306. Številki. m ^V^VIJSHf W ^^^^^V^pPBf mMm iMMiini XLVII. Itto. .Slovenski Narod* velja v L)nbliani na dom dostavljen: v upravništvn prejeman: cdo leto naprej . • • • K 24-— celo leto naprej • t • • K 22*— pol leta „ ■ • . • • 12*— pol leta „ • • • . . U'— četrt leta * ••'•'.• , 6*— četrt leta » • • . • 9 5*50 i.- mesec » » • •! • » 2*— na mesec m • • • • • 1*90 Dopis! naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredalitro; Hnaflora ulica šL 5 (v pritličju levo,) teltfon AL 34. Mw|ft vsak in mvatar imnmmšk ■#«•!!• bi pranlk*. Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. UpiavniŠtvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati Ltd, to je administrativne stvari. ■ i F osa masna številka welja tO vinari«*. ■ Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna tiskarna" telefon št, S5. .Slovenski Narod* T6l[a po pošti: za Avstro-Ogrsko: za Nemčijo? celo leto skupaj naprej • K 25*— celo leto naprej ... K 30*— leturti Z Z l l I «0 za Ameriko in vse druge dežele: na mesec m m • • » 2-30 celo leto naprej .... K 35.— Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka, Upravcuiivo (spodaj, dvorišče levo), Kaattova ulica št. 5, telefon ž t 85. Svetovna vojna. Gorski prelaz Uzsok v naših rokah. — Ruska ofenziva med Rymanowom in Tuchowom. — Ponesrečeni sovražni napadi ob Dunajcu in Nidi. — Brezuspešni sovražni napadi na Bilećo in Kotor. — Odbit vpad angleških križark v Nemški zaliv. — Nemci so zavrnili francoske navale pri Albertu, v Argonih in v Alzaciji. — Na poljskem napreduje nemška ofenziva. — Ruski naval na Ino\vlodz zavrnjen. — Pomorski boj v Črnem morjih GORSKI PRELAZ USZOK V NAŠIH ROKAH. — RUSI V KOTLINI KROSNA M JASLA. — USPEŠNA NAŠA OFENZIVA PRI TOMA-BZOWU. — NEZNATNI SPOPADI OB SAVI IN DRINI. — ODBIT CRNOGORSKI NAPAD NA BILEČO. Dunaj, 26. decembra. (Kor. ur.) Uradno razglašajo dne 26. decembra opoldne: Včeraj so vze!e naše čete po štiridnevnih tunasklh bojih gorski prelaz Uzsok. V Galiciji so Rusi nadaljevali pred nekaj dnevi započeto ofenzivo z močnimi silami in so dospeli zopet v posest kotlin pri Krosnu in Jaslu. Položaj ob dolenjem Dunaicu In ob Nidi ie ne^rreme-ren. Južno od Tomaszowa ie pridobil naš napad proti vzhodu prostor. Namestnik načeln'ka generalnega štaba pl. H 6 f e r, fml. | POLOŽAJ V KARPATIH NEIZ-PREMENJEN. — RUSKA OFENZI-j VA MED RYMANOWOM IN TU-i CHOVOM. — PONESREČENI RUSKI NAPADI OB DUNAJCU IN NIDI. Dunaj. 27. decembra. (Kor. ur.) i Uradno rszglaša;o: Položaj v Karpatih ]e neizpremenjeti. Pred rusko ofenzivo, ki se ie priče!a med Rvmanowom in Tucho-wom, smo svo?e čete v galiških obronkih Karpatov nekoUko umaknili. Sovražni napadi ob dolenjem Duna?cu in ob dolenji Nidi so se ponesrečili. Boji v okolici Tomaszowa še traiaio. Namestnik načelnika generalnega i štaba Pl. H 6 f e r, fml. I ' • * ! ODB-TI RUSKI NAPAM PRI j LOETZENU V VZHODNJI PRUSI-! ji. _ USPEŠNA NEMŠKA OFENZIVA JUŽNO OD VISLF IN 03 PILIĆI. Berol«n, 26. decembra. Kor. ur.) Poročilo VVoifrovesa urada: Veliki glavni stan, dne 26. decembra opoldne: Vzhodnie boiišče: Rueke napade na poziciie pri Loetzenu smo od-bi!i; 1000 v jetnikov ie ostalo v naših rokah. V severni Poljski, severno od Visie, je ostal položaj nespremenjen. Južno od Visie je napredoval naš napad v odseku reke Bzure. Na desnem bregu reke Piliće, jugovzhodno od Tomaszowa, je bila naša ofenziva uspešna. Dslle proti jugu je položaj neizp remen Jen. Vrhovno armad no vodstvo. . USPEŠNA NEMŠKA OFENZIVA PRI TOMASZOVVU. — ODBITI RUSKI NAPADI PRI INOW- LODZU. Berolln, 27. decembra. (Kor. ur.) Wolffov urad javljat Veliki glavni sten, dne 27. decembra dopoldne: Vzhodno bojišče: V vzhodnji In zapadni Prusiji nobenih sprememb. V Potiski so naši napadi, v odseku reke Bsure in Rawke, počasi nadalje napredovali. Jugovzhodno od Toni aszow a smo uspešno nadaljevali svojo ofenzivo. Rjske napade iz juž'ie smeri na lnow!odz smo odbili s težkimi izgubami za sovražnika. Vrhovno armadno vodstvo. . « * VOJNA PROTI RUSIJI. Silno ljuta borba se je razvila te dni na Ruskem Poljskem in v Galiciji. Naša in nemška uradna poročila nam dajejo iasno sliko o valovenju te velikanske borbe. Nikjer se Rusom ni posrečilo doseči odločlinih uspehov in če so kje prodrli naprej, je bilo to prodiranje le navidezno oziroma se je meglo zgoditi le. ker so zamenjali naši neugodne pozicije z ugodnejšimi. To velja zlasti za doline pri Krosnu in Jaslu. Na drugi strani m so naši ne Ie vzdržali svoje pozicije, marveč so sovražnika potisnili še daleč nazaj proti Lisku. O umikanju Rusov piše »Daily Mai!«, da so je provzročile neugodne tnlne razmere za rusko fronto. Med LoviČem in Ilovom se nahajajo močvirja, ki silno otežkočajo dovažanje ž vil in municije. Sedaj so Rusi za- sedli pri Sohačevu izborne defenzivne pozicije za Bzuro. Ruska fronta sega od Visie ob vzhodnjem bregu Bzure do iztoka v Ravko, od tam ob Ravki do Rave in od Rave južno na Opočno. Trditev, da bi si bili Rusi to fronto prostovoljno izbrali, bi bila smešna, res pa je, da je ta črta stra-tegično boljša, kakor je bila prejšnja. PorcčevaTec misli, da je namen avstro - ogrskih in nemških čet zmanjšati pritisk na Krakov in ščititi Šlezi-jo in Ogrsko pred napadi. Zaveznika sta skušala doseči svoj cilj z bojem južno od Krakova in z ogrožanjem Varšave. Rusom je najvažnejši cilj vzeti Krakov in zlomiti sodelovanje avstro - ogrskih in nemških čet. Krakov je torej prvi cilj Rusov, obramba Varšave je le sekundarnega pomena, ki jo naj prevzame relativno majhen ruski oddelek, dočim naj bi ostala ruska vojska zavzela Krakov. O Varšavi piše »Nowa Reforma-, da beži prebivalstvo trumoma proti vzhodu. Zatrjuje se. da bodo Rusi brez boja zapustili mesto, da je obvarujejo obstreljevanja. Številni poseti Žeppelinov provzročajo paniko. Bombardiranje iz zrakoplovov in letal traja že od 26. septembra sem. Iz Grodziska. Grojcvja in iz drugih krajev v okolici so spravili Rusi civilno prebivalstvo, V Varšavi je že slišat] grmenje težkih nemških topov. O vojnih pripravah Rusije piše neki Madjar. ki ie živel delj Časa v Varšavi, da se je že lani učilo tam ?00 ruskih Častnikov madjarščine. Podučeval jih je neki Rusin z Ogrske. BOJI V KARPATIH. Naše čete so pognale Ruse iz večine ogrskih komitatov ter jih zasledovale preko gorskih prelazov čez odrsko - gališko mejo. Pri tem zasledovanju so naše čete vdrle globoko v Galicijo. Jasno je, da niso imeli naši drugega namera, kakor braniti naravno mejo v Karpatih in to se jim je tudi posrečilo. To mejo tudi sedaj še drže in če nam pove uradno poročilo, da so se naši umaknili iz Galicije zopet v Karpate, moramo pomisliti, da namen naše armade m bil nikdar drug, kakor držati to naravno mejo. »Az Est« poroča nadalje: Naše čete so na sveti večer vzele neki vrh v bližini prelaza Uzsok ter vjele mnogo Rusov. Odposlanstvo iz komitata Ung je pripeljalo našim vojakom 2 vagona daril v Fenvvesvoelgv. Pri Bezerszallasu so naši porazili sovražnika. Rusi so se umaknili. Iz komitata Bereg so poslali našim vojakom v Karpatih 12.000 paketov za Božič. V Rusiji. Iz Radomska poročajo, da je tamošnja pokrajina silno opustošena; 39 vasi je zgorelo, prebivalstvo je zbežalo. Konje in živino so vzeli vojaki. Posestvo Kruszyna kneza Štefana Lubomirskega je popolnoma uničeno. Iz Krakova poročajo, da pokopavajo sedaj na bojišču trupla padlih Rusov, ki leže na kupih. Pri Khorko-vu v bližini Krosna so našteli toliko mrtvih, da domnevajo, da je bil tam uničen en cel ruski polk. Tudi pri Jegliczu je bila smrtna žetev zelo velika in tu so naši vjeli zlasti mnogo Rusov. Iz Rotterdama poročajo, da je bilo 8 članov finskega deželnega zbora aretiranih. V Petrogradu si želijo mini. Iz Rima poročajo: »Giornale d' Italia« javlja iz Petrograda: Neuspeh mogočne ruske ofenzive, ki naj bi bila prinesla definitivno odločitev, je najširše ruske kroge zelo razočaral. Pogajanja z Japonsko, tikajoča se udeležbe japonske armade na ruskih bojiščih, so ostala brezuspešna. Tudi na carskem dvoru samem se je pojavila mirovna struja, kateri načelujeta carevna in grof \Vitte. Veliki knez Nikolaj pa je še vedno za brezpogojno nadaljevanje vojne. • ODBIT CRNOGORSKI NAPAD NA BILECO. — NEZNATNI BOJI OB SAVI IN DRINI. Dunaj, 26. decembra. (Kor. ur.) Uradno se razglaša: Na balkanskem bojišču je vladaj 10 dni sem mir. Samo ob Savi in Drini se vnemaio semtertja neznatni LISTEK. Davorin 3en!io. Spomin:. Napisal Makso P i r n a t. I. Bilo je dne 16. maja leta 1909. Kakor običaino se nas je sestala v gostilni gospe Marije Mavr v Kranju večja večerna družba. Čeprav je te-dai po naših vrtin in travnikih in njivah cvetela^ pomlad in se je bila že skoro vsa Šmarjctna gora ogrnila v svetlozeleno obleko bukev in drugih listnatih dreves, so vsak večer redno prihajale sem od Karavank in Kamniških planin mrzle sape, da ni bilo prijetao sedeti zunaj pod krepkora-slimi vrtnimi kostanji. Zato smo se umaknili v notranje prostore in zasedli znano dolgo mizo v drugi sobi. Ko sem prišel iz svojega ljubega Kokrškega predmestja k Mayria, je bila družba že zbrana. Pri naši mizi sem takoj opazil neznanega gosta. Bil je to starček majhne postave, šibkega telesa-, obraz mu je obsenčevala kratka siva brada: na glavi je imel malo črno čepico: pušil je portoriko, prerezano na dvoje; iz oči in z vsega obraza mu je odsevala najprisiijena dobrodušnost. Predstavim se mu. Staičck mi prijazno stisne roko in pove svoje ime: Davorin Jenko. Po imenu sem ga poznal že iz gimnazijsk let, našega gorenjskega rojaka. dličrrga slovenskega skladatelja, očeta naše budnice »Naprej, zastava Sfcvct« Prav vesel in zadovoljen sem bi]. da sem se seznanil sedaj ž nj;m tudi osebno. Ne vem, če ste vi drugi tudi taki, jaz za svojo pohlevno oseho odkrito priznam, da mi ie bilo veano mnogo na tem. poznati odlične delavce na našem kulturnem polju tudi po njih licu. No tisti večer se je bila razvila prav živahna zabava. Res čudno! Včasih nas je večja družba skupaj, sestali smo se, da se pokratkočasi-mo. pa ne gre in ne gre; kakor bi bi! kdo na srca vrgel kepo ledu. ne morejo se nam otajati in razveseliti duše. Ob drugi priliki pa se v družbi razvija zabava in veselje, magari nekaka nedolžna razposajenost kar tako sama ob sebi, duše se na stežaj odpro, govorica teče. beseda da besedo, dovtip sledi dovtipu. vse navzoče objame in omami nekaKa harmonija. In tako je bilo dne 16. maja leta 1909., ko je prišel v našo sredo starina Davorin Jenko. Središče vsega našega zanimanja je bil dobrovoljni starček, ki je med nami nenavadno oživel in se pomladil. Tako po domače in vendar zanimivo nam je pripovedoval o dogodkih svoje mladosti, o doživljajih svoje moške in stare dobe. Res, prijetno ga je bilo poslušati. Pogovor je kajpada nanesel tudi na njegovo budnico koračnico »Naprej«. Povedal nam je. kako jo je prav na današnji dan (16. maja) zložil prod 49. leti (1S60.) Tako je torej nehote naš večer dobil nekako zgodovinsko - kulturno ozadje. Pevci v družbi so intonirali »Naprej«, sledila je potem pesem pesmi, narodni je sledila umetna in narobe. In živahni in temperamentni dr. Pepe Kušar je z navdušeno in gorko napitnico nazdravil navzočemu skladatelju. S prijateljem Luceiom, ki je tedaj sodmkoval v Kranju, sva ob raz-stanku spremila starčka Davorina Jenka na »Staro pošto«, kjer je navadno prenočeval, kadar je prihajal v Kranj. Drugi dan opoldne pa sva z Jenkom povabljena na gostoljubni dom nepozabnega našega prijatelja Pepe-ta Kušarja. Tu v ožjem prijateljskem krogu je naš Davorin še bolj oživel nego prejšnji večer. Zgovorno mu je tekla mehka beseda in njegovi govorici je dajala še nekaj prijetnega ta okolnost, da je nekoliko pogrkaval. Povedal nama je mnogo zanimivih anekdot iz dolge dobe svojega življenja. Čudila sva se s prijateljem Pe-petom šestinsedemdesetletnemu starčku, kateremu ni prav nič oslabel spomin iti ki si Je vkljub svoji starosti ohranil tako svežost duha. Preden smo se razšli, sva ga s Pepe tom prosila za podpis, Pepetu se je podpisal v Jenkove poezije, meni pa v Karaskovo »Slavische Li-teraturgesehichte«, ker nisem imel pri sebi druge primerne knjige. Še danes hranim s spoštovanjem in ljubeznijo ta podpis, ki me spominja na ljubeznivega starčka, ki smo ga nedavno položil k sladkemu spanju v zemlji domači. II. Lep dan je sijal v pozni jeseni leta 1843. nad ljubo našo gorenjsko pokrajino. Prijazno se je svetila pod Krvavcem maia gorska cerkvica sv. Ambroža in zrla doli na mogočno svojo mater, na farno cerkev v Cerkljah in na lepo cerkljansko polje, kjer so ljudje ruvali ^epo in korenje. Gozdovi gori na Štefanji gori in na Vižencih in na Šenturški gori so se kopali v žarkih jesenskega solnca in se čudovito izpreminjali v svoji pozni pisani obleki in se ponašali z bogastvom petrih barv na svojem venecem listju. Nedaleč od Cerkelj, pri Podjedu v Dvorjah pa je stal tisto jutro na-prežen na dvorišču koleselj, s katerim so se vozili Podjedovi ob posebnih prilikah, ob žegnanjih in svatov-ščinah, ob krstih in sedminah, ali če je bilo treba iti v mesto. Nemirno je kopala prst močna kobila, na katero so deli praznično opravo, vso leske-tajočo se v svetlem žebziju in rumeni medi. Čez slamo na vozu pa so pre-grnili nov pisan koc. Sedla je na voz odločna Podje-dova mama in poleg sebe posadila drobnega osemletnega sina Martina, da ga popelje v Kranj v šolo. Hlapec je z bičem napravil križ po tleh pred konjem in nato dal bič materi v roke. Potegnila je mati za vajeti, kobila se; je prestopila in s počasnim korakom odpeljala voz z domačega dvorišča. Bog z vama, ti dobra mati in ti nedolžni fante, ki se s solznim očesom oziraš na domačo hišo in na mlin ob potoku Reki in s težkim srcem jemlješ slovo od dvorjanskih gozdov, kjer si tako rad nastavljal ptičem, in od ponižne cerkvice v Dvorjah, kamor si tolikrat pohitel, da pozvoniš z velikim zvonom zjutraj, opoldne ali zvečer ali pa za večernice pred nedeljami in prazniki. Fante! Podajaš se na težavno, dolgo pot. Pa s tabo gre blagoslov ljubeče matere, sabo nosiš lepe duševne darove in dobro, mehko slovensko srce. Ne boš se izgubil tam zunaj v svetu, srečno boš krmilil ladjico svojega življenja med viharji m boji sovražnega sveta. Počasi je vozila mati. Pa ni se jI zdela vožnja počasna. Vse polno lepih, srečnih mislih ji je rojilo po glavi in mati se je vdajala vabljivo-sti teh misli in sladkosti mamljivega upanja. Mislila je o prihodnosti svojega sina in si zidala svetle gradove v oblake. Srečna mati! Pa naj se ti izpolni vse, kar želi in česar pričaku- bf an 2. •SLOVENSKI NAKUD\ 4»C 2». OecOBDn 1»I4* 30b. stev. spopadi. Trdnjava Đileća |e dne 24. decembra odbila slab črnogorski napad. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, tal * MIR NA BALKANSKEM BOJIŠČU. — PONESREČENI NAPADI NA KOTOR. Dunaj, 27. decembra. (Kor. ur.) Uradno razglašajo: Na balkanskem bojišču traja mir. Ozemlje naše monarhije je tu z izjemo docela neznatnih obmejnih prog Bosne, Hercegovine in južne Dalmacije prosto sovražnika. Ozki pas ozem!?a Šptč - Budva so Črnogorci zasedli že začetkoma vojne. Njihovi napadi na Boko kotorsko «o se popolnoma ponesrečil. Že pred dlje časa so morali ustaviti svoj ogenj njihovi in francoski na obmejnih višinah nameščeni topovi, ker jih je potolkla ra dosegi« «aie baterije večjo nadmoć. »Stebt« f iti smici|a> Berila, 27. decembra. (Kor. ur.) Jutranji Usti javljajo iz velikega glavnega stana: V francoskem časopisju se znova javlja trdlttv, da ima municija, s katero strelja nemška artiljerija, malo učinka in da deloma ne eksplodira. Dejstvo Je pogojno resnično. Samo gre pri tem ne za nemško, marveč za vplenjeno francosko in belgijsko municija Njena malo-vrednost ie tudi nam znana. Ker pa imamo naravnost izredno veliko množino te municije, ki jo moramo na ta ali oni način napraviti nerablii-vo, se je nam zdelo najbolje, da jo zopet vrnemo njenim prejšnjim lastnikom. PONESREČEN VPAD ANGLEŠKIH LADIJ V NEMŠKI ZALIV. Berolin, 26. decembra. CKor. ur.) Wo!flov urad Javila: Dn3 25. dece-bra dopoldne so Izvršile lahke angSe-£ke vo'ne lad'e sunek v Nemški zaliv. Obvodna letala, ki so iih imeli caho, so izvedla napad proti našim rečnim ii-ivom in so nri tem raet?ia bombe proti usidranim lad?am ia plinskemu rcervoim. ki se nahaja v biižhi] Kuxhavena. Bombe niso zadele in H?o povzročile nobene škode. OI strelievana — so se letala umaknila v zapadni smeri. Naši zrakoplovi in leta*a so izvrši izv^dne polete proti arteškim vo'nim Hdiam. Pri tem so nilhove bombe zadele dva an-^lefka icrpeđna r»j5ilca in 1 spremljevalni parnik. Na tem smo opazki požarni učinek. Met?!eno vreme, ki je nasta'o, ?e preprečilo dnrge boje. Names*u;oč? načelnik admiralskega štaba pl. Bebnke. ■J! Akcfja pomožne križarke »Prlnz Wil belm^. Rottterdnm, 27. decembra. (Kor. urad.) Kakor brzojavljajo listu »Nieu-wt Rotterdamsche Courant* iz ?an?rhaja, je izvedela zavarovalna družba ^Yangtsekiang?, da je nemška pomožna krizarka ^Prinz VVil-he'm« potopila cb južnem obrežju Ju^Tie Amerike 4 angleške trgovske ladje. Škoda na vzhodni angleški obali. London, 27. decembra. (Kor. ur.) Kakor poroča -Times-, cenijo zavarovalnice škodo, ki jo ie povzročilo obstreljevanje vzhodne obali, na 4.^.000 funtov šterlingov. To pa ni vsa škoda, ker je bil le majhen del poškodovane lastnine zavarovan proti voinem riziku. • « * NeTiški zrakop'ov na Ane'eškem. London. 27. decembra. (Kor. urad). Listi po-oča1"©: Gosta meela in brez-vetemost sta omogočila na prvi božični Han, da ie nemški aeror^an tipa albatros pas^rai obmejne straže. Ko se je pri Sheemessu razjasnilo, so opazili aeroplan; ta pa je hitro zopet izginil. Nato so £a zopet pri Gravesendu signalizirali. Cilj njegov je bil brez-dvomno London. Pri Erithu so angle-Ski zrakoplovci aeroplanu odrezali na-daljno pot ter ga nazaj podili nad Temzo. Nemški zrakoplov je letel čez Essex proti morju, pri čemer so ga na različnih točkah obstreljevali z zrako-plovskimi topovi. Na ogenj je odgo- ▼arjal. Konečno se je nemškemu aparatu posiečilo v zopetni megli uiti. Angleški zrakoplovi so se nepoškodovani vrnili na svoje postaje. London, 27. decembra. (Kor. urad). Vojni urad poroča, da so 25. decembra ob dvanajstih opoldne zapazili nad Sheernessom sovražen zrakoplov. Brit-ski zrakoplovci so ga preganjali, obstreljevali in zadeli s tremi streli. Nad morjem je ušel iz vidika. Iz Sheernessa poročajo nadalje, da so trije angleški zrakoplovi skušali nemškemu zrakoplovu odrezati pot Ta pa je prehitro izginil v megli, ki je ležala nad morjem. Na kopnem je bil zrak popolnoma jasen. Bomb ni metal. Prebivalci v Southendu so sedeli ravno pri obedu, ko jih je prestrašilo streljanje iz topov. Tisoče ljudij je hitelo proti obali, gledalo z daljnogledi v zrak ter videlo, kako sta dva zrakoplova v veliki višini hitro letela proti Severnemu morju. O POMORSKI BITKI PRI FALK-LAiNDSKIH OTOKIH. London, 27. decembra. (Kor. ur.) Listi priobčujejo o pomorski bitki pri Faikiandskih otokih brzojavko iz Buenos Airesa, ki pravi, da se je nemško brodovje približalo angleškemu ladjevju v trenotku, ko ie leto nakrcevalo premog. Angleške ladje so plule nemškim nasproti. Ko je nemško brodovje opazilo, kako je sestavljeno angleško ladjevje, se je umaknilo. Angl&ške ladje so dohitele nemško brodovje in ga prisilile k boju. Najprvo so potopiie nemško admiralsko ladjo »Scharnhorst«. Na to je potopil »Kent« nemško križarko Nurenberg« in »Tlasgow« nemško križarko ^Leipzig*. 3>Gorn\vall* in ->GIasgow« zasledujeta uteklo nemško križarko »Dresden«. Boji med nemškimi fn portugalskimi Četam*. »Neues Pester Journal« poroča: V portugalski zbornici je naznanil kolonijalni minister, da so Nemci znova napadli portugalske čete v Angoli Portugalci so se umaknili, da pripravijo protinapad. PC GORSKA BITKA NA ČRNEM MORJU. — TURŠKI USPEHL Carigrad. 27. decembra, (Kor. u.) Glavni stan objavlja naslednji komunike: Uradna ruska poročila iz Seba-stopoia javljajo, da je bila turška krl-žarka »Jiamldnte« zadeta od torpeda in težko poškodovana. Mogla Je sicer še dospeti do Carigrada, toda za dalj časa bo nesposobna za bo|. Tu odgovor na to laž: V zadnjih dneh ?e križarilo naše brodovje. vključno križarko »Hami-di$e«, v Črnem moriu in se Je vrnilo nepoškodovano. Ena izmed naših ladii je dne 24. decembra srečala rusko trodovje, ki ?e je tvorilo 17 enot* namreč 5 ok!opnic, 2 krlžarkU 10 tor-pedovk in več mrnonoscev, torej 1 turška lad?a proti 17 sovražnim lad-fam ter ie ponoči napadla to ladievje. Obstre!}eva!a |e z uspehom rusko oklopmeo »RostisJav« in ie potopila oba minonosca »Oleg^ in »Atos«. Rešili smo dva ruska častnika in 30 mornarjev ter >!h vjeli. Istočasno ie drugi del našega brodovja z uspebem obstreljeval Batum. Zjutraj, dne 25. decembra, so hote'e naše ladje imenovano brodovje prisiliti k boiu, toda to brodovje je smatralo za bolje, da se umakne v . SebastopoL Na kavkaski fronti je nadaljevala naša armada svojo zmagovito ofenzivo. Turška ofenziva. Carigrad, 25. decembra £Kor.) Glavni stan objavlja ta-le komunike: V dopolnilo včerajšnjega komu-keja smo dobili od kavkaske armade to-le brzojavko: Naše čete so potisnile sovražnika preko meje. Vzpričo ofenzive naše glavne armade so Rusi zapustili svoje postojanke pri Azab-Kalember-Ardeš in so se umaknili v neredu. Ta akcija turške armade tvori promten odgovor na ruske komunikeje z dne 17. in 20. decembra, v katerih se naglasa, da je turška armada moralno propadla in da so jo Rusi v nočnem napadu porazili ter ji zadali težke izgube. Battim v turških rokan? Duna;:ski listi vedo poročati, da so v Carigrad dospele vesti o osvojitvi mesta Batum. Proklamacija na turško sirijsko armado. Carigrad, 25. decembra. ('Kor. urad.) Poveljnik armade, ki koraka proti Egiptu je izdal na svoje vojake naslednjo proklamacijo: »VojŠčaki! Za vami je neskončna puščava, pred vami strahopeten sovražnik, za njim bogata dežela Egipt, ki nas nestrpno pričakuje. Ce se umaknete, vam grozi neizogibna smrt; pred vami pa leži paradiž!« * Francoska križarka pred Dedeagačem. Atene, 25. decembra. (Kor. ur.) Neka francoska križarka je pred Dedeagačem preiskala italijanski parnik »Turino* m je prijela 9 Turkov, ki so bili na potu v Carigrad. * * • Konference v Carigradu. Kakor se poroča, je poklicala turška vlada svojega berolmskega in dunajskega veleposlanika v Carigrad k važnim konferencam, \t turškega parlamenta. Carigrad. 26. decembra. Turška zbornica je sprejela adreso na suita,« nov prestol ni govor. Adresa te x\ glavnem parafraza sultanovega nagovora. Z velikim navdušenjem se je v parlamentu preči tala pozdravna brzojavka predsednika avstrijske zbornice dr. Svlvestra. ki poudarja bratsko vzajemnost obeh narodov. — Sklenjeno je bilo poslati turški armadi brzojavne pozdrave parlamenta ter jo pozvati k nadaljnim junaštvom, Posl. Artin efendi je vložil predlog na spremembo ustave v tem pogledu, da sme sultan v bodoče napovedati vojno le z izrecnim privoljenjem parlamenta. ITALIJANSKE ČETE SO ZASEDLE VALONO. Rim* 25. decembra. (Kor. urad.) *Agenzia Štefani«- javlja iz Valone dne 25. t. m.: Že več dni smo bili podučeni, da se pripravlja v Valoni neko gibanje, katerega cilji sicer da niso popolnoma jasni, ki pa gotovo je tvoje dobro srce! Martinček pa ie radovedno ogledoval in opazoval vasi. skezi katere ju je vedla pot in katerih doslei še ni bil videl: Luže s širokim zvonikom. Visoko tik ob gio-bokozajedeni strugi Kokre, prijazni Brito% do go Primskovo. Pa stari Kranj! Ako prihajaš proti mestu sem od pr vske strani, ti res ne ka- že posebno vabljive vnanjosti. Kranj! Nekako boječa 5e je oziral mali Martin na gručo hiš, ki se drže druga Iruge, ki so vse tako zakajene in za-črnele. Koliko lepša je domača hiša v Dvorjan, vse belo pobel]ena. z malimi okni, s katerih se vijeio rdeči, dišeči nageljr Pri znanih ljudeh »e poiskala mati stanovanje Martinu, zmenila se glede plačevanja in hrane v pridelkih, in se z lepimi nauki poslovila od sina. Tesno ie postalo mlademu fanta v mestu. Kar sapo mu je jemalo in ga dusiio. Ne, v tem zidovjn pa že ne ostane. Sklenjeno. storjeno! Zmuzne se iz hiše. oprezno se ukrade iz mesta na Primskovo. pa najdi v Šenčur in odtod domov v Dvorje. Kakor bi ga nesel veter, tako Je hite!. Ko pride domov, opazi, da se mati !e ni pripeljala. Tu pa se mu vzbudi vest, slaba vest. Premišlja in premija. Naposled spleza na visoko hruško pred hišo in gori s strahom pričakuje, kaj bo, ko mati pride iz mesta. No, čakati ni bilo tako dolgo treba 2e se čuje ropot kolesija, Martinu pa bile srce tako močno, da mu hoče razgnati prsi. Toliko, da se obdrži na vejah. Voz zavije na dvorišče. Klapec pride in začne razprezati konja. Ne vem smenta, kaj je bilo hlapcu, pa je maio previsoko pogledal in z bistrim svojim očesom na hruški opazil Martinčka. »Mati, Martine je na hruški!« zakliče v vežo. Mati pride ven. »Fant. pojdi doli. sedi na voz, ti Matevž pa zopet naprezi in ga pel ji nazaj v mesto.* Nič drugega ne reče odločna ženska. Martin pa uboga in se vrne % hlapcem v Kranj. Več mu ni prišlo na misel, da bi zopet ušel domov in obesil šolo na klin. Tako je Martin ali Davorin Jenko nastopil mučno in dolgo pot svoje izobrazbe, kakor mi je pripovedoval sam. UL V šolskem letu 1844.'45. |e pohaja! v Kranju Davorin Jenko višji odfe'ek prvega razreda. V razredu je bilo vsega skuoaj 41 dečkov in 25 deklic. Na novo je to leto vstopil v isti razred droben fantič, doma iz Podrečfa pri Mavčičah; pisal se ie pa za Simona Jenka. In to ni bil nihče dru?i nego poznejši naš odlični lirik Simon Jenko, nesmrtni naš pevec s Sorskega polja« Tako sta po čudnem naključju skupaj zadela na klopeh ljudske šole v Kraniu Davorin Jenko in Simon Jenko. Bila sta pa sošolca samo eno leto. Kajti prihodnje šolsko leto ie Simon Jenko še ostal v Kranju. Davorin pa je odšel v drugi razred v Ljubljano. Za učitelja sta imela tisto leto Idrijčana Marka Podobnika, ki je prišel na ljudsko šolo v Kranju leta 1840. in deloval na njej do svoje obolelosti leta 1S56. Umrl pa je dne 9. februarja leta 1858. v hiši št. 119 (last umrle gospe Terezije Konc) na Glavnem trgu v Kranju. Pokopal ga je krani-r>k\ dekan Anton Kos. V zgodnji grob ga je položila sušica. Marka Podobnik je slovel kot izvrsten glasbenik. Kadar je on zaigral na orgle v kranjski župni cerkvi, je vse občinstvo ob-strmelo in ga vneto poslušala Za kateheta sta pa imela Jurja Grabnarja, ki je bil obenem tudi vodja ljudske šole. Jnri Grabnar je znan kot sotrudnik »Kranjske Cbelice«. Priobčil je v drugem in tretjem zvezku nekaj pesmic. Sodeloval je pri nemško - slovenskem besednjaku, ki ga je založil škof Wolf. uredil pa Matej Cigale. Nazadnje je Grabnar služboval kot prefekt in vodja v deškem semenišču Alojzijevišče. Gojenci so ga ljubili in spoštovali. Pod njim se je v AlojzijevišČn vzgajal naš pisatelj Jožef Jurčič, kateremu je Grabnar drage volje preskrbljevaJ primerne leposlovne knjige* Učitelju Marku Podobniku in katehetu Jurju Grabnarju tedaj pač^ ni moglo priti na um, da se na istih šolskih klopeh šolata dva kmečka fanta, katerima je bilo usojeno, da svoj čas zavzameta dve odlični mesti med slovenskimi kulturnimi delavci. Nekdajna sošolca iz Kranja ie usoda privedla skupaj kot visokošol-ca na Dunaju. In tiste čase se je zgodilo, da nam je eden izmed njiju zapel našo budnico »Naprej, zastava Slave!«. drugi pa ji zložil primeren napev, kateri se je mahoma priljubil in se razširil po vsem slovanskem svetu. IV, Na sv. Petra in Pavla dan leta 1910. smo v Kranju slovesno praznovali petdesetletnico naše himne »Naprej, zastava Slave U Dopoldne smo imeli skromno šolsko slavnost v telovadnici cesarja Franca Jožeta gimnazije za ljudskošolsko in gimnazijsko mladino. Prišel je v telovadnico tudi slavij en ec Davorin Jenko sam. Nikdar ne pozabim, kako ga je pri tej priliki ganila pesem »Naprej«, katero so zapeli z nenavadnim navdušenjem in globokim pojmovanjem ljudsko-šolski otroci. Solze so mu zalile oči in ganjeni smo bili vsi drugi navzoči, mladi in stari. Popoldne se je vršila velika ljudska slavnost na prijaznem vrtu gospe Marije Mavrjeve. Dovršeno je po peval mešani zbor Narodne Čitalnice, Davorin Jenko je bil predmet burnih ovacij navdušene množice. Spomina vredno ie, da je na slavnost prišla tudi sestra Simona Jenka — Lenka, ki še danes živi kot vdova v Mavčičah, Sedeli smo skupaj z Davorinom in z Lenko in obnavljali spomine na dragega Simona, katerega smo tako pogrešali pri naši slavnosti. In nismo se mogli načuditi dobri stari Lenki in njeni dov-tipnosti in bistroumnosti. Govorila je modro kakor Salomonove bukve. V. Jeseni leta 1910 Je občinski odbor mesta Kranja imenoval Davorina Jenka za svojega častnega občana. Razmere so nanesle tako, da je bila dotična diploma izvršena šele poteti leta 1911. Diplomo je napravil z znano spretnostjo in iznajdljivostjo naš Hin-ko Smrekar. Slika simbolično predstavlja, kako je Davorin Jenko pel za narod in v duhu narodne pesmi. Pred borno kočico se razgrinja pisana trata, na katero je probujajoča se pomlad natrosila vse polno pestrega cvetja. Sredi trate pa sedi deček, ^v rokah drži pičalko, zvesto posluša ptičje petje, ki se razlega po bližnjem drevju in skuša zapiskati veselo pesmico. Občinski odbor mesta Kranja je naročil mojemu prijatelju Janku in meni, naj ob priliki poneseva častno diplomo Davorinu Jenku. Koncem avgusta 1911 zveva, da se mudi Jen- 3C$> iter »SLOVENSKI MMQO», Im jg, 4cerabra ISU. Stran 3« »tremi po odpravi vsaktere avtoritete. Višja oblast je bila prepovedala nositi orožje, da prepreči agitacijo, ki je skušala izsiliti, da se vse begunce izžene in jih zopet pošlje v Epir. Danes zjutraj po solnčnem vzhodu je ppdlo na več točkah mesta nekaj strc.Jv. ki so prebivalstvo zelo vznemirili. Italijanska kolonija je zbežala v italijanski konzulat in italijanski konzul je zato naprosil admirala Patrisa, da izkrca mornarje z vojne ladije »Sardegna*. Rim, 25. decembra. (Kor. urad.) »Agenzia Štefani« javlja: Izkrcanje italijanskih mornarjev se je izvršilo brez vsakega incidenta. Vojaki so mesto mirno zasedli. Poveljnik va-Ionske žandarmerije ter drugi albanski prvaki so izrekli italijanskemu konzulu zahvalo za vse, kar stori Italija Valom", ter obljubili, da bo prebivalstvo rado sodelovalo, V mestu vlada popoien mir. Italijanski oklic v Valoni. Rim, 27. dec. 1914. (Kor. urad) *Agenzia Štefani^ poroča 26. t. m. iz Valone: Na prebivalstvo v Valoni je bil izdan sledeči okiic: Resni nemiri, ki so v tej okolici v kratkih presledkih sledili drug drugemu, ovirajo vso trgovino in ves razvoj kakor tudi vso podjetnost ter ogrožajo življenje in lastnino prebivalcev. Italijanska vlada, ki pazljivo čuje nad usodo Albanije, Želi da vam bo zajamčen težko ogroženi mir. Na vašo željo poklicani gredo italijanski mornarji z ladij na kopno, da vzdr^e mir ter vas ščitijo. Podpisan: Patri s. Komentarji italijanskih ofic nožnih listov. Rinu 26. decembra. (Kor. urad.) *Giornale d' Italia^ piše: Izkrcanje naših čet v Valoni ie bolj akcija in-ternacijonalno - policijskega značaia, \akor pa vojaška operacija. Tribnuu poudarja, da je izkr-vanje itaiiiarskega vojaštva le posledica turbulentnega zadržanja enega dela prebivalstva, ki je povzročilo v italijanski koloniji mnogo strahu. Vtis na Dunaju. Dunaj. 27. decembra. Tukajšnji . registrirajo vest o izkrcanju italijanskih čet v Valoni precej mirno. »NL Fr. Pr.« opozarja na opetovane rzjave itaHianske vlade, da bo Italija --.spektrrala nevtralni značaj Albani-je ter se strogo držala tozadevnih epov londonske konference. ■ Resni poloiai v notranji Albaniji. Rim, 26. decembra. (Kor. urad.) ;Agenzia Štefani« javlja iz Drača: Z ozlrom na resni položaj v notranji Atriji zla**: v Tirani in okolici je od-oval Esad pasa v Krojo, kjer ce druži tam zbranim četam. Nadalj--e čete odidejo s parnikom »Citta di Bari«. -;o v Cerkljah. Frijaznega popoldneva se odpeljeva z diplomo v Cerklje. Med cvetočimi ajdovimi njivami ^aju je vodila pot. Te ajdove njive! ^akor bi se vozila po samih vrtovih, pafanb rdečebelega dišečega cvetja. In po ajdi so se spreietavali roji neutrudnih čebel, ki so od zgodnjega ■tra do poznega večera brale sladko strd in Šumele svojo, pesem, polno sladkosti in sreče. Po travnikih pa >o se sukale brhke grabljice in so fantje nakladali visoke vozove dišeče otave. V Cerkljah zaviieva v spodnji konec vaM. kjer je Davorin stanoval v podstrešju male hiše. Starček naju preprijazno sprejme in shrani diplomo, ki mu je vidno posebno ugajala, med druge svoje spomenike: lovorove vence, trobojnice, diplome. Šopke. Na tihem Kernovem vrtu sva notem posedela z liubeznjivim starčkom do večera. Kakor bi mignil, narn je v prijateljskem kramljanju minilo nekaj veselih uric. Padal je že večer na Cerklje, ko ^va odhajala. Krvavec in tam zadaj Oreben in Grintovec in Kočna so se /arili v večernem soincu, ki je v vsej svoji lepoti jn mogočnosti tam za Je-ovico jemalo slovo od lepega slovenskega sveta. Prijetna je bila taka - !e pot iz Cerkljan proti Kranju. Uživala sva lepoto gorenj4:ejra večera in prsi so nama srkale mebki zrak, ki sta ga napolnjevali s svojim omamljivim vonjem medena ajda in pokošena otava. Ismael lCaatalbal mi DmmIh* DuHij, 26. decembra. Bivši predsednik provizoriČne albanske vlade Ismael Kemallbej je prispel na Dunaj ter je konferiral z raznimi odličnimi osebami o razmerah v Albaniji. Boji v Tripolitanijl. Milan, 26. decembra. Beduini so napadli pri Regina el Abiar italijansko provijantno kolono. Italijanski vojaki so napad z malimi izgubami odbili, vendar se je pridružilo vsta-šem mnogo domačih rodbin. Italijanska vlada pripravlja potrebne ukrepe, da zasigura koloniji mir in red. SESTANEK JUŽNIH NEVTRALNIH VLADARJEV? Kopenhagen, 27. decembra. >Po-litiken« javlja: Italijanski kralj namerava sklicati po vzoru svojih nordijskih tovarišev sestanek nevtralnih vladarjev evropejskega juga v Rim. Na sestanku naj bi se predvsem določilo sporazumno postopanje Italije z balkanskimi državami v svrho ohranitve in ojačenja nevtralnosti. * NOV SPOR MED SRBIJO IN BOLGARIJO. Milan, 27. decembra. Kakor znano je bolgarska vlada pred kratkim obvestila dunajski, srbski in romunski kabinet, da je kupila tri parnike, s katerimi namerava spraviti po Donavi iz Ogrske večje množine vojnega materijala. »Secolo^ poroča sedaj iz Bukarešte: Srbska vlada je izjavila v Sofiji, da ne more tega transporta pripustiti, ker je Donava ob srbski meji zaprta z minami. Bolgarski listi so ogorčeni nad to izjavo ter zahtevajo, da naj Bolgarija transport izsili. Japonski narod proti voini. — Razpust parlamenta. Tokio, 25. decembra. (Kor. ur.) r^osiansKa zbornica je odklonila z 213 proti 14S glasovi predlog vlade, da naj se sestavite še dve novi diviziji. Parlament je bil na to razpu-ščen. Nove volitve se bodo vršile najbrž marca, tako da se sestane parlament še le v maju. Pariz, 26. decembra. (Kor. urad.) Hanotaux poudarja v ^Figaru«, da je večina japonskega naroda proti udeležbi janonske armade na evropej-skih bojiščih. Tudi kabinet mora to razpoloženje respektirati. Ni dvoma, da je za enkrat vsaka skupna akcija zaveznikov nemogoča. Socijalni demokrate za mir. Kopenhagen, 27. decembra. (K. urad.) Mednarodna mirovna konferenca, ki so io sklicali socijalni de-mokratje raznih dežela v Kopenhagen, ie določena na dan 17. in 18. januarja. Javnost in časopisi so izključeni od razprav. V zvezi s konferenco prirede veliko javno demonstracijsko skupščino za mir. Kdo ie zakrivil svetovno vojno? O tem vprašanju se še vedno razpravlja v diplomatskih krogih. Nedavno tega je angleški minister zunanjih del sir Edvard Grev govoril o tem vprašanju ter naglasa!, da sta vojno zakrivili Avstro - Ogrska in Nemčija, pred vsem pa, da je Nemčija kriva, da ie izbruhnila svetovna vojna. Ker v Nemčiji sedaj parlament ne zaseda, ni mogoče na Grevjeva izvajanja reagirati v zakonadajalni zbornici, za to je poslal nemški državni kancelar Bethmann -h o 11 w e g vsem nemškim diplomatskim zastopnikom v innzemstvu okrožnico, v kateri z vso odločnostjo zavrača Grevjeve obdolžitve ter na podlagi dejstev dokazuje, da ni nihče drugi kriv, da je izbruhnila svetovna vojska, kakor Anglija. Ako bi namreč Anglija ne bila v naprej obljubila Franciji in Rusiji svoje pomoči, ako se le-ti zapleteta v vojno z Nemčijo, bi ostal avstrijsko - srbski konflikt lokaliziran in evropski mir bi ne bil v nobeni nevarnosti. * SKLICANJE ĆRNOVOJNIKOV V AVSTRIJSKIH DEŽELAH. Dunaj, 27. decembra. Izšla ie naredba, ki sklicuje pri zadnjih naborih za sposobne spoznane čmovomike letnikov 1887, 1888, 1889 in 1890 na dan 16. januarja pod orožje. Skttcaak gruflvoMkov aa Ogrskem. Budimpešta, 26. decembra, (Kor. urad.) V uradnem listu publicirana naredba glede vpoklicanja črnovoj-niških letnikov 1887, 1888, 1889 in 1890, se nanaša na ogrske in hrvatske komitate in municipije. Izvzeti pa so komitati Bereg, Szabolcs, Zem-plin, Ung, Lipto, Saros, Szepes, Mar-maros in Ugosca. Dne 16. januarja morajo nastopiti vojaško službo tudi vsi oni neoproščeni črnovojniki letnikov 1892, 1893 in 1894, ki se iz kateregakoli vzroka dosedaj še ne nahajajo pod orožjem. Dnevne vesti. — Vojaška odlikovanja. Vojaški križec z vojno dekoracijo so dobili: stotnik Friderik Orel, nad-poročnik Alojzij Vavken, oba pri mejno-obramb. p. št., 1 in nadporočnik črnovoj. p. št. 6 Evgen D robnik.— Za stotnika je bil imenovan nadporočnik domobr. p. št. 22. Ferdinand Piaskan, za poročnika v rez. pa pa praporščak domobr. p. št. 27. Fran Kotlušek.— Srebrno hrabrost-no medaljo L razreda sta dobila: četovodji Fran Hčerko in Fran Kume re, domobr. *p. št. 26. — Srebrno hrabrostno medaljo II. razr. so dobili: črnovojnik Iv. (Mejnik, prideljen dež. žand. poveljstvu št. 5., poddesetnik Iv. Pučnik, Vinko Veršič, domobr. div. poveljstvo št. 22., četovodje Ant. Srnko, Mihael Bogičič in Fr. Mesaric, inf. Henrik Golob in Fr. Vi do vi č, domobr. p. št. 26., korp. Iv. Jarc, domobr. p. št. 4. in inf. Avgust Lepac, domobr. p. št. 27. Za preskrbovalnega oficijaia v rez. je imenovan akcesist Ljudevit Podkrajšek pri domobr. p. št. 1. — Oče, sin in vnuk v vojni. Poročali smo, da je bil nadporočnik Teodor Drennig pri težki havbični diviziji št. 3 radi hrabrosti pred sovražnikom odlikovan, z zaslužno kolajno na traku voj. zasluž. križa. Odlikovani nadporočnik je vnuk še sedaj živečega 83 letnega polkovnika Teodorja Drenniga, ki je bil 1. 1878. odlikovan za hrabrost pred sovražnikom z redom železne krone z vojno dekoracijo in ki vsled svoje skromnosti vkljub pravici po statutih tega reda še do danes ni prosil za povišanje v viteški stan, pač pa je pričetkom te vojne zaprosil za pride! itev pred sovražnika. Tudi polkovnikov sin major Teodor Drennig je prosil, da se mu podeli služba na bojišču. Ako se ti dve prošnji ugodno rešite, bo nastal lep slučaj, da bodo na bojišču stari oče, oče in sin, torej tri generacije slovenske rodbine. — V ruskem ujetnišvu je c. in kr. rez. poročnik Stibil Leopold. V bitki 20. oktobra je bil ranjen in vjet. Prepeljan je bil v Moskvo. Rana na roki se mu normalno zdravi; med vožnjo v Moskvo se je nevarno prehladih Po prestani smrtni nevarnosti se je oglasii materi s pismom. — Hrvatski km ževnik v vjetni-stvu. „Hrvatska Obrana- v Osjeku poroča, da je bil v zadnjih bojih v Srbiji vjet ernovojniški poročnik dr. Ivo Krnic, znani hrvatski književnik. — Umrl je včeraj v Sarajevu za lesarjem vojak Mihajel Ambrož iz Šmartnega št. 4 v ljubljanski okolici. — Transport ranjencev. V sveti noči ob 3. ie dospel v Ljubljano z južnega bojišča transport 133 ranjence v, ki so bili že v bolniški oskrbi v Brčki. Kljub temu, da je bil transport napovedan šele ob 11. zvečer, je ljubljansko gasilno in reševalno društvo točno in brezhibno izvršilo prevoz ranjencev v belgijsko vojašnico. štirje častniki so prišli v »Mladiko«, 7 težko ramenih pa so rrepeljali v bolnišnico. Dne 25. t. m. se je peljal skozi Ljubljano vlak z južnega bojišča z 2?>?> ranjenimi vojaki, določen v Škof j o Loko. Voiaska božićnica v Mestnem domu. Na sveti večer ob 5. popoldne se je vršilo v dvorani Mestnega doma obdarovanje domobranskih oddelkov ljubljanske garnizije. Prostor, razsvetljavo in kurjavo je prepustila mestna občina, ljubljansko prostovoljno gasilno in reševalno društvo pa je priredilo božično drevo, gdč. Fani Florjančečeva je darovala velik venec z inicijalkami F. J. I. Sterne-nova slika našega cesarja je bila okrašena z draperijo v cesarskih barvah. Cesarjev doprsni kip, cesarski orel, in napis, ki je veljal domobranskemu poveljniku, stotniku Napoleonu, skupine pušk in sabel ter majhen top so izpopolnili dekoracijo. Nagovoril Je vojake stotnik Napoleon, prestavil je nagovor vojakom v slovenščino nadporočnik dr. Kotnik. Godba pešpoika št 17. je zaigrala koral »Tiha noč, sveta noč« isto pesem in »Večernico« je zapel zbor domobrancev, nakar so se vojaki razšli. — Poveljnik domobranskega polka št 27, gosp. podpolkovnik Ku-tsehera, je nam poslal v objavo to-le piano: »Po posredovanju gosp. stotnika Neubauerja, odnosno nadomestnega bataljona 27. domobranskemu pehotnemu polku poslana darila so prispela na svoje mesto in so bila razdeljena med vojake. — Domobranski polk št. 27 se v imenu vseh obdarovancev najprisrčneje zahvaljuje za bogata darila ki so povso-di povzročila veliko radost. Da se domovina tako toplo spominja svojih, na bojišču se nahajajočih sinov, to nam olajšuje napore in štrapace. — Z velespoštovanjem Kutschera, podpolkovnik, polkovni poveljnik.« — Zahvala. Iz srca se zahvaljujemo častitim ljubljanskim damam, gospem in gospodičnam, v prvi vrsti pa milostljivi gospe županji Franji dr Tavčarjevi, za velike dobrote, ki jih nam ranjencem izkazujejo, predvsem pa za bogata božična darila, ki so jih nam naklonile. Bog plati! — Ranjenci in bolniki v bolnišnici »M 1 a d i k e«. — Vojaki domačega 17. pehotnega potka, ki so bili obdarovani s toplim zimskim perilom in katerim so gojenke mestnega liceja poslale razne praktične gorke predmete, se plemenitim darovalkam kar najiskreneje zahvaljujejo. V imenu obdarovanih vojakov je nam pisal Anton Kovač, ki zaključuje svoje pismo tako-le: „Odhajamo na bojišče, a naša srca ostajajo doma. Tisočera hvala vsem človekoljubnim darovalkam!* — Dar Rdečemu križu Njegova svetlost princ Herman pl Schonburg-Waldenburg je daroval namesto venca na grob umrlega dolgoletnega fidej-komisnega zastopnika dr. Franca Mun-de v prid Rdečemu križu 30 K in g. Henrik pl. Schčllmaver Lichtenberg 10 kron. — Zdravrrk za ženske bolezni v Ljubljani g. dr. Benjamin Ipavic se je vrnil s severnega bojišča in prevzel vodstvo vojaške bolnice v Ljubljani. — Slov. pevsko društvo »Ljub-1'anski Zvon« naznanja, da letos z ozirom na vojni čas Silvestrovega večera ne priredi. Svojim podpornim članom želi tem potom srečno novo leto! — Pozdrav iz Pulja. Iz Pulja smo dobili od slovenskih vojakov on-dotnega trdnjavskega polka pismo, v katerem žele vsem sorodnikom, prijateljem in znancem srečno in veselo novo leto. V imenu slovenskih vojakov so podpisali pismo narednik Fr. Jere-bičnik, četovodja Fr. Kopajva in desetnik J. Gajšek. — Oprostitev od črnovojniske službe na Ogrskem. Listi poročajo: Poljedelski minister baron Ghillanv je izdal naredbo, v kateri se pozivajo oblasti, da predlože do 5. januarja 1915. imena vseh onih črnovojnikov, rojenih v letih 1873. do 1890., ki so nujno potrebni v gospodarskih in poljedelskih institucijah, da se oproste vojaške službe. — Kako se naj obnašajo uradi v slučaju sovražne invazije. Karakteristično za sedanjo vojno je med drugim tudi to. da menjajo razni kraji in okraji na bojišču oziroma v njega neposredni bližini opetovano gospodarja. Strategicni ali taktični oziri zahtevajo često, da prepustimo ta ali oni kraj sovražniku, ki ga iz istih ozirov po daljšem ali krajšem času zopet prepusti našim četam. Mnogokrat se to menjavanje v posesti ponavlja. Take primere opažamo zlasti v Galiciji in tudi v Karpatih. Zato je posebno zanimivo vprašanje, kako se naj pri takih dogodkih obnašajo državni in avtonomni uradi. Ogrski uradni list je nedavno priobčil podrobnejša navodila, ki vsebujejo naslednjih pet točk: — V mestih in občinah ne smejo oni organi, ki vzdržujejo mir in red, s svojimi uradniki uradnega sedeža popreje zapustiti, dokler se neprijatelj popolnoma ne približa mestu oziroma občini. Še le kadar je brezposredno pričakovati vkorakanja sovražnih čet smejo policijski organi odpotovati. — Zupani, sodniki in notarji so dolžni ostati v mestu tudi za čas sovražne okupacije. Izvrševati morajo po možnosti svoje funkcije in se po potrebi pogajati v imenu prebivalstva s sovražnikom ter zastopati interese mesta oziroma občine. V mestu mora ostati tudi toliko zdravnikov, kolikor jih je za izvrševanje zdravniške službe zlasti v bolnišnicah nujno potrebno. Število in osebe določi župan. — Uradniki in funkcijonarji, ki še niso stari 42 let se naj umaknejo ter prepustijo svoje funkcije tovarišem, ki so te starost že dosegli V vsakem konkretnem slučaju odloča veliki župan komitata. — Ako pride v mestu ali pa na ozemlju občine do bojev med našim in sovražnim vojaštvom, potem je vsakemu, tudi oblastem dano na prosto, da se umaknejo na varno ozemlje. Uradi pa se morajo takoj po končanih bojih povrniti na svoja mesta. — Odvetniški izpit je napravil pri višjem deželnem sodišču v Gradcu dr. Jure A d 1 e š i č, odvetniški kandidat v Ljubljani. — Maksimalna cena za jajca In krompir v detajlni prodaji. C. kr. deželna vlada je določila maksimalno ceno za detajlno prodajo jajc na dvanajst vinarjev od kosa ter maksimalno ceno za jedilni krompir s trinajst vinarji g 1 kilograma za celo deželo Kranjsko. — Maksimalne cene za petrolej na celem Kranjskem je c. kr. deželna vlada dne 26. decembra razveljavila vsled stalnega valovanja cen v trgovini na debelo. — Kaj ie s »Sočo«? »Soča« z dne 25. t. m. priobčuje na čelu lista izjavo družbe za izdajanje listov »Soča« in »Primorec« v Gorici, v kateri izjavi se naznanja, da »Soča« prene* ha začasno izhajati, ker je naročniki niso zadostno podpirali. Isti številki pa je priložen listek, na katerem izjavlja »Goriška tiskarna« A. Gabr-šček, da izide »prva številka »Soče« za I. 1915. na Silvestrovo in sicer v stari priljubljeni obliki in pod starim uredništvom izza 1. 1889. Naročnina ostane 4 K na leto, dokler bo izhajala le po enkrat na teden.« V L»tiji je dne 26. t. m. v starosti 72 let umrl sodni uradnik v pok. g. Josip Kobler. Pokojnik je bil oče nadinženirja tob. režije g. Pavla Kob-lerja in poštnega nadficijala g. Karla Koblerja. Rajnki je užival v Litiji in okolici splošen ugled in spoštovanje, kar dokazuje zlasti dejstvo, da je bil dolga leta član načelstva Litijske posojilnice. Bil je odločen narodnjak in zvest somišljenik narodno napredne stranke. Pogreb je bil danes popoldne ob 3. Blag mu spomin, spoštovani rodbini iskreno sožalje! Redni občni zbor »Dolenjskega pevskega društvatf v Novem mestu vrši se dne 14. januarja ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih. Iz Cel a. Slovensko delavsko podporno društvo priredi na Silvestrov večer v gostilni „pri mestu Gradcu" domačo zabavo. Cisti dohodek se porabi za obdarovanje ranjenih vojakov v Celju. Deželno žensko učiteljišče v Mariboru bo otvorjeno dne 4. januarja 1915. Kavarno v »Narodnem domu« v PtuJu so renovirali in povečali. Kavarnar Bazletič je na novo urejene prostore izročil prometu na božični dan. fz Ljutomera. V Radoslavcih je umrl v starosti 77 let posestnik Anton Božič. V mladih svojih letih je doživel znamenite slovenske tabore in ostal navdušen narodnjak do smrti. Dopisoval si je mnogo v raznim starejšimi slovenskimi voditelji; ta korespondenca je ohranjena in se bode iz nje vse, kar je spomina vredno, priobčilo. Pokojni Božič je užival veliko zaupanje svojih vojakov; bil je dolgo vrsto let župan v domači vasi, načelnik malo-nedeljskega krajnega šolskega sveta, član ljutom, okr. zastopa, Član načelstva ljutom, okrajne posojilnice itd., še na stara leta se je izvanredno živahno zanimal za naše domače politično življenje. Naj bo staremu tabo-ritu zemljica lahka! Drobne novice s Štajerskega. Umrla je v Štorah gospa Karolina Peer, stara 82 let. — Umrl je v Gradcu dolgoletni špecerijski trgovec v Mariboru G. Ketz. — Iz Ptuja. Tatovi so udrli pred prazniki v vinsko klet posestnika Jožefa Lorenčiča v Vurbergu pri Ptuju in odnesli 580 litrov vina. Orožniki so nekatere osumljene ljudi zaprli. — Iz Ptuja. V Sitežu je zgorelo gospodarsko poslopje Jurija Fišerja s senom in slamo vred. — Obesil se je pri Sv. Benediktu v Slov. gor. bivši drvanjski župan Martin Tomažič. Zgubil je dolgotrajno, pa malenkostno tožbo zaradi motenja posesti. Dijaške čepice v Dalmaciji. Dijaki na srednjih zavodih v Dalmaciji so prisiljeni, kakor smo že poročali, da nosijo predpisane čepice. Čepice so podobne onim, ki jih nosijo pomorski častniki. V zlatem okroglem obrobku se nahaja znak, kateremu zavodu pripada dotični dijak. Ako dijak poseča gimnazijo, ima v obrobku Črko „G.", ako obiskuje realko, ima črko „R.", ako pa poseča navučno šolo, pa črko „N." Dijaki morajo te čepice nositi tako med šolskim letom, kakor tudi v počitnicah. pripravljenost je vse, *ar moremo ukreniti proti pretečim nam nevarnostim. Neprestano smo v nevarnosti pred sovražniki našega bo!, ušesne bolečine, nahod itd., ker zdravja in ako se pripravimo, se jih ubraniti, smo že mnogo storili v svojo obrambo. S prepihom, vlažnostjo ali prehlajenjem si lahko nakopljemo revmatične bolečine glavobol, zobo- pa imamo pri hiši vedno Fellerjv bolečine tolažeči rastlinski esenčni fluid z znamko »Eisafluid«, to zlo kmalu ukrotimo z njegovim osvežujočim, poživljajočim učinkom. Priporočamo svojim bralcem naj naroče 12 steklenic tega zdravniško priporočenega domačega zdravila za 6 kron franko pri lekarnarju E. V. Feller, Stubica, Elsatrg št. 238 (Hrvatsko). Tudi Fellerjeve odvajalne rabarbar-ske kroglice s znamko »Elsakrogli* ce«, 6 škatlic za 4 K 40 v franko naj bi naši bralci kot preizkušeno sredstvo proti vsem motenjem prebave imeli vedno v hiši. kaos------------ Stran 4. -----------. , wm, ,,IBia.......„, „, »SLOVENSKI NAROD* dne M. decembra 1914. *■■■*-annnnnnn*nnnnnnnnwnn*nnnnnninnn^n»aMnjnnannnnnnnn«nnn^ 306. Štev. Zelo nuino potiataeo J© pri zgradbi šentjakobskega mostu posuti pot do drevoreda Preti Prulami, ker je podjetje dalo tja navozi t i ilovice, katero so izkopali v ljubUanični stru-■ je sedaj pot tam taka, da je zaradi blata celo peš promet skoraj popolnoma onemogočen. Delavci, ki so prele tam hodili, so st položili po blatu [gitni) deske, a so jih sedal, ko noti do drevoreda nič vrč ne rabijo, zopet pobrali. Težka aretacija. Na bteianji dan popoldne je stražnik po Mermem tr-sni aretoval dva vojaka, ki sta ga v laškem jeziku hudo zmerjala in kričala, kakor dva žerjava. Varnostnemu organu je prišel na pomoe neki stnik in ko se je v Stritarjevi ulici eden aretovancev vrgel v blato in hotel vstati, je častnik pozval mimoidoče vojake, da so ga dvigniti m nesli na policijo, odkoder sta nato oba morala k vojaški oblast:. Areta-j€ \ zbudila splošno pozornost ter ?Ia skozinskoz cele množice gle-;cv in spremljevalcev. Telesna poškodba. V Žabkarjevi . ni je neki pomočnik vrgel železno Mamfo v levo roko vajencu Mi-l [3eru-ziju *er ga pri tem ta-odoral, da je moral na nujni zdravnikov nasvet v deiemo bolniŠ- ';- en enoletni prostovoljec pn i sivo nniformo. Cenj. dopisi I :;. K., Lir 26 I. nadm. stot. (I. Ers. komp.) Maribor. Razne stvori. * Argentinija je zopet odprla oje meje za izvor, žita in moke. * Novorojena italijanska prince-a. »\s^r.cia Step-iani- iavlja iz : Kraljica Jelena je srečno n(w jnfrriaflfti Kraljica in priiKc-zinia se izvrstno počutita. * Car Nikolaj na bojišču. Iz poročajo: Car NiKolaj. ki se edavno ieg& \Tnii s svojo rodbino i Kavkazifc v Moskvo, je odpotoval I * Sprememba nemških imen. • Rusov, katerih imena zvene nemško, je dobilo od ruske vlade po-oja nemška imena nemu-i porušijo. Vladnemu ukazu so se seveda morali vkloniti. * Ponesrečena jadrnica. Pred - istaniščem v Benetkah se je v viju ponesrečila avstrijska, iz Ro- ^ inja prihajajoča jadrnica »Fratelli tolich-. Moštvo se je rešilo, ladja je izgubljen... * Kolera na Hrvatskem- flrvat-a viada. oddelek za notranja dela razglasa, da je rilo dne 18. decembra : jenih v Mitrovici ob Savi 40 ^lučajev azijske kolere. Na koleri so oboleli sami vojaki. Smrtnih slučajev o 10. * Atentat na češkega časnikarja. »Agence Telegraphique Bulgare« po- •ja. da je bil izvržen v Sofiji na dopisnika Čeških >Narodnih Listov*, ia Siso. revolverski aten-5ti dolže Srbe. da so izvršili atentat. * Pomiloščeaje v Italiji. Rimski :i. med njimi *Giornaie d' Italia* Tribuna., javljajo, da bo kralj Viktor Emanuei povodom rojstva princezinte Marije pomilostil politične zločince in manj težke navadne .lodelce. Brzojainn pratila. Dr. Svlvester o avstrijsko - nemški zvezi. Berolin, 25. decembra (Kor. ur.) >Berliner Tageblatt- objavlja pod naslovom »Zaveznika« uvoden članek predsednika avstrijskega državnega zbora dr. Svlvestra, v katerem označuje kot temeljno lastnost nemškega naroda nibelunsko zvestobo, ki je postala tucM temeljna poteza zveze med Avstro - Ogrsko in Nemčijo. Članek poudarja uspehe obeh armad, ki so v svetovni zgodovini edini, ter naglasa, da v zvezi sami ni nikakršnega nesoglasja, nikakršnega na-sprotstva. Pisatelj označuje potem svoje občudovanje nad svet obvladujočo velikostjo nemške armade in pa svoj ponos na avstro - ogrsko armado, ki je sestavljena iz širokih slojev prebivalstva, iz osmih narodov in ki kaže dan za dnevom svojo nezaslišano odpor eno moč. Kar bosta one državi v vojni dosegli, se mora v bodoče Izraziti v gospodarstvu in v kulturi, da ne pridejo zopet v bodoče iste nadloge na obe državi, kakor v neposredni sedanjosti. S tem, konča Članek, ne bo prikrajšan noben narod, ki pripada tema državama, nobena dinastija, ki stoji na čelu teh držav, noben posameznik, pa tudi ne celota. V tem zmislu delujoči gledamo v srečno bodoč no Nedostavliena pisma. Iz Dunaja poročajo, da je bilo rri dclnjeavstrijskcm postnem in brzojavnem ravnateljstvu 51.083 nedo-stavljenih pisem iz meseca avgusta uničenih. Pomorska bilka pri Zunguldaku. Carigrad, 27. decembra. (Kor. urad.) Glasom verodostojnih poročil se je vršila pomorska bitka, o kateri govori uradno poročilo, pri Zunguldaku. Zatrjuje se, da so hoteli Rusi s tem, da bi potopili ladje, etežko-člti dostop do pristanišča, kjer se naklada premog. Hrabrost otomanske-ga^brodovja pa je feo preprečila. Ti /:ivo občudujejo bravuro in spretnost Ntnikov in inoševa otomanskih vojnih ladij, ki so sprejeli boj s tako številnim raskim brodovi©« in poto-rninonosca >Oieg- in *Athos . dve veliki ladji ruskega prostovoljskega brodovja. Uradno poročilo je vzbudilo v Carigradu veliko veselje, zlasti ker je dospeio po napačnih vesteh, ki so bile namenoma te dni razširjene, da vzamejo prebivalstvu pogum. Japonska ne bo poslala vojakov v Evropo. Rotterdam, 28. decembra. (Kor. urad.) »Nieuwe Rorterd. Courant« poroča iz Tokija: V odgovoru r-a vprašanje v japonski zbornici, ie japonski zunanji minister sporočil, da nobena država ni zaprosila Japonske, da nai posije čete v Evropo. Zaplenjen norveški parnik. Kopenhagen, 27. dec. (Kor.) Angleške vojne ladje so zaplenile norveški parnik „Rornfsdal", ki je bil na potu iz New Yorka na Dansko in Norveško, in ga pripeljale v Kirkwall. Parnik je bil natvorjen z žitom in z veliko množino aluminija, ki je bil določen za Norveško. Norveška vlada je prevzela jamstvo, da se ho aluminij porabil na Norveškem. Prod Zeinull—, Berotia, 27. decembra. (Kor. ur.) Uradno se poroča: Londonski >Daily Mail« poroča z dne 23. decembra iz Punkerquat da so zavezniški letalci vrgli na novi hangar za Zeppeline 12 bomb in stavbo zažgali. Res je, da so metali zadnje dni sovražni letalci bombe, stavbe pa niso poškodovali. Angleška zbornica. London« 28. decembra. »Times« poročajo, da se bo sestala angleška zbornica lordov dne 8. januarja k dvodnevnemu zasedanju. Londonska borza. i London, 25. decembra. (Kor. ur.) Borza bo dne 4. januarja 1915 z močnimi omejitvami otvorjena. Predvsem se bodo ovirale forsirane realizacije vrednostnih papirjev in opera-cije,ki imajo namen,znižati cene. Trg bo nadalje popolnoma zaprt napram sovražniku. Vse transakcije se morajo izvrševati proti gotervini ter urad no zaznamovati. Noben član ne sme javno delati ponudb efektov, ali jih pa sam javno ponujati. Minimalne cene se ne smejo brez dovoljenja finančnega urada reducirati. Komite bo pred otvoritvijo borze določi! za papirje tujih držav in druge mednarodne borzne vrednosti minimalne cene. S temi papirji se bo smelo le tedaj trgovati, če so od 30. septembra neprenehoma v britski posesti in če od izbruha vojne niso bili v sovražni posesti. Vsaka arbitraža je prepovedana. Kupčija z vrednostnimi papirji za nalaganje kapitala, ki se vrši po 4. januarju, je le dovoljena, če jo je finančni urad aprobiral. V južni Afriki. Capetown, 27. decembra, Reu-terjev urad poroča: Med nekim angleškim komandom in nemškimi patruljami 00 mož je prišlo v sredo na severnem bregu reke Oranje pri Ca*r-navenu do boja. Angleži so izgubili 2 mrtva in 1 ranjenega, Nemci se imeli 1 mrtvega in 2 ranjena. fteasim* Os* fthseM 6 Strani Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastrina in tisk »Narodne tiskarne«. Ravno sedaj ie kot mnogo iskana zdravilna sredstva potrebne preparate »Eisa<- težko pogrešati in jih torej vselej pošiljajo vsi poštni uradi, ako so tudi druge pošiljatve izključene od poštnega prometa. Posebno Fellerjeve odvajalne rabarbarske kroglice z zn. »On kroglice* in Fellcrjev zdravniško priporočeni, boleč" e tolažeči, antiseptični, celeči in či-.eči, mnogo-kat.:ro trpljenje, nastalo vsled pre-hlajenja. prepiha, vlažnosti in naporov odvračajoči rastlinski fluid z zn. »Elsafiuid«. se mnogo zahtevajo. Vkljub temu, da se je vse na svetu podražilo in med tem ko je cena »izdelkov Elsa** že desetletja ostala enaka, znaša sedaj prisiljeno majhno zvišanje cene samo 1 krono za tucat »Elsafluida« in 40 vinarjev za zavitek ^Elsakroglic«. Naroči se torej vsak čas lahko 12 steklenic »Elsafluida« franko za 6 kron. 6 škatlic »Elsa-kroglic< franko za 4 K 40 v od lekarnarja E. V. Feller v Stubici, Elsatrg št. 238 (Hrvatsko). **' Odol v lltftl k*vtea*M rafal fikatij!. Vsled mnogih vpraševanj iz bojišča dobavljamo za razpošiljate? kot vojni darek 7« steklenico Odola v lični kovinski vojoi škatlji, ki je popolnoma opremljena kot vojno pismo (10 vi-varjev poštnine in se dobiva po vseh lekarnah, drogerijah, parfumerijah itd za originalno ceoo K 120*). *) Kovinska vojna škatlja se med vojno dobavlja brezplačno. Da se lažje nosi seboj, smo izbrali za ta namen polovično steklenico Odola. 4/52 Metesrolositno poročilo. VtSto* tad morjen smi Stt£n\\ tracal tlak 734 nn a* ,shUB*c' e?^ I ■•'«•-«£ Is Vetiovi i Nebo VW,J* : v mm t S ■ !■■■ IMMjM—I ■■'■■■ III II l i iim--------. 26. 2. pop.! 742 d ; 31 sljjvzb. i oblačno „ ! 9. zv. j 743-5 | 1-9 ' si. jvzh. ' 9 27. IT, zj. j 7419 j Vb! si. jjvzh.j ! „ 2. pop. 740 3 2 5 brezvetr. oblačno m 19. zv. 739 3 14 s!, jug „ 29. i 7. zj. 7371 ! 11 i si. jzah. . „ Srednja temperatura sobote V8°, norm. -2-5, nedelje V8\ nerm. -25°. Padavina v 24 urah 00 mm in 0*0 mm. Sprefi&eoi Uvežbaaega 4284 teoif i dio m liiiMorid •▼•eitttiiid tudi izvežbaao ste« Mgfftlta|Oj na pismeno ponudbo. ©?. E@lšek, Laški trg. Litijska posoiilBfca naznanja žalostno vest, da je njen večletni član načelstva, gospod Josip Kobler dne 26. t. mirno preminul. Pogreb dragega rajnega bo v Litiji, dne 28. decembra 1914 ob 3. uri popoldne. 4278 V LITIJ!, 26. decembra 1914. Izgball £3 |G 4237 fermač rjave barve in kratke dlake. Kdor ga pripelje lastniku dobi dobro nagrado. Naslov: Vegova ulica štev. &. 3, nađztropfe. Še 5000 kg kristalnega 4285 najboljša nadomest. kakovost za bencifl se odda po K 72-— 100 kg, kdor vzame celo partifo pa po K 65. — Za poznejše mesece se sedaj zarad pomanjkanja blaga ne oddaja. Ponudbe na zastopnika A. Svara v Ljubljani, Za blage dokaze iskrenega sočutja, ki so nam došii za Časa bolezni in smrti naše iskreno ljubljene matere in tete, gospe kakor za poklonjene krasne vence, za. sočutna tolažila g. A. Gerberje^e med boleznijo iajnice, si. Katoliškemu društvu rok pomočnikov za gen-ljivo petje in za mnogobrojno spremstvo predrage pokojnice k večnemu počitku izrekamo vsem svojo najtoplejšo in najpre^rčnejšo zahvalo. V LJUBLJANI, dne 28. decembra 1914. 4288 Žalufoci ostali* Za biage dokaze tolažilnega sočutja za časa bolezni in smrti naše nepozabne matere, gospe $uč Bokne roj. pl ficMl kakor za mnogobrojno spremstvo k večnem;: počitku izrekamo vsem svojo presrčno in najtoplejšo zahvalo. 4276 VIPAVA, dne 25. decembra 1914. Žalnloči ostali« Brez posebnega naznanila. Žalostnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in Znancem pretužno vest, da je naš ljubi, dobri in nepozabljeni soprog ozir. oče, stari in prastari oče in tast, gospod JOSIP KOBLER c- kr. sodni uradnik v p. danes, dne 26. t. m. ob 10. uri dopoldne, po kratki in mučni bolezni, prejemši sv. zakramente za umirajoče v starosti 72 let, mirno preminul. Pogreb dragega rajnika bo v ponedeljek, dne 28. decembra ob 3. uri popoldne. Sv. maše zadušnice se bodo brale v cerkvi v Litiji. V LITIJI, dne 26 grudna 1914. Jcsipina Kobler, soproga; KrlaUaa trifartlt, vdova e. kr. notarja, raj. »•fclag, L|«4amlla Mbar! roj. Kobler, Karel Kobler, c. kr. postni nadoticijal, Miči MafcorćU, roj. Kobler in Paral Kobler, c. kr. nad- inženir tob. režite, otroci; alibael laberi, vladni svetnik v p., Ifpteeel attaaMViaa, c. kr. davčni upravitelj, zeta, Mart Kobler roj Lama, sneha; val vmaki, vsaklaife aa praraaktaia. Zahvalan Za blage dokaze iskrenega sočustvovanja, ki so mi došli povodom bolezni in smrti moje iskreno ljubljene matere, gospe Ane Alndner kakor tudi za poklonjene krasne vence in cvetje na krsto pokojnice In za monogobrojno spremstvo, izrekam vsem svojo najiskrenejšo zahvalo. Posebno zahvalo pa izrekam preblagorodni gospe županji Franji dr. Tavčarjevi in vsem ostalim narodnim damam, ki so nepozabno pokojnico spremile v tako obilnem številu k večnemu počitku, dalje uradništvu mestne hranilnice za časteče spremstvo, posebej pa rodnini PoČkarjevi za skrb in pomoč, ki jo je izkazovala meni in rajnki v bolezni in smrti. Vsem tisočera zahvala! V LJUBLJANI, dne 28. decembra 1914. Fran AbuSnei* aadoficijal Mestne hranilnice ljubljanske, sin. 306. itev. »SLOVENSKI NA&OO* *n M. eeeeaafa 1914. Stran & _ BRINJEVEC _ najfinejše trste, posebno priporočljiv proti kožnim bolezaia, se tebi pri GABRIJELU ERŽENU I Zapuže, pošta Begunje pri Lescah, Kranjsko. • Za crlstnost so taaeL 3613 *•■• umtb«. «- pilil v >«*-*u izbiri in po :a£o aiasun ceaaža pr.s^rcc* r.ra^a LJUBLJAKA, Sflestni tr»fi štev. 10. -891 Mlada vdova Mn nipiiila, tel« ▼stopi« k l_-^_a^^_- ^H*^ S*««' a^bu ■1M. Naslov: pod „!•• 4S41" i»a uprav. »Sloveti. Naroda.« ».—^——^.—— ■— ■ "i —^.^——— Knpia pol polkrite ta lahko l*:ooijo t febrea ituE Ponudbe pod „Eeftlja1* na onr. »S'ov Naroda« 4271 g&T Odda se "1BB v Kolizeju tak^j. : Vprašanja in ponudbe: lfpo$tai ! predal 149". iM __----------------------- Gospoda Jožefa Tollazzija, sorodnika g. dr. Tomo Tollazzija, vljudno pro- za naslov H Bock Dunaj, IX. Porzellan-gasse 38, H. Stock, Tor 27 a. Narodna tiskarna ■------ v Ljubljani. ----: Se priporoča v izvršitev vseh tiskarskih del, kakor: časopisov, knjiga tiskovin za urade, hranilnice in posojilnice, cenikov, okrožnic, jedilnih listov, mrtvaških listov itd. itd. Si rojnik ki je vt Č vseh popravil pri motorjih na sur vo olje in se razurr-e nekolko turli prt dmsmo strojih kakor tu^i elektr rjaue^iavab, SO t&Uo\ sprojme. Naslov pove uor.^ v »Slov. Naroda« 4198 Biserna kava iz ma hnih So'a zrnc, nadomestilo za zrnato kavo, 5 kt? vtečca iz brisalke E 5*50 r"» povzetju. Sa^fos, ErL Vlnehradj 1573. ▼a* np^fki ^e sprrjtnejo pr«€ ■v'Sulrt provfrHI. Sinserlevl Šivalni stroji 4im za domačo rabo in za obrt so na bolj sraHična in primerna božična darila. Tovarna v Wittertberge, Nemčija* SINGER Co. Siv. strojev del. družba Lfnblfana, Sv. Petra cesta št. 4. Krasna umetniška reprodukcija v vec barvah I1AHEIITE «K«UI IKJKl'K SEiI*LK t**- T^\ "W *& *f **& r? S Sin Y"\ ^ TT ^^& M ^^ T aC S USTANOV TELJA SLOVENSKE KNJIŽEVNOSTI = Visofea 66 cti !n široka 5S cm je naj-IeT»$t okras vsako slovenske hiše. Ta rc-prOtSniisSia fe sgloh naUepsa tn naj-dovršsnsjša kar j»h imamo Slovenci. Cena s pošto kron 3a20 9*&ft$X|t H$\\ft§fmn » UU3UMI. ORE- nnHbaim lUšJklHiuia serumih, st.7 Anton Bajec umetni in trgovsVi vrtnar !iznn;t ;!. t. b. občnstra, da st »^5:3 njnpi 127 cvetlični salon sam:- ?o5 Jranco štev. 2. polog CsTljarsko^a racsto. Velike zaloga sni mm. iMmn U$xi, mm. fraKa? iti Zcnasfa naročila točno. Ml Se Militi I i! 'TI STCPT 372? s 15. decembrom t. 1. Vprašania naj se pošil'aio na uprav. »Slov Naroda« pod „mesnica 3722", Ržena kava po okusu in voniu kakor zrnata kava 5 kg vreč'ca iz brisa'ke samo K 4'30 franko po povzetju. Sčnios, Krt. Vinobradv 1573. Snreimo se spretni zastopniki. &iiflffffiff!kff stareiša moč 4279 se sprejme takoj v trgovino z mesVn'm blagom ji. Damicelj, Št. peter na Kr. Gospodično ^nožna strojepisja in obeh deželnih jezikov, ki je ž> dela^ ▼ odvetniški pisarni se spre}me 2. fanuarfa 1915* Plača po dogovoru. 4245 Dr. Ivan RUDOLF, advokat v Konjicah« €. kr. &v£šrFske tifo državne železnice. as **a£+ SSsss %»?9 CS E Hl San ScwJP —==r lz%!essk z veljavnostjo od 1- Sdptontbra 1914* = ■ ■ S ^eliainsafit?o c3 1. se?t9nbra 1D14 bodo vozili do pre^I.ca v ok-ra:n tukajšnrga iaiailil|stta s odai navedeni vlaki po od 1. mata 1914 veljavnem poletnem voznem redu. T>h vlakov «e l^h'^o nosla^uiejo vsi civilni potniki brez prisilnota 2 s tjl Hm t ran J*. C!viln! potniki, ki s^ pel'o^o v Pulf, morajo Imeti lofitimaoija od c. I. En*. 3Qve!*8tra vojne nke w Pul a. 0SE03 ix Lfno!!t?»a gluvnl kolodvor, j 1H6 dopoldnv iz Trbiža, Jesenic, Kraaja samo csobsl vlibi: 2-35 popoldne iz Bubnjarccv, Novega B-G© aclcstraj v Kranj (Tržič), Jesenice, v n.esti (St»a^e-Toplic), Trebnjtga, Grosuplja Troti. 8-79 ponoči iz Trbiža, Jesenic, Kranja S*05 dopoldne v Grosurlje KoJevje), {ftfUM) Trebnje (St. Janž), Novo mesto, (Straža- 9-23 ponoči iz Novega mesta, StraSe- Tnnuee\ Bubniarci. Toplic), Trebnjega (St Janža), Giosaplja, fl-ao dopolđna v Kran;, Jesenice, Trbiž. (Kočevja). 12-52 popoićr?e v Grosuplje, Trebnle, v» neslo (Straža-Toplico, Bubnjarci ■ 6-20 itftuer v Kranj, Tržič, Jesenice, Ce- •lISn^^USJS&mHk Tr*- Kam»«k« iel.««ic». , Ko o mesto, Bubnjarci. ' 09H0Dxdrtaraegako od.ora v BamsO '33 v E/nblieiEo glacni kolodvor, ' s moiaaloil v.akl t ** « -« CSQhUi Fl*iU, ______-i 7-40 dopoldne in ob T-« avačar. 7.35 dopoidne z Jesene, Kranja (Tržiča). ' MwaB„ " „ "... ^ 5-5S dopoične iz Novega n esta, Treb- PaiaOJI is Saavalka v Lfaklfame aa njega (St Janža), Grosuplja (Kočevja). 6-42 ajutraf In ob 2-41 popoldne. C. kr. firža vf&c*4el6xnIsko ravnatoljatto v Trsta. Mja za podružnico s međašim bUfom, nadalje Dt9Dta in prodajalko katera rai bi bila tu H v Btrolealajv la irtaan^koBi dala vetia. sprelmata tak?| MerkeH Zaaler 4V ain, M. Peter, lav. deHaa. i1f1r^n!1*1 KnSIunriifi W I ISinllnni BJi©la. « Kf-a" R^Isfs^^aSa?? ^ 2»j ^«irrajislii priporoča sledeče kaUge: Alsš i« Razora ^rcan^!*1 Pravljice za mladino s Cena broš. 1 K 50 v., vez. 2 K 50 vin., clilratni (Prevodi čeških in hr- s pošto 20 vin. več. OlllVdlul vaških pravljic) Cena A t?1 i m Vm*Y>A Romanca. Nanisal vez. 5 K., s pošto 30 vin. več. AU14 ¥ aJmOUl. Ant Aškerc Cena ti - ■■ « bro?. 1 K4J vin., vez. 2 K 40 vin., s Pr^Va 11 HepiVlVa IJUOB- pešto 10 vin. več. Povest Spisal Blaž Pohlin. Cena Erodkovski odTetnik ^;. "°a%°v1več.60v,vcz'2K50^ Ce?ki sr*sa! V. Beneš-S^mavsky. Cena ^ . Sita vef v-vez-2 K 50 v"s poS£0 Premaganci K?; sgsf; 'S* ^ _ " .* - v R 60 v, vez. ! K 60 v. s pošto 10 v. več. Cez trnje ao sreče. s™a. Bi?ppi cmoii rusw sPisai temna F Senca/ Cena breš. 1 K 20 vin., vez. «^601 bfflefl Andrejev,preložil Via- 2 K ?0 v?n s roš*o 20 v več. aimir Levstik. Cena broš. 1 K 40 vin., fl "v 1 1» ZabeMene in oso vez* 2 K ^° v5n-» s P0§to 20 v ve^- BrS5. Z> 5SJta. S??? Riensi zadnji tribunov. s pošto 10 v več. Zgodovinski roman v dveh delih. Spisal I2ftenfi«l 7*ri*v* Humoristično-sa- Edward Lytton-Bulwer. Cena broš. 4 K., U i SPOn ijSDar, tinene in resne vez- 5 K * v-» s Pcšt0 30 vin- vee- sličice iz sedanjosti. Spisal Lnigi Calco. Cfanlin Slike iz pariškega življenja. Cena bro?. 80 v s pešto 10 vin. več. O U[!urJ Francoski spisal Alphonse Dau- rnennrl Pnnak Humoiistično-sa- det, prevel Oton Župančič. Cena broš. iJl^JiUtt J3UL&&. tirične in resne 2 K., vez 3 K, s pošto 20 vin. več. sličice iz sedanjosti. Spisal Lui^i Calco. Cll^ . - , • v y« »m ra Cena breš. 70 vin., s pošto 10 vin. več. bUri^IlOSt IIIŠ^ SI 47. nVan Krnil 1l?SlH5l7 Zgodovinski roman. Angleški spisal L Storer-Clousten. Cena AtaiJ iUđi|aVolka. zvezka. Cena broš. 2 K broš 3 K 50 v., vez. 4 K 7; v., s pošto 40 v, vez. 3 K 20 v, s pošto 30 v več. iJnVmn in innji5fva qtra- StrailOValci dveh kran. llj aDB?BU UjUBaSlTa Sira- Zgodovinski roman v dveh delih. Spisal hf^petnega praporščaka. lTQ^o\cvž bro§ 2 K vez *K> s Zgodovinska povest Cena broS. 89 vm, C*^«« iloilinO Povest SDlsal J. vez. 1 K 60 v, s pošto 10 v več. &l#rd UcVlud. Oblak. Cena bro§. Ljubezen Končanove /. _*v> vezJ ***** J*10 v vf Klari* Zgodovinski roman. Spisal Sl07eB?S0 - H6S1 Skfl meja l\l0 v. s pošto 1 K. Naihnjši sovražoiki lsi»' Ustoličenje koroških voj- Murmk. Cena 60 vin., s pošto 70 vin. VOđ- Sptsai Ante Beg" Cen* * vin-' Narodni kataster Ko- v.sv. Irv«nni1r« Povesti iz Do- rnftlrp sPisal Antc Be«- Ccna <*v* i f c 71 i iT lSnjskl 5fctiekJ i UĐavC- s pošto 70 v losti. Spisal Ivan Lah. Cena broš. 1 K Oflfietnilintti Spisal Rozman. . 70 v» vc2 „2 * 7° 5 S.P°it0 ^V Več- U0S1U1UU5U. Cena 70 v, s pošto 17 flOr^Ul ^bram spisi Frana Erjavca, SOvin. * u"ia¥lt uredil dr. G. Sajovic Cena fl qlii»hfti!. nnnnrihi tr«ovskih 1 K ^ v vcz ! K 70 v's po5to 10 v vct U SloZDem pogouDl pomočni. y «nilentii¥qkih nlirsih kov n drugih delojemalcev v podobnih » »lUUBUlUfDaUIl UltUdU. službah. Cena 50 v., s pošto 10 v. več. Spisal Fr. Remec. Cena broš. 1 K 50 v, fl fl rtu I rad drZ zakonika St 89 z vez. 2 K 50 v, s poŠto 20 v vet UD™, "saP^o ^n'Tef m Zadnji rodovine Benalja. Osnovni nanki o narod- Sr« S^fefftsJVtg nen oosoodarstvn spi^al^a" 2 K ** *•s pošto w v vet cen"3 k.« posto j k 20 v 0" Zbrani spisi Josipa Jnr- Opatov praporščak. z4^ čiča l*JEŠ3?. ft?.. V^T^ roman. Spisal Fr Remec. Cena broš. s poŠto 20 v več. (Zvezki III., Vili. in 1 K 80 v, vez. 2 K 70 v, s pošto 20 v več. XI. so raz rodani.) ■atrodiia knjigarna ima v zalogi tauK vsa drage •lavemske) knjiga tar poilja aa aahtava najnovajii a m caaik aaia salaga. a i Srat "6. JSLBVtNfaa NABOB«. 4u 96. eeeeabn 1914. 306. štev. mimo, vomeno blago, vse vrste perilu« Hag«, m ||AABi|||A Onimi*« si sifoni, preproge, odeje, zastori in izvrstno gotov« I |#||I"TI_ 111^ 9 J možko perilo se dobi po najnižjih cenah I H II % I P H I ■ .„l«__ zalogo ali v manufakturni 1 011.11111 0 MoMlMO, Mhlevajte in modni trgovini Us IIUHIIIIII Sv.Petra Cesta4. 10so vzorce. GritznerjCV! šivalni stroji mm domačo v porabo in obrt so najbolj praktična In času primerna novoletna darila! Tovarne v Serlaeee, Meaaelte. Edina zaloga šivalnih etrojev JOS PETELIATC Ljubljana, Sv. Petra nasip it. 7 za vodo, pole« aostilas „Fajmester". Ovi bj vejo volno kdor jo ima mi prodaj, naj jo ponudi takoj J. GROBELNIKU M.,?T5l^ftSU.,. Kupim vsako vrsto, tudi črni in neočiščeno po braskoolni-renini cenL Posebno pa se plača leno belo oprana po n&fvišji ceni, ki se zanjo lahko nudi. 3355 1SANATORIUM • EMONA, i ZA NOTRANJA IN KlFllJRC*lCNE BOLLI'ZNl. / ■ PORCDf\D£NICA /LtJUBLiJANA I SFF-ZDRAv/NK PRTWJ-DR-FR DERG " MC ' Bobre, sveže <5ške »• krvaveinieiilite io dobivajo vsak torek £n pt*£t?k. Feeeaka ođ mladib prsšččbov, fina nre^afand meso, okusne hrenovke ia s 3«f M* Is se dobivajo pri 3. Chalnnnik, Stari tra 19. ^ Veleps*lrria ceslii briketi le znamke »K. K.« izborno kurivo sob itd, točna postrežba, pripor, ča nrođsjaa pisarna J. Mili LioBljana, Nova uliu š!. 3. Po Najvišjem poobiaščenju Njeg. £*£ ces. in kralj. Apost. Veličanstva. Izredna 4203 [. Ki. lilMl !0l6fij3 za raiaioslirlis* one. Ta denarna loterija lata 21.146 dobitkov v gotovem desarfn v skupnem znesku 625.000 kron. Glavni dobitek znaša 200.000 k 1*011. Žrebanje bo javno na Dunaju dne 28. januarja 1915. Srečka stane 4 krone. irećke te dobivajo pri oddelke za dobrodelne loterije ae Desete, III., Vor- lere 3o!lam*sstrs£so 5. po iot rifafc. traflkali, pri d~včni&. očitnih, brzojavnih in železniških urađie« ori men'alnicah itd. Igralni načrti ze kupce srečk zastonf. — Srečke se posli ajo poštnine prosto. Od c. kr. generalne?! ravnateljstva drž. loterij (oddelek za dobrodelne loterije). Spreten in zanesljiv nodnonjsr (Stallmeister) 10 liče za voli konjski hlev. Znanje slovenščine ta če mo-fiote italijanščine potrebno. Doslnienl kavalerlitt ima o ■ prednost. 4260 i Pcnudbe na uora~r. »Slcv. Naroda«. Bovi volni spomlriski mi s koledariem tudi po pošti zastonj« Naročite ga takoj, ali se isebno oglasite! F.ČUtfgnvLluMjonl aasareti Frančiškanske ===== cerkve. r 1 n d i li:e zna7nka z* jLADin SLADI1I ČAJ! Dr. pl. Trnk6czyia Shdni čai je pra-izvir v?eh s!adn:h izdelkov in da kri. moč. zdravje. Za dojenčke «e Sladin kot redilno stpcMvo vanifi otrr.k. Za vsake* 1 bolnika, za slabokrvne, nervozne, slabotne, rekonvalescente kot zajtrk, 'užina zauživan, je Sladin izvir zdravja. Da odraslim bolnim kakor zdravim okusen, redi Ini zdravilni zajtrk. Poraba Gladina prihrani t gospodinjstvo 50° o na denarju, 2 i na m teku, polovico na sladkorju. Vse te koristi potrjujejo vsakdanja zopetna naročila. •/« kg za 60 vin. se dobi tudi pri trgovcih. Po poŠti 5 z^voiev 4 krone franke. Glavne zalorr so t lekarnah Trnkoczv: m Proja. Jtvfr'MH^lnst«' ?\ HaJttrt-^ttr 4. toenkrsmrr-»taw 1n*. f '"ratini. >V^'-;- i. » Trh>, tm'^i J. [atfiafo. *' GioT. ifi C*«i,*:a 7H. v ∨r. *3ii»-< h *?&**, v te)t. ''""T", •■tf^vv, * Citovn, fou«€r. Wi-n?r v Marite™. Kfctjc. i4w. t lT*liwi. Wtan»i Tn*ioy rtmi m^tfa. — *?na ...... t ♦,. l#!k»rn^je vtpiils svodih t idravih otrok • Msdiooni. Na snot-n*1: teater je poplata! o ta «xet ti Trinog* »o rr»i!«« * hladnim ?»jptti s^O'C dei^nčke Učinek siadnetra čaia ob »toii v tem. Ver $Iad .e ne ige in v«!^d tega vsebuie »a prehrano potrebno «nH«tanra^ to '.m Di^stain 668 Zaupaaja vredno blago! 8 parom oprano, i vročim zrakom posaioao kan prosto posteljno perje i puh od E 1*20 za kilogram navzgor priporoča trgovina s posteljnim porjem ta pakom C. J. HAMANN, Llnbijaaa. i. OstanevileM IMt. —— f%f^«yf\e, i Hepoštena koeeeranca peeeie ze amel eeaar ft» taptl eM eeto aM Kdor hoče svojim ljudem podariti božično oli novoletno darilo §e eeM v tefilel Malvina Hfelaz, ■■Hateruta vMoa I. LaaeaeaaVaaamea. ato^aea^Pej^ea^Beee 4]11 ^aff umetniške razglednice ■aaeaWHf J|aK .*. pisemski papir A m ^^^r priporoča ■ar/ Marija. Tičcur, LjubljcurtjCL, \ Sv. Peha cesta štev. 26 — JPeslieva cesta štev. 7 gijgf Ob novem letu izide "91 velik skladni koledar edini te vrste v slovenskem jeziku. 4249 Naroča m v „Prvi acončni pisarni" v LJubljani, Frančiškanska nllea Štev. 0 ic pe knjigarnah. — Cena : K 2 50, po pošti 30 v več. Za pisarne, urade, hranilnice, trgovine itd. edino primeren koledar*. li ine ine po meri izdeluje v najkrajšem času Jos, Rojina Ljublj a na, Franca Jožefa cesta št, 3. 4219 Ustanovljeno 1866. Najtopleje priporočam pletena ii tat ee blago vsake vrste izdelano od najsposobnejšega tvorničarja katerega zastopstvo Imam na tnkajšc'em trgn samo Jaz« /L velespoŠtovanjem C. J. HAMANN. V naročbo priporočamo prvi slovenski leposlovni mesečnik UMU M kateri Izhaja ie 34. leto. I inhlienabi enen(< **•!• ■■•* wol1"1 »otrnđniM .»LjUDljnnsni zvon »»o Minoijio pripovednik«, ===== = pesnika Ia kritike; I inhlipJNelti enen'* poroča .oprlatranako o vseh llLJUflljUll5lll ZVOn vaiaelslh sloveuUh In slo-==s= vaaaklh kalliovnlh nevostik; „LluHIonsId zvon' negn lzhnlnaln pridobil v na- ^== iem slovstvi odlliao mesto. Naroča sei Dpfiiiiatfe „Uit. ivom" LiDHjana, Knaflova al. 5. Cena: Cdoktno K 9.20, polletno K 4*60, četrtletno K 2*30.