Št. 50. V Igubljani, 14. decembra 1907. Leto lil. Inaaratl se računajo za celo stran 36 K, za % strani 25 K, za “fc strani 18 K, za % strani 9 K, za >/,« strani 5 K, Hm strani 3 K. Pri večkratni objavi primeren po¬ pust. Mesečna priloga: „Slovenski Tehnik“. Vabilo k sodelovanju za leto 1908. Bliža se novo leto in ž njim najugodnejši čas za razširjenje našega kmetskega glasila. Kdor je pozorno sledil izvajanjem „Notranjca“, mu mora priznati, da je vsigdar bil zvest svojemu, predvsem gospodarskemu kmetskemu pro¬ gramu, in zato vso pozornost obračal na gospodarska vprašanja Notranj ske. Zastavo agrarne ideje in našo slovensko trobojnico je zastopal dosledno. Tak koče biti tudi v naprej. Neprestano hoče buditi in klicati k delu za kmetsko stranko. »Notranje c” ne sme prenehati. »Če bi ga ne bilo, bi ga morali danes ustanoviti”, tako nam piše zvest somišljenik ter nam jači pogum. Da pa list vzdržimo, da ga moremo izboljšati, da ga še razširimo, v to treba sodelovanja gg. so¬ mišljenikov po vsem Notranjskem. Ni dovolj le od daleč gledati naš boj, delati in podpirati je treba! Ni dovolj le iz varnega kotička kritikovati, sam poseči vmes in pomagati! To je vsakemu dolžnost. Dobra stvar naše »Notranjske kmetske stranke 11 mora priti prej ali slej do zmage, probujenje slovenskega kmetskega stanu mora priti, in naj se duhovščina še tako trudi, da zapre solncu napredka in samostojnosti pot do nas. Da pa pride ta zmaga čimprej, to je želja nas vseh. Poživljamo torej somišljenike k sodelovanju za novo leto 1908! Preskrbite nam dobrih dopisov, ki bodo zanimivi, stvarni in jedernati. Poskrbite, da število naročnikov zraste in da ne bo kraja, kamor bi ne prihajalo vsak teden mnogo »Notranjčev”. Poskrbite za gmotno stanje lista z inserati. Gg. trgovci in slavne Posojilnice, podpirajte »Notranjca”. Zopet stojimo pred ostrim spopadom pri deželno- zborskih volitvah. Kakoršno delo, tak bo vspeh. Politične vesti. Nagodba zagotovljena! Z 9 /io večino je spre¬ jela poslanska zbornica nujni predlog o nagodbi. Iz tega sledi, da bo tudi večina, ko se bo o stvari sami glasovalo, velika. Proti so glasovali radikalni Čehi, Rusi, Vsenemci in dalmatinski Hrvati. Poslanec ljub¬ ljanski Ivan Hribar je glasoval za nujnost, ker mu je vlada zagotovila, da se ustanovita velika strojna delavnica za državne železnice in višja obrtna šola v Ljubljani na državne stroške. Za nujnost so glasovali končno tudi — socijalni demokrati. Samo Žitnik prihaja prazen domov! Ob gla¬ sovanju za nagodbo je malone vsak poslanec prinesel za Miklavža in Božič svojim volilcem kako pridobitev domov. Eden nove šole, drugi železnice, tretji nove stavbe, ceste itd. Le poslanca Žitnika okraj je izšel praznih rok iz nagodbene kampanje. Mož je le pi¬ saril strupene članke zoper Hribarja v »Slovenca” ter opravljal uredništvo »Lažiljuba 11 . Imamo ga le zato, da klerikalcem opravlja časnikarske posle. Kranjski deželni zbor ne bo več sklican, ampak ga vlada v kratkem razpusti. Nove volitve bodo koncem februarja. Hrvatski sabor je sklical kralj hrvatski. Naj¬ prej so poskusili kupiti dr. Franka, a Frank je Madjarom dal košek, ker ve, da bi ga narod pobil, če bi ž njimi sklenil kupčijo. Četrtek je bila seja. »Bana” Fnčeka so izpiskali. Fuček pa je imel v žepu od kralja lastno¬ ročno podpisano pismo, s katerim se sabor razpušča. Prišlo bo do novih volitev. Tako so se Madjari za nekaj časa znebili Hrvatov. Najbolj čudno je pri tem, da Franc Jožef, 76 let stari mož, podpisuje dekrete, ki ubijajo tisti narod, ki mu je rešil pod Jelačičem tron in krono iz rok nstaških Madjarov. Stran 394. NOTRANJEC Letnik III. Dopisi. Iz Koritnic na Notranjskem. Poročilo v „No- tranjcu“ od dne 7. decembra 1907, št. 49, pod notico „Iz Koritnic' 1 o zadevi tukajšnje volitve v gospodarski in oskrbovalni odbor, kaže, da je v resnici bila ta vo¬ litev prav po novi modi. Tu ni bilo prebranih potrebnih paragrafov občinskega reda, niti volilnega imenika na mizi. Gospod župan Matetov Andrejček je kar po do¬ mače vse vredil, kakor, da bi pastir čredo koz skupaj imel ter kar po vrsti od kraja klical, naj vsaka koza zablekeče in da svoj glas. No, take volitve nismo v Koritnicah še nikoli imeli, a sedaj čakamo na drugo volitev. — Pri nas imamo dva posebno časti lačna, še mlada možička. Prvi je Pustov Franc. Ta petelinček je pred volitvijo zahteval od nekega kmeta: „Ah kom- pare, mene volite in Ohana in Lenčaja; no, res mlad odbor. Res je čakal do zadnjega časti lačni Franc, kateri je poln dohtarskih ved od glave do pete, a nič ni pričakal. Drugi bratec njegov, Ignac, še bolj časti lačen, se je pa sam izvolil v odbor, in res je imel nekaj svojih volilcev na roko in je bil izvoljen. Sedaj se je šlo še za volitev načelnika, seve da je mladega gospoda Ignaca Naceta skrbelo, kaj da bo žnjim (tako ga je njegov oča grof imenoval pri volitvi, ko mu je Listek. Po vasi govorijo. Rumunsko spisal Ivan Slavici. (Dalje.) Pri Mihovih je postalo pusto in žalostno, bilo je, kakor da sta se izselile mladost in veselje za vedno iz hiše. Nekdaj neutrudna gospodinja Ana, sedela je sedaj večkrat brez dela; tiha in žalostna je bila, izgubila je naenkrat ono oživljajoče zanimanje, ki spremlja malenkostne domače skrbi. Hvala Bogu, saj je imela dovolj in ni se ji bilo treba bati, da ostane kateri izmed njenih otrok nepreskrbljen! Miha, ponosni kmet, delal je od jutra do večera skupno s svojimi posli. Saj sta bila sinova še mlada in dovolj dela ju je čakalo v življenju. In Marta? Ostala je krotka, marljiva in dobro- voljna, prijazen smehljaj je imela pripravljen za vsa¬ kogar, kdor ji je pogledal v obraz — a ni bila več ono razposajeno dete, ki je spravljalo s svojimi šalami ves svet po konci. Vedno bolj je ginevala rdečica z njenega obrazka, modre žilice pa so se jele določneje svetiti skozi bledo, prozorno kožo njenih rok. Nikdo si ni upal več omenjati onih dogodkov. Ta molk, to tiho prenašanje in to nenaravno pozab¬ ljenje navdajalo je Miha s skrbjo; zdelo se mu je, kakor tiho očitanje. Kadar je bil doma, nadlegoval ga dal glas: Ignac Nace). Od velike skrbi je oča grof pozabil na priimek. Prvi odbornik je dal glas onemu ki je imel največ glasov ter volil načelnika, do¬ sedanjega podžupana Franceta Tomšič, a sedaj je prišla vrsta na Ignac Naceta. Zdaj mu je bilo pa tako težko pri srcu, da je komaj dihal. In kaj je storil? Dal je samsebi glas, tretji volilec je dal glas prvemu volilcu. To je bila volitev, pri kateri je gospodarski odbor dobil vsak po en glas, in sedaj še le vemo pri čem da smo. Domače vesti. Gg. somišljeniki „Kmetske stranke". Vsakdo izmed Vas naj zbere po svojem okolišu naslove vseh tistih, ki bi se hoteli naročiti na „Notranjca“. Te naslove naj vpošlje do Božiča na upravništvo „No- tranjca", Ljubljana, Breg št. 12. Zbirajte naročnike, da svoje glasilo razširimo po vsej Notranjski. V košanskem pevskem društvu v Košani bode predaval dne 15. decembra ob 3. uri popoldne nadučitelj gospod Janko Grad o „Slovenskih narodnih pesmih". Prijatelji narodne pesmi — dobro došli! Akcija za uvedbo novih vlakov na južni železnici, ki jo je sprožil „Notranjec“, dobro napre- je ta dvom; če je šel med ljudi, zdelo se mu je, da mu niso več tako uslužni in prijateljsko udani, kakor poprej; imel je občutek, da so ga na skrivaj obsodili, a ni poznal obsodbe. Želel je, da bi ga kdo obtožil, a nikdo ni hotel tega storiti; dobro bi mu bilo delo, če bi ga bil kdo oštel, hrepenel je po nenavadnih dogodkih, a šlo je vse svojo določeno pot. Ni mu bilo jasno, kaj prav za prav hoče, a čutil je, da ga nekaj jezi in, da ne more ostati vedno tako, kakor je sedaj. Vsa hiša se mu je zdela izpremenjena, a ni vedel zakaj. Njegova duša je bila polna trpkosti, saj ni bil nikdo več od¬ kritosrčen in zdelo se mu je, da je tujec v lastni hiši. Večkrat je prekinil delo in zamišljeno gledal pred se, a s silo se je otresel neprijetnih misli in delal naprej. Nekaj čudnega se je godilo v hiši in ni smelo več tako ostati. Čas je šel naprej, a pričakovane iz- premembe ni bilo. Od dne do dne izgubljal je bolj potrpljenje, jezil se je, a ni vedel zakaj, vedno bi se bil rad prepiral. Iskal je reči, ki jih ni bil nikdar izgubil, lotilo se ga je poželjenje po stvareh, ki jih ni bilo nikjer več do¬ biti, kratko rečeno, pogrešal je mir in nekdanjo pre- vdarnost. Na Kozma je mislil le z bridkostjo. On je bi* vsega kriv — radi njega je vse prišlo, kar je prišlo. A račun z njim je bil sklenjen, Kozma zanj ni bil vec na svetu. Neko nedeljo, ko se je Miha vračal iz cerkve, stala je Ana pri oknu tako zatopljena v misli, da se je prestrašeno zganila, ko je vstopil. Letnik III. NOTRANJEC Stran 395 duje. Malone vse zavedne občine in interesovana dru¬ štva so se izrazila za prav takšno zvezo, kakoršno je priporočal „Notranjec“. Kakor čujemo, se bo akciji pridružila tudi „Trgovsko-obrtna zbornica" v Ljubljani, ker spoznava, da bi nova zveza bila uprav za trgovce nedoglednega pomena. Le pomislimo, kako znamenita bi bila zveza iz Trsta popoldan domov! Vrnili bi se domov še podnevi, mogli bi še opraviti dnevno delo. Če pa se vračamo pozno zvečer, je dan ves zamujen. Razmere na progi Št. Peter-Reka so pa, kar se zvez tiče, tako pod vsako kritiko, da je škoda gubiti besede. Male lokalne železnice nudijo svojim krajem več ugodnosti, kot „svetovna“ južna železnica. Interesentje, kdor se še ni zglasil, na noge! Le kdor trka, temu se bo odprlo. Vprašanje o novih železniških zvezah je zbudilo veliko zanimanja po vsem Notranjskem. Vipava je že govorila, Senožeče in Postojna sta se oglasili, pa tudi Cerknica in Bloke so se začele gibati, ker bi projektovana zveza Notranjske z Dolenjsko morala preko Postojne, Rakeka in Cerknice. Občinski odbor postojnski je sklenil v svoji seji dne 11. t. m. nastopno resolucijo: Visoko c. kr. železniško ministrstvo se prosi, da čimpreje zgradi železnico iz Štanjela preko Razdrtega—Postojne—Cer¬ Miba se ni mogel več zadrževati. „Kaj premišljuješ, ženska?" vprašal je. „Kaj naj premišljujem", odvrnila je ona. „Saj veš kaj so misli; prihajajo s silo in izginejo brez sledu." „Tako je," odgovoril je on, ko pa jo je pogledal, videl je, da si je skrivaj obrisala solzo. „Ana“, vzkliknil je strogo, „preveč si k srcu jemlješ to stvar z dekletom." „Ali res ne vidiš, kakšna je?" odgovorila je trpko. „Kaj praviš?" vprašal je vznemirjen. „Nič!“ odgovorila je Ana, ker se ji je zdelo zamalo govoriti o neizvedljivi stvari. Miha, ki je bil močno vznemirjen vsled teh besed, molčal je nekoliko časa; potem je vprašal odločno: „Ali jo omožimo z njim?" „Stori, kar hočeš", rekla je ona. „Jaz naj delam po svoji volji, ko vidim, da ste vsi prišli iz reda, ko vidim, da ne more več tako ostati? Udam se, naj se zgodi, kar hočete!" „Mihec“, zavrnila ga je nežno Ana, „ne reci, da smo hoteli mi! Ti si gospodar v hiši; stori, kar se ti zdi najboljše." „Tako je!" mrmral je Miha zmeden, „tako je!" ponavljal je in potegnil z roko po čelu; „tako je, jaz imam odločevati". Pričakoval in želel je, da bi Ana še kaj dodala tem besedam; a molčala je, in tako sta stala nekaj časa oba zamišljena, dokler ju ni prišla klicat Marta h kosilu. knice do primerne točke dolenjskih železnic kot naj¬ krajšo in najugodnejšo zvezo dalmatinskih železnic s Trstom in Gorico. Vsled ugodnega terena in kratke črte bi bila ta proga iz tehničnih ozirov lehko izved¬ ljiva, iz finančnih ozirov pa priporočljiva, ker bi bila najcenejša. V strategičnem oziru bi tvorila najkrajšo in najugodnejšo zvezo Hrvaške, Bosne, Hercegovine in Dalmacije z jugom, osobito s Trstom in Gorico. V ko- mercijelnem in prometnem oziru sploh, bi bila ta proga velike gospodarske važnosti za kraje, koder bi tekla, in velike komercijelne važnosti za Trst; ona bi prepre¬ čila izdatni izvoz lesa in drugih pridelkov iz Dolenjske proti Reki. To bi tudi progi osiguralo rentabiliteto. Most čez Nanoščico pri Zagonu, ki se na¬ merava prihodnje leto graditi, bi stal po proračunu, ki ga je napravila firma Ackerman iz Dunaja, 5600 K. Po sklepu občinskega odbora postojnskega se bodo stroški porazdelili na prizadete vasi Hrašče, Zagon in Hrenovice. Pričakuje se tudi izdaten deželni prispevek. Nezgoda. Jože Čeč, posestnik iz Brinja je bil dne 3. t. m. na semnju v Postojni, kjer se ga je ne¬ koliko preveč nasrkal. Domov grede je skoraj gotovo zašel v Nanoščico. Do sedaj ga še niso našli. Občinski odbor postojnski je imel pretečeno sredo sejo, ki je trajala cel dan. Sklepalo se je v Miha je čutil, da leži vsa odgovornost te stvari od sedaj le na njegovih ramah, a ni se mogel odločiti. Da bi le kdo prišel in bi ga sunil na to ali ono stran, ubogal bi ga, tudi, ko bi prišel le otrok, ali eden izmed njegovih hlapcev. Sedaj pa še Ana ni hotela reči: „Ne zahtevam tega od tebe, a verjemi, da bi bilo dobro!" Hud boj se je vnel v njegovih prsih, in mislil je že, da teh dvomov ne bo zamogel nikdar premagati sam, a vendar se je udal. V sredo je prišel do sklepa in se je odločil; sklenil je, da mora spoznati Mirona. V četrtek odšel je v hribe s pretvezo, da mora pre¬ gledati črede, ki so bile na paši. Ko se je zvečer povrnil, bil je njegov konj ves penast. Počasi je stopil raz konja in odgovoril Ani, ki ga je izpraševala po dogodkih dneva, kratko a pomenljivo: „Vse je dobro!" Našel je namreč Mironovo kočo, a njega samega ne. Izvedel je, da se je pastir pred tremi tedni izselil, da je deloma prodal svoje črede, da je teleta in mlade bike vzel s seboj, odšel je — nikdo ni vedel zakaj in kam — odšel je v širni svet. Miha je molčal o tem, akoravno mu je bilo žal, da je Miron odšel. Marta, njegova edinka mu je bila od nekdaj najdražje na svetu, zdelo se mu je, da jo je Bog nalašč za njegovo ljubezen ustvaril, še sinova ostala sta mu bolj odtujena. Marta je bila na videz zadovoljna in brez želja. Žalostno je bilo v Mihovi hiši, tiho in žalostno. (Dalje prihodnjič.) Stran 396. NOTRANJEC Letnik III. občinskem in tržkem proračunu za leto 1908. Rešil se je tudi ostali del dnevnega reda namreč: odobritev po¬ licijskega reda; naprava mostu čez Nanošco; dopolnilna volitev 2 članov v upravni odbor občinske hranilnice; sprejem v domovinsko zvezo in raznoterosti. Vsled na¬ prave kanalizacije, mostu pri Velikem Otoku in drugih občinskih potrebščin je bilo treba občinske doklade pri¬ merno zvišati, da se je doseglo pokritje potrebščine. Sklenjena občinska doklada znaša za celo občino iz- vzemši kat. ob. Postojna 68% za kat. občino Postojna pa 83%. Cestni odbor postojnski je oddajal dne 12. t. m. zalaganje gramoza na okrajnih cestah za dobo prihod¬ njih 3 let. Za radohovsko, studensko in bukovsko cesto ni bilo nobenega ponudnika in se bo dobava nemara vnovič razpisala. Dramatični klub v Postojni priredi na Sil¬ vestrov večer šaloigro ,,Klobuk“ v enem dejanju in burko »Trije tički" v dveh dejanjih v veliki dvorani »Narodnega hotela". Ker je čisti dobiček namenjen v prid revni šolski mladini in deloma za sokolski dom, se nadejamo obilne udeležbe. Opolnoči se uprizori živa slika. Za »Sokolski dom“ v Postojni so darovali: gdč. Fani Vičičeva nabrala pri omizju v gostilni Zupan v Postojni K 3 - 20, br. Niko Dabovič daroval 1 K, gdč. Lojzika Salmičeva iz nabiralnika svoto 8 K, br. Skalo- mir Štefin nabral kot vstopnino h »turškemu koncertu" v »Narodnem hotelu" 12 K. — Živeli nabiralci in darovalci! Vsem srčna hvala! Na zdar! Pevsko društvo »Postojna" vabi najuljudneje svoje člane in prijatelje petja k rednemu občnemu zboru, ki se vrši v nedeljo, dne 15. grudna 1907, v prostorih hotela »ogrske krone" po nastopnem redu: 1. Volarič: »Novinci". 2. Ivan pl. Zajc: »Zrinski Fran- kopanka". 3. Vogrič: »Lahko noč". 4. * * * »Tam, kjer lunca", narodna; poje društveni zbor. Po koncertu se vrši občni zbor z naslednjim dnevnim redom: 1. Pozdrav predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo arhivarja. 5. Poročilo pregledo¬ valcev računov. 6. Volitev. 7. Raznoterosti. — Prosi se polnoštevilne udeležbe! Začetek ob 8. uri zvečer. Koncert postojnskega salonskega orkestra, ki se je vršil v nedeljo v prid ljudski knjižnici, se je povsem častno izvršil. Saj pa je orkester že itak znan, da izvršuje svojo nalogo pod spretnim vodstvom svojega kapelnika g. Kubišta v resnici popolno. Igrale so se skoro izključno slovanske skladbe med njimi tudi prvič nova, slovenska četvorka našega kapelnika g. Kubišta. Mešani in možki zbor sta bila enako na mestu ter se je takoj opazila dobra šola g. pevovodje. Juvančev »Rožmarin" za možki zbor je občinstvu nad vse ugajal ter se moral ponoviti. Saj je pa tudi res jako okusna skladba, polna narodnega tona izrvstno delo našega do¬ mačega skladatelja g. Juvanca, ki je obenem marljiv na¬ čelnik salonskega orkestra. Daši je bil program srečno in ugodno vreme, vendar ni bil obisk tak, kakoršnega zbran smo pričakovali, kar je seveda vse graje vredno osobito, ako se gre za tak blag naroden namen. Salonskemu orkestru in njega članom zamoremo le čestitati na tem novem uspehu ter ga prosimo, da nas še pogosteje raz¬ veseli s svojim nastopom. Čast njih požrtvovalnosti in živeli! Za občino Slavino so bili dne 30. novembra 1.1. soglasno izvoljeni v občinski odbor sledeči gg.: Anton Križaj iz Orehka županom, svetovalci pa Alojzij Dar- java iz Matenjevasi, Jakob Kristan iz Orehka, Matija Debevc iz Matenjevasi, Ivan Možina iz Grobišč, Janez Šabec iz Rakitnika, Štefan Jičur iz Slavine in Andrej Vadnu iz Koč. Most čez Sušico med Košano in Novosušico, katerega je zadnja povodenj poškodovala, se bo pričel graditi še letošnje leto. Cestni odbor je oddal delo tega mostu na javni zmanjševalni dražbi dne 12. t. m. naj¬ nižjemu ponudniku Franc Fidelu, posestniku na Novi- sušici za vsoto 4940 K. V listo kazenskih zagovornikov za Kranjsko, Koroško in Štajersko je vpisalo graško c. kr. nadsodišče g. notarskega kandidata Antona Carlija v Ilirski Bistrici. Trnovska čitalnica je priredila Miklavžev večer, ravno tako tudi bistriška; v obeh krajih so bili otroci, ako tudi jih je bilo precejšnjo število, dobro obdarovani. — Ali ne bi kazalo, da bi napravila ena ali druga čitalnica kakšno veselico, n. pr. Silvestrov večer, ali kaj sličnega? Sedaj je čas, zimski čas je pripraven za to. Pes se je priklatil. Lovski pes, bele dlake in s črnimi progami, z usnjatim ovratnikom, se je priklatil v Dolenjo vas št. 12 pri Senožečah. Če nikdo ne pride ponj, ga prodajo. Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani poslal je g. A. Kozlevčar, postajenačelnik na Rakeku — nabranega narodnega davka za mesec december 1907 13 kron. Bodi to drugim v posnemanje! Prosveta. Slovenski trgovci! Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je založila troje božičnih, oziroma novoletnih razglednic v barvotisku. Te razglednice so krasna ume¬ tniška dela in predstavljajo božični oziroma novoletni dobi primerne ideje. Razglednice so vporabne za inteli¬ genco in priprosto ljudstvo. Cena razglednic franko dostavljeno naročniku je pri naročilih od 20 do 50 komadov po 9 vin., od 50 do 100 komadov po 8 vin. od 100 do 500 komadov po 7 vin., od 500 višje po6 % r * n - Prodajale se bodo na drobno po 10 vin. Naročila spre¬ jema pisarna družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Pri vsakem naročilu naj se natanko navede število na¬ ročenih razglednic in naslov ter zadnjo pošto naročnika- Naročilo se bode nemudoma efektuiralo in pošiljatvi priložila položnica, v kateri bode kupna cena označena oziroma "že napisana. Vplačilo naj se izvrši po tej Letnik III. NOTRANJEC Stran 397. položnici nemudoma. Za obilna naročila se priporoča družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Poljudno pravno knjižnico je začelo izdajati društvo „Pravnik“ v Ljubljani. V prvem zvezku je izšel zakon o dovoljevanju poti za silo od 7. julija 1896 št. 140 d. z. Uredil dr. Edvard Volčič. Cena 50 h. Kdor potrebuje za redno obdelavo in rabo zemljišča pot do njega, jo more po določilih te postave od mejašev izsiliti potom sodišča seveda proti odškodnini in tako, da se mejašu pri tem preveč ne oškoduje vrednosti njegovega zemljišča. Kako je postopati v takih slučajih, je r tej knjižici dobro razloženo. Narodno gospodarstvo. Odpravite temne hleve! Vojak, ki je presedel tri dni strogega zapora, pride bled in truden iz temnice. Koliko pa trpe šele živali, ki morajo ponekod vse leto prebiti v temnih hlevih! V prejšnih časih ljudje niti slutili niso, kolike vrednosti je svetloba za telesno zdravje. Sedaj spoznavamo, da svetloba ne koristi le ljudem in rastlinam, ampak tudi živalim. V novih hlevih naprednih kmetov je dovolj oken, da dohaja zrak in svetloba vanje. Nasprotno pa je v mnogih starih hlevih še temno kot v kozjem rogu. Nesnage in pajčevin se ne vidi, živino pa le s svetilko. Izdatek za večja okna, ki se lahko odpro, se izplača, ker ostanejo živali v svetlih, prezračenih hlevih zdrave. Uporaba pepela na vrtu. Pri gospodinjstvu pridobljeni pepel navadno ni priljubljen pri gospodinjah, napravlja jim namreč mnogo prahu in smeti in navadno tudi ne vedo, kako bi ga uporabljale. Kdor ima vrt, lahko s pridom uporablja pepel na gredicah. Pepel od premoga treba je uporabljati le z veliko previdnostjo ter le za zrahljanje in prezračevanje težke, trde, kepaste zemlje, za lahko zemljo pa je poprej škodljiv kot ko¬ risten. Tudi za težka tla se uporablja le v jeseni in pozimi. Presejanega ga potresemo 2 cm visoko. Vse primesi, n. pr. žveplena kislina, postanejo čez zimo ne¬ škodljive. Kdor pepela noče spravljati do jeseni, ga lahko devlje na kompost. Z največjo štedljivostjo pa je treba hraniti pepel od drv, ki vsebuje mnogo ogljenčevo kislega kalija, kateri je redilna snov velike važnosti. Posebno sadno drevje, krompir, repa in paradižnice rabijo te snovi. Kali povišuje množino, ne kakovost sadja, drevje po njem dobiva močne korenine in krepko deblo. Pepel potresamo tudi kot sredstvo proti polžem in zemeljskim bolham. Pepel, z ilovico pomešan, da mazilo za drevesne rane. Kako ohraniti citrone in pomaranče dalje časa pred gnilobo? To se zgodi, ako jih namažemo * Selakom, kateri se je v špiritu razpustil. Skorja od tega se pred rabo lahko odpravi, ker ni treba druzega nego sad z rokami nekoliko mečkati, nakar skorja odpade. Na ta način ohranijo se citrone in pomaranče dolgo časa čvrste. — Ponekod polagajo citrone tudi v kuhinjsko sol, kjer se obdrže tudi dalje časa. Kaj se je pridelalo leta 1907. in 1906. Poljedelski trgovski list je sestavil seznam pri¬ delkov leta 1907 in pristavil v oklepajih pridelke od leta 1906. Podatki v milijonih meterskih stotov. Pšenica: a) v izvoznih državah: Rusija 128'5 (137-32), Ogrska 32‘44 (56-53), Rumunska 1T3 (30'5), Bolgarija 9 (14), Srbija 2-6 (3‘6), Turčija 12 (13), Vzhodna Indija 81 (31-5), Zedinjene države 170 (199-99), Kanada 24 (31), Argentinija 48 (42’45), Uruguai 2 - 5 (2 25), Čile 4 (3'8), Avstralija 14 - 5 (19’5), Severna Afrika 12 (9'6); b) v državah, v katere se dovaža: Nemčija 36 (43'98), Velika Britanija 15-35 (16’40), Francija 101'7 (89-46), Avstrija 14 (15'85), Italija 49 (47-9), Nizozemska T2 (134), Švica 114 (1-2), Belgija 3 (3’35), Dansko 1 (1*15), Švedska 1*6 (1-5), Norveška 01 (0-1), Španska 28 (38), Portugalska 2'6 (3), Grška 2 2 (2-5), Egipt in Kaplandija 4 - 5 (5'5). Skupaj pšenice 813-38 (921-87). Rž : a) Države, ki izvažajo: Rusija 207-5 (170*07), Ogrska 10-53 (15-05), Rumunska 076 (2-25), Bolgarija 1-4 (2'5), Srbija 0'3 (0 - 4), Turčija 3‘5 (5), Zedinjene države 8'02 (818), Kanada 07 (0‘8); b ) države, ki dovažajo: Nemčija 92 (96*26), Velika Britanija 0’5 (0\5), Francija 15 - 07 (12-93), Avstrija 23 (25*2), Italija 0’85 (0-85), Nizozemsko 3 3 (3‘5), Švica 015 (0 - 5), Belgija 5 (5-45), Dansko 4‘2 (4-5), Švedsko 6-5 (7), Norveška 0-22 (0*25), Špansko 6'5 (7*6), Portugalska 0 9 (0"9). Skupaj rži 391'2 (369'99). Ječmen: a) države, ki izvažajo: Rusija 66 (68-06), Ogrska 13-99 (15-3), Rumunska 4-35 (7-45), Bol¬ garija 27 (3 - 7), Srbija 0'9 (1*05), Turčija 8 (1), Vzhodna Indija 30 (30), Zedinjene države 31-94 (38-82), Kanada 10 (9-5), Argentinija 0-6 (0*6), Severna Afrika 12 5 (12); b) države, ki dovažajo: Nemčija 31 (31*11), Velika Bri¬ tanija 15*2 (15*3), Francija 1016 (8-25), Avstrija 15’5 (16-55), Italija 2 (2), Nizozemsko 0-7 (07), Švica 011 (012), Belgija 0'95 (0*98), Dansko 5 (5), Švedija 35 (3‘2), Norveška 0-7 (08), Španija 9 (10*5), Portugal 17 (!9), Grško 075 (0 - 8), Egipet in Kapland 2’5 (3). Skupaj ječmena 279-45 (302-69). Oves: V izvoznih državah: Rusija 128 (103*69), Ogrska 12 (13'54), Rumunska 2 9 (415), Bolgarija in Ru- melija 1-5 (2-4), Srbija 0'6 (0-65), Turčija 3’5 (7), Zedinjene države 107-52 (139-91), Kanada 28 (30-5), Argentinija 4'5 (4), Avstralija 3 5 (5), Severna Afrika 1*4 (1"1). Vvozne države: Nemčija 81 (84-31), Velika Britanija 31 (29), Francija 52'81 (42 84), Avstrija 21 (22-4), Italija 3'5 (3 5), Nizozemsko 3 (31), Švica 073 (075), Belgija 4-5 (4‘9), Danska 5‘5 (575), Švedska 11 (10-5), Norveška 1-3 (P5), Španija 1*5 (1*8), Portugal 1*5 (1*8), Egipet in Kapland 23 (2 5). Skupaj ovsa 514-06 (525-39). Koruza: Izvozne države: Rusija 13 (18-4), Ogrska 45 (47-88), Rumunska 19 (32 - 5), Bolgarska in Rumelija 4 (8"5), Srbija 5'5 (7*05), Turška 1 (1*5), Vshodna Indija 26 (30), Zedinjene države 648 (743 56), Kanada Stran 398. NOTRANJEC Letnik IH. 13 (15'5), Argentini j a 35 (45), Urugvaj 2 (1'8), Ohile 3‘5 (3‘9), Avstralija 2'6 (2'5), Severna Afrika 0 - 2 (0 - 2). Vvozne države: Francija 6 (5'4), Avstrija 4 (4 - 6), Italija 20 (24 - 25), Španija 4 (4-5), Portugal 3 (3), Grško 1'3 (P3), Egipet in Kapland 10 (11). Skupaj koruze 866'1 (1011-98). Razen rži se je pridelalo sorazmerno manj žita kot pri prejšnjih navadnih letinah. Prav velika je raz¬ lika pri pšenici, še večja je pri koruzi. Ječmena in ovsa pa ni le manj kot leta 1906, ampak tudi manj kot poprečno v treh zadnjih letih. Pšenica in rž, to je žito za kruh, je zaostalo za povprečnim pridelkom zadnjih 5 let, dobro je, da je v Severni Ameriki ostalo precej pšenice lanske letine. Žita za krmo je letos za malenkost več kot povprečno v zadnjih petih letih. Vendar moramo pomisliti, da je zdaj tudi mnogo več živine kot prej. Cene žita so torej posledice slabe letine. Po svetu. Boj proti alkoholu. Na Francoskem so v šolah razobesili podobe, ki živo predočnjejo škodljivost alkohola. Predstavljajo življenje moža, ki se vdaja pijančevanju, kako postopa po gostilnah, kako trpe žena in otroci, kako ga policija zasleduje, kako pada vedno bolj in slednjič zabode svojega tovariša. Denarnica v volovskem želodcu. V Tirksu na Bavarskem je izgubil neki kmet 65 mark. Pred nekaj dnevi je ubil vola, ki je bolehal, ter našel v njegovem želodcu denarnico in denar. Od smrti vstala. V Lile na Francoskem so se pripravljali k pogrebu majhne deklice, za katero so mislili, da je umrla od strahu. Kar zapazijo stariši, da se otrok premika. Bil je samo v nezavesti in je kmalu odprl oči. Tihotapci na srbski meji. Akoravno so po¬ množili finančno stražo na meji proti Srbiji, prihaja živina čez mejo. Tihotapci v temnih nočeh prevažajo živino čez Savo. Pri tem se straža in tihotapci večkrat spoprimejo. V bližini Bozuta na H r vaškem je nastal ljut boj med njimi. Proti polnoči so izstopili na suho tihotapci, prepeljali so 180 prašičev in mnogo govede na hrvaška tla, a straža jih je zasledila. Ko je zaklicala straža: „stoj!“, počile so puške tihotapcev. Stražniki so tudi streljali, a hilo jih je premalo, šli so iskat pomoči. V tem času so tihotapci skušali spraviti živino naprej, a stražniki so se kmalu vrnili, pomnoženi za mnogo mož. Vnela se je bitka, ki je trajala tri ure, slednjič so se Srbi udali, eden je mrtev, mnogo je ranjenih. Od konja nalezel bolezen. Na Dunaju je umrl hlapec Vit na konjski smrkavosti. Trpel je hude bo¬ lečine celih dvanajst dni. Nalezel je bolezen v hlevu, kjer je poginil smrkav konj. Slučaji usode. Posestniku Oto v Klostervaldu je odtrgal pred leti mlatilni stroj levico. Pred nekoliko dnevi so se splašili konji, padel je z voza, ki mu je zmečkal desnico, da so mu jo morali odrezati. Rodbinska žaloigra. V Nemškem Brodu se je obesil tkalec Koten, ker s tedenskim zaslužkom io K ni mogel rediti svoje družine. Ko je njegova žena iz¬ vedela o samomoru, sklenila je, usmrtiti sebe in otroke. Zakurila je v peči in zaprla zapah. Drugo jutro so našli mater in otroke v nezavesti, dva dečka sta bila že mrtva, tudi matere menda ne bo mogoče rešiti. Častnik-jezu vit. Nadporočnik 13. huzarskega polka Fran Kajdi je zapustil svojo službo in vstopil v red jezuvitov. Število Židov, ki sedaj žive po svetu. Po statistiki znaša število vseh Židov okoli 11,081.000. Na Evropo jih pride 8,748.000, na Ameriko 1,556.000, na Afriko 354.000, na Azijo 342.000 in na Avstralijo 17.000. V Evropi so razdeljeni tako : V Rusiji jih je 5,100.000, v Avstriji 2,100.000, v Nemčiji 600.000, na Balkanu 400.000, v Belgiji in Holandiji 108.000, na Francoskem 80.000 in v Italiji 40.000. Največ Židov imajo sledeča mesta, in sicer: Nevjork 700.000, Dunaj 130.000, Berlin 95.000, London 80.000 in Jeruzalem 30.000. Koliko prostora ima velika ladija. Parnik „Prezident Grant 14 Hamburško-Ameriške proge je pri svojem prihodu v Plimouth pripeljal 3537 oseb. To je največje število potnikov, kar jih je kedaj bilo na kakem parniku, ki je prevozil Atlantski ocean. Ruski car Nikolaj je daroval menažeriji v Schonbrunnu krasnega bika. Ta bik je posebno dra¬ gocen, ker je te vrste živali izumrla skoro po celi Evropi. Obravnava proti generalu Steslju, kateri je predal trdnjavo Port-Artur Japoncem, se je začela 10. t. m. v Petrogradu. Steselj ima malo upanja, da bi bil oproščen, ker priča zoper njega več generalov in višjih vojaških dostojanstvenikov. Zlasti car je ogorčen na Steslja, češ da ga je osleparil. — Steselj bržkone ni popolnoma nedolžen, ampak sleparili so takrat skoro vsi, kteri so imeli v rokah usodo ruske armade. Roparski umor na beraču. V Kraljevem Gradcu sta krojač Brdicka in njegova žena umorila pri njima stanujočega berača Prahatica ter ga oropala par prihranjenih stotakov. Grozovit vihar je opustošil Bismarckove otoke. Samo na otoku Tha je bilo ubitih 170 oseb. Nastala je strašna lakota. Visoka starost. V Ložnici pri šibenski Rogoznici je umrla Beza vdova Ercegovič-Gakk. Stara je bila 102 leti in 7 mesecev. Do svoje smrti je bila popolnoma zdrava. Šivala je in tkala. Osem dni pred svojo smrtjo je prosila, da jo oblečejo v nevestino obleko. Pred smrtjo je še pila in jedla. Čudna smrt! Slepe deklice uslužbenke pri telefonu. New- jorška telefonska družba je za poskušnjo nastavila za telefonistke pet popolnoma slepih deklic. Junakinja. V Indianopolisu v Ameriki je umrla 95 let stara samica, ki ni 75 let z nobenim moškim izpregovorila besedice. Ko jo je 20 let staro zapustil ženin, se je zarotila, da z nobenim moškim ne govori niti besedice in temu svojemu sklepu je ostala zvesta- Letnik III. NOTRANJEC Stran 399. Ameriški miljarder Henrik Havemayer, ki je nedavno umrl, je v oporoki od svojega ogromnega premoženja 350 milijonov kron zapustil 18 milijonov kron v razne dobrodelne namene. V draždansko mrtvašnico so prinesli te dni nekega mesarskega pomočnika, ker so mislili, da je umrl. Ponoči se je pa mož prebudil iz krča in se stegnil, ker je mislil, da leži v svoji postelji. Zadel je pa na lice nekega mrliča in se nato popolnoma za¬ vedel. Pričel je razgrajati in je priklical nadzornika mrtvašnice, ki ga je odpeljal v bolnišnico, kjer je umrl vsled strahu. Podraženje mleka v Solnogradu. V Solno- gradu so povišali ceno mleka na 24 vin. liter. To se je zgodilo vsled visokih cen krme. Čuden štrajk. V bolnici v Orlavu na Moravskem so bolniki sklenili, da ne bodo več užili nikakoršne hrane, dokler je ne izboljšajo. Štrajk je imel uspeh, preiskava je dognala nepravilnosti in hrana se je takoj izboljšala, _ Za kratek čas. Nespodobno. Policaj (zakonskima, ki se na cesti tepeta): „Kaj, ali vaju ni sram, take reči spodobni ljudje doma opravijo." Zaslužek je izgubil. Sodnik: „Kaj toliko od¬ škodnine zahtevate, ker ste prišli za pričo?" Priča: „Seveda, zamudil sem radi tega keglanje za dobitke." Listnica uredništva. P. t. narodnjaki. Anonimno, dasi bi radi priobčili; načelno v koš. Loterijske številke. Trst, 7. decembra. 61 43 76 79 51 Praga, 12. decembra .... 11 64 48 21 4 Tržne cene v Ljubljani. Semena: Domača detelja.od K 120'— do K 130 Lucerna.» » —'— > > — Laneno seme.» » 27'— » Fižol: Rudeči ribniški Prepeličar . Žito; Pšenica . Rčž Ječmen . Oves Ajda Kože: Goveje z rogmi vred . Telečje. Svinjske .... Lisičje. Kunme (belice) » (rumenice) Dihurjeve .... Vidrne. 20 -- 18'- 24'— 18'- 15- 18-— 16- — 92 170 114 28'- 20 24 50 20 — 16- 19 — 17'— 50 > o S e« u fct£ o o o ci N cS P< ci N Prvo notranjsko podjetje za pokopavanje mrličev in napravo mrtvaških odrov v Postojni Lastnik: Lastnik: Josip Inocente. Velika zaloga kpa.sxi.ili. kovi- nastih in lesenih nakev (tx»ug) po nizkih cenah, kakor tudi voščenih sveč in drugih po¬ grebnih potrebščin. | Opeka - zidaki | | so naprodaj I v poljubnih množinah & v parni opekarni lini. V. pj JOS. Lavrenčiča V Hrašah pri Postojni. ^ MeW-York ■ m najcenejše s prekrasno opremljenimi elupmaM parobrodl, takozvanlmi — cesarskimi brzOparniki - i- Kalser Wilhe!m II., Kronprlnz Wllhelm in Kaleer tuiihem der Grosse, kateri so aijnčjl U unjvaru^il na svetu. Vožnja po morja traja samo 5 do 6 dni. Idatne ugodnosti dovoljujejo se večjim družbam. — Podrobna pojasnila in potrebni pouk da vsakomur nemudoma in brezplačne O EDVRRD TRVČRR v Ljubljani g št. 35, Kolodvorske ulice št. 35, [j nasproti stari TišierjevS uastilal. Stran 400. NOTRANJEC Letnik lil. IH9RS SEBER v Postojni. Akcidenčna tiskarna. ... Knjigoveznica. ==== Fotografični atelije. Zaloga vsakovrstnih tiskovin n županstva, krajne šolske svete, šolska vodstva, posojilnice, mlekarske zadruge Itd. Izvršuje se po naročilu vsa druga tiskarska dela kakor a. pr. letna poročila, cenike, vabila k veselicam in občnim zborom, programe, nazna¬ nila o zarokah, porokah itd., parte liste, pisma in kuverte z naslovi, posetnice, razglednice, trgovska naznanila itd. itd. Notranjci, rabite narodni kolek v korist družbe sv. Cirila in Metoda! #• Dober tek •# dobite, če uživate KiHSER ' m metine karamele. Zdravniško priporočene! Neobhodno so potrebne, če Vas boli želodec, če manjka teka in je prebava slaba. Karamele Vas takoj poživijo Paket 20 in 40 vin. pri J. Hus-u, lekaraapju v Vipavi. Zahtevajte cenike zastonj in poštnine prosto. Franc Čuden najstarejša eksportna tvrdka na debelo in drobno. TJ r»ar» in trgovec zlatnine in srebrnine v LJUBLJANI. Delničar prvih združenih tovarn ur »Union, v Bielu, Genovi in Glashiitte. Svetovnoznana postojnska jama je odprta vsak dan ob pol 11. uri dopoludne in je izključno električno razsvetljena. Od 1, marca do 31. oktobra je odprta tudi ob pol 4. mi proti vstopnini K 5*— za osebo. Ob nedeljah in praznikih pa le K 3*— za osebo. Kašelj! Kdop ljubi svoje zdravje, ga odpravi. C1 j C notarsko poverjenih spri- DL^tO g e val dokazuje, kako zdra¬ vilne so Kaiser i™« ppsne laraieig s 3 Zdravniško preizkušeno in priporočeno zoper kašelj, hripa¬ vost, katar, zaslišenje, krčeviti in oslovski kašelj. Zavoj 20 in 40 vin. Škatljica 80 vin. Zalogo ima I. Hus, lekarnar v ¥ipavi. Notranjska posojilnica v Postojni registrovana zadruga z omejenim poroštvom. Posluje vsak torek in petek od 9.—12. ure A Daje posojila proti vknjižbi po 5 % in amortizaciji ===== dopoludne. = @i I2i 0 Obrestuje hranilne vloge po 4 ‘/ 2 °/» brez odbitka rent¬ nega davka, katerega plačuje sama. najmanj 1%» osobni kredit po 6°/ 0 . @ © Prošnje za posojila se sprejemajo le ob torkih, posojila se izplačujejo le ob petkih. Izdajatelj Maka Šeber. — Odgovorni urednik Mihael Rožanec. — Tisk J. Blasnika naslednikov v Ljubljani.