Milan Vincetic
SKRITOSTI
Vidi, popolnoma
Sanjska
Ko bos mojih oči mi godi morje čez stolne otoke strastje iz tisin in sračje roke ko bos ko bom me prišepni mimo zvezd ki jim počneva kar se z nama sme
Zapeljiva
Šminka ki jo brkljaš po torbici se je zmuznila na sprehode in popisala okna ~ez balkone višnjevo višnjevo da nisva mogla spoditi škorcev v luske mese~ine na prstancu
Bela
Kaj vidijo tvoje oči ki spijo
in čemu šušljajo ter nergajo tvoji smrčki ki jih blodim s kleščami za orehe do metulja če je že sneg
Igriva
Luč ki se je stegnila v svetni dež je imela krompir pa me ni pa te ni po verižici okoli gležnjev s katero sem zapel mu{katni grič in dan je bil preskoraj bil
Prešuštna
Pa si nedelja spodreca krilo raje visoko kot široko ~ez holme tvoje bluze ki jim ni para ker se višajo in nižajo do drznosti in v nedogled
Zavezna
Pod rdečo baretko ki si jo nosila postrani postrani je privrsal vrabec in te kustral ter se gumbal s tvojim popkom da si me ko sem ga kot tvojo dojko prehote
Vrela
Pa si me zamedla pod pulover da je huskal kakor peč kasmirski stog ter kuverta vržena kot vedno čez strpne otoke po morje in vrele noči ko sem tvojih oči