokovno vodstvo ter pripravili majhno zakusko, za kar se jim lepo zahvaljujemo.
Po ogledu tovarne smo se odpeljali v Stol Duplica, kjer so nas njihovi tekmovalci že pričakovali. Najprej so se pomerili mladinci v streljanju z zračno puško. V tej disciplini smo si priborili zmago in poraz; premagali smo Svilanit, od Stola smo pa bili poraženi. Prav tako so tudi naše mladinke premagale Svilani-tove.
V	namiznem tenisu so se pomerili samo Svilanitovi in naši mladinci, kjer smo zmagali s 3 : 0.
V	šahu smo doživeli neljubo presenečenje, saj nismo pričakovali, da nas bodo oboji premagali.
Kljub nekaterim porazom smo šli veseli domov z željo, da bi še kdaj imeli tako prijetno srečanje s člani mladinskih organizacij Svilanita in Stola, kjer se jim bomo skušali revanžirati za doživete poraze.
PERSONALNE IZPREMEMBE
Vstopi :
1.	Bec Stanislav, pomočnik škrobilca, vstopil dne 8. 1. 1962,
2.	Šuštar Štefanija, tkalka v tkalnici, vstopila dne
11.	1. 1962,
3.	Jerman Stane, barv ar na jiggru, vstopil dne 15. 1. 1962,
4.	Ferenček Gizela, tkalka v tkalnici, vstopila dne 16. 1. 1962,
5.	Manojlovič Magdalena, administrator v menzi, vstopila dne 16. 1. 1962,
6.	Plej Marija, šivilja v šivalnici, po izvršeni poklicni rehabilitaciji ponovno vstopila dne 16. 1. 1962,
7.	Pavlin Marija, tkalka v tkalnici vstopila dne 18. 1. 1962,
8.	Florjančič Marija, tkalka v 22. 1. 1962,	r tkalnici,	vstopila	dne
9.	Lampret Olga, tkalka v 22. 1. 1962,	tkalnici,	vstopila	dne
10.	Limoni Cilka, tkalka v 22. 1. 1962,	tkalnici,	vstopila	dne
11.	Pepelnik Angela, tkalka v 22. 1. 1962,	tkalnici,	vstopila	dne
12.	Husič Katarina, tkalka v 24. 1. 1962.	tkalnici,	vstopila	dne
Izstopi:
1.	Kobilica Ivanka, previjalka v pripravljalnici, izstopila dne 31. 12. 1961, samovoljno zapustila delo,
2.	Koplan Ljudmila, tkalka v tkalnici, izstopila sporazumno z upravo podjetja dne 31. 12. 1961,
3.	Lampret Marija, pom. tiskarja v tiskarni, izstopila na podlagi lastne odpovedi dne 31. 12. 1961,
4.	Nemec Ana, previjalka v pripravljalnici, izstopila dne 31. 12. 1961, samovoljno zapustila delo,
5.	Podgoršek, Cilka šivilja v šivalnici, nastopila poklicno rehabilitacijo dne 31. 12. 1961,
2a 'mml/i
m
‘immdtilo
V RESTAVRACIJI
Gost sedi v restavraciji in je zrezek, ki je trd kot Podplat.
»Ali želite tudi kozarec piva k zrezku?« ga vpraša natakar.
»Potem, dragi moj. Najprej delo, potem šele užitek!«
PROGRAM
Iz programa živinske razstave v Butalah: Ob desetih: Nastop živine Ob enajstih: Prihod častnih gostov Ob dvanajstih: Skupno kosilo
SODOBNA
»Nekaj ti moram povedati, Peter. Kmalu nas bo troje.«
»Ljubica, ali je to res?«
»Res, Peter. Oče in mati se bosta ločila in mati Pride potem k nama.«
REBUS
REBUSA
Z	Mo
E	m AA AAl AAAA: AAAA:
MED ŠTUDENTI
»Ko sem se selil iz zadnjega stanovanja, je gospodinja jokala.«	'	,	...
»To se pa pri meni ne more zgoditi, ker je treba plačati stanovanje naprej.«
' ONA ŽE VE
Primarij neke umobolnice prosi pri telefonski centrali za neko zvezo.
Telefonistka v centrali pa se nekaj zmoti in primarij se ujezi. Naposled zakliče v telefon.
»Ali ne veste, s kom govorite?«
»Ne,« odvrne telefonistka mirno, »vem pa, kje ste.«
PREVEC POSLA
»Tovariš direktor, knjigovodja me je pravkar hotel
poljubiti.«	,
»Obžalujem, toda podjetje je tako veliko, da ne morem vsega sam opraviti.«
REŠITEV NOVOLETNE KRIŽANKE
Vodoravno: srečno in zadovoljno — a — p — OZN
-	ga — bat — ž — s — me — Cerar — Arsov — Ob
-	oro - lek - RI - AKK - oko - Tara - Novo leto
-	SSSR — Adam - mlin - Rene - Rade — r — t -Mali - nega — atek — Iran — resa — vsem želi — kota
-	ina - prt — IO - Ava - sel - be - Sever - asket
-	RI - o Piran - NK - aorta - z - red — uredništvo
-	sla.
6- Semprimožnik Ivana, previjalka v pripravljalnici, upokojena dne 31. 12. 1961,
L Uršič Jože, delavec v predpredilnici, samovoljno zapustil delo dne 31. 12. 1961,
8-	Čauševič Sulejman, razvijalec blaga v tiskarni, samovoljno zapustil delo dne 16. 1. 1962,
9-	Fideršek Amalija, tkalka v tkalnici, ni prestala preizkusne dobe, izstopila dne 18. 1. 1962,
10. Frontini Štefka, tkalka v tkalnici, izstopila sporazumno z upravo podjetja dne 13. L 1962,
11.	Kerin Marija, previjalka v pripravljalnici, izstopila dne 13. 1. 1962, sporazumno z upravo podjetja,
12.	Poljanšek Jožefa, tkalka v tkalnici, izstopila dne
13.	1. 1962, sporazumno z upravo podjetja,
13.	Ulčar Bernarda, tkalka v tkalnici, izstopila sporazumno z upravo podjetja dne 19. 1. 1962,
14.	Kos Ivana, previjalka v pripravljalnici, izstopila sporazumno z upravo podjetja dne 20. 1. 1962.
Poročili so se:
1, Završnik Herma, tkalka v tkalnici, poreč. Žalac.
"X
o
TOVARNA JEDILNIH IN TEHNIČNIH OLJ
\tftnviuvfi
VIR — DOMŽALE
TELEGRAM: SONČNICA — P. P. 32
proizvaja odprto
in vstekleničeno jedilno olje
iz najboljših domačih in tujih semen
Razen tega proizvaja razne vrste tehničnih surovih in rafiniranih olj ter rastlinske pogače visoke krmilne vrednosti
Vsem gospodinjam priporočamo namizno olje BISER