Stav, 81. V Trstu, ponedeljek 22. marca 1915. Letnik Izhaja vssk dan, tudi ob nedeljah In praznikih, ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob 8 dopoldne. (JreĆR&vo: Ulici Sv. Tnnčiška Asiikega ši. 20, L nadstr. — Vsi čcpisi raj se pcSIjnjo uredništvu ILta. Ncfrankirana pisrr.a se ne sprejemajo in lokopisi se ne vračajo. I«dajatc»j in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsorcij lista .Edmosii". — Tisk tiskarne .Edinosti", vpisane zadruge z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. FrančiJUu \si$kega Št. 2®. Telefon uredništva in uprave štev. 11-57. Naročnina znaša: Za celo ieto.......K 24 — za pol leta.................12* — za tri mesece....................6'— Za nedeljsko izdajo za celo leto....... 520 za pol leta................2 60 Posamezne Številke .Edinosti* se prodajajo po G vinarjev zastarele Številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo in milimetre v širokosti cm kolone Cene: Oglasi trgovccv in obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnice zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst. ........K 5.— vsaka naualjna vrsta.............2 — Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti*. Naročnina In reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se i/ključno le upravi .Edinosti". — Plača in toži se v Trstu. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. FrančiSka Asinikt bi ne smeli tega preprečevati. (Živo odobravanje.) LcJebur izvaja med živim nemirom 7.1 r ice svoje prepričanje da bi tudi i-c : ki narod pri treznem prevdarku prišel do prepričanja glede pravilnosti in potrebe njegovih izvajanj. H<>c jalni demokrat Scheidemann izjavi; i po ralogu predsednika svoje frakcije, da je bilo poslancu Ledeburju zaukazano, govoriti le glede jezikovne točke. iCu,.c! Cujic!) Kar je rekel izven te točke, je govoril samo sam zase in je sam za to odgovoren. (?ivo odobravanje.) V nadaljni debati se sprejme celokupni proračun v tretjem čitanju. Pred že so socijalni demokrati izjavili, da bodo glasovali za toletni proračun. Zbornica se nato odgodi na predlog predsednika ob občem pritrjevanju in hoch-klici na cesarja do 18. maja. Hovo nemiko volno posojilo. BERLIN, 21. (Kor.) Poročilo državne zakladnice o posameznih rezultatih podpisa na vojno posojilo, se pojasnjujejo s sledečimi številkami, ki še niso bile predložene državni zbornici: Koeln ob Renu 180 milijonov proti 115 milijonom mark pri prvem posojilu, Diisseldorf 280 milijonov proti 81, Frankfurt ob Meni 327 proti 148 prvega posojila. BERLIN. 21. (Kor.) Wolffov urad poroča: Po danes obstoječih rezultatih vojnih podpisov je doseglo vojno posojilo 10 milijard mark. BERLIN. 21. (Kor.) Cesar Viljem je naslovil povodom poročila o rezultatu vojnega posojila na državnega tajnika dr. Helffericha sledečo brzojavko: Mojo iskreno zahvalo za razveseljivo poročilo in tople čestitke k sijajnemu uspehu vojnega posojila. Tudi sovražniki naše domovine bodo iz tega spoznali vnovič, da nemškemu narodu v boju za njegov obstoj ne manjka niti vojaškega niti gospodarskega orožja, da vztraja in da prodre do sigurne zmage. Viljem I. R. Z zapadnoga bojišče. BERLIN, 21. (Kot.) Veliki glavni stan, 21. marca 1915: Zapadno bojišče. Južno od Yperna je bilo sestreljeno neko sovražno letalo. Letalci so bili ujeti. Dva francoska napada, da bi nam iztrgali dne 16. t. m. osvojeno postojanko ob južnem pobočju Lorettske višine, sta se ponesrečila. Na katedrali mesta Soissons, kjer je bila ženevska zastava, fe bila razkrita francoska opazovalna postaja, ki je bila potem obstreljevana in uničena. V Champagni, severno od Beause-jourja so operirale naše čete uspešno in prekopale več jarkov; pri tem je bilo ujetih 299 neranjenih Francozov in en oficir. Od alpskih lovskih bataljonov hrabro branjena višinska postojanka na Reichs-ackerkopfu je bila zavzeta včeraj popoldne z naskokom. Sovražnik je imel jako težke izgube in je pustil v naših rokah tri oficirje. 250 mož, 3 strojne puške in enega metalca min. Francoski protinapadi so bili odbiti. Da se na neslanosti francoskih letalcev v odprtem alzaškem mestu Schlettstadtu odgovori čim učinkovitejše, smo obmetavali danes trdnjavo Pariz in železniško križišče Compiegne s težkimi bombami. Vrhovno armadno vodstva LONDON, 20. (Kot.) Listi poročajo o zadnjem zračnem napadu na Calais: Ubitih je bilo 7 oseb, ranjenih pa 12. Čeprav je bilo pretemno, da bi se zamoglo spoznati letalo, se domneva, da je bil Zeppe-lin. Tri bombe so padle na neki vlak. Dva vagona sta se užgala, pri čemer so potniki zgoreli in Je bilo 12 oseb več ali manj ranjenih. Bombe so padle v različne mestne oddelke. Prebivalstvo je pobegnilo v kleti. LONDON, 21. (Kor.) »Times« poročajo o zadnjem nemškem zračnem napadu na Calais še sledeče: Vrženih je bilo več bomb, kakor se je prvotno domnevalo, namreč 40—50 zelo velikih bomb, med njimi več novega tipa. Število mrtvih je narastlo na 9. Zeppelin je obstal nad Calaisom več kakor pol ure. Zdi se, da je izvrševal svojo akcijo iz višine 5000 metrov, pri čemer je pritrdil luči na male balončke. Poskušalo se je razrušiti glavni kolodvor in različne zaloge. Nekaj bomb je padlo v pristanišče, druge v morje. Zrakoplov se je vrnil po isti poti nazaj, po kateri je prišel. Blokada angleškega vodovja. LONDON, 20. (Kor.) Kapitan Bele parnika »Thordie«, ki je dne 28. februarja napadel neki nemški podmorski čoln, je dobil čin poročnika mornariške rezerve in zaslužni red. LONDON, 21. (Kor.) Prvi oficir torpe-diranega parnika »BJuejackeU pripoveduje : ^ Bili smo 36 dni z 8.000 tonami koruze na potu iz La Plate v London. Dne 19. t. m. nas je zadel brez kakega opozorila neki torpedo. Stresljaj nas je vrgel v višino. Vodeni stebri so se razlili nad ladjo. Stopil sem z 10 možmi v čoln. Nastala je gosta megla in visoko morje in izgubili smo ladjo izpred oči. Kakor sem izvedel, je zamogla prispeti ladja do St. Helens-roada. LONDON, 21. (Kor.) Neki Aberdeenski parnik, do 1000 ton vsebine, se pogreša od 9. marca. Na morju so našli neki rešilen čoln. Po poročilih listov je brzojavil kapitan nizozemskega parnika »Zaanstrom« svojemu ravnateljstvu, da je bil parnik v Severnem morju ustavljen od nemških vojnih ladij in odveden v svrho preiskave v Zeebriigge. »Zaanstrom«, ki pripada neki nizozemski paroplovni družbi, je imel na krovu jajca za London. Potop križarke »Dresden«. BEROLIN, 21. (Kor.) WoIffov urad poroča: Od poučene strani doznajemo glede potopa male križarke »Dresden« sledeče: Križarka je bila zasidrana v Cumber-landskem zalivu chilenskega otoka Juan Fernandez. Imela je pokvarjen stroj, ni imela premoga ter je bila oddaljena 400 metrov od suhe zemlje, ko so jo dne 14. t. m. zjutraj napadle angleška oklopna križarka »Kent«, mala križarka »Glasgow« in pomožna križarka »Orama«. Sovražnik je začel streljati iz razdalje 3000 do 3500 metrov in »Dresden« odgovarjala. Istočasno je nemški poveljnik protestiral proti sovražnostim v nevtralnih vodah. Angleški poveljnik je odgovoril na ta protest z izjavo, da ima nalog, uničiti ladjo »Dresden«, pa naj io zaloti kjerkoli in ke-darkoli in da bo vse drugo uravnala diplomacija. Ker je poveljnik križarke »Dresden« uvidel, da je vsled tega, ker se ladja ni mogla premikati, vsako nadaljnje upiranje brezuspešno proti sovražni premoči, je pognal ladjo v zrak. Posadki se je večinoma posrečilo rešiti se na suho. Izgube so znašale: tri mrtve, osem težko in sedem lahko ranjenih. Več drobcev angleških granat je padlo pa v nevtralno ozemlje ter poškodovalo neko v bližini zasidrano chilensko trgovsko ladjo. LONDON. 20. (Kor.) Reuterjev urad poroča iz St. Jago: Posadko ladje »Dresden« pripeljejo v Valparaiso ter jo v Chile internirajo. Ladja »Gehelani« z živili za Nemčijo zaplenjena. MILAN, 20. (Kor.) Kakor poroča »Cor-riere della Sera«, je bila ladja »Gehelani«, ki je vozila živila za Nemčijo, pri škotskih otokih zaplenjena. Blago so izkrcali. Pesem »Deutschland, Deutschland iiber alles« prepovedana v provinciji Ontario. LONDON, 20. (Kor.) »Times« pišejo iz Toronto: Učna uprava je odredila, da se v provinciji Ontario iz vseh šolskih knjig odstrani pesem »Deutschland, Deutschland uber alles«. Francoska zbornica. PARIZ, 21. (Kor.) List »Temps« poroča: V zbornični seji, ki se je vršila v četrtek, je bil sprejet zakonski načrt, glasom katerega se za časa vojne prepoveduje izraba na Francoskem dobljenih patentov Nemcem, Avstrijcem in Ogroin. Zakonski načrt meri na to, da bi Francozi in njih zavezniki ter nevtralni z dovoljenjem vlade lahko izrabljali take patente, v kolikor je izraba istih v javnem interesu in v kolikor ista koristi nacijo-nalni obrani Francoske. PARIZ, 21. (Kor.) Kakor poroča list »Temps«, je predložil finančni minister zbornici zakonski načrt glede dovoljenja naknadnih kreditov za leto 1914. Največji del naknadnega kredita in sicer 488^4 mi-ljona frankov je namenjen za vojno ministrstvo. _ TurfUa pntl trosporaznmiL Bol m Doumele. CARIGRAD. 20. (Kor.) Iz glavnega stana se poročat Po opazovanjih ie bilo konstatirano, da je bila tekom bitke v Dardanelah franco- Pet naših granat fe zadelo »Queen Elizabeto«, štiri »Inflexible«. Na naši strani je bil poškodovan le en daleč noseči top. Naše izgube na moštvu znašajo okoli 20 mrtvih. Danes ni izvršil sovražnik nobene akcije proti Dardanelam. PARIZ, 21. (Kor.) »Agence Havas« poroča: Število rešenih oklopnice »Bou-vet« znaša 64. Ostale ladje divizije imajo zaznamovati le lahke izgube. LONDON, 21. (Kor.) »Morning Post« piše v uvodnem članku o bojih v Darda-nelih: Ni nam treba prikrivati, da so prizadejali Turki združenemu brodovju težek poraz. Uničene tri bojne ladje so bile četudi ne najmodernejše konstrukcij, vendar mogočne in dragocene. LONDON. 21. (Kor.) Reuterjev urad poroča z otoka Teneda z dne 19. t. m.: Šest oklopnic je odšlo v Dardanele. Slabo vreme je oviralo zopetni pričetek energičnih operacij. PARIZ. 21. (Kor.) »Temps« poroča: Oklopna križarka »Indomitabie« je prispela v Egejsko morje. LONDON, 21. (Kor.) Angleško časopisje radi izgub v Dardanelah nikakor ni potrto, ker niso došle nepričakovano in se uvideva, da močno utrjene pomorske ožine, kakor so Dardanele, ni mogoče forcirati brez velikih žrtev. Da so si tega že svesti, je. razvidno že iz tega, da ste bili odposlani linijski ladji »Queen« in »Implacable* kot nadomestilo za pričakovane izgube. S francosko bojno ladjo »Henry IV.« bo angleško - francosko bro-dovje zopet enako močno, kakor poprej. Po sodbi mornariških izvedencev se ne nahaja v brzojavki admiralitete ničesar, iz česar bi se zamoglo sklepati na neugoden končni rezultat. Iz poročila je razvidno. da so utrdbe močnejše, kakor se je pričakovalo.____ JaponsKo-hitcJskl konflikt VVASHINGTON, 20. (Kor.) Reuterjev urad poroča: V državnem oddelku se priznava. da je ameriška vlada od začetka pogajanj med Japonsko in Kitajsko zastavila svoj vpliv v to, da modificira zahteve Japonske in da prepreči prikrajšanje ameriških pogodbenih pravic. Izjavlja se, da se ni vršilo med ameriško in angleško vlado nobeno posvetovanje glede učinka japonskih zahtev na pogodbene obveznosti. LONDON, 21. (Kor.) »Morning Post« poroča iz Šangaja: Včeraj se je vršila demonstracija več tisoč domačinov. Sprejeta je bila resolucija, ki zahteva vojno proti Japonski, ker je boljše umreti na bojišču, kakor pa postati suženj Japonske. Policija angleške kolonije je skušala prvotno zabraniti zborovanje. Ko pa je navzela množica grožeče stališče, se je zborovanje takoj pričelo. Razdeljenih je bilo mnogo antijaponskih letakov. Ob cestnih oglih je govorilo mnogo govornikov proti Japonski. Kakor se zatrjuje sta se izkrcala včeraj dva bataljona Japoncev v Tsiengtienu. PETROGRAD. 21. (Kor.) »Rječ« poroča: Japonsko - kitajski konflikt zavzema resen značaj. Antijaponsko razpoloženje je že nevarno. Japonski kolonisti so boje za svoje življenje. LONDON, 21. (Kor.) »Daily Telegraph« poročai z Pekinga: Razpoloženje na Kitajskem se je poboljšalo, odkar se je izvedelo, da so Združene države ameriške v soboto v Tokiju in na japonskem poslaništvu v Washingtonu podale energično noto. Hodjorske enuncUncije o volni In o bodočnosti. Cenzurirani hrvatski listi prinašajo nastopne enuncijacije. Najugledneji madjarski novinar Rakosi je imel v Budimpešti predavanje — kakor je to tam sedaj v modi — pak je rekel med drugim: Smisla ima in je vredna strašnih žrtev samo taka vojna, ki teče paralelno z interesi naše dežele. Za Ogrsko ima ta vojna tri interese: gospodarskega, narodnega in dinastiškega. Ti trije interesi vodijo našo politiko v miru in v vojni. Zato ska oklopnica »Bouvet« pred potopom moramo že danes razmišljati, kake po-zad'.'i od dveh bomb velikega kalibra.!litične smeri in cilje naj izvajamo po kon- čani vojni in kaka sredstva bomo porabljali, da jih izvedemo, kake politične smeri bomo dopuščali, katere borno pobijali, s kakimi sredstvi bomo ene podpirali, a druge uničevali. V tej vojni je madjarski vojak obrnil na-se pozornost vsega sveta. Madjarski narod je začel v tej vojni iznova živeti. In zato se moramo vpraševati: kaj bo po vojni? Kako se mora razviti usoda našega naroda po vojni, pa naj bodo pogoji miru taki ali taki? Ogrska je zaprt teritorij, a odpira se proti jugu! Zato treba, da gledamo na jug, in kadarkoli želimo pogledati v svojo bodočnost, pada naš pogled na jug. Poglejmo sedaj na Avstrijo. Avstrija je okolo madjarske meje konglomerat, ki pa je istotako, kakor mi, zaprt na tri strani. Avstrija ne more misliti na to, da bi šla osvajat v Nemčijo, niti da bi šla proti Italiji, a tudi ne na to, da bi šla osvajat na vsliod. Avstrija nima nobene druge poti, nego preko Ogrske na Balkan. To je edina pot, ki se jej nudi. Samo skozi Ogrsko more dihati. Po njej more dobiti svoj del, doseči kulturo in napredovati. Avstriji je Ogrska na poti. Ali jo morsutr- osvojiti, ali pa naj se sporazume z Madjari! • • • »Pesti Hirlap« piše v poročilu o rusko-avstroogrskih bojih: Toda Rusi niso popustili in došlo jim je ojačenje. Včeraj po-poludne so trikrat navalili v gostih vrstah, a so bili odbiti s težkimi izgubami v svojih vrstah. Mi smo vsikdar odbili njihove navale in vojno zapovedništvo izredno ceni vrednost teh vspeliov naših vojakov, ki so s svojo hrabrostjo premagali daleč številnejega nasprotnika. Ta polk nosi ime generala Dankla. Njegova vojska se bije sedaj na severni točki avstro - ogrske fronte na Poljskem. Ta polk ima svoj sedež v južnem delu Ogrske, v Zagrebu. Naš 53. polk slavi hrvatsko hrabrost, kar nikakor ne iznenadja, ker, kadar treba naskakovati in vzdržati do poslednjega trenotka_. pošiljajo ved.no naprej Madjare, Hrvate, Bošnjake in Tirolce. * • « Apponyi je rekel na svojem predavanju med drugim: Ako se oziroma na bojno polje, moremo razbrati, da glavno moč monarhije tvorijo Madjari. Ni mi niti na kraj misli, da bi s tem omalovaževal bojne zasluge alpskih čet, Hrvatov, Bosancev. Ali, kadar se bo vpraševalo, kdo je najbolj branil monarhijo, tedaj bo stala Ogrska v prvi vrsti. Ako motrimo politično stran vojne, opažamo, da monarhija samo zato odgovarja svoji nalogi na bojnem polju, ker ima edinstveno ogrsko državo. Pojavi, kakoršni so se kazali v drugi polovici monarhije, so pri nas Ie sporedni. V tem je vsebovan velik nauk, da je bila tisočletna uredba Ogrske nepremagljiva nasproti razdevajočim narodnostim. Sledi torej logično, da se te uredbe Ogrske morajo še bolj gojiti, oživljati in nadaljevati. To so logične premise; se-li izpolnijo posledice iz teh premis — tega ne vem. Ali čim več moči bomo kazali v napredovanju, tem prej se izpolni to, kar želimo. Madjari se morajo torej boriti za zmago na življenje in smrt, ker gre za življenje in smrt Madjarov. Vsakdo je uverjen, da je bila vojna neizogibna, ker je izzvana po akciji, ki je že davno šla za tem, da se ujedini vse Slo-vanstvo. Mi Madjari stojimo pred veliko alternativo: ali uničenje Madjarov, ali pa popolna dogradnja zgodovinske, samostalne in edinstvene madjarske narodne države. * ♦ • Grof Julij Andrassy je zaključil svoje predavanje: V bodočnosti bo imel madjarski narod od te vojne dvojno korist. V slučaju zmage pride madjarski narod v tako ugodne razmere v kakoršnjih ni živel še nikdar. In če Madjari v bližnji bodočnosti ne napravijo kake pogreške, bodo uživali sad tega svojega položaja. Ko se po vojni, po prevelikih izskušnjah v borbi na življenje in smrt, začne politika oživljanja ma-djarskega naroda, ko bo narod prežet po prepričanju, da politika na Ogrskem ni samo »gospodska Iumparija«, da ni le vprašanje stranskarskega gospodstva, marveč da je od politike odvisno življenje Madjarov in življenje vsake poedine osebe, tedaj uvidijo tudi drugi, da je v madjarskein narodu moralne sile, narodnega čutstvovanja, ter da ta narod zaslužuje svojo vojsko, ki bo čutila žnjim, ter da to ni samo potreba naroda, ampak tudi naših zaveznikov, potreba dinastije, in mi Madjari bomo na pragu najslavnelc Stran H „EDINOST- štev. 81. V Trstu, dne 22. marca 1915. bodočnosti, kakoršnjo je Ogrska kdaj uživala. Zato je bilo vredno boriti se in žrtvovati! * • • Te citate smo posneli — kakor rečeno — iz hrvatskih cenzuriranih listov. Prinesli pa so jih tudi vsi večji nemški listi. Komentarja seveda ne bomo pisali nika-kega. Prepuščamo inteligentnemu, razsodnemu in kritičnemu občinstvu, naj si samo izvaja zaključke. Naglašamo le, da so te cnuncijacije madjarskih politikov vzbudile veliko pozornost na Hrvatskem, kakor kaže to tudi v našem listu zabeležena manifestacija belovarsko - križev-ske županije. Kot simpatično treba zabeležiti tudi dejstvo, da je dne 17. t. m. na odhodu zagrebških domobrancev na bojišče godba svirala Zajcev »Ustaj rode«. Samomor Baronice Vaush&n. Javili smo žc smrt te znamenite žene — znamenite vsaj v toliko, da je svet mnogo govoril o njej. če tudi ne — najbolje. Baronica Vaughan, vdova po pokojnem kralju belgijskem Leopoldu, se je v svoji palači — ustrelila. Pri njej velja pač stari slovenski pregovor: kakršno življenje, taka smrt! Viharno jej je bilo življenje, polno pustolovstva, in zaključilo se je tragično. Ni še znano, proti kateremu delu telesa je naperila ubijalno cev, ali domnevati si smemo, da v glavo, kajti tam je bilo združeno vse njeno mišljenje, ki ni šlo za drugim. nego za tem, kako bi ves svet napravila poslužnim njenemu spolu. Baronica Vauglian je bila zelo dvomljivega rojstva, pak so vse pariške kokote govorile le o njej. da ni nič bolja — od njih ter da je imela le srečo, da se je — kakor govore v svojem žargonu — združila z možem na kraljevem prestolu. Drugi glasovi govore, da je bila meščanskega pokoljenja in da se je, ločivši se od svojega prvega moža. poročila s starim, bogatim baronom Vaughanom. Soprogi takih žensk so vsikdar samo imena, ki so srečni, da se jih kdo kedaj spominja, in tudi če se čitatelji čudijo, da so na svetu tako — liberalni možje. Dal bi se napisati cel roman, kako se je sivolasi £xhfTeman, kralj Leopold II., ki je svoje kraljestvo smatral za hotel, a Pariz za svoje bivališče, seznanil s to aventierko prvega reda. Dejstvo pa je, da se je sivolasi kralj zaljubil v to svojo ljubico naravnost do skrajne meje možnosti svoje starostne dobe, obsipajoč jo z vsemi možnimi sredstvi, da jej pomore do višine svojega prestola, pa bilo tudi z reprezentativno vnanjostjo. Ko se je kralju obrnila bolezen na zlo, je bila pri njem. Četudi je imel kralj belgijski tri legitimne hčere, vendar ni bil nobeni dovoljen pristop k njemu. Okolo njega je bila samo lepa baronica Vau-ghau in posrečilo se jej je končno, da se je sivolasi kralj na smrtni postelji oženil se svojo lepo ljubico. To je bil povod, da so se širile v svetu različne vesti. Eno pa je gotovo: da je prišla baronica Vaughan po tej poti do silnega imetja, posebno pa do raznih kraljevih delnic, ki so reprezentirale ogromno vrednost in prinašale velikanske dobičke. Kadi tega in radi mnogih drugih darovanj, ki jih je kralj naklonil baronici brez oporoke in še za časa svojega življenja, so belgijski erar in kraljevi legitimni nasledniki začeli s tožbo proti baronici. Ali modri kralj Leopold, ki je bil posebno vešč v finan-cijelnih transakcijah, ie stvar odredil tako, da se ni vedelo, kje se nahaja ta denar. Stvar pa je imela to posledico, da je bilo kljub intervenciji kardinala Merciera. ki je izvršil poroko, baronici zabranjeno bivanje v Belgiji. Na to je odšla v Pariz, kjer je živela v svojem razkošno urejenem dvorcu. Svet je zopet razno govoril o njej. Listi so pisali, da je bil uprizorjen nanjo atentat, da se je zaljubila v svojega šoferja, da se je poročila žniim in razno drugo. Začetkom vojne se je govorilo, da je izgubila vse svoje imetje in da so jej vse prodali. Ali zdi se, da na vsem tem ni bilo nič resnice, in da je resnično edino to. da brez svojega kralja ni mogla mirno živeti ter da jej je življenje teklo jako enolično. Vendar je velika zagonetka, kaj je lepo baronico, ki je bila v najlepših letih lep^,žene, gnalo, da si je sama vzela življenje? No, tudi o tem bodo gotovo pisali časopisi: pisali bodo o njeni mino-losti in romantično pripovedovali o njeni smrti. PODLISTEK GREŠNICE. Roman. — Francoski spisal Xavier de Montćpin — Vprašam te, katero suknjo... — Naj oblečete. To sem slišal. — No, pa kaj odgovarjaš na to? — Ali, nisem vas razumel. — Kako ne? — Potemtakem imate dve suknji sedaj? — Ne, imam samo eno. — Zeleno s cizeiiranimi guinbi? — Seveda. — To je edina ? — Da. — No. potemtakem vam svetujem, da oblečete to. — Popolnoma prav imaš. Prinesi mi to fino oblačilce. da nekoliko preiščem njegovo stanje. Olibrij je prinesel suknjo in na gospodarjev migljaj ogrnil ž njo možica. Fra Diavolo je šel okolo možica in motril svojega starega, zvestega tovariša z ginjenim in obenem zadovoljnim pogledom. Seznamek izgub St. 135. V tem seznamku se nahajajo vojaki 87. pcspolka, od katerih navajamo le one, ki so doma na Primorskem. Vsi se nahajajo v vojnem ujetništvu v Rusiji. V oklepaju je povedan kraj ujetništva: Ban Rudolf, nad. rez, 7. sto t., Trst (Bo-gučar, gubernija Voronež); Barberi Alojz, Pula, ranjen (Tambcv). Delzet Peter, pešec 5. stot., Pazin (Bogu-čar, gub. Voronež). Jdušič Karel, rez. čast. sluga 2. marš-komp., Storje, okr. Sežana (Samarkandl. Kumar Štefc.n, pešec, Gorica (Bijsk, gub. Tomsk). Malaroda Just, peš. 10 stot., Tržič (Taš-kent). Pertot Ernest, nad. rez. z. marškomp., Nabrež.na, ranjtn (evakuacijska bolnišnica št. 3'2, Nišni, Novgorod). Slufh Vincenc, pešec, Piran (?) (Ustj Ka-menogorsk, gub. Stm palatinsk). SezngfflcR lz$i!b ft 136. Mahneit Anton, štab. narednik lov. bat. št. 20, 1. stot., ranjen. Popclnra. Seznamek izgub št. 19. V sledečem nahajamo na Primorskem pristojne prij adnike 7. lovskega bataljona. Kjer ni po?ebne pripombe, je dotičnik ranjen. Br.d ;i Karel, četovodja 4. stot., Gradiška, mrtev; Cei Fran, lovec, Trnovo pri Gorici; Ferlati Fran, rez. lov. 2. stot., Krmin; Ge-rln Anten, rez. lovec 2. stot., Villesse; Le-ban Ivan, nad. rez. 2, stot., Tolmin; Mogo-rovič Anton, nad. rez., pazinski ol-raj; Ru-tar Jakob. čast. sluga 2. stot., Zalog, tolminski ekraj. Seznamek izgub št. 24. Obsega popd ila za 47. pešpolk. Navajamo zopet le Primorce. Kjer ni nobene pripombe, je dotičnik ranjen. Gautti Ivan, desetnik 8. stot., Tržič; Gor-jan Fran, nad. rez. 5. stot, Vrtojba, mrtev; Kriimančič Anton, nad. rez. 4. stot., Trst; Mattosovich Simon, pešec. odd. stroj, pušek 1, Vrsar; Mondolfo Hugon, rez. desetnik 9. stot., Trst; Mjretti Hektor, peš. 10. stot., Trst; Pacher Fran, peš. 7. stot., Trst; Pin-dulič Ivan, peš. 3. stot, Omišalj, Krk ; Puch Ivan, r.ad. rez. 1. stot, Sanvinčenat; Ra-gusa Anton, nad. rez. 6. stot., Chiopris; Sanzln Rutilij, pešec 7. stot., Trst, roj. 1891 , mrtev: Schiberna Ivan, nad. rez. 1. stot., Trst; Siročić Josip, rez. poddeset. 13. stot., Medena; Švage'j Alojz, peš. 1. stot., Štanjel, roj. 1894, mrtev; Tavčar Josip, rez. peš. 6. stot, Dutovlje; Violin Kornelij. ptŠ. 5. stot., Oglej, mrtev; Visintin Marčel, poddeset., polk štab. Gorica; Zorn Anton, rez. peš. 1. stot., Prvačina. Domit vesti. Odlikovan slovenski kadet. Kakor čitamo v naredbenem listu ministrstva za domobranstvo je bil rezervni kadet Vladimir Muha pri 5. domobranskem polku radi hrabrega in ve!euspešnega vedenja pred sovražnik« m povišan v p aporščaka in poleg tega odi kovan s srebrno hrahrostno medaljo. Nevročljfve poštne pošiljat ve. Tukajšnje p šino in brzojasno ravnateljstvo nam je do-poslalo seznam tistih priporočenih in navadnih nevračljivih poštnih po^atev, ki so b.le v mesecu februarju v cdldku za nevračljive postne odpošiljat ve odprte, a so jim odpo-š I atelji neznnni. Ta seznam bo v polnem obsegu priobčen v tukajšnjem uradnem listu. Za trupla vojakov, ki so padli na bojnem polju ali umrli za ranami ali vsled bolezni, ki so si jo nakopali na bojnem polju, se bo dovoljevalo na progah c. kr. avstrijskih držav lih železnic in na privatnih, od države obratovanih železnicah, 5% znižanje voznine, če se bodo mrliči prevažali po končani vojni in kot navat no vozno blago. Isto olajšavo so ob jubilj od istega časa naprej še naslednje železnice: železnica Ustje-To-plice, Builehradska železnica, želtznica Dunaj-Aspang, južna železnica, železnica Košice-Oderberg (avstr. proge), nižjeavstrijske deželne železnice, salzkammergutska lokalna železnica in ogrske državne in privatne železnice. Podrobni pogoji za zahtevanje te ugodnosti se nazn nijo pravočasno. Onim strankam, ki nameravajo že sedaj dati prepeljati mrliče, se priporoča, da odložijo to na poznejši čas. — Ali veš, da je ta frak zelo eleganten? — je vprašal potem. — Ničesar mu ne manjka: fasona je smela, šivi trdni, gumbi po brezhibnem vzorcu. Dal sem si ga napraviti v srečnih dneh, ko sem dobil za neko sliko, mojskrsko delo, petdeset tolarjev. Tempora mutantur! Globok vzdihljaj je pospremil ta klasični citat. — Meni se pa zdi, da so šivi nekoliko beli, — se je drznil pripomniti Olibrij. — Misliš? Mogoče je res... toda od-pomoremo takoj temu nedostatku. — Kako pa? — Takoj boš videl. Zmešaj nekoliko zelenila iste barve, kakor je suknja, na akvarelni paleti. Olibrij je izvršil ukaz v trenutku. Fra Diavolo je vzel nato čopič in ie nemudoma popravil obledelo barvo šivov. — Izborno! — je rekel potem. — Se-naj mi daj moje bele hlače. — So umazane. — Tristo strel, to je fatalno! Toda ne pomaga nič, daj mi le semkaj hlače! Preiskavajoč to oblačilo je moral priznati Fra Diavolo, da se je prvotna bela barva blaga tekom časa izpremenila v neko jako čudno rumeno. Krvav pretep. V beznici „Alla Sardela" v ulici dei Capitelli se je včeraj dopoldne še pred 10. uro nahajal 43'etnl težak Anton Neubauer, ki stanuje v ulici di Crosada št. 12. Skupaj ž njim je bila neka prostitutka. Pri drugi mizi je pa sedela družba štirih mož in med temi je bil tudi znani 431etni Valentin Perfot, ki stanuje v zagati sv. For-tunata št. 1 (to je na Greti). Pozneje je Neubauer s svojo tovarišico prisedel k tej družbi in vsi skupaj so izpraznili mar-sikak li-er vina. Naenkrat je pa prišlo do prerekanja med Neubauerjem in onimi štirimi in kmalu so se začeli pretepati. V tein je pa Valentin Pertot potegnil iz žepa nož ter ž njim zabodel Neubauerja pod levo ramo, nakar so Pertot in njegovi tovariši pobegnili. K ranjenemu Neubauerju je bil pozvan na pomoč zdravnik s pomožne postaje društva „Igea", ki je ranjencu izpral in povezal rano ter ga dal potem prepeljati v mestno bolnišnico. V tem je bila pa o tem degodku obveščena policija. Kjer je Valen in Pertot predobro znan, sta se policijska agenta Turus in Kremer takoj napotila proti Greti, a že v ulici Benven*jlo Cel-iini sta našla Pertota in ga aretirala. S.cer pa je bil Pertot jako pjan Dolgoprsta služkinja. Marija R, stanujoča v ul ci Giulia št. 37, je pred par dnevi prijavila na policijskem komisarijatu v ulici Luigi Ricci, da je 24Ietna služkinja Terezija Rippa, ki je doma iz Pieve Tesino v južnem Tirolu, neki dan minulcgi tedna zapustila službo pri njej, a da je ona po njenem odhodu opazila, da jej manjkate dve srebrni uri vredni 74 K, par čevljev, vrednih 12 K, in svilena ovratnica vredna 5 K. Marija R. je rekla, da ji je te stvari ukradla Terezija Rippa, vsled česar je bila ta aretirana. Na policiji je Terezija priznala, da je vzela čevlje, a glede ur in ovratnice je rekla, da je te stvari vzela neka druga ženska. Samoumor. Včeraj popoldne ob poliše-stih je prihitel na zdravniško postajo mlad človek in prosil nujne pomoči za svojega očeta, katerega da je našel v sobi na stanovanju v ulici Cassa di Risparmio št. 15 sedečega na zofi. Pristopivši k očetu da je opazil, da ima ves obraz krvav. Zdravnik se je takoj odpeljal na lice mesta in tam je res našel 74Ietnega Izidorja Bornazza, ki pa je bil že mrtev: ustrelil se je bil z revolverjem v desno sence. Obenem je zdravnik keristatiral, da je bil pokojnik mrtev že kakih 8 ur. Nesreča na delu. 51 letni težak Josip Pel-legrini, ki stanuje v Skednju št. 199, je delal v čistilnici petroleja pri Sv. Soboti. Včeraj zjutraj ob polidevetih je pa revež tako nesrečno padel na delu, da je z desnim sencem zadel ob neki trd predmet, nakar mu je kri kar curkoma brizgnila iz nastale rane. V čistilnici so ga takoj za silo obvezali, da so mu ustavili kri in obenem so pozvali na pomoč zdravnika z zdravniške postaje, ki je konstatlral, da si je bil PeHegrini prebil senčno žilo. Zdravnik mu je zvezal žilo in mu obvezal glavo, nakar ga je dal prepeljati na njegovo stanovanje, ker se je Peliegrini branil v bolnišnico. ve kolikokrat žc. proti pometanju po ulicah izpred prodajaln in iz prodajaln ob 8. uri zjutraj, ko gredo otroci v šolo in drugi po svojih opravkih. Sedaj se je oglasil nekdo v »L' Eco« proti čiščenju preprog po raznih hišah na cesto in povdarja, kako je to antihigijenično in kliče na pomoč poklicano oblast proti tej grdi in škodljivi razvadi. Mislimo, da bodo taki opravičeni glasovi iz občinstva vendar enkrat kaj zalegli! ČEŠKO - BUDJEVIŠKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja ulici delle Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne pošte Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi Dr. PETSCHNIGG TRST, 'M l CATERIHA ŠTEU. 1. Zdravnik za notranje (splošne) bolezni 8 — 9 in 2 — 3 In Specijalist za kožne in vodne (spolne) boleli* J' 1 ■'»—2 in 7—7Ya. 29 !>F*j K mi ©cr/^ ars Vesti iz Goriške. Ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Gorici bo imela v nedeljo dne 28. marca ob pol treh popoldne pri „Zlatem Jelenu" svoj letni občni zbor. Dnevni red: pregledovanje računov, poročilo delovanja in volitev novega odbora. Odbor vabi vse g g. člane k obilni udeležbi, da pripomoremo naši družbi ob teh resnih časih! Javno nasilstvo. V Tržiču je bil nastal pretep med Josipom Trevisanom, Andrejem Pinom in Alojzijem Palavicinijem. Poklican in bil mestni redar, ki je aretiral Palavici-nija po dobljenih informacijah o pretepu. Trevisan, 29 let star, italijanski podanik, je še! tik redaija za Palavicinij m. Kar nakrat je pograbil za sabljo redaija in mu jo potegnil iz nožnice. Redar je hotel na to aretirati Trevisana, ali ta se mu je zoperstav-Ijal z vso silo in mu tudi raztrgal suknjo. Prišel je na pomoč še drugi redar in na to sta ukrotila Trevisana in ga oddali v zapore. Zbrala se je bila precejšnja množica, ki je te prizore z radovednostjo gledala ali zbežala na vse strani, ko je redar potegnil sabljo proti njej. Čiščenje preprog na cesto se vrši v Gorici vsak dag.j)o raznih ulicah, ne da bi se za to zmenila zdravstvena oblast, katere dolžnost je, to prepovedati in vsakega, kdor se ne drži prepovedi, kaznovati. Pretekli teden smo se oglasili, kdo □□ se računajo po 4 stot. be-e«!o. Mastno tiskane be-^de se računajo en'r it več. — Najmanjša : pristojbina znaša 40 stotink. : ^"nc? □ □ Trst, ul. CarfBparJSe štvB 21. Vsaki dan prihajajo novosti za pomlndansKo iii letna sezono. Bluze, Krila, kostimi, oijleha in vsnko-urslnojruio Kano no zelo nizkih cenah. RL'-^-IS^JaHeUl. Z-.-.- T Toda naš slikar ni bil mož, ki bi se bil po taki malenkosti dal spraviti v zadrego. Pripravil si je rdeče barve in je v največje začudenje pazljivo gledajočega Oli-brija naslikal na hlače celo vrsto rdečih črt, ki so precej dobro zakrivale sumljivo Čistost blaga. — Saj gre zek) imenitno! — je rekel, ko je bil gotov. — Sedaj pa še telovnik! — Saj ga nimate. — Kaj? Da nimam telovnika? — Ne! — No, to pa bi bilo vendar preveč! Pred več kot štirinajstimi dnevi sem že vendar izročil perici dva telovnika in ovratnik. — Da in je tudi v resnici že prošli teden prinesla nazaj vse skupaj. Pozabil sem vam povedati. — No, in kje je vse to? — Trdila je, da ste jej dolžni že enoin-štiridest frankov in petinsedemdeset cen-timov in da si zato obdrži vaše perilo, dokler jej ne plačate večje svote na račun. — O. ženska čednost, ti si edeča! — je vzkliknil umetnik. — To mi napravlja ženska, kateri sem ponudil svojo ljube- Ausust šiniar, a^sfft ni. znanja, da je zn^et lastnoročno prevzel krojaško delavnico. Izvršuje najmodernejše civilne obleke, ter vsakovrstne uniforme po nuj zmernejših cenah Za naročilo zado.-tuje dopisnica, ter pride osebno na dom z nzorci. 127 Iščem ime K. Kofol minsko. 1 i 5 THrf0?i)i]0f??1 c' kr- fin aGni na'Wnik želi lllUbd*wltwilil! spoznati se z izobraženo gospod čqo lepe postave, 18—24 let staro, v svrlio ženitve. J> resne ponudbe, če mogoče s sliko pod „Triglav 12 >u na las. odd. Edinosti. 148 1^50fni ftfifolf uboSe. racii voJne prizadete Jy!lS£i!l Utlc!\ družine, išče katerosibodi službo. Naslov pove Ins. odd. Edinosti. 202 finttinrffrnn z ^S0^5^0 izobrazbo in prakso, UUa^Uu&UlU vešča v pisanju in govoru slo-v« nsko, nemško in italijansko, strojepisa in steao-grafije, se išče za trgovsko pisarno. P.smene ponudbe pod „Samostojna št. iT»7" na Ins. odde'ek Edinosti. 157 llrfnnn Pros^ dobrosrčno družino da bi hotela VUUvU vzeti kot svoja otroki (eden 10, drug llleten). Naslov pove In-, odd. Edinosti. 201 7V"rn?f mehl'rana soba se oida takoj v najem. £ii4«:im Zglasiti se je pri Repenšek. ul. Ct-cilia štev. 16. 144 Ivan Krim Trst, Piazza S. Ciovaani 1 kuhinjskih ia fcietar&uh potrob- _ 8č;n od lesa in pletenin, ftkafo? vreac, čebrov in kad, Fodčekov, lopat, reaet, sit in bs&korrotnih košev, jer bas? v in metel ter mnogo drugih ▼ to stroko spaaajočih predmetov, svojo trgovino s kuhinjsko posodo vsake vrste bodi cd porcelana, zemlje emaila, kositaija ali cinka nadalje paaamantorje, kletke itd. Za go-tilničaije pipe, Vroglje, sessilje in stekleno posed > za vino. LOVRE BULIC, TRST priporoča cenj. občinstvu svojo gosfsBno „Brioni* (»Trattoria Brioni«) z vrtom, pripravnim za sestanke in zabavne prireditve. Trst, via deli' Istria 16 (v bližini cerkve sv. Jakoba). Točijo se prvovrstna dalmatinska vina iz Omiša, črno, belo in opolo. Pivo »Adrija«, pelinkovac in maršala ter domača kuhinja in mrzla jedila. Gostilna: via del Rivo št. 9 s prodajo gorinavedenih pijač in mrzlih jedil. ^s&mrrmmh,. jigoBa i ■ eaE^aeo^ • Zalogu daimciiiiisKeia uine * U lastnega pridelka iz Jesenic pri Omišu fc i Filip Ivanišević | | ulico Torra bianca IS, Telefon 14-95 1 ® Prodaja na drobno in na debelo. ' ^ g Gostilna-Buffet v ul. Nuova St. 9, v ka- ^ ^ teri toči svoja vina prve vrste. ^^OOHBKaBB&aSd BI SHES5€SaB£££»©^'" BnsuniK „Edinost" u Trstu je izdal in založil naslednje knjige: 1. »VOHUN«. Spisal I. P. Cooper. — Cena K 1.60. 2. »TRI POVESTI GROFA LEVA TOLSTEGA«. — Cena 80 vin. 3. »KAZAKI«. Spisal L. N. 1 olsloj. Poslovenil Josip Knailič. — Cena K i.00. 4. »PRVA LjLiiLZiiN«. Spiral 1. Siergje-vič Turgjenjev. Poslovenil dr. Uustav Gregorin. — Cena l K. 5. »POLJU13«. Povest izgorskega življenja češkega ljudstva. Spisala Karolina Svetla. Posloveni! F. P. — Cena &0 vin. 6. »BESEDA O SLOVANSKEM OBREDNEM JEZIKU PRI KATOL. JUGOSLOVANIH«. (Malo odgovora na škofa Nagla poslovno pastirsko pismo v pouk slov. ljudstvu.) — Cena 80 vin. 7. »IGRALEC«. Roman iz spominov mladeniča. Ruski spisal F. Al. Dosto-jevskij. Poslovenil R. K. — Cena K 1.60. 8. »JURKICA AGIĆEVA«. Spisal Ksa-ver Šandor-Gjalski. Prevel F. Orel. Cena K 2.—. 9. »UDOVICA«. Povest ii j8. stoletja. Napisal I. E. Tomić Poslovenil Štefan Klavš. Cena K 1.60. 10. JUG«. Historičen roman. Spisal Prokop Chocholoušek. Poslovenil H. V. Cena K 3.—. 11. »VITEZ IZ RDEČE HISE«. (Le Che-valier de Mais'm rouge.) Roman iz časov francoske revolucije. Spisal Aleks. Dumas star. Prevel Ferdo Perhavec. — Cena K 2.50. 1 M Pl n M M Dr. mm m TRST, CORSO ŠT. 17 Spadjalist za KOŽNE in SPOLNS BOLZM t ŠIBKOST In NESVOZNOST mm BOLEZNI v NOGAH In SKLEPIH. i od 11 -1 pop. In A - 6 zve {ar ob nedeljah od 10-1. Specijalist zrn sifilistične in kožne bolezni Ima svoj ambulatori! t v Trstu, v ul. S. Lazzaro št. 17,1. T ---Kana) - ♦ O Za cerkvijo Sv. Antooa novega. o Sprejeme od 12. do 1: in od 6 do 7 pop. ienske od B do 6 popoldne. zen! O tempora, o moreš!... Daj mi polo papirja in škarje, Olibrij! — Tu imate. — Sedaj pa poiščite v mojem kovčegu starinski, nekoliko že poškodovan telovnik, ki ga ni hotel kupiti noben starinar. — Tu ga imate. Fra Diavolo je raztegnil telovnik, ki je bil ves razcefedran, po mizi in je urezal papir natančno po njegovem vzoru. — Olibrij, — je rekel, ko je bilo to končano, — poslikaj mi to nadomestilo za telovnik z bogatim, elegantnim vzorcem, kakor damast a Ia Paolo Veronese, toda hitro. Ko je sluga opravljal to delo, je mojster začel pregledovati par škorenj in par čevljev, pri Čemer pa je opazil v veliko svojo bridkost, da so oboji kazali več žalostnih odprtin. Toda tudi tu ni zapustil slikarja njegov genij. Zevajočih odprtin sicer ni mogel zakriti, toda sklenil je, da jih napravi neverjetne in sicer tako, da prevleče poškodovano usnje z debelo plastjo laka. Domneval je namreč z vso pravico, da noben človek ne bo v tako lepo lakiranih črev-Ijih slutil lukenj. Ulit. 11-5/ TRST Te,eU1-" ul. sv. Frančiška As. ZO MQ Izvršuje tiskarska dela v najmodernejšem slogu, bodisi v prfprostem aH večbarvnem tisku in po zmernih cenah. - Vizit-i nlce, vabila, memoran-I dum, zavitke, dopisnice okrožnice, pismeni papir, trgovske cenike itd. P. n. naročnikom ugodi z Izvršenjem naročila ::: v najkrajšem času ::: BKUHnaMB o o BweHMEma a UMETNI ZUBJE PLOMBIRANJE * ZOSOV. IZDIRANJE Z0BOV : BREZ SOLECiMS : Dr. J.ČERMAK V. TGSCIIER gOBOZDMV- Bflfm KONC« IOCKI NMC § Ji ž I TTSMKIrt UUCA CASERMA, 13 i i. Hsd.