I/. Iiaju vsa I, ,'etrlek. Cena mu jo :< K na loto (Za Nemfijo 4 K. r.a Ameriko in drugo tujo države 6 K.) - Posamezno številke 8fi prodajajo -- po In vinarjev --- S prilogama: ,Haš kmečki dom" m „Naša gospodinja". Spisi in dopisi so pošiljajo: Uredništvu „Domoljuba". I^ubljnna, Kopitarjeva ulica. Naročnina. reklamacije in in-scrati pa: Upravništvu ..Domoljuba*. -Ljubljana, Kopitarjeva ulica - Štev. 51. V Ljubljani, dne 17. decembra 1914. Leto XXVII. Zvest prijatelj. Mnogokrat tekom sedanje vojske smo imeli priliko videti pisma, ki so jih pisali naši vojaki-junaki iz bojnih polj, in pogosto smo našli v njih izraženo želje in prošnje po časopisih. L pravništva listov pa dobivajo dan na dan prošnje raznih bolnišnic, v katerih .se zdravijo slovenski ranjeni vojaki, da naj se jim pošljejo časopisi, katere žele ranjenci. l'pravniš(va seveda rade-volje takim prošnjam ustregajo. To vse kaže, da so časopisi postali našim možem iu fantom, ki so šli branil domovino na bojna polja, nekaka vsakdanja potreba, nekaj, kar zelo težko pogrešajo, ako nimajo; nekaj, česar so pa zelo veseli, ako dobe. Časopis jc našim možem in fantom prijatelj, ki jim prinaša novice od doma, ki jili tolaži in navdušuje ter jim kaže ne samo dogodke iz domačih, temveč tudi drugih bojnih poli. Prijatelj jim je, ki jim dviga srca kvišku, učitelj, ki jih vzpodbuja, in tovariš, ki jim šepeta besede novic i/, domačih krajev. Tak učitelj in tovariš, izkušen v sedanjih težkih dneh, pa ni časopis samo onim, ki služijo le mesece z vsemi njih močmi hrambi domovine, temveč tudi onim, ki so oslali doma, zlasli ženam, materam, sestram in gospodarjem. Uči jih, kako se imajo ravnati v vseli zadevah sedanjega težkega časa, pripoveduje jim, kako se godi po svetu, v raznih krajih naše domovine, na bojnih poljih itd. Zato je povsem naravno, da se jo število naročnikov nekaterim našim listom v zadnjih mesecih zelo dvignilo. Pravi prijatelj se pokaže v težavah, to jc preizkušena resnica. Upamo, da se je med drugimi našimi listi slovenskemu ljudstvu tako zelo priljubljeni »Domoljub« izkazal v sedanjih težkih [ dneh kot pravi in zvesti prijatelj. Vsaj j po nekaterih izjavah naših naročnikov 1 moramo tako soditi. Ker to upamo, ker smo o tem prepričani, zato pa imamo pogum prositi naše naročnike sedaj ko se bliža novo leto, da mu izkažejo zvestobo za zvestobo. »Domoljub« si bo tudi v novem letu z vsemi močmi prizadeval, da bo svojim naročnikom v vsakem oziru zadovoljil. Kakor doslej, bo tudi v naprej poleg krepkih, preglednih in poučnih u v o d n i h člankov prinašal jasen pregled p o s v e t u. Poročila o s v e-t o v n i vojski bo sestavljalo uredništvo tako, da bo napravilo iz enotedenskih uradnih poročil pregleden, poljudno pisan članek za vsako bojno polje posebej. Dokler bo to vsled vojske potrebno. Želimo, da ne bi bilo treba dolgo! Pod naslovom »Domače novice« bomo prinašali najnovejše novice iz vseli slovenskih krajev; pod naslovom »Razne novic e« pa bodemo priobčevali novice od drugod. Za gospodarje bomo skrbno izbirali razne zanimive in podučne gospodarske novice ; ženam in dekletom pa bodemo dajali karnajveč mogočo pouka za njih delo v k u h i n j i, b o 1 n i š k i p o s t e-1 j i, iiri živini itd. Posebno skrb bodemo obračali, da bo prinašal »Domoljub« mnogo izbranega razvedrilnega čtiva v »I, i s t k u«. Ko se bodo sedanje razmero spremenile, bodemo polog žo sedaj vpeljanih rednih prilog, vpeljali šo eno za povesti in pesmice. V nji bodo našle prostora izvirno povesti in dobre liovesti drugih narodov. V »Dopisih« bodo dopisniki iz raznih krajev poročali novice; v odstavku »Vprašanja in odgovori« pa bo uredništvo kol doslej tudi v naprej rade-voljno dajalo pojasnila na razna vprašanja svojih naročnikov. Vse to obljubljamo, da bodemo storili. Obljubljamo kot prijatelji, kot zvesti prijatelji, ki so zavedajo dolžnosti, katere jim narekuje temeljno načelo, na katerem je bila sezidana sedaj že mogočna stavba edinega pravega ljudskega slovenskega lista »Domoljuba«. »Vso za ver o, d o m, ce s a r j a 1« Zato prosimo še enkrat: zvestobo za zvestobo ! Ne samo vsi dosedanji naročniki naj nam ostanejo zvesti, temveč vsak naj skuša pr. clobiti v krogu svojih znancev in prijateljev še novih naročnikov. Lc na ta način bo možno preko obljubljenega storiti še več, dati še več. Časi, ki bodo prišli, ko bo enkrat vojska končana, bodo velepomembnL Saj bo vojska mnogo spremenila, prinesla seboj mnogo novega. V tistih časih bo treba slovenskemu ljudstvu, še bolj morda kot kdaj prej, pravih in resničnih prijateljev in svetovalcev. »Domoljub« bo gotovo prvi med njimi, saj je bil zato ustanovljen, saj je v leni namenu, s tem ciljem rastel in se razvijal. Naj zalo nihče ne zameta njegove družbe, naj nihče nc omalovažuje njegovega prijateljstva! Še ono besedo Vam, žene in dekleta ! Možje in fantje so na vojski. »Domoljub« Vam poroča o njih ter Vam je že dal mnogo navodil, kako se Vam je ravnati sedaj, ko ste same. Skrbite, da bo ostal »Domoljub« tudi v naprej stalni gost Vaših domov, in da bo kot zvest p r i j a t c 1 j v Vaših hišah med prvimi pozdravil može in fante, ko se povrnejo domov. Še marsikdaj pozneje jim bo polem lahko pripovedal, kako je bilo tedaj ko so oni branili dom nft daljnih bojnih poljih. Koliko stane sedanja vojska? O tem vprašanju se je že mnogo govorilo in pisalo, toda kakor o vsaki novi reči, ki zanjo še nimamo nobenih pravih izkušenj, je bilo večinoma samo ugibanje. Železnico, velikanske vojne ladje, zrakoplovi vse to je bilo v nekdanjih vojskah neznano; vsled tega tudi stroški za to neznani. Orožje je mnogo hujše nego je bilo: strojnih pušk in šrapnolov prej niso poznali; zato pa tudi niso vedeli za strahovite učinke teh morilnih iznajdb. Ne more biti dvojbe, da je sedanja vojska neprimerno dražja od prejšnjih. Za nekaj vojsk iz zadnjih 50 let poznamo stroške: V francosko-nemški vojski 1. 1870. so izgubili Francozi vsega skupaj 21.500 častnikov in 702.000 vojakov (mrtvih 80.000); stroški za vojsko so znašali 1196 milionov K. N e m -c i so pa izgubili 6247 častnikov in 123.400 mož (40.080 mrtvih) in imeli so vojnih stroškov 1605 K. Južno-afriška vojska, ki so sc v nji Angleži borili celili 31 mesecev proti hrabrim, samozavestnim Burom je stala Angleže 44.700 mož iu 1642 milionov kron. Rusko-japonska vojska, ki je trajala pač manj, pa vendar poldrugo leto, je stala Japonce 135.000 mož in 4466 milionov kron, Ruse pa 350.000 mož in 6600 milionov kron. Morda moremo po teh stroških nekoliko ceniti, koliko bo stala sedanja vojska, ki je žc vsled tega dražja, ker se razteza po celem svetu, in ker sc morajo nekatero države bojevati obenem na več različnih krajih. Morda je iz rusko-japonskih vojnih stroškov sklepal minister ogrske deželne bramlie H a za i, ko je v ogrskem državnem »boru rekel, da bi enoletna vojska stala našo državo nekako deset miliard (10 tisoč milionov) kron. Po pet odstotkov zahteva letnih obresti 500 milionov kron. število vojakov je tudi v sedanji vojski tako ogromno, da nimamo iz prejšnjih časov nobene primere za to reč. Koliko potrebujejo te ogromne množice za živež, za obleko, kako ogromne svote gredo za preskrbo živine! Za moža štejejo na dan hrane 1170 gramov in sicer 700 gr kruha, 200 ,t mesno konzerve. 150 er sočivja. 90 gr kave in 30 gr soli. Za konja je treba po 6 kil ovsa. 2.50 kil sena in 1.5 slame. Neki angleški barantač z denarjem je naračunil. da je morala Nemčija izdati prvih šest tednov, kar se je vojska začela celih 2695 milionov mark. Med stroške se mora računati seveda tudi škoda, ki jo naredi vojska. In v tem oziru sedanji veliki topovi ne morejo imeti nobene primere s še toliko surovostjo vojaštva v prejšnjih časih. C.o sedaj ena krogla stene velikih hiš kar izbije, beton in jeklo kar pre- luknja kak -> papir, je seveda škoda naenkrat siino velika. Škoda na morju jo tudi vse drugačna, nego je bila nekdaj, ker so vojne ladje neprimerno dražjo; saj imamo dandanes žo precej morskih velikanov, ki stano eden po 60 milionov kron. Pa tudi križarice so dragocene'. Podmorski čoln D 9 jo s tem, da je uničil tri angleške križarice, prizadel škodo 70 milionov kron. Trgovsko ladjo so pač cenejše, a vendar gre tudi tu takoj škoda v veliko milionov. Samo nemška križarska ladja »Emden« jo s tem, ker jc v bengalskem zalivu potopila 6 parnikov, napravila škodo krog 20 milionov kron. Ko bi Angleži izgubili svoje bojne ladje, bi jih stala obnovitev nad 2200 milionov kron. Ogromne so tudi svote, ki jili požre vojska z uničenimi trdnjavami. Zgraditi in opremiti z vsem potrebnim se more trdnjava v sedanjem času samo z velikimi svotami! Nepopisna je tudi gospodarska škoda. Promet je ustavljen, na morju n. pr. za nas in Nemce popolnoma nemogoč, ker bi morali spremljati svoje trgovske ladje s tolikim številom močnih bojnih ladij, da bi lahko kljubovali vsom sovražnikom, Angležu, Francozu, Rusu, Japoncu. Surovine torej le s težavo pridejo preko držav, ki se ne vojskujejo; blago se pa ven skoraj da prav nič ne prodaja. Denar jc drag in vsak se boji zanj. Podjetnosti ni. Vsak so boji prihodnjosti in zato ne zida nič novega, ne prenareja ničesar, marveč samo čaka, kaj pride. Da ni trgovina z drugim svetom za posamezno države nobena malenkost, in da torej tu vojska napravi res silno škodo, nam izpričuje to, da je Nemčija uvozila v svojo državo 1. 1913. raznega blaga za 13.882 milionov kron, izvozila pa za 13.085 milionov kron. To so velikanske vsote, za katero gre. Naša država seveda ni na tisti visoki stopinji, kakor nemška. Naš uvoz je znašal 1. 1913. 3407 milionov kron, izvoz pa 2770 milionov kron. Za tisoče milionov se zmanjša ob vojski uvoz, oziroma izvoz; ne more se izravnati potreba, s tem kar imamo preveč in narobe. Zavoljo trgovskega hiranja trpi vse gospodarstvo; nešteto ljudi izgubi svoje premoženje, propade. Vrednost državnih papirjev je nizka in za državo, ki je tepena, je velika nevarnost, da tudi nizka ostano, ker topen biti pomeni v taki strašni vojski, kakršno sedaj doživljamo, neprimerno več, nego nekdaj. Kdor je v taki vojski res tepen, se izlepa več dvigniti ne more; eno se nam zdi popolnoma izključeno: imena in značaja vele-vlasti si ne more več pridevati in niti misliti ni mogoče, da bi mogla kaka sedaj tepena država vojno škodo v denarju plačati: preostane pač le odškodnina v zemlji. Trgovci, ki so dozdaj iz-kušali preračunati škodo, ki bi jo prizadela svetovna vojska, ko bi trajala eno leto, trgovini, imenujejo tu na vsak način nad 12.000 milionov kron. Pregled po svetu. Italija. V državnem zboru se je nadaljeval razgovor o vladni izjavi. Ministrski predsednik Salandra jc ob tej priliki šo enkrat pojasnil stališče italijansko vlade glede na sedanji svetovni položaj. Dosogol jo, ila mu je zbornica z veliko večino izrekla zaupanje. — Veliko važnost se v javnosti polaga na to, da pride bivši nemški državni kanci, r knez Biilo\v za nemškega poslanika v Rim. — Iz Italije se poroča, da grozo v nekaterih krajih nemiri, ker je položaj ljudstva vsled brezposelnosti naravnost obupen. Nemčija. Nemški ccsar sc je pre-hladil in je moral prejšnji teden vsled-tega ostati v postelji. Sedaj poročajo časopisi, da jo žo okreval. — Nemški maršal Goltz je odpotoval v Carigrad, kjer bo kot sultanov pobočnik brez-dvomno imel velik vpliv na razvoj poil-vzotij turške armade. Maršal Goltz sc bo na potu v Carigrad oglasil na bolgarskem in rumunskem dvoru. Anglija. Listi so poročali pretekli tede, da je pred Dardanelami pripravljenih 40 ladij in da nameravajo Angleži Dardanele naoasti. — Angleži imajo težave pri vežbanju svoje nove armade, ker jim primanjkuje častnikov in podčastnikov. — Poročalo se je, da je nameravala neka francoska plem-kinja atentat na angleškega kralja, češ da je on odgovoren za sedanjo vojsko, v kateri sta padla njena dva sinova. Atentat sc ji ni posreči!. — Laški časopisi so poročali, da se je nameravani angleško-francoski napad na Dardanele ponesrečil in da je angleško-franco-sko brodovje zapustilo turška obrežna morja. — Angleška vlada je nakazala Portugalski 720 milijonov kron, da bo mogla izpeljati mobilizacijo. Rusija. Car je poslal srbskemu kralju Petru pismo, v katero je napisal tolažilne besede. — Listi poročajo, da je bilo polog Rennenkampfa za kazen odstavljenih šc šest drugih ruskih generalov. — Splošno se poroča, da primanjkuje ruski armadi častnikov. — Ruski naučni minister Casso je imel raka ter so ga operirali. Po operaciji je umrl. — Rusko notranjo ministrstvo je izdalo ostrejše odredbe proti avstrijskim in nemškim ujetnikom. — Iz Pariza poročajo, da so zaprli deset ruskih poslancev zaradi zarote proti vladi carja. Vsled toga so so pojavili v nekaterih krajih Rusko nemiri. Zaprti poslanci so socialni demokratje. — Car Nikolaj je prišel 10. t. m. v Tiflis. — I'o poročilih listov znašajo vojni stroški Rusije do 1. decembra 6047 milijonov rubljev. Francija. Vlada je izdala pooblastilo. da sme finančni minister najeti posojila za 1400 milijonov. — Francozi so poklicali pod orožje letnik 1916. — Poročali smo že, da je bilo obsojenih na Francoskem več nemških zdravnikov pod pretvezo, da so bili udeleženi pri ropih. Sedaj je francoska vlada zahtevala, da se ji predlože vsi tozadevni spisi in bo obsodbo najbrže razveljavila. Francoski ministri sc vrnejo v kratkem v Pariz. V Bordo ostane za nekaj časa samo še vojni minister. — Poroča sc, da jc padel francoski general 1'au, ki jc bil zelo merodajen v sedanji vojski. Srbija. Iz Sofije je prišlo poročilo, da jc makedonsko-bolgarsko prebivalstvo poklalo d vi bataljona srbskih vojakov in razstrelilo pri Gradišu železniški most, tako da je zveza med Srbijo in Makedonijo pretrgana. — Kralj Peter je odpotoval na bojišče, tako poročajo časopisi, ki so nedavno pisali, da je kralj Peter na smrtni postelji. — Zelo verjetna so poročila, da jc stanje srbske armade obupno. — Listi cenijo dosedanje izgube Srbije na 100.000 mož. — Srbski generalni štab izjavlja, da so Srbi pustili Belgrad prostovoljno iz vojaških ozirov in vsled pomanjkanja municije. Bolgarija. Med bolgarskimi in grškimi obmejnimi stražami jc prišlo pretekli teden v nekaterih krajih do precej hudih spopadov. — Poročajo, da jc angleški poslanik v Sofiji v imenu Srbije ponudil Bolgariji Macedonijo do Vartlarja, kar baje zelo jezi Grško, ker bi bila na la način od Bolgarije od neke strani obkoljena. - Bolgarski car jc sprejel odposlanstvo parlamenta, ki mu je izročil odgovor parlamenta na prestolni govor. V nagovoru na to odposlanstvo je car povdarjal važnost zveze med poslanci naroda in vlado. Grška. Nekateri listi vedo poročati, da Grška zelo živahno mobilizira. — Iz Sofije se jc poročalo, da je v Atenah nekdo trikrat ustrelil na grškega ministrskega predsednika, ki pa ni bil ranjen. — Poroča se, da se je dosegel med Grško in Turčijo popoln sporazum glede vseli kočljivih vprašanj in da hoče ostati Grška z ozirom na turško vojsko nevtralna. Balkanske države in države trojnega sporazuma. Listi izuova poročajo, da so se vsi poizkusi držav trojnega sporazuma, pridobiti Bumunijo, Grško in Bolgarijo, ponesrečili. Rumunija. Da bi pridobila Rusija Bumunijo za se, je baje izjavila, tla je pripravljena odstopiti Bumuniji listi del Bukovine, ki si ga je osvojila v sedanji vojski. Torej nekaj, kar še ni gotovo njeno. — Ministrski predsednik je odklonil na predloge trojnega sporaz-Ainfa, da naj Rumunija pomaga Srbiji. Turčija. V Carigradu bodo maršala Golza, ki pride iz Berolina, sprejeli z velikimi slovesnostmi. — Turški parlament so 14. t. m. otvorili na izredno slovesen način. Belgija. Francozi poročajo, da šteje belgijska armada še 1C0.000 mož. Ce je to res, potem belgijske izgube niso ble tako velike, ker šteje belgijska armada v vojski le 180.000 mož. — Generalu Lamanu, ki je branil belgijsko trdnjavo Lutticli in bil od Nemcev ujet, so morali odrezati desno nogo. — Belgijska vlada je pozvala pod orožje letnik 1914, ki se pa ni odzval, ker imajo Nemci zaseden velik del Belgije. Portugalska. Govori se, da bo morala vlada odstopiti, ker baje poslanci niso zadovoljni z njenim zadržanjem. — Dunajski časopisi poročajo, da so v Lizboni izbruhnili veliki nemiri. — Portugalsko minstrstvo jc odstopilo. Norveška. Izredno močna in viharna visoka plima je opustošila južno norveško obalo. Luke so zelo trpele. V Kristianiji se je dvignila voda 2 metra nad navadno stanje. Blago, ki je bilo naloženo na mostovih, obrežjih itd., je večinoma uničeno. V Frederikstadu so bila vsa nižja ležeča stanovanja preplavljena. Po ulicah so so morali ljudje vziti s čolni. Poginilo je veliko živine. Občinsko žitno skladišče in elektrarna sta uničena. V Odeli se odtrgal nemški parnik »Friedrich Wilhelm« in se vlegel na breg. Obrežni promet je bil prekinjen. Poroča se o številnih pone-srečnih ladjah. Škoda se ceni na veliko milionov. Nizozemska vlada je sklenila, da pokliče pod orožje vse rezerviste do 40. leta. Armada bo štela potem 300 tisoč mož. Egipt. Begunci, ki so prišli pretekli teden v Neapel, so pripovedovali, da so že vsi Evropejci zapustili Aleksan-drijo. Dokler so bili tam, jim je bilo najstrožje prepovedano, hoditi v arabski del mesta, ker se je tjekaj nateplo vse polno Beduincev, ki so radi bede začeli ropati. Nevarnost v Egiptu jc mnogo večja, nego priznajo Angleži. Angleži v vsi naglici grade utrdbe in okope ob Sueškem prekopu. Podmini-rali so vse vodnjake do sirske meje, ki jih bodo v slučaju, da se približajo Turki, razstrelili in tako Turkom odtegnili vodo. Dne 28. novembra, ko so izgnanci zapustili Aleksandrijo, so demonstranti ubili angleškega policijskega prefekta v Aleksandriji. Japonska. Japonsko poslaništvo v Peterburgu je izjavilo, da nc ve ničesar o tem, da bi prišli Japonci v Evropo pomagat državam trojnega sporazuma. — Bazmere med Kitajsko in Japonsko so še vedno napete. —■ Japonski mikado je 7. t. m. otvoril parlament s prestolnim govorom, v katerem jc dejal, da je srečen, da živi Japonska v prijateljstvu z državami trojnega sporazuma. Kakšna sreča! Abesinija. Iz Bima se poroča, da so Angleži pozvali Abesinskcga neguša, naj jim pomaga v vojski proti Turkom v Egiptu. Neguš je pa zdaj odposlal v Evropo posebno odposlaništvo, da se pouči o vojnem stanju v Evropi. Rimski listi poročajo, da je abesinski nje-guš angolegiptovski vladi ponudil 200 tisoč mož. Te vesti italjanski listi ne smatrajo za verojetno, ter pišejo: Zavezniki neprestano moledujejo za pomoč po celem svetu. 180 milijonov Rusov, 45 milijonov Francozov, 45 milijonov Angležev, ravno toliko Japoncev, 5 milijonov Belgijcev ter Srbi in Črnogorci ne morejo zmagati 60 milijonov Nemcev in 50 milijonov Avstrijcev in Ogrov. 320 milijonov proti 110 milijonom! To je razmerje med nasprotniki. Perzija. Perzijski šah ie v svojem prestrohiem'-govoru izjavil, da hoče ostati Perzija nevtralna. Upori v kolonijah. Vsled proglašene svete vojne se je začelo vstaško gibanje med mohamedanci v Maroku, Al-žiru in Sudanu, pa tudi med angleškimi in ruskimi mohamedanci. Uprli so se bili deloma tudi Buri v Južni Afriki, a je general Bolha ujel večino vstaških voditeljev, drugi so padli Ostala sta le še Maritz n Kampf, ki sts ušla na nemško ozemlje. Vstaja se jf po vsej priliki ponesrečila. Amerika. V Ncw-Yorku je divjal velik požar, ki je uničil vse naprave iz-najditelja Edisona. — Iz katerih krajev pa poročajo o velikih sneženih viharjih. — Predsednik Wilson je dne 8. t. m. govoril v kongresu o težavah, ki jih trpi svet in Amerika v sedanji vojski. Tožil ie tudi, da primanjkuje Ameriki ladij in predlagal, da naj Združene države kupijo one ladje vojskujočih se držav, ki se nahajajo v njih pristaniščih. -<— Amerikanci' so' prepričani, da bo igrala Amerika pri sklepanju miru važno vlogo. Svetovna vojska Avstrija-Srbija, Črnagora. Nedelja, 6. decembra 1914. Boji zahodno in južnozaliodno od Arangjelovca trajajo trdovratno in izJ gub polno dalje. Doslej še ni padla končna odločitev. Včeraj smo ujeli 300 Srbov. Ponedeljek, 7. decembra 1914. Z južnega bojiš.ča se uradno poroča : Južno od Belgrada naše čete pridobivajo na prodoru. Zahodno od Arangjelovca in Gornjega Milanovca je dobil nasprotnik nova ojačenja in nadaljuje svoje silne napade proti zahodu. V srbske kraje, katere so zavzele naše čete in katere so smo dobili skoro. popolnoma zapuščene, se počasi vračajo pobegli prebivalci. V Belgradu je ostalo približno 15.000 prebivalcev. Novo upostavljena mestna uprava je že pričela poslovati. Torek, 8. decembra 1914. Z južnega bojišča se uradno poroča: Vsled zavzetja Belgrada potrebna podvzetja zahtevajo sedaj novo razvrstitev naših bojnih sil. Podrobnosti naravno še niso za javnost Sreda, 9. decembra 1914. Z južnega bojišča se uradno poroča; Nova razvrstitev se vrši po načrtu. Posamezni poizkusi sovražnika, da bi jo motil, so bili odbiti. Pri tem je imel sovražnik občutne izgube. Naši napadi južno od Belgrada ugodno napredujejo in je bilo pri tem ujetih 14 srbskih častnikov in 400 vojakov. Četrtek, 10. decembra 1914. Z južnega bojišča se uradno poroča z dne 9. decembra: En oddelek naših čet v Srbiji je zadel zahodno od 3> mosta (ioniji Milanovae na močne so vražno četo in zato nI mogel prodreti Da so izognejo sovražnemu protisunku, ki so jo pričel, so dobili posamezni doli ukaz, da so uninknojo v ugodnejšo postojanke. Južno od Belgrada naši napadi napredujejo. Dne 8. decembru smo zaplenili 20 topov, en metalnik svetlobe in ujeli številno sovražnike. Sobota, 12. decembra 1914. Nn južnem bojišču ni posebnih dogodkov. Avstrija-Rnsijn. Nedelja, 6. decembra 1914. V Karpatih se tudi včeraj ničesar pomembnega ni zgodilo. V zahodni Galiciji so se razvili pri Tymbarku man jši, za naše orožjo uspešni boji. Položaj na južnem Poljskem je neizpre-menjon. nitka nn severnem Poljskem traja dalje. Ponedeljek, 7. decembra 1914. Hitka na Pbljskcnl se za orožje za-yoznikov ugodno razvija. V zahodno Galicijo prodrle ruske moči so bile včeraj od naših in nemških čet od juga napadeno. Zavezniki so pri tem ujeli 2-00 ltusov tor so zaplenili nekaj so-viii/nih topov. V Karpatih so se vršili posamezni boji, V postojanke v Beski-dih mlrli sovražnik je bil vržen nazaj. Pri lom smo ujeli 500 Rusov. Torek, 8. decembra 1914. Borenje za odločitev na ruskem bojišču trnja dalje. Avstroogrske in nemško čete so napade v prostoru južno-vzlmdno od Piotrkowa proko Novo Ra-doniska proti s<>vpru prodirajoče ruske nun i zavrnile, medtem so nemške čete prisililo sovražnika, da se je umaknil. V zahodni Galiciji so biti tudi večji boji v teku. Izida še ni. V tem prostoru so našo in nemške čete zopet ujele na-daljnih 1500 Rusov. V Karpatih se boji dalje vrše. Na mnogih mestih je sovražnik močno silo zopet umaknil za pobočje gora. Sreda. 9.- det>>wibTa 1914. Uradno so razglaša: Boji v zahodni Galiciji postajajo čezdalje silovitejšL Naše čete so sedaj prijelo Ruse tudi od zahoda in jih pregnale iz postojank* Dobrzjce \Vieliczka. Naš napad še traja. Število ujetnikov se še vuon pregledati. Doslej je bilo odpel janih nad 5000 Rusov, med niimi 27 častnikov. Na Poljskem so bili ponovni ruski napadi južno od Piotrkovva od naših in nemških čet odbiti. V Karpatih se ni nič pomembnega zgodilo. Četrtek. 10. decembra 1914. 1'radno se razglaša: V zahodni Galiciji jo naš napad v teku. Na Poljskem je na južnem delu bojne črte še mir. Neprestani sovražni napadi v okolici Piotrkowa se še vedno izjalovljajo ob vztrajnosti zaveznikov. Samo naše čete so tukaj zadnji teden ujele 2800 Rusov. Dalje proti severu Nemci z uspehom nadaljujejo svoja podvzetja. 4i Petek, 11. decembra 1914. Uradno se razglaša dne 10. t. m. opoldne: Na Poljskem jc včerajšnji dan mirno potekel. Posamezni ruski nočni napad v prostoru južnozahodno od Novega Budomska je bil odbit, V zahodni Galiciji sta oba nasprotnika odposlala v boj močno sile. Do-zdaj jo bilo tu ujetih nad 10.000 Rusov. Bitka se tudi danes nadaljuje. V Karpatih so že naša podvzevtja dovcdla, da smo zopet pridobili bistven dol lastnega ozemlja. Sobota, 12. decembra 1914. Naši boji v Karpatih se razvijajo po načrtu. Sovražnik se jc včeraj večinoma upiral le s svojimi zadnjimi četami, ki so bile premagane. V Galiciji še ni odločitve. Kjer so Rusi napadli, so bili s težkimi izgubami odbiti. Na naši fronti na Poljskem jc bil tudi včeraj mir. Przemysl jc od nasprotnikov samo obkoljen, ne napaden. Vedno za boje navdušena posadka vznemirja skoro vsak dan z manjšimi ali večjimi izpadi sovražnika, ki se nahaja v spoštljivi odaljenosti od kroga utrdb. Nadaljna poročila se glase: Busi so morali zupustiti Tušin severno od Piotrkovva, ki je za Buse nc-vzdržljiv. Komitata Saros in Zcmplin na Ogrskem so Busi popolnoma zapustili. Mesto Bartfeld je v naši posesti. Domač carjev polk je bil pri vpadu čez Karpate deloma uničen, deloma pa ujet. Nemčija-Rusija. Nedelja, 6. decembra 1914. Uradno. V bojih vzhodno od ma-zurskih jezer je položaj ugoden. Pri manjših bojih smo ujeli 1200 Busov. Na Poljskem se naši boji v redu razvijajo. Ponedeljek, 7. decembra 1914. Uradno se poroča: Na bojišču zahodno od mazurskih jezer je bil sovražnik miren. Razvoj bojev pri Lodzu odgovarja tudi sedaj našim pričakovanjem. Na južnem Poljskem ni nobene izpre-inembe. Veliki glavni stan je poročal 6. decembra: Danes popoldne so naše čete i&sedle Lodz. Rusi se tam po težkih izgubah umikajo. Torek, 8. decembra 1914. Poročilo glavnega stana se glasi: Na zahodnem bojišču in vzhodno od Mazurskih jezer ni nobenih posebnih poročil. Na severnem Poljskem smo z počasnim borenjem okolu Lodza dosegli popolen uspeh. Vrgli smo nazaj močne ruske sile, ki so stale severno, vzhodno in južnozahodno od Lodza. Lodz je v naših rokah. Uspehi bitke se radi razprostranosti bojišča še ne morejo pregledati. Ruske izgube so brez vsakega dvoma zelo velike. — Rusi so poizkušali priti z južnega Poljskega na pomoč svojim ogroženim armadam na severno Poljsko. Navedeni ruski p0jz. kus so pa preprečili napadi avstroogr-skih in nemških sil v okolici južno-vzhodno od Piotrkovva. (Piotrkovv je glavno mesto gubernije in šteje 30.000 prebivalcev. Leži južno od Lodza. iz Piotrkovva vozi železnica Dunaj—Varšava v Novvoradomsk.) Sreda, 9. decembra 1014. Veliki glavni stan poroča: Z vzhod-nopruske meje ni nobenih posebnih poročil. Na severnem Poljskem nemške čete neprenehoma sledijo vzhodno in jugovzhodno od Lodza hitro se umikajočemu sovražniku. Polog nenavadno težkih, krvavih izgub, o katerih se jc poročalo že včeraj, so Rusi izgubili doslej okoli 5000 ujetnikov in 16 topov z municijskimi vozovi. Na južnem Poljskem se ni nič posebnega zgodilo. Četrtek, 10. decembra 1914, Iz velikega glavnega stana se poroča : Iz vzhodne Prusije ni nobeni!) novejših poročil. Na severnem Poljskem so naše čete v stiku s sovražnikom, ki se i« ustavil v močno utrjeni postojanki vzhodno od Miazgl. Za Lovvicz se boji še vrše. Na južnem Poljskem so avstrijske in našo čete ramo ob rami ponovno uspešno napadle. Petek, 11. decembra 1914. Veliki glavni stan poroča: Vzhodno od Mazurskih jezer so se bili le artilerijski boji. Na scvrnem Poljskem, na desnem bregu Visle, je neka naša četa, ki je tam prodirala, zavzolu z naskokom Pr-zasnyz. Ujeli smo 800 Busov in osvojili nekaj strojnih pušk. Na levem bregu Visle se nadaljuje napad. Na južnem Poljskem so bili odbili ruski napadi. Sobota, 12. decembra 1914.1 Vzhodno od črte Mazurskih jezer se ni nič izpremenilo. Na severnem Poljskem naš napad \ napreduje. Z južnega Poljskega se nič novega ne poroča. Nemčija-Francija, Belgija, Anglija Nedelja, 6. decembra 1014. Uradno se poroča: Na Flandem skem in južno od Metza smo odbilij francoske napade. Pri La Bassee, v ar-gonskem gozdu in južnozahodno od Altkircha so naše čete napredovale. Ponedeljek, 7. decembra 1014. Uradno se poroča: Ponoči smo po načrtu zapustili kraj Vernelles (južno-vzhodno od Betliune), ker bi nadaljne vstrajanje v tem kraju pod neprestanim francoskim artiljerijskim ognjem zahtevalo preveč nepotrebnih žrtev, Kar je v okraju še ostalo stavb, smo jih prej v zrak razstrelili. Naše čete so zasedle pozidana stališča vzhodno od tega kraja. Sovražnik nam dosediii ru mogel sedeti. Zahodno in južnozahod- no od Altkirchna so ponovili Francozi z znatnimi močmi svoje napade, a brez uspeha. Imeli so velike izgube. Na ostalem zahodu ni nobenih dogodkov. Sreda, 9. decembra 1914. Veliki glavni stan poroča: Na flan-dernski bojnih črti napravljajo vsled zadnjega deževja zmehčana tla premikanja čet velike težave. Severno od mesta Arras smo nekoliko napredovali. :Vojni lazaret v Lille je včeraj zgorel. Najbrže je kdo zažgal. Človeških žrtev ni bilo. Trditev Francozov, da so napredovali v Argonskem gozdu, ne odgovarja dejstvu. Že dalj časa ni bilo tam nobenega francoskega napada. Nasprotno pridobivamo mi počasi, a neprestano tla. Pri Malancourtu vzhodno od Narenta smo včeraj vzeli neko francosko opirališče. Pri tem je večji del posadke padel. Ostanek, nekaj častnikov in okoli 150 mož, smo ujeli. Francoski napad na naše postojanke severno od mesta Nancya je bil včeraj odbit. Četrtek, 10. decembra 1914. Iz velikega glavnega stana se poroča: Zahodno od Reimsa so bile naše čete prisiljene, da so z obstreljevanjem zažgale pristavo Pecheri, čeprav je na njej visela mirovna zastava, ker je bil po fotografiji, ki jo je posnel nek letalec, brezdvomno dokazano, da je bila za pristavo skrita francoska težka baterija. Petek, 11. decembra 1914. Veliki glavni stan, 10. decembra dopoldne: V okolici Souaina so se omejili Francozi včeraj na živahen ogenj iz topov. Na vzhodnem robu Argonskega gozda proti Vauus-Boureulles obnovljeni napad Francozov ni napredoval in je obtičal v ognju naših topov. Sovražnik je očividno izgubil veliko ljudi. Trije sovražnikovi zrakoplovci so metali bombe na odprto mesto Frei-burg na Badenskem, ki nc leži niti v vojsknem ozemlju, škode niso povzročili. Dogodek se tu le omeja, da se pribije dejstvo, da so zopet enkrat naši sovražniki, kakor že večkrat, odkar se je pričela vojska, metali bombe na odprto mesto, ki niti ne leži v vojsknem ozemlju. Sobota, 12. decembra 1914. Veliki glavni stan, 11. decembra 1914. dopoldne: Na Flandernskem napredujemo. Zahodno in vzhodno od Argonov smo sovražnikove artiljerijske postojanke uspešno obstreljevali. Odbiti so bili francoski napadi v Bois de Tretrc, ki leži zahodno od Pont a Moussona. Turčija-Rusija. Ponedeljek, 7. decembra 1914. Turški glavni stan poroča: Zasedli smo Kedo, precej znamenit kraj, ki leži 20 kilometrov vzhodno od Batuma. Naše čete so podvzele drzno poizvedovanje in so porušile električne naprave pri Batumu, kjer so tudi nekaj Rusov ujele. Oddelek 300 iz Batuma odposlanih Rusov z nalogo, da poruši nek most, ki so ga zasedle naše čete, je bil iznenada napaden in popolnoma uni- j čcn. Sreda, 9. decembra 1914 Turški glavni st,an poroča; V okolici Adžara so se vršili novi za Turke uspešni spopadi, pri čemur so Turki zaplenili Rusom en top in množica bomb, orožja in municije. Rusi so vpo-rabljali prot Turkom dum-dum krogle. Ruski napadi vzhodno od jezera Van na turški meji so bili brezuspešni, nasprotno so pa turške čete, ki so prodrle iz Revandusa, zavzele Šaučbulak, važno rusko postojanko 70 km od turške meje v Aserbeidžanu. Četrtek, 10. decembra 1914. Uradno se poroča: Neki turški obmejni oddelek je zasedel v Kavkazu Taušherd severno od Oltu. Turške ob meji pri Aserbeidžanu bojujoče se čete so prodrle pri Somayu in Džihariju, dveh vzhodno od vilajeta Van ležečih krajih. Petek, 11. decembra 1914. Turški glavni stan poroča z dne 10. t. m.: Včeraj so poskušali Rusi pod varstvom ladij pri kraju Gonia južno od Batuma izkrcati Žete, da bi napadli Turke od strani. Izkrcane čete so bile prisiljene, da so se z velikimi izgubami umaknile. V tem kraju smo zaplenili dva topova. Sobota, 12. decembra 1914. Turški glavni st&n poroča z dne 10 decembra: Včeraj so poskušali Rusi pod varstvom vojnih ladij pri Gonijl južno od Batuma izkrcati čete, da napadejo Turke na krilu. Izkrcani ruski oddelki so bili prisiljeni, da so se umaknili. Rusi so izgubili veliko ljudi. Turki so vzeli Rusom dva topova. Ob . meji vilajeta Van je odbila turška ka-Valerija napad ruske kavalerije. Ob perzijski meji vzhodno od Vans bei Deira so Turki odbili ruski napad. Turčija-Angllja. Ponedeljek, 7. decembra 1914 Turški glavni stan poroča: Angleške čete so poizkušale včeraj napasti turško postojanko med Tigrisom in Su-vai prekopomi V boju, ki se je razvil, so bili Angleži, ki so veliko ljudi izgubili, poraženi. Turki so zaplenili eno strojno puško in veliko municije. Torek, 8. decembra 1914. Turški glavni stan poroča, da so Turki zasedli perzijsko mesto Savtali-bolak. Sobota, 12. decembra 1914. Šejka v Darfuru in Kordofanu sta se dvignila proti Angleški in z 20.000 vojaki zasedla Kartum, glavno mesto Sudana. — Prednje čete Senusov so prekoračile egiptovsko mejo. Na morja. Mornariški strokovnjak lista »Cor-riere della Sera«, Pausario, izvaja: Že dalje časa ne ve avstralska vlada ničesar o svoji veliki oklopni križarici »Avstralia«. Boje se, da je ladja na odprtem morju postala žrtev eksplozije. (»Avstralia« je bila spuščena v morje 5« Zgoraj: Pogled na Belgrad. — 1. Kraljeva palača. — 2. Poslopje srbske skupščine. — 3. General Frank. I. 1911. Vsebuje 19.100 ton in vozi s hitrostjo 25 morskih milj. Oborožena je i 8 30.5 cm in 16 10.2 cm topovi.) — Pristaniška oblast v Paputlu pri Val-paraisu poroča, da je pomožna križar-ka »Princ Eitel« izkrcala moštvo angleškega parnika »Sarcas«, ki ga jo pri Corralu potopila. Ruski časopisi poročajo iz Londona, da je polagalec min »Mary« zadel na nemško mino pri Lo-\vestoft in se potopil. — 8. decembra sta pluli po Donavi dve ruski ladji, ki sta vlekli vsaka po 3 ladje za seboj. Ladje so bile naložene z municijo namenjeno Srbiji. Ladje so zadele na mine in so se potopile. Posadke niso mogli radi visoke Donave rešiti. Eksplozijo so čuli tudi v Ruščuku, kjer je prebivalstvo zelo razburjeno. — Angleška admiraliteta naznanja izgubo križarke »Canada«, ki je obsegala 780 ton in imela 60 mož po8Stflke;'Tlosiej je angleška vojna mornarica izgubila 308 častnikov in 7035 mož. — Pri Falklandskih otokih (vzhodno od preliva Arenas, na skrajnem koncu Amerike) je močno Angleško brodovje napadlo oddelek nemških križaric in potopilo veliki kri-žarici »Scharnhorst« in »Gneisenau«, ki sta obsegali po 11.600 ton ln imeli v mirnem času po 620 mož posadke, in pa malo križarko »Leipzig«, ki je obsegala 3250 ton in imela 286 mož posadke. Angleži so zasegli dva parnika s premogom. Ladjama »Dresden« in »Nurnberg« se je posrečilo uiti. — Po nadaljnih poročilih se je zasledujočim angleškim križarkam posrečilo, da so potopile tudi križarko »Nurnberg«. (Križarica »Nurnberg« je bila spuščena v morje leta 1906. Prostornine je Imela 3450 ton in je dosegla 24 morskih milj hitrosti na uro. Oborožea je bila z devetimi 10.5 cm in osmimi 5.2 cm topovi. Posadka je štela 295 mož.) — Turški listi poročajo z dne 11. t. m.: Turško brodovje je včeraj obstreljevalo Batum in okolico in s tem odgovorilo na rusko trditev, da je Črno morje očiščeno turških ladij in da sta bojni ladji »Vavour« in »Midilli« nesposobni za boj. ■■..... V zraka!/"'"'; { Dne 11. t. m. se ie poročalo iz Dunaja: Avstrijski letalec je metal bombe na Cetinje na poslopje ruskega poslaništva in na prestolonaslednikovo vilo. Ena oseba je bila ubita. Nato je letalec odplul proti Kotori^ip ^<>4 Potjo metal hpmbe na utrdbe naT.ovceriu. Dom in svet. Ne odlašajtel Z odlašanjem se navadno nikamor ne pride. Posebno pa ne kaže odlašati z obnovitvijo naročnine na »Domoljuba« in druge naše časopise. Kdor pred Božičem dopošlje znesek 3 K, nam znatno olajša izredno ve^ liko novoletno delo, sebi pa zagotovi redno nadalnje prejemanje priljubljenega časnika. Pravočasna obnovitev 6' naročnine Vas lje stane niti vinarja več in ne povzroča nikomur posebnih težav. Torej čimpreje, tem bolje! Za nove naročnike, ki nam že sedaj pošljejo naročnino za prihodnje leto, imamo na razpolago še vse številke »Domoljuba«, v katerih izhaja sedaj ve-lezinimiva povest »Rekrut«. Novim naročnikom, ki bi se priglasili šele po novem letu, seveda ne moremo post reči s to nagrado. Kdor torej želi imeti zastonj celo povest, naj se takoj naroči za prihodnje leto! Preskrbimo ranjencem v ljubljanskih bolnicah lep Božiči Obračamo se s tem posebno na našo ljubljansko okolico. Po ljubljanskih cerkvah so bila darovanja za zgoraj omenjeni namen, prepričani pa smo, da bo tudi ljubljanska okolica pomagala po svoje prirediti ranjencem, ki so se borili za čast domovine in sedaj leže v ljubljanskih bolnicah, lepe božične dni. Ljubljanska »Ljudska kuhinja« se je pa blage volje izrazila, da je pripravljena sprejemati za božičnico tudi darove v blagu. Občinstvo v Ljubljani in okolici, ki je znano po plemenitosti svojih src, naj bi prineslo mnogo darov v blagu. Hvaležno se sprejemajo: jajca, moka, sladkor, sadje, orehi, pecivo, rozine, čaj, konjak, milo, cigare, cigarete, tobak, pipe, noži, palice, razglednice pisemski papir, perilo, užigalice, kompot, sir, kranjske klobase, dobra vina v buteljkah. Potrudimo se vsak po svoji moči, da napravimo ranjencem v ljubljanskih bolnišnicah lepe božičnice, pri katerih bodo videli v dejanju, da naša srca sočuv-stvujejo ž njimi! Junaki. Stotnik Vilibald P e r k o , brat oskrbnika jame v Postojni, se je na južnem bojišču tako odlikoval, da je dobil vojaški zaslužni križec z vojno dekoracijo. — Na južnem bojišču so bili odlikovani Lovrenc Š 1 i b a r, železničar v Ljubljani; Aleksander T uš e k, slikar v Ljubljani, Franc Kosec, čevljar v Spodnji Šiški. — Državni in deželni poslanec Josip vitez P o g ač n i k je kot nadporočnik v evidenci na južnem bojišču. Vsled sijajnih njegovih uspehov je bil povišan izrednim potom za stotnika. Tudi njegov sin Branko vitez Pogačnik je dobil odlikovanje za hrabrost, ki jo je pokazal na bojišču. — Odlikovana sta bila z vojaškim zaslužnim križcem stotnika Ivan Kobe 17. in Josip S 1 a v i k 16. brambnega pešpolka. — Stotnik Jernej pl. A n -d r e j k a, doma iz Rov pri Kamniku, pisatelj knjige »Slovenski fantje«, se je tako odlikoval na južnem bojišču, da je dobil zaslužni križec z vojno dekoracijo. — Nadporočnik Julij Česar pri 55. pešpolku je bil za izredno junaško vedenje na severnem bojišču odlikovan. — Odlikovan je bil s srebrno svetinjo I. razreda na severnem bojišču Franc T r o j a r, doma iz Podbrda. — Rezervist Jernej Kirbiš od dragon-skega polka št. 5 je bil radi hrabrosti pred sovražinkom odlikovan z veliko srebrno svetinjo. — S srebrno kolajno II. vrste sta bila odlikovana korporal gorskega artilerijskega polka štev. 3 Anton B a b i č , doma iz ljutomerskega okraja, in Maks F a n 1 a n d iz ptujskega okraja. Naše zakladnice. Matevž L o t r i g v Dražgošah ima v vojni pet sinov ia enega zeta. Anton P e.t e r c a iz Bi. zovika ima tudi pet sinov v vojni. -Preteklo nedeljo je umrl v Št. Andražu na Goriškem Andrej P a š k u 1 i n , bivši obč. starešina. Zapušča sedem otrok, od katerih so štirje pri vojakih. šest sinov sta dala cesarju Ivan M r z 1 j a k in njegova žena Jožefa iz Št. Petra na Goriškem. V tuji zemlji so pokopani. Na severnem bojišču je padel poštni uslužbenec v Ljubljani Jožef Š l r u s. Poročen je bil štiri dni, nato je moral v vojsko, kjer je našel častno smrt. — Na severnem bojišču je padel junaške smrti Franc Ivotar, pismonoša iz Kandije, — Na južnem bojišču je padel Josip Šinkovec, odvetniški kandidat v Ljubljani. — Na južnem boiišču je padel 38 letni črnovojnik 17. pešpolka Ivan S i m o n i č , posestnik v Boldražu pri Metliki. — Koroški rojak dr. Rudolf S i 1 a n , sodnik v Mariboru, je padel na bojišču junaške smrti. — Na severnem bojišču je padel Jakob Š a b e c iz Zagorja na Pivki na Notranjskem. — Na južnem bojišču je nadel Ivan Mo-ran, sluga ljubljanske banke za trgovino in obrt. Doma je bil iz občine Predoslje pri Kranju in zapušča vdovo in 4 nepreskrbljene otročiče. Nedavno je bil na bojišču za svojo hrabrost povišan za korporala. Nesreče. Iz Celovca poročajo, da se je dne 4. decembra zjutraj zgodila v predoru pod Karavankami med Jesenicami in Podrožco velika železniška nesreča. V predoru so bili na enem tiru štirje delavci, ki so nekaj popravljali. Predor ima sicer dva tira in tudi delovodja je delavce opozoril, da gre od Podrožce proti Jesenicam jutranji brzovlak št. 701. Delavci so se sicer izognili, a v naglici in zmešnjavi so prišli vsi štirje na napačni tir, tako da jili jtr stroj zagrabil in vrgel ob steno v predoru. Vsi štirje so bili nevarno ranjeni prepeljani v bolnišnico v Beliak, a težko da bodo okrevali tako hitro. — V četrtek popoldne sta dva uslužbenca plinarne ponravljala na Bregu v Ljubljani v zemlji se nahajajočo počeno pli-novo cev. Ko sta hotela priklopiti mesto počene cevi celo, se je odmašila ter je plin v nji brizgnil s tako silo, da sta se oba takoj onesvestila. Na pomoč sta najprvo priskočila dva vojaka ter sta s pomočjo drugih ljudi enega še spravila k zavesti, 511etni vdovec. Janez Sitar iz Zgor. Šiške pa je bil takoj mrtev in so potem na odredbo policiiskc komisije njegovo truplo prepeljali v mrtvašnico k sv. Krištofu. Nesrečnež je zapustil tri nepreskrbljene otroke. Plino-va cev je bila le dobrega pol metra v zemlji in delavca tudi nista bila globlje, pa vendar se je zgodila nesreča. — V petek ponoči je umrl nenadno v Spodnji Šiški 55letni dninar Ivan Ber-nig. Zvečer je še v neki gostilni pil, na-to je pa šel ležat v neki hlev, kjer so ga kmalu nato našli mrtvega. Zadel ga je najbrže mrtvoud. Oglasili so se. Franc K 1 u n iz Male mlake pri Ribnici je bil na severnem bojišču. Eden njegovih tovarišev je pisal doma, da je bil ubit od šrapnela. Vsi so temu verjeli in ga smatrali za mrtvega. Sedaj se je pa oglasil iz ruskega ujetništva. — Podobno se je zgo-rlilo tudi z Jožefom Janež i če m iz Itovce pri Ljubljani. Tudi ta »mrtvi« se je sedaj oglasil in pisal, da se nahaja v ruskem ujetništvu. — Mladenič Edu-ard M a v r i č iz Medane, ki ni pisal z bojnega polja svojim staršem od srede septembra dalje, se je sedaj spet oglasil, kakor nam poročajo, ter razveselil svoje žalostne starše z veselim poročilom, da je živ in zdrav. — Pavel L i -č e n , mizar v Gorici, o kateremu se ni vedelo dolgo časa, kje da je, se je sedaj oglasil s pismom iz Niša na Srbskem, kjer se nahaja v ujetništvu. Pogreša so Ivan Boštjančič iz Strug pri Dobrepolju. Zadnjič jc pisal z bojnega polja 30. septembra. Če bi kdo kaj vedel o njem, naj blagovoli sporočiti njegovi ženi Frančiški Boštjančič, Struge pri Dobrepoljah. Prošnja. Matevž Ozbič iz Loma pri Črnemvrhu prosi, da bi mu sporočil, ako kdo kaj ve o njegovem sinu Francu Ozbiču, ki služi pri pehotnem polku št. 97., stotnija št. 15. Že od konca avgusta ni nobenega poročila o njem. Iz vlaka je padel Janez Kristan iz Kepenj pri Vodicah. Zadnjič Je pisal iz Ljubljane 18. oktobra. Njegovi tovariši so pisali domov, da so bili 40 km v Galiciji ko je Janez Kristan padel iz vlaka in si razbil glavo. Če bi kdo kaj natančnejšega vedel o njem, naj blagovoli sporočiti njegovi sestri Ivani Kristan v Repnah. št. 38. pri Vodicah na Gorenjskem Novi škof na Koroškem je postal dr. Adam H e I f t e r. Slovenski vojaki so še vedno v Gentu. Vojak Slovenec, ki služi pri avstrijskih motornih baterijah, piše z dne 18. pr. m. iz Genta med drugim tudi to-le; Dosedaj smo imeli vedno lepo vreme, zdaj pa že en teden sneži in dežuje. To je dobro za nas, da smo zdaj pod streho. Zadnjikrat smo streljali 15. oktobra pred Antwerpnom. Pokalo je tri dni in tri noči tako, da Vam ne morem povedati. Krogle so letele tako kot muhe po zraku. Hvala Bogu, od nas ni nikogar zadelo. Padale so pa krogle jako blizu nas na cesto. Ko je krogla padla, je pesek tako na nas kropil, kakor da gre dež. Vsega smo se navadili, samo tistega ne, ki nam vlak prevrne. Zdaj se je to že dvakrat zgodilo. Prvič je bil ubit naš stotnik (stotnik Amann ob železniški nesreči pri Luttichu. Op. ured.), drugič pa dva vojaka. Železnice se zato najbolj bojimo. — Pismo je hodilo iz Genta 12 dni. Železni borci. Poveljniku 3. armadnega zbora generalu Colerusu pl. Gel-'lornu je povodom odlikovanja čestital tinti k;<;;ijski deželni predsednik. General sc je za čestitko presrčno zahvalil in med drugim tudi pisal: »Moji ljubi rojaki, Kranjci, se krasno bore; ostali so v vsakem oziru zvesti njih navadam. Častno in veselo je s takimi železnimi borci iti proti sovražniku.« Viktor baron Hein, bivši kranjski deželni predsednik, je, kakor smo že poročali, 8. t. m. umrl na Dunaju. Dosegel je starost 65 let. Kranjcem je njegovo delovanje na Kranjskem, kjer je bil dolgo let deželni predsednik, še v spominu. N. v m. p.! Skladatelj pater Hartmann, ki je prod leti osebno vodil velik koncert v ljubljanski stolnici, pri katerem se je proizvajal njegov »Sv. Frančišek«, je umrl 6. t. m. v monakovskem sanosta-nu. Star je bil 51 let in je nekaj let sem bolehal na srčni bolezni. Sirote. Pretekli teden je v ljubljanski tobačni tovarni zadela kap delavko Nežo Selanovo iz Gline. Bila je takoj mrtva. Njen mož je pri vojakih, doma pa dve siroti, katerim je Bog sedaj vzel še mater. Dolgo spanje. V vojaško bolnišnico v Mariboru so pripeljali nekega ranjenega vojaka, rodom Čeha, ki je spal neprestano dvanajst dni. Zbudili so ga le toliko, da so mu dali malo jesti in piti. Zdravniki se zanj posebno zanimajo. Ropar. Rezervni korporal 27. pešpolka, gostilničar Mayer z Zgornjega Štajerskega, je oropal padlemu stotniku Ferlincu 22.000 K in pobegnil. Dobili so ga v Debrecinu. Ne bo se mu dobro godilo. Za »Rdeči križ« se je nabralo na Drenovem griču—Lesno brdo 260 K 50 h. Za nabrani denar se je nabavilo: rokavic 48 parov, nogavic 20 parov, krp za noge 100 parov, opasnic 14, zapest-nikov 62 parov, snežnih oglavnic 25, dokolenic 24 parov. To se je razdelilo med 33 vojakov-domačinov, 25 vojakov nastanjenih na Vrhniki, nekaj se je oddalo c. kr. poveljstvu na Vrhniki, nekaj pa odposlalo v Ljubljano za 17. peš-polk. Vsem darovalcem tisočkratni: Bog plačaj! — Šolsko vodstvo Drenov grič. Denar vojnim ujetnikom v Srbiji in na Ruskem se pošilja poštnine prosto pri vsakem poštnem uradu. Mednarodna nakaznica se izpolni tako: Na odrezku se na sprednji strani zapiše, kakor po navadi, kdo pošilja, na zadnji strani odrezka, komu se pošilja, kjer pa se po navadi naredi naslov, tisto izpolni pošta. Darilo amerikanskih otrok in Kranjska. Amerikanski otroci so nabrali božičnih daril za uboge sirote padlih vojakov. Te dni je prišla posebna ladja v Genovo in oddala za avstrijske otroke daril v vrednosti 2 milijonov K. Ta darila pridejo okoli 15. decembra na Dunaj, odkodier se bodo razdelila po posameznih deželah. Ko pride'o darila za našo deželo v Ljubljano, se bodo iz središča v r j ibljani razdelila. Deželni odbor i c- »osial na vse župne in Županske ■ v.ae okrožnico s pozivom, da takoj javijo deželnemu odboru, koliko potrebnih in revnih otrok sirot padlih vojakov je v dotični občini. Vsi ti ura- di se tudi potom časopisja prosijo, da to čimpreje store ,da ne bodo revne sirote prikrajšane. Htttzendorf odlikovan. Cesar je podelil načelniku generalnega štaba Con-radu pl. Hotzendorfu vojaški zaslužni križ I. razreda z vojno dekoracijo. Nadvojvoda Friderik je bil odlikovan od cesarja z najvišjo vojaško častjo: postal je feldmaršal. Na tem odlikovanju mu je čestital tudi kranjski deželni glavar, ki je prejel sledeči odgovor: Gospodu dr. Šusteršiču, deželnemu glavarju, Ljubljana. Najprisrč-nejše se zahvaljujoč za prijazne čestitke avtonomnega zastopa dežele Kranjske se spominjam s ponosnim zadoščenjem junaškega nastopa naše hrabre armade in delim z Vami trdno zaupanje v končni uspeh. — Nadvojvoda Friderik. Zaslužena pohvala. Josip Pavlin, korporal pri 17. pešpolku, je šel lansko leto prostovoljno k vojakom. Letos so je boril v Galiciji, kjer je v boju dne 26. avgusta dva ruska infanterista in enega častnika ujel. Njegov nadporočnik je ta junaški čin takoj sporočil na Dunaj, odkoder je prejel Josip Pavlin sedaj pohvalo in bil imenovan za korpo-rala Doma je ta naš junak iz Dolenjega I ogatca in se nahaja sedaj v bolnišnici v Bruku, ker jc bil v boju z Rusi ranjen^ t/j; ijMSfefi.* 08 iv Generalu Franku je ob priliki zavzetja Belgrada častital naš deželni glavar v imenu Kranjske. Za častitko je prejel sledečo zahvalo: Belgrad, 5. decembra. Vesel ginjen vsled srčnih ča-stitk. katere ste izrazili v imenu dežele Kranjske meni in mojim hrabrim četam k zavzetju Belgrada, prosim, da blagovolite sprejeti,, p&šo najodkrito-srčnejšu sahvaloi Fmnk, general pehote. Materina slutnja. Zasebna sporočila in tudi uradni zanamek izgub so naznanili, dn je padel France Modec od Sv. Gregorja na severnem bojišču. Vsi so bili uverjen, da sc ne vidimo več, le mati njegova je še vedno upala, da to ni resnica. Kar srce mi ne da misliti, da bi ne prišejo In res materino zaupanje je bilo poplačano. Dne 4. decembra je došlo pismo iz Tambora na Ruskem, da je sin ondi v bolnici in mu ni slabo, tudi ranjena roka je že boljša. — Pisal je tudi Ivan Brinšek, ki so ga šteli med mrtve, iz ruskega bojišča. Ne dajmose plašiti. Naši sovražniki nas ne morejo pobili z jeklenim orožjem, dasi je njih sila tako velika -— segli so torej po njih starem orožju zvijač in laži, s katerim so se bojevali že toliko le\ proti Avstriji. Vse jim pride prav. Zda.{ je 'potfil Rus naše junake, zdaj je ves generalni štab ujet, zdaj je vsa Ogrska zasedena, zdaj je šel cel vlak' z vojaki v zrak, zdaj se je izgubil vlak z obleko in proviantom, zdaj nam je napovedala Italija ali Bolgarija vojska — in tako naprej. Namen teh laži je viden. Vendar se najdejo plašljivci, ki verujejo vsaki taki laži in naj bo šc tako'debela -- verujejo tudi inteligentni ljudj«, ki bi lahko presodili in po- mislili kak pes moli sem taco: Samo razburili in oplašiti nas hočejo, ustavili hočejo naše požrtvovalno delovanje za vojsko, zato, da ne l)i dobila vojska podpore in moči. Kn zgled: Raznesli so, da i«1 pobegnil visok cerkveni dostojanstvenik z denarjem, ki je bil nabran za Rdeči križ. Posledica je bila ta: V neki župniji na Gorenjskem, kjer so premožni kmeti, je dobil župnik samo 0 kron! in io zato ker so menili ljudje, da denar tako ne pride v roke Rdečega križa. Zaradi zlatnine, ki smo jo nosili za srebrni križ, ki skrbi za živež tisočih revežev, se je raznesla ista stvar. Ako prinesejo listi ugodna poročila, hite ljudje trditi, da je vse zlagano, ako prinesejo slaba poročila, tedaj potrjujejo: Slabo nam gre, vse bo propadlo. toliko je izgube. Ljudje božji! kaj poslušate take besede!? — Vojska gotovo ni zabava, ne za nas ne-za naše sovražnike, gre se pa zato, da bo enkrat mir, da se bo mogla Avstrija svobodno gospodarsko razvijati mi trpimo, sadove bodo uživali naši otroci. Kakšno ncznosijp stju^je pa je bilo že nekaj let senV: Zaničevanje, grožnje in podpihovanje v državi in izven nje. Avstrija gnila skozi in skozi, njeni pridelki njene razmere, vse za nič. In ta skrita vojska nam je škodila bolj kakor očita. Draginja je rastla, potrebe za vojaštvo so naraščala'ljeijiir sc je poznal žalostno pri veliki' trgovini', rastla so tudi narodna nasprotja — vse pod plačanim- podpiliovanjem drugih držav, nemoralni listi so podkopavali ugled države, cerkve in vsega kar je dostojno. Tudi tu ie bil namen viden. Slava Bogu! Grozdje jc bilo lisici prekislo. Avgusta so hoteli biti Busi na Dunaju, Srbi v Zagrebu -^J^ijftPJJ. je .pobitih par sto tisoč, Srbi s pomočjo Ru- sov svoje zadnje moči — nad gnezdom zarot in umorov velika cesarska zastava. Ferdinandova misel, za katero je šel v smrt — živi, bo živela. Bodimo vstrajni in pogumni. Upajmo, delajmo in molimo. Naši vojaki v vojski na polju, mi v vojski doma. Vsak naj uva-žuje in razume težaven in resen čas. Naj bo naša molitev Jrden pkon. ki varuje naše vojake,"n^bo nenorušen zid za katerim stoji varno Avstrija. Kdor bo dvomil o srečnem izidu vojske, če vidi klečati oboroženega resnega moža pred Bogom, o pasu sabljo, v rokah rožni venec? — Vojak oborpžcm..z,rožnim vencem je neprema|n1fv! Fraftcija noče zmage, ker prepoveduje vlada molitve in brani umirajočim tolažila svete vere, Anglija noče zmage, ker se baba brezvestno da hoče voditi vojsko ve,č, . let, ruski vojaki gredo zaspano v boj, Rusija se vojuje podpihana od Angleža in v ljudstvu ni razuma ne volje. Bodimo pogumni, prenašaimo žrtve kot so jih prenašali naši dedje, ko je trajal francozki nemir dvaindvajset let in se niso branili naši dedje dati cesarju vse, do zadnietra vinarja in poslednje kaplje krvi. Mi nismo več vajeni hudega, samo gladko in ravno naj nam bi bilo vse. Padel je, toži tu ta, tam on i. Velika in sveta je ta žalost — ali 8i Bog jc poslal svojo deklo po svoje zveste hlapce, venčani zvestobe se bližajo Njegovemu prestolu. »Dokler sije solnce božje, cvete gora in planjava, bo sijalo naše orožje, sc bo pela naša slava.« Avtomati in barake za sladkarije, ki rasto po mestih in vaseh kakor gobe po dežju, so prava kvarila otrok, posebno v Ljubljani, kjer skoraj ne moreš narediti koraka, da ne bi naletel na žensko, ki sedi ves ljubi božji dan poleg par kumernih piškotov; ali na avtomat, ki vabi s svojim ličnim obrazom otroke, da mečejo v prva njegova usta denar in dobijo iz njegovih spodnjih ust slaščico. In zdaj uči otroka varčnosti! Časi so dragi, tudi otroke je treba vzgajati v varčne gospodinje in trezne može — pa ga moti na vsakem oglu in mu obuja lakomnost. Vsak vinar znese k barakarici, v avtomat. Škoda je velika. Če more izhajati poleg tega toliko žensk in toliko avtomatov, potem je jasno, da izmečejo otroci, oziroma stariši in prijatelji dosti denarja vun — zato da si kvari otrok želodec in značaj — kajti polakomnjen otrok si ve najti denar, da zadostuje svoji želji po slaščicah. Zgodnje korenje. Neki vrtnar piše: Posledice vojske se bodo poznale tudi pri vrtnarstvu. Vsled pomanjkanja živil bo večja prodaja in zmanjkalo bode pomladi zelenjave, posebno ko-reničja; treba je torej poskrbeti, da dobimo pomladi korenje. Je nekaj novih vrst korenja, ki niso občutljive za vreme in mraz in to je posebno »Gverand-sko korenje«. Zasejati ga je treba še po zimi, januarja, ko niso tla več zamrznjena, če se povrne potem tudi sneg in zmrznjeno tla zopet, ne dela to korenju nikake škode. Seje se v 20 do 30 cm razdalje v vrstah ali na redko po celem. Ljubi rahlo suho zemljo. Da skali seme hitro, ga je treba namočiti v vodi, da se prav razseje, ker se obesi ka-vcljnasto seme s pestjo prsti ali pepela. Ko zaseješ zagrni le na rahla z zemljo, potlači z deskami, pokrij potem prst s slamo in korenje bo vzrastlo kmalu. Naredi okroglato podolgaste okusne korene. Sveti Oče za katoliška društva. V poslanci na škofe in nadškofe piše Sveti oče o društvenem življenju: Ker pa je spodbuda za očitno priznavanje vere in temu odgovarjajoče življenje ljudi najbolj odvisna od tega, da sc bratsko navdušujejo in med seboj tek mujejo z lepim zgledom, zato živahno pozdravljamo, ako neprestano nastajajo nova katoliška društva. In ne želimo samo, da se ta društva razcvitajo, ampak hočemo, da stoji njih okrepitev pod našim varstvom in našim pospeši-teljstvom; ta okrepitev ne bo izostala, če se bodo vedno in zvesto izpolnjevali oni predpisi, ki jih je sveta Stolica dala in bo dala. Vsi oni pa, kateri v takih društvih posvečujejo svoje moči Bogu in cerkvi, naj ne pozabijo na besede božje modrosti: »Poslušen mož bo govoril o zmagi«; kajti ako ne bodo Boga poslušali, s tem da se podvržejo cer- kvenemu poglavarju, bodo zaman iskali pomoči božje in njihov o delo bo brezuspešno. Papež Benedikt XV. o protialkohol-nem boju. Predsednik italijanske proti-alkoholne zveze »La Nuova Crociata«, profesor Rudolf Bettazzi iz Turina se je dne 22. novembra poklonil novemu papežu. Poročal mu je o ciljih in delovanju protialkoliolne zveze in sv. Oče jo je pohvalil kot zelo dobro stvar. Bettazzi je omenil tudi težave, nasprolstva, sovražnosti in pičla sredstva, ki ovirajo abstinenčno delovanje. Sveti oče ga je obodril, rekoč, bodite pogumni in kljub vsem oviram nadaljujte delo. Besede novega papeža naj bodo tudi našim redkim protialkoholnim bojevnikom v tolažbo in vzpodbudo. Srčno naprej proti zmaju alkoholizmu! Narodovo trpljenje ob vojski. V Žlebini pri Mirni je žena Alojzija Sla-diča izvedela, da jc njen mož kot vojak umrl v bolnišnici na Ogrskem. Na dan sedmine po rajnem možu je porodila. Na dan poroda pa je izvedela, da ji je umrla njena mati. Ali ni to hudo? Bivša avstrijska cesaričina Štefanija, žena pokojnega prestolonaslednika Rudolfa, kot strežnica »Rdečega križa«. Božičnica vojakom. Na dunajskem severovzhodnem kolodvoru je zaposleno več sto rok z zavijan jem in spravljanjem božičnih daril vojakom na bojnem polju. Odposlali bodo 4000 zabojev. V zabojih je 1 milijon paketov lec-ta, 300.000 lesenih pip, 300.000 paketov ogrskega tobaka, 300.000 vžigaličnih škatljic s prižigalno napravo, 121 •■ milijona cigaret, 700.000 višnjevih cevk za kajenje cigaret, 1 milijon komadov mila in 1 milijon božičnih taborskih razglednic s. cesarjevo sliko, ki ima okvir iz smrekovih vejic, vejice so obvite s trakom v barvah Avstro-Ogrsko. — V vsakem zaboju je tudi par smrekovih vejic. — Odpošljejo poleg tega še 1 milijon steklenic likerja, vsaka steklenica po litra; to gre posebej v 8000 zabojih, vsak zaboj ima prostora za 125 steklenic. Potem pridejo še darila za 20 tisoč častnikov. Vojak in sv. rožni venec. Mogoče bo kdo rekel: puško v roke vojaku, ne pa rožni venec. Da, prav je, vojak ne sme puške iz rok pustiti. Mojo puško je krogla razbila, šel sem k mrtvemu vojaku po puško in ta jo je krčevito stiskal k sebi, kakor da se še mrtev ne sme ločiti od nje. Vendar pa ima vojak lepo priliko vzeti včasih tudi rožni venec v roke. Na marših je sveti rožni venec kot nalašč, da vojaka poživlja in mu moč daje, da ne obnemore. Na straži mu jc najboljše sredstvo, da vstraja, ga varje pred zaspanostjo in mu krajša dolgi čas. Tudi v bojni črti, ko včasih po več ur ne sme in ne more z svojega mesta, so tolaži in navdušuje s svetim rožnim vencem. Posebno pa lepo služi sveti rožni venec ranjenim in bolnim vojakom po bolnišnicah, posebno v tujih krajih, kjer ni domaČega berila na razpolago. Ni ga sredstva, ki bi bolj služilo za kratek čas, trpljenje in tolažbo, kakor ravno sveti rožni venec. In če primerjamo žalostni del svetega rožnega venca: »Kateri je za nas krvavi pot potil«. Ko nas na marših le »vodeni« pot poliva, zmislimo se na Njegov »krvavi« pot in takoj smo potolaženi. »Kateri je za nas bičan in s trnjem kronan bil«. Ko nas doleti kaka nesreča, da nas poškoduje krogla ali bajonet, koliko laglje trpimo, če se zmislimo na Njegove svete rane in Njegovo trpljenje. »Kateri je za nas težki križ nesel.« Naše rame so utrujene od tonistre in puške, pa kaj je to s primero s težkim križem, pa kaj je s to primero s težkim ne vse krvave. Če to premišljujemo, niti ne čutimo nič na svojih ramah. »Kateri je za na,s križan bil.« Tudi nam se morebiti bliža smrt, saj smo jo tudi zaslužili z raznimi grehi. On pa najpra-vičnejše in najnedolžnejše umre na križu le zato, da nas reši. Če to premišljujemo, s kakim veseljem in oogumom gremo, če treba, tudi v smrt, da izpolnimo prisego »za cesarja in domovino«. In ko Ga v duhu vidimo na svetem križu, ko izroča svojo dušo v roke nebeškega Očeta, priporočimo tudi mi svoje duše v Njegove svete roke. Po Njegovih besedah: »Dajte cesarju, kar je cesarjevega in Bogu, kar je božjega.« Torej svoje telo do zadnjega vzdihljaja in do zadnje kaplje krvi za cesarja in domovino, a svojo dušo pa svojemu Stvarniku. Vse to pišem iz lastne izkušnje, in ko sem videl nekako poživljene in potolažene one, ki so opravljali to pobožno molitev. Zato, dragi sovojaki, v roke sveti rožni venec, pa tudi Vi, domači. posebno sedaj, ko po nekaterih župnijah opravljate pri zornicah rožen-vensko pobožnost namesto meseca oktobra, udeležujte se je vsak dan. Tudi doma zvečer nc pozabite te lepe in krasne molitve. Marija, kraljica svetega rožnega venca, katero v svetem rožnem vencu tolikokrat z angelskim pozdravom pozdravimo, je tudi »tolažnica žalostnih«, nos bo tolažila v tem žalostnem vojnem času, da ga laglje preživi-mo. Spominjajte se v Vaših molitvah doma tudi nas vojakovi Z Bogom! — Črnovojnik. Zelo pomemeben spomenik. Ameri-kanski republiki Chile in Argentinija sta imeli pred leti prepir radi meje, ki je kazal postati zelo nevaren. Škofa Bonavente v Argentiniji in Lara pl. Anend sla se obrnila do angleškega kralja s prošnjo, da naj razsodi v tem prepiru. Posrečilo se je sovražnosli poravnati. V zahvalo za to sc je vsled truda omenjenih dveh škofov nabralo toliko denarja, da so dne 13. marca 1. 1903 postavili na 3900 m visoki mejni gori med Chile in Argentinijo velkansk kip Kristusa. Na tem kipu se nahaja sledeči napis: »Prej naj se izpremene te gore v prah, preden bodo ljudje Argenlinijc in Chile zlomili vez prijateljstva, katero so ohranili in položili k nogam Kristusa Zveličarja!« Cesarjevo ponižanje. Ko je francoski cesar Napoleon III. leta 1870.-1871. v vojski s Prusi videl, da je premagan, je poslal generala Brilla k pruskemu kralju s sledečim lastnoročnim pismom: »Gospod brat moj! Ker nisem mogel umreti sredi svojih čet, mi preostaja le še, da polagam svoj meč v roke Vašega Veličanstva. — Vašega Veličanstva dobri brat Napoleon.« Pruski kralj Viljem, ki sc je tako kot francoski cesar Napoleon nahajal na bojišču, je odgovoril generalu, da sprejme cesarjev meč in pričakuje častnika, ki bo pooblaščen za pogajanja o predaji. Tako se je moral ponižati nekdaj vsemogočni francoski cesar Napoleon III., ki je bil zadnji francoski ccsar. Evangelij za svetovno vojsko. Prvo nedeljo v mesecu avgustu, to je bilo dne 2. avgusta, ko se je vršila po vsej Evropi mobilizacija, je pripovedoval nedeljski evangelij, kako je Jezus jokal nad Jeruzalemom in govoril: O, da nisi spoznalo ta tvoj dan, kaj služi tvojemu miru; sedaj pa je skrito tvojim očem; prišli bodo nad te dnovi itd. — Ali je bil to samo slučaj, ali božja odločba, da se je svetovna vojska pričela s tem evangelijem? Rudniška nesreča v Ameriki. — 5 Slovencev ponesrečenih. V Sibley rudniku se je prve dni meseca novembra pripetila velika nesreča, ki je zahtevala več človeških žrtev, med njim tudi pet Slovencev. Imena ponesrečencev so: Frank in Ferdinand Antončič, Jožef Skušek, Jožef Hamer in George Flo-rijant. Hešilci so prišli čez več dni do J. Skuška, ki je bil še pri življenju ter so ga hitro rešili od tramov, med katerimi je bila njegova noga ujeta in so ga prenesli v bolnišnico, kjer bo mogoče ozdravel. Mogoče tudi, da mu bodo morali odrezati nogo. Uro pozneje so naleteli na truplo Frank Antončiča. Drugi dan ponoči okrog 11. ure so potegnili iz jame truplo Jožefa Hamerja in zopet drugi dan zjutraj truplo Ferdinanda Antončiča. Trupla vseh treh so spremila na dan, ko je bil eden al) drugi pokopan, vsa slovenska društva v cerkev in na pokopališče. Florijanta pa še niso našli. Avstrijski feldmaršali. Med avstrijskimi feldmaršali je posebno znan Ra-decky, ki je postal leta 1836. feldmar-šal. Leta 1867. je imenoval cesar zadnjega feldmaršala. Bil je to knez Švar- cenberg. 47 let torej ni bil imenovan nobeden feldmaršalom, sedaj pa je bila ta najvišja vojaška Čast podeljena nadvojvodu Frideriku, vrhovnemu poveljniku avstro-ogrskh armad. ' Sadjarski tečaj priredi kmetijska šola na Grmu za mladeniče, ki se hočejo praktično izvežbati v obrezovanju in oskrbovanju drevja, vcepljenju in gojitvi drevja v drevesnici. Tečaj bo trajal od 15. februarja do 15. maja 1915. Sprejme se šest vajencev v starosti od 16 let naprej. Sadjarski vajenci dobijo brezplačno hrano in stanovanje, v denarju pa po 10 K na mesec. Prošnje, katerim je priložiti izpustnico ljudske šole in krstni list ali pa domovnico, je vložiti pri ravnateljstvu kmetijske šole na Grmu, pošta Kandija na Kranjskem, do 5. januarja 1915. Viničarski tečaj priredi kmetijska šola na Grmu za mladeniče iz vinorodnih krajev, ki se hočejo praktično iz« vežbati v vseh potrebnih vinogradniških in trtičnili delih. Tečaj bo trajal od 15. februarja do 31. oktobra 1915. —< Sprejme se osem učencev v starosti od 16 let naprej. Viničarski učenci dobijo brezplačno hrano in stanovanje, v de» narju pa po 10 K na mesec. — Prošnje, katerim je priložiti izpustnico ljudske' šole in krstni list ali domovnico, je vložiti pri ravnateljstvu kmetijske šole na Grmu, pošta Kandija na Kranjskem, do 5. januarja 1915. Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje: Ljubljana Miklošičeva cesta štev. 6 (tik za frančiškansko cerkvijo) sprejema hranilne vloge, za katera jamči dežela Kranjska, in jih obre-stuje po 4%% brez kakega odbitka. Uradne ure od 8. ziulraj do i. popoldne. Glej Inserat!..... Dopisi. Iz Boštanja. Tudi naši fantje irt možje se hrabro vojskujejo. : Anton Lisec iz Preske štev. 2 je bil odlikovan na severnem bojišču s srebrno hrabrostno svetinjo prvega razreda. Zaslužil si jo je s smrtnonevarnim poizvedovanjem po sovražnikovih skrivališčih. Olikova-nec je bil priden ud naše mladeniške Marijine družbe. Kdor je zvest Bogu, je zvest tudi cesarju. Iz Škocljana pri Mokronogu. Voditelj tukajšnjega boletnega urada Fr. Šprajcar je na Podolskem v ruskem ujetništvu, odkoder je pred kratkem 82 pisal. — Pretečem teden sc je v gozdu pri Dobruški vasi ponesrečil Janez Ker-liin iz št. Jernejske župnije. Debela bukev je padla nanj in ga zmečkala, bil je takoj mrtev. - Vina je v našli krajih precej, kupcev pa zelo malo. Ako bi kdo želel kupiti dobro kapljico, naj se obrne na tukajšnjo »Kmetsko zvezo«, ki posreduje pri prodaji in naznani kupcem naslove onih vinogradnikov, ki imajo na prodaj dobro in pristno vino. Moravče. Prireditev za volno za vojake je izvrstno uspela. Dvorana polna do zadnjega kotička, igralke pa so igrale kot še nikoli: z veseljem in vnemo, ker so se zavedale blagega namena, radi katerega so ob tem hudem, vojskinem času nastopile na odru. Posebno pozornost so vzbujali tudi Šolski otroci, ki so tako ljubko izvrševali svoje vloge. Za volno smo dobili 130 kron. Najiskrenejša zahvala gospodičnam učiteljicam za trud in požrtvovalnost. — Junak moravške doline. JančeGroboljšek (Gril-čev iz Č.i^njic); korporal 17. pešpolka, bivši predsednik našega Orla, nam piše: »Skoro pet mesecev sem zdrav preživel pri »stricu« ltusu. Kjer je bilo bolj nevarno, sem se prostovoljno javil. Na eni strani Marija, na drugi angel varuh, pa hajd med najgostejše krogle. Dobil seni "dve pohvali od višjega vojnega poveljnika, kateri mi je izročil g. generalni major, dne 5. novembra pa mi je med sviranjem godbe g. oberst pripel svetinjo za hrabrost.« Sam piše tudi, da mu je obljubljeno še eno odlikovanje. — Posnemanjavredno. Naši trgovci so sklenili, da letos nc bodo daiali stenskih koledarjev, ampak šo dali raje primeren dar za volno za vojake. Pametna misel, ki naj bi našla mnogo posnemalcev. — Pomožna akcija za vojake domače fare je izgotovila pod skrbnim vodstvom naših gospodičen učiteljic 56 snežnih kaj), 45 parov dokolenk, 19 parov kole-nic, 28 trebušnih pasov, 35 parov rokavic in 21 ovijalk (šerp). Dekleta in šola-ricc še pridno pleto;;tako da bodo skoro vse domačo vojake oblekle. Bodite uverjene, da so vam vojaki iz srca hvaležni. št. Janž. V nedeljo, dne 6. decembra, se je vršila proslava 661etnice vladanja našega presvitlega cesarja Franca Jožefa r.'t!'korlšt »Rdečemu križu«. Proslava se je ponovila na praznik Brezmadežnega spočetja Marije Device v i>(i namen. Udeležba jc bila obakrat ogromna, nad 400. Tudi denarni uspeh to dokazuje. Vstopnina s prostovoljnimi prispevki je obakrat znašala 288 K. 200 K se je takoj poslalo c. kr. okr. glavarstvu v Krškem v božične namene. 45 K se je porabilo za volno za gorko obleko vojakom pozimi. Nekaj je bilo stroškov zaradi obleke mnogoštevilnim osebam, ki so nastopilo na odru. Poudariti se mora, da so vse osebe, ki so na odru, nastopile, posebno pri obnovitvi, izvršile svojo nalogo v nastopih brez naj maj še napake. S tem priznanjem bodi Izrečena najlepša zahvala za požrtvovalnost, trud in dobro ri voljo: igralkam, šolskim otrokom, vsem onim, k so pomagali pri odru in na-pravljanju osobja in končno tistim, ki so prireditev aranžirali. Na Mirni se poljski begunci mno-že. Neka Katarina Viščuk je tu porodila enega Teodorčka. Ta pa ni maral živeti na tuji zemlji. Precej drugi dan je zapustil Mirnsko dolino solz in se preselil med angelce v svojo pravo domovino. — Druga begunka Julka Ma-kuh pa je pomnožila poljski rod za eno Ančko. Ta pa živi in se dobro redi. Vače. V domači občini je bilo izmed 24 nabornikov pretekli teden 13 potrjenih, po ostalih občinah tudi precejšnje število naših faranov. Iz vojske večinoma pišejo. Naš organist je pisal iz ruskega ujetništva. Nadomestuje ga g. Dežman, ki smo mu za lepo orglanje prav hvaležni. — Zadnji Radecki-jev veteran Ivan M a v r i č je bil pri nas pokopan dne 12. t. m. Bojeval se je leta 1848. na Italijanskem Naj v miru počiva! Kolera. (Konec.) Pettenkofersove študije o koleri pa niso zadovoljile učenjakov; preveč nejasnega jim je bilo v njegovem razlaganju. Poleg tega so povdarjali, da Pettenkofers ni še odkril tistega, kar je pri koleri bistveno, t. j. kal kolere. Seme kolere, o katerem je Pettenkofers govoril, to seme še ni nihče videl, in zato se je zdelo vsem vsa razlaga Pet-tenkofersa kot domišljija učenjaka brez prave podlage. Leta 1884. pa je učenjak Koch našel pravega provzročitelja kolere, seme, katero je bilo vsakemu lahko vidno. To seme je imenoval Koch »koma-bacil«. S tem, da je bil ta bacil odkrit, se jc pa iznova začelo študiranje, kako se to seme širi? Koch je razlagal, da se seme pojavi v vodi, razširi pa da se najbolj potom ljudi. Leta 1892. je izbruhnila v Hamburgu kolera. Ruski izseljenci v Ameriko so baje prali njih umazano perilo v hamburškem pristanišču in na ta način se je okužil mestni vodovod, ki dobiva vodo iz pristanišča. To je bilo domnevanje, ker nihče ni videl izseljencev prati in še manj bacile kolere v vodi plavati. Toda domnevanje samo je provzročilo, da je bilo mesto in pristanišče Hamburg proglašeno kot okuženo in vsak Hamburžan spoznan kot nevaren človek. Mesto Hamburg in pristanišče je bilo zaprto tako kot so v vojski trdnjave, n. pr. Krakov sedaj, in vsako stanovanje v Hamburgu so raz-kuževali. Po vsej Nemčiji je nastalo vsled strahu pred kolero veliko vznemirjenje. Medtem pa se je vnel boj med učenjakoma in raziskovalcema kolere Pet-tenkofersom in Kochom. Prvi jc, kakor smo že prej omenili, trdil, da kali seme kolere v zemlji, ki je onesnažena po človeških in drugih odpadkih; drugi pa je trdil, da »komabacil«, ta pnm.ro. čitelj kolere, v vodi živi in se razširja ob epidemijah od ljudi na ljudi. Če bi bila ta zadnja razlaga prava — je dejal Pettenkofers — potem bi zadostovale že ene same spodnje lila-če, v katerih bi se nahajali »komaba. cili«, da bi se okužilo v par dneh lahko milijonsko mesto. Samo nekaj teh bacilov naj bi prišlo v vodo, katero bi ljudje pili, in cela mesta so lahko okužena. V črevesu za kolero umrlega človeka se nahaja milijone teh bacilov ali semen kolere. Z njimi bi se lahko umorilo vsaj enega človeka, tako je Irdil Pettenkofers, ako se domnevanja učenjaka Kocha prava. Koch je poslal Pettenkofersu nato veliko množico takih semen kolere. Pettenkofer in njegov učenec Emine-rieh sta dala pol biljona teh semen v kozarec vode in jih izpila. Vsekakor je bila to zelo nevarna poizkušnja. Vsa Nemčija je gledala z začudenjem na ta dva moža. Slišali so se tudi glasovi, da bosta s tem okužila Monakovo, kjer sta sc nahajala, in celo Bavarsko. Toda nič se ni zgodilo. Niti eden ni vsled tega obolel na koleri. Seveda bi sedaj Pettenkofers lahko trdil, da razlaga učenjaka Kocha ni prava. Razlaga namreč, da se kolerino seme ali bacil širi najbolj po vodi med ljudmi, v črevu ljudi pomnoži, in potom občevanja okuženih ljudi nastanejo epidemije. Toda Pettenkofers ni tega trdil, temveč je pripoznal zaslugo Kochu, da je našel seme »komabacil« kolere; ostal pa je še nadalje pri svoji trditvi, da potrebuje to seme za rast in razvitek potrebnih ugodnih tal. To je ostalo še do danes. Mnogo je ljudi, katerim seme kolere, četudi se nahaja v njih črevesu, prav nič ne škoduje; mnogo pa jih je tudi, v katerih se seme kolere zelo hitro množi. Vsekakor so pa učenjaki še danes mnenja, da je od zemlje mnogo odvisno, ali se seme kolere množi ali ne. Trdijo celo, da se pri epidemijah zanese kolera iz enega kraja v drugega na krempljih živali, na črevljih ljudi, po jarkih leno tekoče vode in po žuželkah. C.e pade tako zanešeno seme na ugodna mu tla, sc razširi. Iz tal v človeka pa pride tako seme tudi največkrat potom poljskih in sobnih muh, ki sedajo v kuhinjah na jedila, katera potem ljudje uživajo. Tako seme kolere pa potrebuje v človekovem črevesu tudi hrane. H rana | pa mu je salpeter, ki se dela v črevesu.1 Ker je pa tvarine v želodcih in črevih nekaterih ljudi več kot v drugih, zatoh tudi nekateri ne obole za kolero, četudi s se nahaja v njih kolerino seme, med-|| tem ko drugi prav naglo obole. Ker pa|| je množitev salpetra v človeškem čre-| vosu zelo zavisna od pitne vode, katerojj ljudje uživajo, zato se bo v krajih, kjerlS je nezdrava, nesnažna pitna voda kolere bolj močno razširjevala kot v onih, kjer je pitna voda čista. Tudi uživanje nekaterih sočivij zelo pospešuje tvorb salpetra v človeškem želodcu in črevi^ Zato je v krajih, kjer je kolera že moc- iio razsajala, mod ljudmi vera, da nekatere rastline provzročajo kolero. Zelo zvest strežnik kolere in njen polju, Jan je opazil njen,o, ^.d^ego, odgovoril je z vsakdanjimi besedami na prijateljeve šale, nrijel se ga je pod ramo in šla sta proti vasi. Molče jima je sledila Katarina. Pridejo do vasi. Pred »Orlom« sto je še trije fantje s culico na rami, čakajo Lojzeta in Jana. Vsak od njih poljubi svoje stariše in prijatelje. Katarine ne poljubi nikdo, ali kftiPfi^la Janu hleb, se srečajo njune oči v tajnem pogledu — dogovorili sta se njuni duši. Bckrutje korakajo iz vasi proti mestu. Katarina zapusti suhih oči vas, ali ko pride do gozdička, ji prekipi srce: s predpasnikom pred očmj vrne k domači koči — kjer bo vse prazno, če ne napolni praznino, ki je nastala po odhodu tovariša in ljubega s spominom na njegove besedo ob slovesu. •m-'- '" .....■ Dve pismi. Lepega avgustovega dne je zapustila Katarina radostna vas in se vračala domov, s sladkim smehljajem na obrazu je hitela lahkih nog po prašni peščeni poti, včasih so se ji iztrgale iz sopečih prs nerazumljive besede, kakor da govori sama s seboj. Katarina je tiščala v levici dve veliki poli papirja, v desnici pa pero in stekleničico črnila, katerega ji je podaril cerkovnik. krogel, so na desni in levi krog mene padali tovariši. Naenkrat pa se je spod-taknil moj konj in padel. V tistem ire. nutku so brenčale nad mojo glavo kro-gle enega strela iz strojne puške. Moje življenje je bilo rešeno vsled tega, kor je moj konj padel. Ker so bila tla glad-ka, se mi je vendarle čudno zdelo >-a. kaj se je konj spodtaknil. Začel sera gledati po tleh in našel zavitek, v katerem se je nahajala poljska molitvena knjižica. V knjižici je bila podobica Srca Jezusovega, na kateri je bil pri-pomnjen dan prvega sv. obhajila neke Ane Novvak. Od tega trenutka je postala vera moje mladosti zopet v ineni 1'otomai jj^,!*re.čala lepo Roktjarje-vo Kajo, ki je prispela s košom detelje :ia hrbtu iz ozarc in je ustavila prijateljico z vprašanjem: »Hej, Katarinčica! Kam pa letiš s papirjem? Kaj se ti mudi, saj ne gori še voda! Povej, kako pa je z vašim Ja-nom?« »Kako je z Janom, ljubica? To ve sam Bog,« je odgovorila skrbno Katarina, »odkar jc odšel, smo dobili le trikrat poročilo od njega. Poročal je, da je zdrav. Že pol leta je od tega, kar je bil oddal neki njegov tovariš iz Stol-povca zadnje njegovo sporočilo. Gotovo mu je težko odposlati kako vest, 011 tabori nekje nad Gorčičnem in iz take daljine ne more priti vsak dan kak znanec.« »Pa kaj uc zua Jan pisati?« »Znal je. Ko sva bila majhna in sva hodila skupaj v šolo, je bil dobil enkrat pohvalnico zaradi njegovega lepega pisanja — zdaj pa je gotovo pozabil in se odvadil, kakor sem se odvadila tudi jaz.« »Kaj pa misliš s tem papirjem?« »Vidiš, Kaja, zdaj je dva meseca, kar sem poiskala svojo staro spisan-ko iz omare. Učim se znovega. Videla bom, če skrpam pismo. Ne vem, če bo šlo . . ., Si ti žc pisala kdaj v svojem življenju kako pismo?« »Ne, ali slišala sem že dosti pisem. Moj brat Andrejče, ki biva v mestu, nam piše skoraj vsak mesec pismo.« »Kako pa je to pravzaprav — s pismom? Kaj je v njem? Mar se naredi tako, kakor da nagovori pismo človeka, ki ga bere?« »Bog obvaruj, Katica! Kakšno bi bilo to! Pismo se začne vselej s pokloni in visokimi besedami, da jih ne bi ti niti razumela.« »Jojmene, Kaja, kako naj se pripravim in kako naj pišem? Poglej — kaj praviš, če bi začela, na primer, tako: Jan, mi smo žalostni, ker nam ne pošlješ poročila, ker ne vemo, če si zdrav, obvesti nas hitro, sicer oboli tvoja mati — in tako še kaj drugega — to bo vendar razumel?« »Ali drago moje srce — to ni pi-■lozija. 3360 OROŽJE ln KOLESA na obroke. Posa-mezni deli najceneje ^ II. ceniki zastonj gospodična v gospodinjstvu in kuhanju popolnoma izve),, liana, izobražena, iz ugledne, i mo vi tej Se rod!,in, za v državni službi v višjem činoviiem riiz. redu stojefo veleposestniško samsko osebo, Ponuobe sprejema upravništvo pod Stev. 33U F. Dušek,lov