PRIMORSKI DNEVNIK -GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE «tolX. - Štev. 295 (2605) SLOVENCI V TRSTU MORAJO DOBITI POPOLNO ENAKOPRAVNOST Z ITALIJANI IN ODPRAVITI SE MORAJO VSI DISKRIMINACIJSKI IN NEDEMOKRATIČNI ZAKONI I Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. 1. gr. TRST. nedelja 13. decembra 1953 Cena 25 lir ALI BO PREVLADAL REALIZEM SA SESTANKU TREH V PARIZU? LBeogradu poudarjajo, da bo od tega odvisna j Porazumna rešitev tržaškega vprašanja - Komen-ar ,,Borbe" o S. zasedanju glavne skupščine OZN (Od našega dopisnika) Beograd. 12. — objektiv- svetovna javnost mora pri-Ha,.1’. c‘a ie Jugoslavija dala g. ! vrsto konkretnih predlo-ln koncesij, ki omogočajo Vr»-?ZU{nno rešitev tržaškega nL.Istočasno pa se je sertil- svet°vna javnost iz do-zadržanja Italije pre-dosl - ’ italijanska vlada ni t,r J Pokazala niti malo do-ie (AS do P°Pušeanja in da »sm ,no postavljala pogoje, Mr^ne. proti interesom Ju-■ ^svije in njenih pravic. To tudi zadnji govor "tdtiika italijanske vlade, to ,.PriPravljenost in iskre-Vn- - za rešitev tržaškega iazafan^a ie Jugoslavija po-tsdn- *u<^i v odgovoru na jflje predloge zahodnih dr-|(„.,2a sklicanje pripravljalne ^Merence o Trstu. Stališče, sjj ?a bodo zavzele zahodne tev ln italijanska vlada do §[: Ptedlogov, bo pokazalo, j)jLt® italijanska vlada pri-iitn odpovedati se svo- i>iin neuPravieenim teritorial-«.■? zahtevam, svoji iredenti-i bolitiki in ali je skupno »hodnimi silami pripravlje-2ag ■ ..P° tetf - rnirovne pogodbe in pri- 'VOjo , «u zagotoviti Slovencem v Tr- Popolno enakopravnost v I če,.SlU mirovne pogodbe in pri-re;L razScvore za sporazumno a tev spornega vprašanja. {5v'?osl°vanska javnost pri-»tsnv ’ da 130 na jutrišnjem se-Šiifu med Dullesom, Edenom, ton* ’n PeH° v Par'zu in Plj° prevladoval realizem tsPr;'Pravljenost Italije na spo-‘er? z Jugoslavijo, brez ka-J^ša nj in ne bo prišlo do be», pokazala ysa akutnost kolonialnih vprašanj. Večina držav je zastopala stališče, da je potrebno na tem področju pod-vzeti potrebne korake. Kolonialne sile so s svojo politiko dosegle po mišljenju «Borbe», le Pirovo zmago, ko so preprečile, da bi glavna skupščina podvzela konkretne ukrepe v Maroku in Tuniziji. «Borba» obsoja kolonialne sile. ki so popuščanje mednarodne napetosti izkoristile za krepitev svojega kolonialnega sistema ter podvzele v kolonijah in njim podrejenih ozemljih ostre ukrepe, katerih verjetno ne bi podvzele, če bi ne prišlo do popuščanja napetosti. Tako stališče kolonialnih držav je izzvalo neugoden odmev v vsem svetu, zlasti v Afriki in Aziji, zaključuje «Borba». Toda taka ofenziva kolonialnih držav ni prinesla nič . dobrega niti svetovni skupnosti, niti tem državam. B. B. Koran naprej v delu podonavske komisije BEOGRAD, 12. — Na današnjem plenarnem sestanku podonavske komisije so proučili poročila dveh delovnih skupin. Poročilo prve delovne skupine, ki ga je podal madžarski delegat, vsebuje resolucijo, ki odobrava delo komisije v letu 1953 ter delo komisije za prihodnje leto. Jugoslovanski delegat Djurič je izjavil, da jugoslovanska delegacija soglaša s poročilom o delu tajništva v letu 1953 ter z načrtom dela za leto 1954 Djurič je poudaril, da so tajništvo in drugj aparati podonavske komisije napravi- li letos korak naprej v svojem delu. To se nanaša tako na vsebino kakor tudi na metode njihovega dela. Predlaga, no poročilo je bilo sprejeto soglasno. Za tem so prišlj na drugo točko dnevnega reda. 24. decembra se bo sestala nova skupščina FLRJ BEOGRAD, 12. — Predsednika zveznega sveta in sveta narodov ljudske skupščine FLRJ sta sklicala prvi sestanek zvezne ljudske skupščine, izvoljene na volitvah od 22. do 24. novembra 1953, za 24. december 1953 ob 11. uri. Egipt snuje blok sovražnikov imperializma Ves egiptovski tisk napoveduje poizkuse za ustanovitev bloka držav, ki naj bi bil nevtralen med Vzhodom in Zahodom - Razburjanje angle ških konservativcev zaradi Bevanovih člankov v egiptovskem tisku KAIRO, 12. — Egiptovski tisk javlja danes, da se pripravlja formacija tretjega velikega bloka držav, ki bo nevtralen med Vzhodom in Zahodom in bo vključeval arabske države ter določeno število afriških in azijskih držav. Vsi listi egiptovske prestolnice dajejo razumeti, da bo egiptovska zunanja politika podvržena temeljiti reviziji zaradi rezultatov bermudske rializmu v vseh njegovih oblikah in odločno nevtralen v mzrli vojni med Vzhodom in Zahodom.» Medtem v Novem Delhiju uradno zanikujejo govorice, češ da so Nehru, general Nagib m ministrski predsednik Zlate obale sklenili organizirati vseafriško konferenco, ki naj bi bila prihodnje leto v Kairu in ki bi imela namen postaviti pod enotno vodstvo konference. List «A1 Ahram» afriško nacionalistično giba- pise n. pr.; «ZDA, ki se proglašajo za vodnika svobodnega sveta, niso uspele pripraviti Velike Britanije, da bi sprejela kompromis o izpraznitvi sueškega področja. Zaradi tega nimajo arabski narodi več potrebe računati na Washington za kakršno koli direktivo ali podporo.* List «A1 Misri« pa piše, da bo skušal Egipt združiti vse države, ki se borijo za neodvisnost, in bo s tem ustanovil »nov svetovni blok sovražen impe- SPOi ’razumne rešitve tržaškega ^anja isn- anahzi rezultatov 8. zase-Slavne skupščine OZN jSotavl-ja današnja «Borba», jrj.Se na žalost niso uresničila 5j*0Var>ja svetovne javno-'iu bodo velike sile izkori-Pomiritev mednarodnega Kr^aja za povečanje naporov. so s pomočjo ZN rešila mednarodna vprašanja. 'tile Polo. OfcV * U(teležba Kitajske v V* inJ1vprašanje Koreje. Ni G&alr. r se ocenitev mnogih jroovalcev, ugotavlja «Bor- 'esiU pohtična «nezainte->‘ranost» tega žasedan.ia izlil dmocemh tendenc velikih 'Vh,!?- s-e m»mo ZN rešujejo Ca.z»«Jsa vprašanja. Takšne j‘«*ttvne tendence so bile svoj a svojstvene politiki Sovjet- NENADNA PREKINITEV POGAJANJ na pripravljalni konferenci o Koreji Fenjauški radiu trdi, da je treba prekinitev pripisali ameriškim spletkam, v VVusbiiig-toun pa pravi|u, da hočeta Moskva in Peking zavlačevati razgovore do začetka kouference štirih in pripraviti zahodne države, da pristanejo na konferenco petih nje. V 'stih krogih dodajajo, da o tem ni bilo nobenih stikov med Nehrujem in drugimi politiki. DULLES, EDEN IN BIDAULT zbrani na konferencah v Parizu Priprave na konferenco štirih ob robu zasedanja atlantskega sveta - Evropski svet predlaga varnostni pakt s Sovjetsko zvezo - Razgovor med Bidaultom in Eisenhowerjem o Posarju PARIZ. 12. — Ameriški državni tajnik John Foster Dul-les je prispel danes predpoldne iz Washingtona v Pariz, kjer se bo udeležil zasedanja atlantskega sveta in se obenem sestal z Bidaultom in Edenom, s katerima se bo razgovarjal o pripravah za berlinsko konferenco štirih zunanjih ministrov. Ob prihodu je izjavil novinarjem, da iskreno upa, da bo «ZSSR šla po oni poti miru, ki jo je nakazal Eisenhovver v svojem govoru o nadzorstvu landu. ki je o tem v septembru že govori! s predsednikom Eisenhowerjem v Washingto-nu, z britanskimi voditelji v Londonu, z Adenauerjem v Bonnu ter Lanielom in Pello v Parizu. Na današnji seji odbora ministrov evropskega sveta pa so sklenil; predlagati ZSSR pogodbo o medsebojni varnosti. Predlog naj bi bil formalno postavljen med bližnjo konfe-lenco štirih v Berlinu. Od 15 članov sveta ,?e je švedski delegat v skladu s politiko nev-jtralnosti svoje vlade glasova- , nad atomskim orožjem« Dul- nja vzdrfa] G,avnj tajnik od- Predstavnik britanskega zu- les je dodal, da bo zasedanje |bQra ^^trov bo predložil __ , ...j lesolucijo zunanjim ministrom tis. ^veze. Ostale velike sile • u tako1 5-—- >—»-■-»ta jj~«o_ vojno. Toda čim je pri- ,r jasno izražale take-ne med ko- ia . a*°T jasno ttJtališča. zlasti tlo ? v°ino. Tod« vu.i h--Ht P°PUščanja mednarod- I JoUjSMtbsti. so tudi v njihovi iohn Prišle do izraza po- Hj ^e tendence. Po drugi stra. se je, po mišljenju «Bor- PANMUNJOM, 12. — Niti danes ni bilo na pripravljalni konferenci nobenega napredka, nasprotno, razgovori so bili prekinjeni za nedoločen čas. Severnokorejski predstavnik je danes izrekel dvom, da general Dean res predstavlja 17 držav, ki so se bojevale na Koreji Dean pa je obtožil nasprotnike, da kršijo sporazum o premirju in Ženevsko konvencijo, s tem da nezakonito zadržujejo a-meriške in južnokorejske ujet. nikc v nasprotju z zagotovili, da bodo ti ujetniki poslani domov. Po sestanku, ki je trajal pet ur in 45 minut, je Dean sporočil, da je na seji izjavil, da se ne bo udeležil drugih razgovorov, če ne bodo Kitajci in severni Korejci u-maknili obtožb o zahrbtnosti, ki so jih izrekli proti ZDA. Kitajsko-korejski predstavniki so namreč izjavili, da so A-meričani sporazumno s Sing-manom Rijem organizirali množičen beg vojnih ujetnikov na Južni Koreji v preteklem juniju Dean je dalje dejal, da bo mogoče nadaljevati s pripravljalno konferenco, samo če bodo nasprotniki «v razumnem času» umaknili današnje izjave in zahtevali obnovitev razgovorov. Kar se tiše pojasnil ujetnikom. ki se nočejo vrniti do. mov, so danes prekinili dajanje pojasnil južnokorejskim ujetnikom, ker jih ti niso hoteli poslušati. Y ponedeljek bodo začeli s pojasnili 22 a-meriškim ujetnikom in enemu britanskemu, ki odklanjajo povratek domov V Tokiu so medtem objavili uradno poročilo, ki javlja, da je vojaška komisija za premirje včeraj začela proučevati v Panmunjomu zadevo o zamenjavi civilnega prebivalstva med obema deloma Koreje Posebna mešana podkomisija je imela v ta namen svojo prvo sejo in se sporazumela o številnih točkah. Niso pa še govorili o dnevu, ko naj se začne zamenjava prebivalstva Seulski radio javlja, da se je Dean po prekinitvi pogajanj v Panmunjomu razgovar- jal poldrugo uro s Singma-nom Rijem. Predstavnik ameriškega državnega departmaja ni hotel komentirati napovedi o prekinitvi pogajanj m je dodal, da ne bodo dali pojasnil o tem, dokler ne bo Arthur Dean neposredno poročal o položaju. Predstavnik britanskega zunanjega ministrstva je v zvezi s kitajsko-kofejsKimi obtožbami glede izpustitve severnokorejskih ujetnikov izjavil; «To je zelo čudno. Vprašati se moramo, ali komunisti res želijo, da bi se politična konferenca o Koreji mogla sestati« Izjavil je tudi, da niso v Londonu še dobili uradnega poročila o današnjih razgovorih v Panmunjomu, V ameriških uradnih krogih pa so mnenja,, da skušajo Kitajci in severni Korejci sporazumno s sovjetsko vlado zavlačevati razgovore do začetka konference štirih, ki bi se morala začeti 4. januarja v Berlinu. Predsednica glavne skupščine OZN gospa Pandit, ki je danes z letalom odpotovala v Novi Delhi, je pred odhodom nekemu novinarju, ki jo je vprašal, ali bo zaradi prekinitve pogajanj potrebno skli- Moskva bo „resno proučila44 1 cati glavno skupščino OZN. f^edloge prcdscdniks Eis6nhow6rj3 J ™ \ ph°^ as il cali.» Nato je dodala da ne njem napovedal odložitev razgovorov na nedoločen čas kljub kitajsko - korejskemu predlogu, naj sc razgovori odložijo do ponedeljka. nanjega ministrstva pa je da-1 atlantskega sveta «eden izmed nes na vprašanje v zvezi z j onih važnih dogodkov, ki pri-nedavnimi izjavami izraelske-1 spevajo k ustvarjanju močnega ministrskega predsednika j ga orožja miru«. Podoben va-Moše Sareta v zvezi z more-1 žen dogodek, je nadaljeval bitno izpraznitvijo angleškega i Dulles, bo štiristranska kon-oporišča v Suezu, izjavil; «Iz- j ferenca, ki bi morala biti v raelska vlada je dejansko sto-1 Berlinu prihodnji mesec. Zapila v stik z britansko vlado. | hodne velesile, je dejal ame-da bi vedela, v kakšni meri riški zunanji minister, so žc bi angleško-egiptovski spora-1 dolgo časa želele ta sestanek, zum imel posledice za izrael-iki se zdaj končno zdi mogoč, sko državO. Izraelska vlada je, Nazadnje je Dulles še izrazil postavila pripombe, ki jih se-i upanje, da bo ZSSR opustila daj v Londonu proučujejo.« S j dosedanjo zavlačevalno tak-tem v zvezi je potrebno upo- I tiko. števati tristransko izjavo iz Glavno Dullesovo opravilo leta 1950 o palestinskem vpra- j med bivanjem v Parizu pa ne šanju.» ! bo zasedanje atlantskega sve- V londonskih konservativ-! ta, ki bo trajalo tri dni in ki nih krogih pa je dvignil mno-j ne napoveduje nič posebnega, go prahu intervju, ki ga je j temveč diplomatski razgovoril dal Bevan egiptovskemu listu I v zvezi z berlinsko konferen- j «A1 Goumhuria« («Republi- co. Dulles se bo sestal z Ede-j ka»). v katerem laburistični nom in Bidaultom in nada-voditelj kritizira politiko bri- ljeval razgovore, ki so se za-| tanske vlade v Egiptu in za-j čeli prejšnji teden na Ber-hteva britanski umik s pod-jmudih. Predvidevajo tudi Dul-ročja Sueškega prekopa. «Dai-| lesov razgovor z Adenauer-ly Express» piše danes, da bo jem; po vesteh iz nemškega ZDA, Velike Britanije in Francije. Zatrjujejo, da se bodo jutri sestali tudi Dulles. Eden. Bi-dault in Pel a in da bodo govorili o Trstu. Izvršni odbor nemške social- su francosko-nemških odnosov in združevanja evropskih dežel, ter da bo rešitev ki jo bosta poskušala najti, morala zadovoljiti interese obeh strani, ne bo smela pustiti nobenega elementa trenja med Francijo in Nemčijo in bo morala prispevati k uresničenju skupnih ciljev. Čeprav sovjetska vlada še ni uradno potrdila svojega pristanka na konferenco štirih 4. januarja v Berlinu, so ameriške oblasti v Berlinu začele s pripravami v poslopju zavezniškega kontrolnega sveta, ki ga Berlinčani imenujejo «speči grad«. Začeli so preverjati m popravljati električno napeljavo in popravljati instalacijo za centralno kurjavo. Cela vojska žensk čisti okna v 500 sobah in številnih hodnikih te ogromne palače. Obnovili bodo tudi kuhinjo, tako da bodo mini- demokretske stranke je izgla- | stri lahko jedli v konferenč-soval danes resolucijo, ki po-j nem poslopju. skupina konservativnih poslancev zahtevala v spodnji zbornici, naj se članom privatne- vira bo ta razgovor jutri pred. poldne. Glavna naloga atlantske Aim-iransKiiiiinfisj LONDON, 12 zunanji minister Anthony E-den je sprejel danes novega angleškega odpravnika poslov v Teheranu Dcn:'a \Vrighta, ki bo sredi prihodnjega tedna odpotoval v Teheran in prevzel svoje službeno mesto, V londonskih uradnih krogih pojasnjujejo, da bo imel novi odpravnik poslov predvsem nalogo, da obnovi nepošredne in prijateljske odnose z iran- ga sveta prepove dajati izja- j konference bo odobritev vo-( ve^ ali pisati članke za tisk|jaših načrtov za prihodnje le-, držav, iik1 so sovražne Veliki; to: 60 divizij v raznih stop-j Britaniji«; kakor je znano, "je ; nj ah pripravljenosti v Evropi — Britanski ,Bev.an cl?n Privatnega sveta ipoleg tega še 35 divizij v Gr-kraljice kot bivši minister. | čiji in Turčiji in približno 5 «Darly Mail« pa javlja, da bo j tisoč letal Atlantski pakt je lord Vansittart v sredo načel j še daleč od 96 divizij in 15 to zadevo v lordski zbornici, j tisoč letal, ki so jih predvi- Omenjeni egiptovski list. kijdevali v optimističnih načrtih, je začel izhajati pred enim; sestavljenih pred dvema le-tednom, objavlja danes drugi Danes ob 15. uri bo polaganje vencev na openskem strelišču na kraju ustrelitve P. Tomažiča in tovarišev Bevanov članek. List poroča, da je sklenil z Bevanom sporazum z objavo enega njegovega članka na teden, in komentira; «Vedeli smo, da bomo s sklenitvijo dogovora z sko vlado do prihoda novega j Bevanom razsrdili reakcionar-angleškega veleposlanika v Te- ne imperialiste konservativne poročilo sovjetskega zunanjega ministrstva o razgovoru z ameri-Slsi,*i poslanikom Bobleuom - Izjave jugoslovanskega delegata v ^ituizaciji združenih narodov Lea Matesa in gospe l andit tj^9^KVA, 12. — Moskovski Vjej, .i« sporočil, da je so- retsk, kt0v zunan.ji minister Mo- . ameriškemu mo- ;s0o ~ vla(la pripravljena ve n Proučiti Eisenhowerje- ■v°j da departmaju zatr-PdroAii* m<)sk°vsko urad- da°4p;° “normalna reak- (>m5- «Amerfilhowerieve prcd »tv ?rnmip.riska vlada — take j0 "i in s°d» da tako briška vlada -- tako >i>aio - „„ ■o Predlogi mora- tVP°ŽQrnosLf pvav tako res' vladnih »rv* so n« r viHuiim 'iv« e8a adno poročilo so- 'oblika sporočila, ki ga je oddajal moskovski radio, dajejo temu sporočilu značaj uradne reakcije v nasprotju s tem, kar se je lahko reklo ob prvih komentarjih moskovskega radia. S tem v zvezi se poudarja, da današnje izja. ve moskovskega radia v nekem smislu opravičujejo previdno reakčijo Rele hiše spričo prvih sovjetskih komentar, jev, ki so v ameriški prestolnici povzročili veliko razočaranje Verjetno je državni departma že tedaj imel prvo Bohlenovo poročilo glede reakcije Molotova na njegov prvi korak. V Londonu so poročilo sovjetskega zunanjega ministrstva sprejeli z velikim zanihan jem. V dobro obveščenih krogih vendar ne označujejo tega kot ttzelo spodbuden znak«, pač Pa kazpi? mani optimizma in rajši čakajo na lezultat proučitve, ki jo je omenil Molotov. V želji, da bi rešili uganko, zakaj v četrtek v Moskvi niso izšli štirje veliki časopisi, britanski diplomatski opazovalci spravljajo ta dogodek v zvezo z odmevom na govor, ki ga je imel Eisenhower v glavni skupščini OZN. Ta dan ni bilo v prodaji niti enega izvoda (dzvestij«, uTruda«, ((Komsomolske pravde« in »Krasnaje zvezde«, prodajali so le «Pravdo». V Londonu sodijo, da so sovjetske oblasti ukazale odstranitev nekaterih člankov iz teh časopisov in da je prišel ukaz prepozno. Edino «Fravda» ima baje naprave, ki omogočajo, da se v zadnjem trenutku lahko vnese popravek. V diplomatskih krogih v Londonu sklepajo, da utegnejo biti v Moskvi različna mnenja glede govora predsednika Eisenhowerja. Aprila je sovjetski tisk Eisenhower-jev govor o splošni politiki ZDA priobčil v celoti, k temu pa še obširne komentarje. Sedaj pa so objavili izvlečke iz Eisenho\verjevega govora, vendar brez komentarjev, Značilno je, da ((Prav- da« ni ponovila ostre kritike radijske postaje Moskve. Ver-iet.no je tudi, da so bili listi, katerih prodaja je bila ustavljena, pripravili komentarje v smislu napadov moskovskega radia. Jugoslovanski delegat v OZN Leo Mates je sinoči po radiu OZN v zvezi z Eisenho. werjcvimi predlogi med drugim izjavil: ((Predsednik Ei-senhower je na prepričljiv način pokazal svojo željo po iskanju rešitve velikih mednarodnih vprašanj s pogajanji«, Mates je dalje dejal, da je Eisenhower v svojem govoru poudaril podporo, ki jo ZDA dajejo OZN V okviru istega programa radia OZN je belgijski delegat Van Lengenhove izjavil: ((Predsednik Eisenhower je v svojem govoru v glavni skupščini jasno obrazložil svetu vprašanje, od katerega je odvisen obstoj sveta samega«. Lengenhove je dodal; «Kot glavna proizvajalka urana je Belgija ie posebno zainteresirana na predlogih predsednika in bo vsekakor izrazila svojo željo, da bi aktivno sodelovala pri njihovem uresničenju«. Predsednica glavne skupščine gospa Pandit pa je izjavila, da vsebuje Eisenho-•vverjev govor zelo važna načela, čeprav niso povsem nova, in zasluži resno upoštevanje, ker izraža upe človeštva v skupno in konstruktivno sodelovanje. Po mnenju gospe Pandit bi bila izvedba Eisen-hotverjevega načrta za imenovanje mednarodne komisije. ki bi proučevala nuklearna vprašanja, težka, postala Pa bi mogoča, ko bi se enkrat sprejela načela, ki so podlaga načrta. ((Zaradi tega, je pripomnila gospa Pandit, je prv( korak v tem. da prizadete države sprejmejo načrt in se sestanejo, da razpravljajo o zadevi«. Gospa Pandit je dalje dejala, da ni mnenja, da bi lahko pričakovali ((takojšnjo in dokončno reakcijo« s strani Sovjetske zveze spričo zadnjega razvoja vprašanja razorožitve. namerava razkriti tisku svojih namenov. V ameriških krogih izjavljajo, da so razgovori prekinjeni, ne pa razbiti. Dalje pripominjajo, da predstavnik; 17 držav ne morejo popustiti glede priznanja položaja nevtralne države Sovjetski zvezi. Neki visoki funkcionar državnega departmaja je izjavil, da bo Dean gotovo prišel pred 25. decembrom v Wa-shington, da podrobno poroča o pogajanjih Med njegovo odsotnostjo ga bo nadomeščal ravnatelj državnega departmaja za zadeve Severnovzhod-ne Azije Kenneth Young. V Washingtonu primerjajo sedanje stanje pogajanj s položajem, kakršen je nastal 8. oktobra 1952, ko so predstavniki združenega poveljstva v zvezi z vprašanjem vojnih u-jetnikov stavili Kitajcem in severnim Korejcem tri predloge in jih pozvali, naj ne pridejo spet na konferenco, dokler se ne bodo odločili za enega od teh predlogov, ali pa ne bodo sami stavil; konstruktivnih predlogov. Toda v Washingtonu upajo, da Kitajci in severni Korejci to pot ne bodo šakali več mesecev za obnovitev razgovorov. Na splošno pa se zatrjuje, da skušata Moskva in Peking še dalje zavlačevati, zato da bi pripravila zahodne vlade, predvsem pa ZDA. da sprejmejo konferenco petih, ki bi bila posvečena vprašanjem Daljnega vzhoda v celoti Fenjanški radio pa je danes v komentarju o prekinitvi razgovorov zatrdil, da je jasno, da je to pripisati spletkam tVashingtona. ki hoče o-nemogočiti mirno ureditev korejskega vprašanja ter povečati mednarodno napetost. Radijski komentator je dalje izjavil, da je Dean že v torek namignil ua enostransko odložitev pripravljalnih razgo. vorov z ((izzivalnim, neskončno dolgim in abstraktnim« govorom. ((Deanova arogantnost, je nadaljeval komentator, je dosegla višek na današnjih razgovorih, med kate. rimi ni upošteval razumnega vprašanja Kitajcev in severnih Korejcev, ki so ga vprašali, ali predstavlja tudi jui-nokorejsko vlado in kakšen postopek predlaga za rešitev korejskih . vprašanj« Radio je dalje dejal, da je Dean i enostranskim deja- heran. Kot je znano, so bili diplomatski odnosi med obema državama šele pred kratkim obnovljeni. V istih krogih zatrjujejo nadalje, da ni verjetno. da bi imel Wright pooblastila, da začne pripravljalna pogajanja za rešitev petrolejskega spora. DUNAJ. 12. —• Madžarski radio poroča, da je bilo v Budimpešti pet oseb obsojenih na zaporne kazni do 14 let pod obtožbo, da so se udeležili zarote za spremembo režima na Madžarskem in da so pripravljali sabotažna dejanja. Radio ni dodal, da bi obsojenci delovali v zvezi s kakšno tujo državo. stranke. Dejstvo, da tako ugleden britanski politik napada imperializem, je važno. Značilno je, da je Bevan pristal na sodelovanje v časopisu, ki vodi borbo proti imperializmu. Angleški konservativci so besni zaradi tega. ker Bevan na jasen in znanstven način analizira argumente imperializma in poudarja taktiko bitke, ki se bo začela, Bevan jasno dokazuje, da bo zmaga pripadla narodom zatiranih dežel.« Današnji Bevanov članek pod naslovom «Vojna z enotami« piše o diplomatskih razgovorih med Washingtonom. Londonom in Moskvo po bermudski konferenci. torna. Zdaj proučujejo v glavnem to, kako lahko z evropskimi gospodarskimi možnostmi vzdržujejo doslej vzpostavljene oddelke in jih nekoliko povečajo, ne da bi to zahtevalo povečane izdatke. Nadalje bodo na seji atlantskega sveta govorili o francoskem predlogu, naj se veljavnost atlantskega pakta podaljša od 20 na 50 let, kar bi olajšalo francosko ratifikacijo pogodbe o evropski obrambni skupnosti v francoskem parlamentu. Govorili bodo verjetno tud; o belgijski pobudi za pogodbo o medsebojni varnosti med atlantsko zvezo in ZSSR. Ta predlog predvideva med drugim tudi razmestitev evropskih enot v zahodni Nemčiji kot »tampon med angioameri-škim in sovjetskim blokom«. Vzhodna Nemčija bi ostala nevtralna in razorožena država. angleške in ameriške čete pa bi se umaknile zahodno od Rena. Ta načrt pripisujejo belgijskemu državniku Van Zee- ziva štiri okupacijske velesile, nh-j izkoristijo vse možnosti za medsebojno zbližanje, ker bi to omogočilo prenehanje razdelitve Nemčije j« pripravilo nemško združitev Na ta način, pravi resolucija, bi bil dan odločilen prispevek k stvari miru v Evropi. Resolucija socialdemokratske e-tranke opozarja nato b.onn-sku vlado, da se .ie obve-.aia obveščati parlament o razvoju bližnje štiristranske konfe- , renče in izraža na to pričako gospodarske _ organizacije vanje, da bo zvezna vlada «v ' pozitivnem smislu« izkoristila vsakršno možnost pogajanj n>ea zasedbenimi velesilami Poročajo tudi, da bo v Bruslju 23. . in 24. januarja konferenca evropskih socialističnih strank; na tej konferenci bodo socialisti razpravljali o skupni politiki v evropskih vprašanjih. Danes zvečer je francoski zunanji minister Georges Bi-dault priredil kanclerju Adenauerju večerjo. Po večerji sta se Adenauer in Bidault razgovarjala o Posarju. Po tem razgovoru so izdali poročilo. ki pravi, da sta oba ((nadaljevala razgovore, ki sta jih obnoviia pred dvema tednoma v Haagu o vprašanjih Posarja« in da sta ((zabeležila nadaljnji napredek«. Poročilo pravi, da se oba ministra strinjata, da je treba posar-sko vprašanje rešiti v intere- KOMPROMIS v italijanski O POMILOSTITVI poslanski zbornici Z rešitvijo, ki predvideva oprostitev kazni namesto amnestije, so se izognili proceduralnim težavam in ugodili demokristjanskim zahtevam - Sceiba o 7, juniju in Trstu • Pred stčvko industrijskih delavcev 15- decembra RIM, 12. — Danes so v italijanski poslanski zbornici nekako rešili vprašanje amnestije, ki se je včeraj zapletlo z nenadno zavrnitvijo poprej v posameznih delih že odobrenega prvega člena, ki je govoril o amnestiji, in ki ga je končno ovrgla v ta namen ustvarjena demokristjansko -monarhistična večina. Predpoldne so se sestali voditelji posameznih poslanskih skupin in se dogovorili o novem besedilu prvega člena, ki ne govori več o amnestiji temveč le o oprostitvi kazni. S tem so se na eni strani izognili proceduralnim težavam, ker je po pravilniku mogoče predlog, ki ga je parlament zavrnil, ponovno predložiti šele čez šest mesecev, na drugi strani pa je bilo u-godeno demokristjanskim zahtevam, da se za vrsto kaznivih dejan; ne podeli amnestija, temveč le oprostitev prestajanja kazni. Ves zakon o pomilostitvi je bil nato na popoldanski seji poslanske zbornice sprejet 3 444 glasovi proti 48. Zdaj bo moral o tem zakonu razpravljati še senat. Zakon o pomilostitvi, kot ga je danes odobrila poslanska zbornica, predvideva za politične zločine po čl. 8 kazenskega zakonika in za dejanja v zvezi z vojnimi dogodki od 8 septembra 1943 do 18. junija 1946 znižanje dosmrtne ječe na zaporno kazen 10 let. zaporne kazni nad 20 let na dve leti, medtem ko se obsojencem na manj kot 20 iet prestajanje kazni popolnoma oprosti Za vse ostale zločine, izvršene do 18. junija 1946, vedno v zvez; z vojnimi dogodki, se dosmrtna ječa zniža na 20 let zapora, ostale zaporne kazni pa se znižajo za 8 let. Za o-stala kazniva dejanja pa se oprostijo zaporne kazni do treh let in denarne kazni do 300 000 lir, medtem ko se večje kazni za toliko znižajo. Med vrsto ostalih določil predvideva zakon tudi pogojno izpustitev iz zapora za celo vrsto obsojencev. Medtem ko se v tiisku nadaljuje diskusija o odstotku udeležbe javnih uslužbencev na včerajšnji stavki, se sindikalne organizacije pripravljajo na izvedbo splošne 24-ume stavke v industriji, ki bo v torek 15. decembra. Za udeležbo v stavki pa se še vedno ni odločila .sindikalna organizacija UIL, ki je tudi na nedavnem kongresu sklenila, da pri tej stavki ne bo sodelovala in priporočila preložitev stavke na januar. V skladu s sklep; kongresa je tajništvo UIL poslalo pismi vodstvoma ostalih dveh velikih sindikalnih organizacij CGIL in CISL. V pismu ju obvešča o sklepih kongresa in zlasti o sodbi, da bi morali delavci v sedanjem položaju začeti «z izredno tr- do in učinkovito borbo«, da bi se «morali izogibati manifestacij, ki jih je lahko izvesti, katerih učinkovitost pa je dvomljiva«, in da bi bilo treba preložiti splošno stavko na januar, njej pa bi naj sledila obširna sindikalna akcija s stavkami po strokah in pokrajinah. Tajništvo UIL potrjuje, da se njegovo članstvo ne bo udeležilo stavke 15. decembra in poziva ostala dva sindikata na razgovore, ki bi bili po možnosti še pred torkom. Na teh sestankih bo vodstvo UIL predložilo svoj načrt sindikalne akcije. O italijanskem političnem položaju je danes na pokrajinskem kongresu demokrist-janske stranke v Novari govoril Sceiba, ki se je s tem nekako vrnil iz užaljene osamljenosti v politično življenje. Pa tudi v tem svojem govoru je ostal stari Sceiba — vso italijansko politiko in problematiko je izvajal iz tega, da 7. junija za las ni mogel funkcionirati njegov volilni zakon, ki naj bi bil čudežno zdravilo ne samo za politična vprašanja, temveč tudi za «rcsne podedovane socialne probleme« in za »vprašanje mednarodnega položaja v Italiji«. Po 7. juniju, je dejal Sceiba, pa je nastala vlada, ki je formalno izvedenska in ki ima čisto upravni program. Nato je Sceiba potrdil, da se Pel-lova vlada vzdržuje na oblasti pravzaprav samo s pomočjo tržaškega vprašanja: ((Nepričakovani pojav tržaškega vprašanja, ki je odgovarjal potrebi, da se politična borba spravi na pot nacionalnih idealov, je potrdil splošno optimistično gledanje«. Vendar je ((razvoj tržaške zadeve kasneje potrdfl, da se tudi v tem vprašanju Pella ne bori z napakami De Ga-'perijeve vlade, temveč s posledicami glasovanja 7. junija zaradi katerega sodi Tito, da je Italija oslabljena«. Italijanski deficit v plačilni bilanci z Evropo PARIZ, 12. — Po uradnih podatkih Organizacije za evropsko gospodarsko sodelovanje (OEEC) je Italija postala največji dolžnik v evropski plačilni bilanci v okviru evropske plačilne zveze v mesecu novembru, ko se je mesečni deficit italijanske plačilne bilance za Evropo povečal na 23,100.000 dolarjev, celotni deficit pa na skupno 84,300.000 dolarjev. Med ostalimi podatki je zanimivo ugotoviti aktivni prebitek Zahodne Nemčije v novembru. tako da bo Nemčija verjetno kmalu prekoračila najvišjo dovoljeno vsoto prebitka, ki ji je bila še nedavno povečana od 700 na 800 milijonov dolarjev. Nemški aktivni saldo v evropski plačilni zvezi znaša 748,900.000 dolarjev. Nove uredbe v gospodarstvu FLRJ BEQQRAD, 12. — Jugopres poroča, da odbori Zveznega izvršnega sveta in predstavniki republiških izvršnih svetov te dni proučujejo osnutke novih gospodarskih uredb in pripomb, ki so jih po objavi osnutkov v tisku poslale in posamezni državljani. Doslej so pregledali od 35 v štirih zbirkah objavljenih osnutkov 15. Po vrsti, kakor imajo pač posamezne uredbe prednost, jih bo obravnaval tudi plenum Zveznega izvršnega sveta in jih dokončno odobril. Uredbe, ki so za jugoslovansko gospodarsko življenje v prihodnjem letu, zlasti kolikor zadevajo proračunsko in finančno poslovanje, zelo važne, bodo začele veljati že s 1. januarjem 1954. Gre predvsem za osnovno uredbo o celotnem proizvodu gospodarskih organizacij in njegovi razdelitvi, za uredbo o razdelitvi dobička in davka na dobiček gospodarskih organizaci, o plačah delavcev in uslužbencev. o davku na dohodek in za uredbo o davku na plačni sklad. Nove uredbe bodo predložene v formalno o-dobritev parlamentu, ki jih bo pozneje dokončno kodifi-ciral. Zvezni izvršni svet je danes sprejel bistvene spremembe v osnovni uredbi o celotnem proizvodu gospodarskih organizacij in njegovi razdelitvi, dalje o osnutku uredbe o trgovinski dejavnosti, trgovinah in podjetjih ter o osnutku uredbe o združevanju gospodarskih organizacij. Osnovna u-redba o celotnem proizvodu gospodarske organizacije velja za sintezo obveznosti, ki jih ima podjetje do družbene skupnosti. Zato je razumljivo, da se bodo potem, ko bodo sestavljeni osnutki vseh ostalih predpisov, nekatere njene odločbe spremenile, da bi bile v skladu z ostalimi predpisi. Potres v Peruju LIMA, 12, >—• Danes popoldne so v Tumbesu v severnem Peruju čutili močan potres Do sedaj so javili, da je bilo 7 ljudi ubitih, okoli sto pa ranjenih. Cerkev in nekatere hiše so se porušile, več hiš pa je bilo poškodovanih Ker so bile vse zveze prekinjene, nj mogoče dobiti točnih vesti. Potres so čutili tudi v Gua-yaquilu v Ekvadorju, kjer je bilo več hiš poškodovanih, ni pa bilo človeških žrtev. Mestece Tumbes je namreč blizu meje med Perujem in E-kvadorjem. LONDON, 12 — Sindikat angleških železničarjev je pozval svoje člane, ki jih je 400.000, naj v nedeljo 20 decembra opolnoči začnejo stavkati. Proglasitev stavke sledi današnjemu neuspehu pogajanj med predstavniki sindikata in voditelji glavne komisije za promet. Železničarji zahtevajo zvišanje plače za 15 odstotkov. l>\l,VI Na današnji dan je bil leta 1797 rojen Heinrich Heine, veliki nemški pesnik. Umrl je leta 1856. HTT DANES, rede ja 13. decembra Lucija, Vitača Sonce vzide ob 7.38 in zatone ob 16.21. Dolžina dneva 8.43. Luna vzide ob 11.52 in zatone ob 24.UU. JUTRI, ponedeljek 14. decembra Spiridijon, Vo.jmir S SINOČNJEGA SESTANKA ŠKEOENJSKlH DELAVCEV 1PROTESTNA VLOGA SLOVENSKIH OTROŠKIH VRTNARIC Gospodarsko krizo V Trstu lahko reši Slovensko nadzornico za vrtce le vzpostavitev močne delavske fronte ;so nadomestili z italijansko Zbranim delavcem je tov. Laurenti v svojem govoru orisal kam je privedlo Vida lijevo izdajstvo delavskih interesov ter njegovo zavezništvo z iredentisti in fašisti Tržaško delavstvo se vedno bolj zaveda, da je rešitev hude gospodarske krize odvisno predvsem od njegovega enotnega nastopa in skupne borbe- Zato posveča tudi vedno večje zanimanje gospodarskemu, političnemu in socialnemu položaju, ki je nastal poslednji čas v Trstu ter išče pota za izhod iz krize. V okviru te živahne dejavnosti je tudi tov. Laurenti včeraj zvečer govoril večji skupini škedenjskih delavcev, ki so zaposleni v raznih tovarnah in ladjedelnicah o iiStališču delavcev do tržaške krizen. Tov. Laurent i je najprej poudaril veliko vlogo, ki bi jo moral ime ti delavski razred v tem položaju, ki se je zaostril, zlasti po 8. oktobru. Trst doživlja zelo resno gospodarsko, socialno in politično krizo. O njej razpravljajo vsi Tržačani, vštevši iredentistični tisk. Razni funkcionarji tekajo v Rim, da bi tam našli čudežno zdravilo za .krizo, za katero trdijo, da je nastala zaradi groženj ob mejah, ki pa im a v resnici v času mnogo bolj oddaljen izvor. Začetek te krize nahajamo že takoj ob koncu vojne, ko so buržoazni krogi iztrgali delovnemu ljudstvu svobodo in mu preprečili, da bi spremenilo dotedanjo gospodarsko, socialno in politično strukturo mesta. Kriza se je poslabšala, ko so angloameri-ške oblasti dale prosto roko pristranosti iredentistov, ki imajo v rokah tržaško gospodarstvo. Borba med iredentizmom in njegovimi nasprotni. ki je namreč dejansko razredna borba, čeprav jo skušajo prikrivati z nacionalnimi nagibi in z izrabljanjem patriotskih čustev Kapitalisti so se posluževali iredentistične množice v obrambo svojih koristi, Z zloglasno tristransko noto od 20. marca 1948 so zahodne sile uradno podprle italijanski iredentizem in omogočile Italiji akcijo za zadušitev Trsta Monopolistični krogi so se pri tem v Italiji okoriščali z zgrešeno politiko KP1. pri nas pa kasneje s politiko kominformov-skega vodstva. Vsem tržaškim delavcem je jasno, da se naše pristanišče lahko razvija le v službi zaledju. Italijanski kapitalisti pa so storili vse, da bi Trst ne služil svojim naravnim nalogam ter so se polastili celo Tržaškega Lloyda, ki so mu postavili Genovežana za predsednika Ves čas od tristranske note dalje so podrejali tržaško gospodarstvo italijanskim monopolom. Zadali so mu še hujši udarec z londonskimi sporazumi maja 1952 ter končno s sklepom od 8. oktobra letos privedli krizo do vrhunca Ta kriza se je zaostrila za to, ker je po 8. oktobru nastala perspektiva takojšnje priključitve k Italiji, s čimer je bilo vsem jasno da se bo še mnogo bolj poslabšal gospodarski položaj. Tov. Laurenti je nato omenil, da si mnogi ljudje še delajo utvare o možnosti uresničenja STO, čeprav je danes to nemogoče. Neodvisnost Trsta bi dosegli samo z borbo delovnega ljudstva, ki pa preživlja danes hudo krizo. Danes mora biti vsem na dlani, da ne bi nikoli prišlo do 8 oktobra, če bi bil delavski razred enoten, odločen in borben, Pri tem je tov. Laurenti spomnil navzoče na borbo delavstva pred resolucijo Kom-informa, na 12-dnevno stavko iz leta 1946, ko je delavstvo preplavljalo ulice in imelo v tržaškem življenju odločilno vlogo. Trst ne preživlja sedaj samo gospodarsko, temveč tudi politično krizo. Zato moramo predvsem analizirati njene vzroke ter ugotoviti, zakaj ne more več proletariat pokazati, kaj hoče in zakaj ravnajo sedaj z delavci v tovarnah kot za časa fašizma. Danes se skoraj nihče ne gane in vsi čakajo rešitve od zunaj, danes primanjkuje delavstvu zaupanje v lastne sile. Kako smo rajo. To ni dovolj. Ti delavci morajo jasno povedat i, kaj hočejo, in se morajo zavedati, da je stališče delavcev do gospodarskih, političnih in socialnih vprašanj v Trstu odločilne važnosti. Večina tržaških delavcev hoče, da bo Trst neodvisen, da ga bodo upravljali Tržačani predvsem v interesu tržaškega ljudstva. Ta volja tržaškega delovnega ljudstva pa mora najti način, da pride jasno do izraza. Vprašanje Trsta se mora rešiti sporazumno med Jugoslavijo in Italijo, upoštevajoč pri tem predvsem voljo tržaškega delovnega ljudstva. Zato pa se moramo boriti vsi in ne dopuščati Bar- toliju in Vidaliju, da govorita v našem imenu. Zato mora delavstvo postati aktivno in znova igrati tisto vlogo, ki jo je že svoj čas imelo. Mi smo za enotnost vsega delavstva ne glede na njegovo prepričanje, saj imajo vsi delavci skupne interese. Položaj je resen, toda izboljšali ga bomo, če obnovimo močno delavsko fronto ter preprečimo sovražnikom Trsta, da bi govorili v imenu delavcev. Delavci morajo v vseh tovarnah doseči, da bodo tudi tovarniški odbori izražali njihove resnične težnje. Enotni sindikati niso domena Radicha, marveč organizacija vseh delavcev, ki morajo tudi v njihovem okviru zahtevati spremembo dosedanje sindikalne politike. Delavci naj se organizirajo, naj širijo pravična gesla ter okrepijo razredno borbo. Le tako se bodo zopet povrnili tisti časi, ko se je buržoazija tresla pred močjo tržaškega delovnega ljudstva. UM 24 urna sMa iMjsUih dem V torek bo 24-urna stavka industrijskih delavcev. Kot smo že pisali, so tudi Razredni sindikati pozvali vse delavstvo, naj se stavke udeleži. Snoči so se sindikalisti industrijske stroke Enotnih sindikatov sestali na svojem sedežu ter razpravljali o načinu izvajanja stavke, za katero so določili isti postopek kot sindikati v Italiji. Vsi industrijski delavci bodo stavkali od torka ob 6. zjutraj do iste ure. v sredo. Uslužbenci avtoprevozniških podjetij bodo stavkal v torek 15. t. m. od polnoči do polnoči. Nameščenci telefonskih družb bodo stavka’i od 7. ure v torek do 7 ure v sredo; delale pa bodo telefonske centrale. Zagotovljena bo tudi dobava električnega toka. Slovenske vrtnarice zahtevajo, da obolelo slovensko nadzornico za slovenske vrtce nadomestijo z drugo, ki mora tudi biti Slovenka Slovenske otroške vrtnarice, ki so pod upravo otroških vrtcev COAI) so 10. t. m. poslale na upravo (OAI) vlogo, ki jo v naslednjem objavljamo v celoti: «Podpisane slovenske vrtnarice smo zvedele, da nadzornica slovenskih otroških vrtcev gospa Vincencija Kocjančič odhaja na bolezenski dopust in da jo bo nadomeščala italijanska nadzornica, ki je te dni začela nadzorovati slovenske otroške vrtce. Slovenske otroške vrtnarice odločno protestiramo proti tej odločitvi uprave otroških vrtcev. Mnenja smo, da slovenskih otroških vrtcev ne more nadzorovati italijanska nadzornica, čeprav zna nekoliko slovenski, kajti ona je po duhu in čustvovanju popolna | Italijanka. I Zahtevamo, da uprava otroških vrtcev nadomesti obolelo slovensko nadzornico z vrtnarico — Slovenko. Ako pa up ra- j va vrtcev nima take na raz- j polago, predlagamo, da priteg- ne začasno za vršilca poslov slovenske nadzornice aktivno slovensko otroško vrtnarico iz slovenskega vrtca in slednjo nadomesti z novo mlado vrtnarico ali pa z osnovnošolsko učiteljico, katerih je več brezposelnih. Pričakujemo, da bo naslov upošteval gornje in beležimo s spoštovanjem. (Slede podpisi vseh vrtnaric) Gre torej za nov primer diskriminacije na področju šolstva. z vprašanjem slovenskih otroških vrtcev smo se morali v našem listu že večkrat ukvarjati, žal vedno v negativnem smislu, se pravi, da smo morali že večkrat ugotoviti zapostavljanje slov. otroških vrtcev v primeri z italijanskimi bodisi glede že obstoječih kot glede otvarjanja novih. Naj spomnimo samo na primer vrtca pri Sv. Ani, kateremu so odvzeli kar dva prostora za ambulanto in ga tako še bolj utesnili, čeprav je tam novo šolsko poslopje za S ŠIRŠEGA SESTANKA OKRAJ. ODBORA IIP OF Sl JE V DOLINSKEM OKRAJU SE BOLJ UTRDILA SVOJ U6LED Skupinica kominiormistov z Lovriho na čelu popolnoma izoli* Sestanek predstavnikov vasi repentaborske občine rona V preteklih dneh se je sestal v Dolini širši okrajni odbor OF, na katerem je tov. Sturman podal obširno politično organizacijsko poročilo. Tovariš Sturman je ugotovil, da je celotno prebivalstvo okraja razen nekaterih kom-informističnih zapeljancev zelo ostro nastopilo proti sklepu Anglije in Amerike, da se izročita Trst in cona A Italiji, ter da je v zvezi s tem izvedlo več konkretnih akcij, ki so izražale odločnost našega prebivalstva, da noče pod imperialistično Italijo. Ugotovil je tudi, da si je Osvobodilna fronta s svojim pravilnim tolmačenjem hotenj dolinskega prebivalstva ter s svojo dosledno politična linijo v borbi za pravice deomkratičnega živ. lja utrdila v okraju ugled, ki ga je uživala, ter da je popolnoma izolirala skupinico kom-informističnih priganjačev z županom in brivcem Lovriho na čelu, ki skuša z izdajalsko politiko varati naše ljudstvo. S plebiscitarnim prispevanjem pri nabiralni akciji za obdaritev slavne JLA je dolinsko prebivalstvo do kraja razkrinkalo župana Lovriho, ki je ne. kim novinarjem izjavljal, da je 90 odst. prebivalstva bolj naklonjeno Italiji kot Jugoslaviji, kot priganjaškega a-genta ter pokazalo s svojo 95-odstotno udeležbo pri prispevanju sredstev, svojo povezanost na našo matično domovino. Tov, Sturman je ob zaključku poudaril nujnost še nadaljnje borbe demokratičnih sil proti spletkam italijanskega imperializma in njihovih kominformističnih agentov. — Sledila je diskusija, ki je vsa ta vprašanja še bolj osvetlila. * g: gl V petek pa se Je sestal tudi aktiv predstavnikov vseh treh vasi repentaborske občine. Ob veliki udeležbi so na tem sestanku razpravljali o najaktualnejših vprašanjih občinskega poslovanja in sklenili, da se bodo zaradi važnosti tega vprašanja še enkrat sestali. Razen tega so razpravljali o splošni politični situaciji v občini in izven nje ter po izmenjavi misli sklenili, da prišli po petih letih do tako I bodo 20. t. m, množično ob-popolne pasivnosti? iskal‘ predstavnike jugoslo- Očitno je, da je največji in vanske armade. najboljši zaveznik iredentistov I — vidalijevsko vodstvo komin- ~ formovske stranke. To vodstvo je krivo, da so Enotni sindikati, ki so vodili prej neodvisno borbo za socialne zahteve tržaškega delavstva, postali navadna agentura CG1L. To vodstvo je dan za dnem delalo na tem, da nas čimbolj potisne v objem italijanskega kapitalizma. Radich in Vidali sta storila vse, da bi vsem stavkam odvzela borbeno ost, tako da ni ob stavkah več ne zborovanj ne povork. Delavcem pravijo, da je borba mogoča samo v okviru CG1L, češ da se ne moremo boriti sami. S tem so spravili delavce do tega, da so zgubili vso vero v svoje sile. Nikoli ni nobenemu ugentu kapitalizma in provokatorju uspelo doseči tega, kar je Vidali dosegel v korist italijanskega kapitalizma s parolo o internacionaliz-mu in pod znakom srpa in kladiv i. Vidali je varal delavstvo tudi v tržaškem vprašanju. Vsi se spominjajo njegove izjave, naj se najprej ustanooj STO, nato se bo pa videlo. Kaj je v resnici mislil tn hotel, kaže njegova solidarnost s fašisti Ti so se takrat, ko je bila jugoslovanska vojska na mejah, opogumili šele tedaj, ko je Vidali izjavil, da se bodo njegovi ljudje borili proti tej vojski. Zato štejejo danes v Rimu glasove, oddane za Vidaiiju, za glasove v prid italijanskemu imperializmu. Vidali govori v imenu 35.000 volivcev ki v resnici ne marajo priti pod lužen istvo italijanskega kapitalizma. Tržaški de. lavci zapuščajo vidali jevske vrste, toda hkrati se pasivizi- Ob zaključku sestanka so še sprejeli sklep, da se bodo danes poklonili spominu padlih junakov Tomažiča in tovarišev na kraju njihove usmr. titve na Opčinah. Prvi uspeh državnih nameščencev Državnj namešenci so dosegli s svojo stavko prvi uspeh. Italijanski ministrski predsednik Pella je podpisal ukrep, s katerim bodo v kratkem izplačali državnim nameščencem celo trinajsto plačo ter jim ne bodo odtegnili predujma na to plačo, ki so ga jim dali letos julija na račun bodočih poviškov. Takrat so jim namreč izplačali predujem v višini polovice trinajste plače. Italijanska vlada je imela namreč namen, da izplača državnim nameščencem samo še ostali del te plače, pa se je morala zaradi stavke nameščencev premisliti. Spričo tega ukrepa bodo že v torek in sredo izplačevali celotno trinajsto plačo S SEJE REPEIVTABORSKEOA OBČINSKEGA SVETA ZA 37 MILIJONOV LIR JAVNIH DEL v gosp. načrtu repentaborske občine Od te vsote predvidenih 21 milijonov za cestna dela, 16 milijonov pa za razna gradbena dela - Odpovedana pogodba z lovsko zvezo - Sprejet proračun za leto 1054 Priprave za izlet 20,XII. v Sežano Ob predaji zastav JLA ZA IZLET V SE2ANO ki bo v nedeljo 20. t. m. se vpisuje tudi na sedežu I. okraja OF v Ul. R. Manna 29 in sicer samo v ponedeljek 14. in torek 15. t. m. ORGANIZACIJSKI ODBOR ZA IZLET BARKOVLJANOV V Sežano 20. t. m. ob priliki izročitve zastave edinici JLA, sporoča, da bo vpisovanje za izlet na sedežu prosvetnega društva v Frankolovem danes v nedeljo od 10. do 13. ure. v ponedeljek, torek in sredo zvečer pa od 19. do 20.30. Kasnejših prijav ne bo mogoče upoštevati. Z DOLINSKIM OKRAJEM V SEŽANO Dolinski okraj OI’ obvešča, da se za izlet v Sežano 20. t. m. popoldne vpisuje na običajnih mestih še danes in jutri. Izletniki se lahko poslužijo bodisi avtobusa bodisi svojih prevoznih sredstev, in sicer do obmejnega bloka. IZ JUGOSLOVANSKE CONE STO INDUSTRIJSKA SKUPINA je volila 93.7-odstotno Od 30 izvoljenih odbornikov je 22 Slovencev in 8 Italijanov - Danes voli kmetijska skupina Včeral zvečer ob 19- so bile zaključene volitve novega zbo. ra proizvajalcev koprskega o-kraja industrijske skupine. Dokončni rezultati volitev še niso znani. Volilna udeležba je bila izredno visoka in je v nekaterih enotah bila tudi 100-odstotna, kot n. pr. v podjetju uRibas v Izoli, kjer so vejili ribiči. Tu je bila izvoljena Andjelka Zlobec, upravnica tega podjetja, V tovarni Ampelea v Izoli so bili izvoljeni: delavec Jože Skrlič, teh. nični vodja Italo Delore in delavka Ana Delise. v volilni enoti podjetja BOR v Kopru »Triglav« pa nameščenka Simona Tauš. V 13. volilni enoti v Kopru, ki ima 9 trgovjkih podjetij, pa je bil izvoljen upravnik podjetja OMNIA Anton Vodopivec. Delavci rudnika Sečovlje so z veliko večino izvolili svojega priljubljenega direktorja Jakoba Drašlerja, delavci piranske ladjedelnice pa upravnika Ivana Giordano. Na vseh 26 voliščih industrijske skupine so se začele volitve ob 7. uri zjutraj in so jih zaključili že v popoldanskih urah, nekateri pa celo dopoldne. Poleg volišč so bila za to priložnost okrašena tudi pa je bil izvoljen upravnik (mesta ,n Vasi, čeprav so de Albin Cotar. po doslej znanih podatkih so bili izvoljeni v tovarni Arvigoni delavci Sal-vatore Zennaro, Marija Brai-co in Anton Bologna. V volilni enoti tovarne De Langla-de je bil izvoljen delavec Ivan Mazzelli, v enoti podjetja Fructus skladiščnik Srečko Pečarič, v podjetju Adria pa delavec Kordinjan Mercetič. V podjetju ELTE v Izoli delavec Jožko Sain, v enoti hotela lovni kolektivi opravljali svoje delo kot običajno. Po vaseh. kjer bivajo izključno kmetje, pa so ljudje tudi razobesili zastave in okrasili volišča za jutrišnje volitve odbornikov zbora proizvajalcev kmetijske skupine. Volilna udeležba je znašala 93.7 odst. Od 30 novoizvoljenih odbornikov je 22 Slovencev in 8 Italijanov. Med izvoljenimi je tudi 5 žena. Včeraj popoldne je bilo na županstvu na Colu prvo redno jesensko zasedanje repen-taborskega občinskega sveta. Potem ko so prečitali zapisnik, so svetovalci takoj odobrili odkup 600 kv. m občinskega zemljišča Stanislavu Hrvatiču, kar so sicer pred časom že odobrili, a so morali zaradi zakasnitve roka o predložitvi potrebnih dokumentov formalnost ponoviti. S tajnim glasovanjem so nato izvolili za preglednike občinskega obračuna za leto 1953 svetovalce Jožeta Bizjaka, Silvestra Škabarja in Karla Škabarja. Prav tako so tudi odobrili izredno podporo župnemu uradu, in sicer v višini 70.000 lir, pri čemer gre 20.000 lir na račun zaostanka v skupnem znesku 116.000 lir. Zupan Alfonz Škabar je nato poročal o gospodarskem načrtu štev. 13 za prvo polletje 1954, ki ga je sestavil upravni odbor s sodelovanjem še nekaterih svetovalcev. Iz posameznih postavk je razvidno, da so posvetili posebno skrb ureditvi cest in poti, saj je za ta dela predvidenih 21.500.000 lir. Le nekaj manjša vsota, in sicer 15.600.000 lir, pa je predvidena za razna gradbena dela. Skupno so v gospodarskem načrtu predložili za 37.100.000 lir raznih javnih del. Za nabavo novih klopi v župni cerkvi je na razpolago 150.000 oziroma 170.000 lir. Svetovalci so si ogledali načrt klopi, ki ga je odobril urad za zaščito starin ter sklenili dati delo na dražbo. Po prvih cenitvah naj bi ena klop iz slavonske hrastovine veljala 48.000 lir, iz prvovrstnega macesna pa 35.000 lir. Podžupan Ludvik Guštin je nato poročal o vprašanju razdelitve vodovodnih cevi med Občinarje, kot je že bilo sklenjeno na eni izmed prejšnjih sej. Ker pa občinski odbor ni mogel najti pravilne formulacije, po kateri bi sc te cevi, ki so različne velikosti, razdelile med Občinarje, je predlagal, nat bi svetovalci izvolili štiričlansko komisijo, ki naj o stvari odloči, ali pa naj cevi prodajo in izkupiček porabijo za dokončno piacilo traktorja. Toda po daljši diskusiji so svetovalci imenovali štiri člane komisije, ki bo stvar proučila in nato poročala občinskemu svetu. Daljlša diskusija se je vnela tudi v naslednji točki dnevnega reda, in sicer glede obnovitve najemninske pogodbe med občino in Tržaško lovsko zvezo. Razni svetovalci so se pritoževali nad nizko najemnino, ki jo plačuje lovska zveza občini ter pribijali, da napravijo lovci po travnikih in poljih več škode, kot pa ima občina od tega koristi. Zato so sklenili, da pogodbe ne obnovijo. Pripravljeni pa so na pogajanja, če bi bila lovska zveza pripravljena plačati večjo odškodnino. Potem ko so se porazgovo-rili o odstopitvi zemljišča Ivanu Guštinu s Cola, je podžupan obrazložil občinski proračun za leto 1954, ki ga je še pred zasedanjem dobil vsak svetovalec na dom, tako da so ga lahko vsi dodobra pregledali. Iz proračuna je razvidno, da znašajo redni dohodki občine 4.752.834 lir, medtem ko znašajo redni izdatki 7.452.471 lir. Tako ima občina 2.699.697 lir primanjk-ljala. Pri tem je treba omeniti'. da je primanjkljaj visok predvsem zaradi tega, ker so morali v redne izdatke vključiti tudi 1,651 000 lir kot prispevek za deficit, ki ga ima kraški vodovod. Omenimo naj občina 21.254.760 lir izrednih še, da bo poleg tega imela stroškov, ki se krijejo z državnim prispevkom. Proračun je bil sprejet s 13 glasovi proti dvema, ki sta se vzdržala. Zaradi pomanjkanj^ prostora bomo o prora- čunu spregovorili podrobneje v eni izmed prihodnjih številk našega dnevnika. OD 13. DO 19. DECEMBRA Nova anketa o standardu prebivalstva Izprašali bodo 3 848 družin s poudarkom na razpoložljivi delovni sili Spričo zadovoljivih rezultatov, kj so bili doseženi z raziskovanjem življenjskih razmer prebivalstva, opravljenem na osnovi določb ZVU periodično od 1, 1951 dalje, je urad za štetje in raziska-vanja ZVU sklenil, da bo o-pravil podobno raziskavanje v vseh občinah področja od 13 do 19. decembra. Izprašali bodo 3.848 družin. k: so jih izbrali na podlagi metode vzorcev. Namen raziskavanja je zbiranje podatkov, ki bodo nudili čim bolj točen pregled sedanjih življenjskih razmer prebivalstva, s posebno paž-njo razpoložljivi delovni sili, njenemu stanju zaposlitve ter življenjskim pogojem družin. Spričo globoko socialnega značaja raziskavanja so družine, ki jih bodo izpraševali, naprošene, da nudijo uradnikom. ki bodo imeli v ta namen posebne izkaznice, čim bolj točne podatke. Podatki, ki jih bodo na ta način zbrali, bodo ostali popolnoma anonimni ter bodo služili izključno statističnim namenom za analizo življenjskih razmer, kar bo končno v korist izboljšanja razmer na delovnem tržišču. ODMEVI STANOVANJSKE KRIZE V TRSTU 40 POLICIJSKIH DRUŽIN dobilo stanovanja na Greti Postopek vojaških oblasti glede dodeljevanja iiprainjenih stanovanj 1 je krivičen - S stanovanji mora razpolagali za to določena komisija Predstavnik tiskovnega u-rada ZVU je včeraj izjavil, da so anglo-ameriške oblasti dodelile 40 od do sedaj izpraznjenih stanovanj odhajajočih družin angleških in ameriških vojakov, družinam članov civilne policije. Gre za stanovanja v Ulici Bono-mea na Greti. Včerajšnji «Giornale di Trieste« se mončo razburja nad to vestjo in dodaja, da bodo vojaške oblasti dale družinam dlanov civilne policije še druga stanovanja. Poleg tega pa se glasilo fašista A-lessija zavzema za «potrebne tržaške družine«, ki bi morale priti prve v poštev itd. itd. itd. List pozablja, da je prav italijanska kamora v Trstu razdelila na tisoče ljudskih stanovanj družinam, ki so prijadrale v Trst iz najrazličnejših pokrajin italijanske republike, ezulom, ki so optirali za Italijo in ne za Trst in da so odrekali stanovanja najbolj potrebnim tržaškim družinam Zato bi bilo najbolje, da bi ti ((zaščitniki interesov Tržačanov« molčali in si hkrati prihranili razburjenje, ko nekdo drugi nepravično ravna. Jasno je, da je ravnanje vojaških oblasti pri dodeljevanju stanovanj na Greti druži, nam članov civilne policije krivičen za vse tisočere tržaške družine, ki 'eta 'n *e,a živijo v nemogočih stanovanjskih razmerah. Zato bi bilo nujno, da bi vojaška oblast uradno sporočila, koliko stanovanj je bilo izpraznjenih z odhodom angleških in ameriških družin in ta stanovanja dala na razpolago komisiji za dodeljevanje stanovanj, ki ima točen seznam vseh potrebnih družin. Med temi potrebnimi družinami pa so v seznamu tudi družine članov civilne policije. Tehnično-upravni odbor pri oddelku za javna dela Ukaz ZVU št. 138 ki bo veljaven z dnem 'objave v Uradnem listu, določa, da bo pri oddelku Zavezniške vojaške uprave za javna dela in javne naprave ustanovljen tehnično-upravni odbor kot posvetovalni organ za javna dela. Poleg načelnika oddelka za javna dela in javne naprave, ki bo odboru predsedoval, bodo v njem še sledeči člani: 1. Namestnik načelnika oddelka za javna dela in javne naprave; 2. en uradnik, ki ga bo ime- noval ravnatelj oddelka Zavezniška vojaške uprave za finance in gospodarstvo: 3. pravni zastopnik države; 4. generalni inšpektor civilnega tehničnega urada in urada za cestni promet; 5. en uradnik, ki ga bo imenoval glavni računovodja Zavezniške vojaške uprave; 6. glavni inženir civilnega tehničnega urada in 7. glavn; inženir urada za cestni promet. Nezgoda na delu Zgodaj popoldne so z rešilnim avtom pripeljali v bolnico 46-letnega Giovannija Maurija iz Ul. Campa-nelle št. 371. Ker t-o mu ugotovili rano na glavi ter omotično stanje, so ga pridržali s prognozo okrevanja v 7 ali 1.0 dneh, če seveda ne bo komplikacij, na II. kirurškem oddelku. Bolničarja Rdečega križa so izjavili, Maurj namreč ne govori ker je gluhonem; da je možu med delom pri rekvali-fikacijekih tečajih s sedežem na Jeričljevem trgu iznenada postalo slabo, pri čemer je padel in z glavo udaril ob stiskalnico. V resnem stanju zaradi uspavalnih tablet Pet minut pred 20. uro so z rešilnim avtom pripeljali v bolnico 40-letno Giulio Cor-nelli por. Ermaeora iz Ul. Mu-zio 9, katero so zaradi njenega resnega stanja pridržali na II. zdravniškem oddelku. Ugotovil; so ji namreč hude znake zastrupitve in sodeč po njenih izjavah je v samomorilne namene zaužila večjo količino uspavalnih tablet «Medomina» tn «Sedatonal». Zdravniki se niso izjavili o njenem stanju. Njen 44-letni mož Paolo je pojasnil, da je ženo našel že v takem stanju v postelji v trenutku ko se je vrnil domov. italijanske šole, v katerem bi mnogo laže in brez škode za šolo lahko našli prostor za ambulanto, če ga že kje drugje niso mogli najti. Naj spomnimo še na slovenski otroški vrtec v Skednju, ki se stiska v zadnjem nadstropju starega poslopja, da morajo 4 do 5-ietni otroci vanj po ozkih in strmih stopnicah do 4. nadstropja. Čeprav so prizadeti starši že neštetokrat prosili in zahtevali, da se za ta vrtec naj dejo primernejši prostori, je še vse pri starem, medtem ko ima italijanski vrtec (v slovenskem predmestju!) lepe prostore v Ul. Panebianco. In končno še vprašanje novih vrtcev. Koliko časa že slovenski starši zaman prosijo in zahtevajo otvoritev novih prepotrebnih slovenskih vrtcev na Vrdelci, v Gropadi, na Proseku (kjer dela skrajno počasi napredujejo), da ne govorimo za središče mesta, kjer za slovenske otroke sploh ni otroškega vrtca in jih morajo starši pošiljati bodisi v oddalje-na predmestja ali pa jih držati doma. (Nič čudnega, če pod silo razmer kdo tudi klone temu prefinjenemu pritisku in pošlje svojega otroka v italijanski vrtec, ki jih je seveda na pretek). In kot da to vse še ne bi bilo dovolj skuša uprava otroških vrtcev, kot kaže gornja vloga slovenskih otroških vrtnaric, na lep način izriniti s položajev še slovensko nadzorno osebje in ga zamenjati z italijanskim, na podoben način kot skuša predsedstvo cone izriniti občinskega konzor-cialnega zdravnika iz treh slovenskih občin samo zato, ker je Slovenec. Slovenske otroške vrtnarice so zaradi tega povsem upravičeno ogorčene, z njimi vred pa tudi prizadeti slovenski starši in vse naše ljudstvo, ki vidi, kako italijanski šovinisti nemoteno izvajajo diskriminacije na vseh področjih javnega življenja. V imenu vseh zato tudi mi zahtevamo, da uprava otroških vrtcev prekliče začasno namestitev italijanske nadzornice za slovenske otroške vrtce in zadevo uredi na način, kot so ga predlagale slovenske vrtnarice same. Enkrat za vselej naj obvelja in se spoštuje načelo, da morajo slovenske šole u-pravljati slovenski organi, ki bodo taki po jeziku in duhu. Redna letna skupščina zveze prosvetnih delavcev ERS Vodilni odbor zveze prosvetnih delavcev sklicuje redno letno skupščino, ki bo danes 13. decembra 1953 ob 9. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. Roma 15 s sledečim dnevnim redom: 1. Otvoritev. 2. Poročila. 3. Diskusija k poročilom. 4. Poročilo nadzornega odbora. 5. Absolutorij. 6. Predlogi. 7. Resolucija. 8. Volitve. 9. Razno. Skupščina je za vse člane obvezna. 116 slik. črteče v in dokumentov v faesimilu objavlja ttJadransk i koledar» za leto 1954. Nihče ne more trditi, da ni koledar zn prihodnje leto bogato ilustriran. Bogastvo v ilustraciji pa je v pravilnem razmerju tudi z vsebinsko pestrostjo in aktualnostjo Zato pa je letos povpraševanje po koledarju izredno veliko in bo po poročilih razprodajalcev kmalu vsa naklada razprodana. Reševanje prošenj vojnih oškodovancev Pokrajinski inšpektorat Državne zveze vojnih oškodovancev iz Ul. Cologna štev. 2 v Trstu sporoča 200000 vojnim oškodovancem iz Tržaškega ozemlja ter goriške in videmske pokrajine, da je odložil sklicanje letnih pokrajinskih skupščin vseh članov v pričakovanju, da bo senat italijanske republike v kratkem odobril novi zakon o vojni škodi ter da bo inšpektorat tako seznanil vse prizadete z ugodnostmi novega zakona, ki bodo končno pomirile zaskrbljenost vseh vojnih oškodovancev. Kar se tiče reševanja prošenj za povrnitev vojne škode oškodovancem na STO, s čimer bi se morala po novem zakonu ukvarjati glavna direkcija za vojno škodo v Rimu, zagotavljata pokrajinski inšpektorat kakor tudi glavno tajništvo zveze same v Rimu vsem prizadetimi da boste odločno intervenirala pri zakladnem ministrstvu, da o-stanejo prošnje pri finančni superintendanci v Trstu vse do njihove rešitve Darovi iti prispevki Ob dvanajsti obletnici junaške smrti Pinka Tomažiča daruie stric Just 1.000 lir za Dijaško Matico. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne II. in 12. decembra 1953 se je rodilo v Trstu 12 otrok, umrlo Je 12 oseb. Porok je bilo 6. CIVILNA POROKA: elektrome-hanik Antonio Sfregola in uradnica Edda Carletti. CERKVENE POROKE: mehanik Mario Sen In šivilla Rosaria Tri-buzio; mehanik Adrasto Marango-ni in prodajalka Nicoletta Guer-ra; mehanik Emillo Mosenlch in šivilja Maria Pribaz; kmetovalec Josip Tomšič in gospodinja Marija Stare; geometer Serglo Gar-bellotto in uradnica Maria Pod-menik, UMRLI SO: 60-letni Franc Škerl; 44-letna Vlttorla Brandolin; 26-letna Bruna Novello: 75-letnl Giuseppe Gobina: 82-letna Lucia Zec. chin por, 1’ragiacomo; 21-Ietna Maria Macchi: 62-letni Fedor Po-nomarenko; 61-letni Giuseppe Plossl; 80-letna Eleonora VVoer-tltsch vd. Mathls; 74-letni Fran-cesco Sbisa; 61-letna Glovanna Svardis por. Minca: 8 mesecev star Sabino Del Cielo, Danes 13. decembra 1953 ob 17.30 uri v VELIKEM REPNU KONCERT s sodelovanjem mladinskega zbora iz Velikega Repna, moškega zbora iz Sv. Križa in tržaškega vokalnega kvinteta. Vljudno vabljeni! ZA TRŽAŠKO OZEMLJE NA SBLOSNO ZELJO OBČINSTVA bo uprizorilo v torek 15. decembra 1953 ob 20.30 uri v NABREŽINI Nušičevo komedijo Pevski zbor prosvetnega društva v Barkovljah pod vodstvom Milana P e r t o t a priredi v petek 18. t. m, ob 21. uri v dvorani Avditorija KONCERT umetnih in starih tržaških narodnih pesmi Zenski zbor nastopa ob tej priliki v okoliških narodnih nošah Vstopnice po 150, 100 lir ter po 50 lir za dijake dobite od srede 16. t. m. dalje v Ul. Roma 15/11. Prosimo vas, da sporočite vašim prijateljem znancem. in Osvobodilna fronta III. OKRAJ Vabimo članstva OF III. okraja na sestanek, ki bo v sredo 16. t. m. ob. 20. uri v Ulici Montecchi 6, IV. Priporočamo se za polnoštevilno udeležbo. Ljudska prosveta Občni zbor SHPZ SHPZ v Trstu sklicuje v nedeljo 20. decembra 1953 ob 8.30 v svojem sedežu v Ul. Roma 15, II. svoj VII. redni' letni občni zbor. Dnevni red: 1. Otvoritev predsednika; 2. Volitev komisij; 3. Poročila: tajnikov odsekov, blagajnika; 4. Diskusija; 5. Volitve; 6. Sklepi. ODBOR SOLA GLASBENE MATICE vabi starše, da vpišejo svoje otroke v šolski mladinski pevski zbor, ki ima vaje vsak četrtek ob II. uri v Gregorčičevi dvorani Ulica Roma 15, II. V tem zboru imajo otroci priložnost, da se naučijo lepe slovenske umetne in narodne pesmi. Zbor vodi priznani pevovodja prof. Karel Boštjančič. Razna obvestila TRŽAŠKI FILATELISTIČNI KLUB e L. KOŠIR« Danes 13. t. m. bo od 9. do 12. ure sestanek za zamenjavo znamk vseh držav. Odbor obvešča vse člane, ki se zadnjih sestankov niso udeležili, da se pripravlja medčlanska razstava, ki bo prve dni meseca februarja 1954. Vsi člani, ki bodo razstavljal, bodo prejeli nagrado; podrobne informacije na vsakem sestanku. »NOVOLETNA JELKA« IV. OKRAJ Seja odbora za ((Novoletno jelko« IV. okraja bo v ponedeljek ob 20. uri. PREKOP GROBOV Občina javlja, da bodo na občinskem pokopališču pri Sv. Ani prekopali na prostoru XII vse grobove med 2. in 14. vrsto, kjer počivajo ostanki umrlih med 18. decembrom 1942 in 25. oktobrom 1943. Kdor želi poskrbeti za prenos posmrtnih ostankov v novo grobnico, mora to javiti najkasne. je do 31. decembra 1953 občinskemu uradu za pokopališča v Ul. del Teatro št. 5, III. nadstr., soba št. 43. PD ((PINKO TOMAŽIČ« in «VOJKA SMUCm Prosvetni društvi iiPinko Tomažiču in ((Vojka Smuču pozivata vse člane in prijatelje, da se udeležijo komemoracije heroja Pinka Tomažiča in tovarišev, ki bo danes ob 15- uri na Opčinah. LOTERIJA BARI 10 25 74 39 72 CAGLIARI 85 90 72 57 36 FlRENZE 40 33 41 22 37 GENOVA 79 28 45 8 57 MILANO 42 59 43 83 10 NA POLI 79 63 58 40 83 PALERMO 28 36 57 58 55 ROMA 83 89 59 69 73 I OR INO 70 18 68 25 78 VENEZIA 65 64 47 71 38 Mali oglasi Tiskan časopisni papir v dobrem stanju prodamo po ugodni ceni. — Naslov na upravi lista. SOBO V NAJEM oddam starejšemu gospodu ali študentu. Telefonirati na št. 44216. PRALNICA IN LIKALNICA se odda v najem proti plačilu Stroškov. Informacije v trgovini na Opčinah, Prosešica ulica 235 med 16. In 17. uro. Zaradi prenehanja obratovanja likalnice In pralnice prodamo najboljšemu ponudniku: likalnike, namizne neonske luči, prodajalni Pult, omaro za obleke, plinski grelec za kopalnico, cementne kadi, električne peči. pisalno mizo, stole, faezit Podrobnejše informacije na Opčinah, Proseška ulica 235 med 16. In 17. uro. ( GLEDALIŠČE VEKDIJ Danes ob 16. uri za red «0» * vseh prostorih zadnja preda' Blochove opere ((Macbeth«. . V torek za red «B» v parerj“ in balkonih ter za red «C» n* j lerijah druga predstava GiorME ve oipere «Andrea Chenier«, rigira Molinari - Pradelli. Rcssetti. 14.45: «Tajni sokrive«, J. Mc Crea, B. Hale. ExceIsior. 14.30: ((Jetnik Zen« > S. Granger, D. Kerr. ^ Nazionaie. 14.30: »Zakonska^ stelja«, R. Harrison, L. r*'11 Filodrammatico. 14.30: «Ena o Toto. Fabrizi, De FilipP0-doletnim prepovedano. , Arcobaleno. 14.00: ((Gusar«, Hay\vard, P. Medina. ka. Astra Rojan. 15.00: ((Ognjena la«, L. Ayres, M. Maxweli. Auditorjum. 14.00: ((Operacija R. Mitchum, A. Blyth. R, Grattacielo. 14.30: «Sprehod», Rascel, V. Cortese. non Aiabarda. 14.00: ((Vrnitev1^ Camilla«, Fernandel, G vc ^ Ariston. 14.00: «Beli pekel«, Granger, W. Core.y. S. Aurora. 14.30: «Pesmi, pesmi”, Pampanini, A. Sordi. g, Armonia. 13.45: ((Sijajna sala , Grant, G. Rogers. plMt Garibaldi. 14.00: ((Banditi, c" Fiata«, A. Baxter, D. R00,,,««, Ideale. 14.30: ((Ključi Para<1 G. Peck. . Impero. 14.30: «Odkar si M. Lanza. Italia. 14.30: «Soprog P° Taylor, L. Parks. „ go Viale. 14.00: «Ziveli bodo«, «• gart, J. Alivson. c-vražl'* Kino ob morju. 15.00: «Sovr ca«, E. Cegani. G. Massimo. 14.00: «Divja straso. Peck. razkol' Moderno. 14.00: «Modelke ra ja«, K. Grayson. F. Keel. g, Savona. 14.00: ((Oprosti m1”' Vallone, A. Lualdi. -,oVeK, Vlttorio Veoeto. 13.45: "ir1 yvel- žival in čednost«, Toto, u- Azzurro. 14.00: «Otok orkana«, Hall. viso- Belvedere. 14.CO: ((Njegova kost se poroči«, J. P° Marconi. 14.30: «AtanaziJ, ni konj«, R. Rascel. ž9 J. Novo cine. 14.00: ((Mirni m Wayne. in fen- Odeon. 14.00: «Fernandel ske». cioirfOV*, Radio. 14.00: ((Prisega »iov C. Heston. silil, NEDELJA, 13. decembra l953’ 'I' USI' 11. 306.1 m ali 980 KC-2eK ^ 8.30 Lahke melodije; 8.45 e. tijska oddaja; 9.15 Sloverisk ^ ^ srni; 9.45 Komorna glasb3"0j. Jacobl: Koncert za violino kester; 12.00 Od melodije “‘'l3.o0 lodije; 12.30 Vesela gia„ para^s Glasba po željah; 14.30 rpe5tra lahkih orkestrov: 15.00 ^0n- operna glasba; 15.30 Elg*rjjj (iv cert za čelo in orkester: 1“--j,aH-lo za šalo malo zares; 1“-, zpofs ka glasba;" 17.00 Koncert .jnj; ((Avgust Tanče« iz Nao 17.20 Plesna glasba; 17.50 »J garje iz revij; 18.15 Čajkovski- vCi, fonija št. 4.; 19.10 Slavn1 |port. 19.30 Veseli ritmi; 20-®?ao 8ap’ 20.05 Slovenski motivi; ^rf sodije in fantazije; 21.00 ‘ j it-ski: Boris Godunov, 1. T uj P jan.je; 22.35 Lipovšek: 5 ggier® godalni orkester; 22.55 ritmu. TRS T t. pfr 9.30 V veselem ritmu: nos z nogom. tekme !ta iiriš1, 17.30 Simfonični koncert. “ lt,iri-Leonard Bernstein; 21.05 bin, glasbeni varietč. RADIO JUGOSLOVAN^ CONE TRSTA priredi v torek 15. K 7'jud' 20. uri v mali dvoran* fu skega gledališča v Javni radijski koiic*]{^or0* nih opernih arij in k0 g,as?c* • hijafl' Sodelujejo prvaki irua ske Opere sopranistka Qex Bukovčeva, tenorist ^ Lipušček, basist LaoK flopel rošec, violinist Karlo v§eK. ter pianist Marijan ~ipradij' Koncert bo prenašala ska postaja. PONEDELJEK, 14. (1ece,,’ 1 lt!>* i »L 306.1 m ah 980 KC-s1 Za 11.30 Zabavna glast>a:s\o\'(^j0 vsakega nekaj; 13-00 sba; 1'it motivi; 13.15 Lahka k1 3 Kla,;j Škerjanc: Koncertlno • l3 in orkester; 14.00 LahK fl. 1 •, igra pianist Franco Kg pl« j. Kulturni obzornik; *'• shOfefl glsaba; 18.00 Bee,hoven;. K„nc ja št. 2.; 18.40 GiazoO°Vj9.00 ^1 za violino in orkester.^ gpo fj; mica pripoveduje; f„risgi PUB komentar: 20.15 Sanski />!; 20.45 Dvorakovi Finale iz Koncerta 5^^’ 3. 21.15 Koncert zagreB--^jKo^. nega orkestra; J ; 22-™- ’■ sorgski: Boris Godunov, dejanje. ■ .-t> TK ;,a-Da'i„V 11.30 Simfonična tl W\J' pil; Veseli ritmi; 21.05 ' di''iž PK*11 strumentalni koncert, -g viero Da Fabritls; glasba ZVEZA »VC® -rj. PROSVETNIH DE ,j,vcev.,8 10 z-veza prosvetnih o* redi v enem izmed 30. dec. 1953 poučni LlunSK« z gledališko I)re(i*tavse s‘°oio ni. Na ta Izlet vab1 “rejern , iJi’ šolnike. Prijave se ,u v 20. decembra na Roma 15. ^.izFDFNf motoklub SK decerndo organizira 25. In ■ Ljd^tjfl1 motociklističen 'z* j>ez ob in na Bled. Odh°d0£ 8. drLrfl blok pri Fernetičih o na seu ^ 25. t. m. Vpisovanj^ vsak dan od 18. do ,atlko b°e A decembra. Di^-vmboV c člani vseh motoklu^ sedez informacije se do j pD* ^ SMUČARSKI T in»U» Planinsko druš^ ja i kot se končno člo-reki Vsemu Privadi. Skoraj bi *•#, da mi je postala dra-jft l-e Pa bi me kdo vpra-L zakaj, bi temu gotovo , ,Podela takoj odgovora. Ali .kje v moji duši bi že v hipu zasijalo trideset ton v’ naP°l otroških obrabi kot trideset svetlih sonc. dem Z9°dnjem jutru, čim se-Se,m v avtobus, se moja mi-r Pr*čne uporno vračati v i 'ed. Bolj napeta, pa tudi p 3 dognana je kot sicer. krntl®a se samo za nekaj ii n tTe™tkov. To se zgo-kot ^edno dan za dnem, . na ukaz. Ko privozi av-knf3 *z tunela pod Sv. Ja-t>2n°m-’ se me ze loteva jj emirjenost. In začnem šte- ovinek, dva, tri, pa se PrC,?e z*dov je pokopališča. ieu glavnimi vrati sameva-Uri pr?2ne stojnice. Ob tej I; n» obiskovalcev, ki bi nagrobno cvetje. I^mo misel popotnega člove-Itn,fr.e rnimo belih spomeni- , V in ___;x i.. xi tik dvoje prižganih luči j. nad vhodom, ji razsvet--,e pot, 0b Oj.- Prsti kamnitih stebrov jj, °« zadnjega zidu mi mi-Poj ..nenadoma obstane in » Sce grob Pinka Tomažiča. »i 9a težko najti. Preprost y°Jnenik se dviguje na njem. slčo ■ Preprostosti se mi zdi tarai preskromen, da bi s *adeval vse ono, zaradi če-t„, 3e moral Pinko umreti So °. mlad, in zaradi česar n; ‘zgubili življenja štirje .______izi o____.T_: _ »rob £°vi tovariši. Sosednje ken *e Krijejo spomeniki, ki .. scavljajo visok umetni-. vzpon duha, pa tudi odraz jttarne moči jn oblasti. 't « Prec^ njimi postanejo ^ 9redo mimo. Na Pinkovem in °u Pa ustavljajo dolgo toki se' da ne morejo dalje, hzifr, n?eesa tudi v sebi ne ‘‘tnrf01??0- T° tam sicer ni krn jeno s kiparskim dle-jih temveč z besedami, ki “lej zaP}sat Pinko sam ko-J nekaj ur pred smrtjo. seru a~ zaradi tistih besed jr0. Ze videla na njegovem l}raicele procesije ljudi, kri * So 3‘h in brali. Nekaki 50 jih izgovarjali, kot 3cč» .Peli. Drugi zopet jeclja-nog ,ln nebogljeno, kakor se san ‘Zgovarjajo besede, zapi-itn v jeziku, ki mu nisi va-)jo 1 Pa vendar zapisane ta-Sko dojmejo vsako člove- fToe. Gledala sem za hji-kiol 0 40 odhajali, se med »a ^ Pogovarjali in od ča- 3ik **" easa postali, kakor da kliče nazaj. ^dtrn *z bežečega avtobusa *e v.1 te procesije. Človek '3eo^“ čl°ueku in veličini teč ,9ove :?ostj žrtve, da bi bil tisti hi obnj t>oj človeštva za Senj P’ Pravico in resnico ^eiiT 'zbojevan. Pinko To-livj ^. 3e bil z vsem svojim id. , tem utelešenje tega boja J!.*e iz njegovega gro-ki j 3e tista jeklena volja, d» l • ela spreminjati svet, tofii na njem ne bilo več btn,a®a in zavisti, ne zati-®*ci j ln ponižanja, ne kri-iti n suženjstva, ne mržnje ^ovraštnn raštva. ^3'ejo Verjetno naglico mi p:- misli. Nenadoma sem krir^jOVern domu. Njegova k „ mi pripoveduje o njem ^esiip 6 tz spomina posa-Jifl, ,e nadrobnosti. Sestavlja js L.ot *>i sestavljala mozaik, ce|Gfe!Ja naPosled vsta- 'tr0fc na sinova podoba. Se boleli* bi!’ ko ga je prvič h m " ocialna razlika, ko Ji u lc občutil, da na svetu ?‘ti f tako, kot bi moralo Nco 2 se nekje skriva glo-I «j~™.esoldasje. /n prišel je “dj t, «Mama, prosim te, V tjl **ro za tramvaj«. «Ce-S|>iUo . o° lira? Tramvaj je *t|lner.““set čentezimovs. «0-te|( boj,j dal sprevodniku, S*': imajo premajhne K p. tu morala je dati li-enittln/co ki se bil odrekel p. ’ le temu ne. k°ijn kol j je doraščal, tem H ,e 3e v njem stopnje-')e občutje. Od vsakda- >l‘ske 0,le4’ke utesnjenosti in i 0Vn 36 Prehajalo na na-'Sen, st‘sko. Pinko se je z i!°ven SVoj‘m bistvom čutil StUoba in z vsem svojim 'v,‘CQt if- iutil tisto strašno J°Vem; se je godila nje-y i uorodu. Petnajst let °višk- ■ ko so padli ba-*^ov * junaki. Prišel je do-•‘«1 ; c’°sopisom v roki, ob-r °bil nn stopnišču in se .es> knv11 kzanje. «Mama, ni “s» Pišejo, ne more biti ? “dal if‘knil, ko jo je za- se mu je bil •‘“»n V u 9lasen jok. V ti-f6rtannreuutku 3> bita že ,el i« njegova pot. In za- • • • tistih, pravih vzrokov našega trpljenja, ki so bili morda za Bazovičane še nedognani in nedomišljeni. Njegovo prvo študentovsko leto na trgovski akademiji mu je prineslo tudi prve resne stike z italijanskimi študenti, ki so izšli iz delavskega okolja. Le to jih je tudi napredno usmerjalo, v tej usmerjenosti pa je bil izhod ne le iz socialne, temveč tudi iz narodove tiske, ki ji je on tako vneto iskal rešitve. In pričel je tedaj razmišljati, kaj vse bi bilo potrebno, da bi se naš mali človek, pol kmet pol delavec izkopal iz svoje gospodarske in duhovne revščine. Vse, kar so ustvarili naši kulturni delavci, naj bi postalo tudi last našega malega, preprostega človeka. Dviga naj njegovo samozavest, pomaga naj mu do spoznanja, da smo Slovenci po svoji kulturi enakovredni drugim, velikim narodom. Pričele so se potem njegove poti na Kras, na Vipavsko, njegovi stiki s tržaško delavsko mladino. Zazelenela je mladika, ki se je zdela po bazoviškem procesu zamorjena za vedno. «Mi smo sejali, vi boste želi«. Ta pomembni stavek mu je uspelo vplesti med vprašanja o počutju in zdravju sorodnikov tisto zadnjo nedeljo, preden je prišlo do obsodbe. Obisk se je takrat nekoliko nategnil in ječarji se temu niso profiuili. N.a smrt obsojenim je bila izkazana poslednja in edina milost. Pinko je slutil, kaj ga čaka. Bilo je neizbežno, tako kot njegova odločitev. Sprejel je zagovornika po dolgem prigovarjanju, a o stvareh, ki so zadevale njegov narod, se je hotel braniti sam. Ce je že tako prišlo, potem naj svet izve resnico. Mora jo povedati pred najvišjim sodnim stolom, pa naj se zgodi karkoli. Tako mu narekuje njegova vest in tako zahteva zgodovinska nujnost. V Primorju in samem Trstu živimo Slovenci in živeti hočemo kot svobodni ljudje. Naša zahteva je to in naša pravica. Kaj zato, če bo moral on umreti! Ni je pomoči in tudi ti dobri hribovski fantje, ki jih je spoznal pravzaprav šele tu v zaporu, pojdejo z njim v smrt. Življenje pa, bo teklo dalje, oni pa bodo postali klica novih življenj, novih snovanj. In bil je nasmejan kot vedno, kot da se njega ne tiče, kar ima priti. Iznenada se zavem, da sedim v avtobusu, da se vozim v šolo in smo že zdavnaj rhlmd jjokojthliščd. Zgodi 'se včasih, da me tedaj obide drzna misel. «Bi se H vozila k daj takole iu doma? Bi naši otroci še kdaj slišali v razredu slovensko besedo, če ne bi bilo Pinka in takih kot on, če ne bi bilo vse naše borbe. «Nikoli, nikoliv, slišim odogovor. Iz jutranje megle pa vstajajo Zavije in v kotu nad Socerbom se je pričelo svetlikati. Spet bomo imeli sončni dan. In zgodi se, da mi misel za kratek hip spet zbeži k Pinku... «Lepo je bilo življenje: užival sem vsak trenutek, vsak žarek sonca, najdrobnejšo kapljico dežja«. Kako je to, kar je zapisal v poslovilnem pismu svojemu dekletu, pravzaprav preprosto. Vendar kako daleč smo včasih od , tega! Toda naša mladina, ta bi morala življenje tako sprejemati, uživati bi morala tudi najdrobnejšo kapljico dežja, do dna bi morala občutiti lepoto naše zemlje, naše besede. Obide me nepremagljiva, močna želja. MARA SAMSA (^ZOPET BOMO SLIŠALI NAŠO DOMAČO, PRIMORSKO NARODNO PESEM~j bodo nastopili v Pevski zbor Prosvetnega društva v Bar-kovljah je edini, ki deluje v spodnji okolici. Razmere s prostori silijo društvo, da se omejuje samo na pevski zbor, ki pa zato usmerja svoje delo v čim pravilnejše pojmovanje in podajanje pesmi. Ni lahka ta naloga pri nepoklicnih pevcih, vendar z dobro voljo se lahko tudi ti dvignejo v nadpovprečje in dosegajo včasih tako popolnost, ki jo lahko primerjamo s poklicnimi. Zato je največja skrb za pravilno sestavo sporeda. Prvič morajo biti pesmi primerne zmogljivosti pevcev, drugič zanimive, za poslušalca in tretjič, v sporedu se mora čutiti tendenca, ki naj seznanja in usposablja poslušalce za sprejemanje pesmi novejše smeri. To so trije važni faktorji za sam spored, če hoče biti lep, zanimiv, dostopen vsem in obenem vzgojen. S takim sporedom se bodo predstavili Barkovljani. Prvi del bo obsegal dela domačina Ivana Grbca, Antona Foersterja, Benjamina in G.u-stava Ipavca, Emila Adamiča, Borisa Papando-pula, Oskarja Deva in Milana Pertota. To so,: same umetne pesmi, zmogljive za zbor in prijetne za poslušalce. Drugi del pa bo obsegal same stare tržaške odnosno barkovljanske pesmi, ki še niso bile pete v Avditoriju. Vsekakor bo tudi ta dej, posebno zanimiv, ker jih pevski zbor poje y. starem narečju. To je vsekakor vse hvale vredno, da se je sploh začelo z zbiranjem1 narodnega blaga in da se to skuša čimveč popularizirati. Tudi v tem pogledu opravlj* pevski zbor hvaležno nalogo, da skuša pri—j ljubiti poslušalcem predvsem domačo sloveni sko narodno pesem, ki bi ne smela iti nikoli V pozabo. Se eno zanimivost bodo pokazali Barkovljani na tem koncertu. Vse pevke so si oskrbele okoliške narodne noše, v katerih bodo nastopale. Akcija je šla tudi za tem, da se čimveč narodnih noš izgotovi na novo, da ne osta- Naš tedenski pregled nemo tudi brez tega dokumenta naše narodne samobitnosti tu v Trstu. Barkovljani apelirajo na vse naše narodno zavedne ljudi _ v Trstu in okolici, predvsem pa pevce drugih bratskih društev, da moralno in gmotno z nakupom sporeda podprejo pevski zbor in pridejo na koncert, ki bo v petek, 18. decembra v dvorani Avditorija v Trstu s pričetkom ob 21. uri. MILAN PERTOT NOBENA NASA SLOVENSKA HIŠA NE SME BITI BREZ TE KNJIGE OB JADRANSKEM KOLEDARJU 1/sak letnik tega našega priljubljenega koledarja je zaključen del naše žive, sodobne zgodovine Naši koledarji so precej verno zrcalo naših usod. Medtem ko spremlja, beleži in tolmači dnevno časopisje te usode od dneva do dneva, jih koledar povezuje in prikazuje od leta do leta. Letniki Primorskega dnevnika so obširna, podrobne dnevna kronika naših bojev za človečanske pravice in enakopravnost. Letniki našega koledarja zgošču-jejo isto snov pregledneje na manjši obseg in vsak letnik je poseben zvezek naše žive. sodobne zgodovine. To velja tudi o novem Jadranskem koledarju 1954, ki se te dni širi med našim ljudstvom, Po obliki je podoben lanskemu, po vsebini pa je čisto nov Obseg je izdatno večji od lanskega; saj je od 106 strani narasel na 162 in z oglasnimi stranmi, ki vsebujejo tudi nekaj koledarskega gradiva, na 176. strani. U-redniški odbor, za katerega odgovarja Drago Pahor, ni imel lahkega dela, da je teh 67 prispevkov iz vseh panog javnega in zasebnega življenja tržaških Slovencev zbral, uredil in primemo razvrstil. Ob njih se človek prav živo zave važnosti teh slovenskih dežel ob Jadranu za domače prebivalstvo samo, za slovenski narod in za druge jugoslovanske narode, posebej in ne nazadnje za evropsko in prav tako za svetovno skupnost. Pojem ((jadranski« je v knjigi razširjen na tržaške, goriške, beneške in kanalske Slovence, torej na vse področje, katerega slovensko prebivalstvo obkroža Jadran in teži k morju kot k svojemu naravnemu izhodišču v svet. Prvih 33 strani je posvečenih ožjim koledarskim snovem. Dr -or je temeljito obdelal «koledar» kot urejanje časovnega štetja. Tudi svetlobno leto ni pozabljeno. Spo_ minski dnevi v mesecih so se zelo pomnožili; največ sta prispevali narodnoosvobodilna borba in slovenska kulturna zgodovina. Glave mesecev krasijo fotografije zgovornih prizorov iz dela našega ljudstva, poleg njih pa znamenitejši kraji in predeli Tržaškega ozemlja. Vladimir Bartol je dodal tehtno ((Besedo o koledarjih«, mejnih kamnih na poti našega ljudstva do boljšega življenja. Trije večji pregledi prikazujejo politiko, gospodarstvo ter izvršeno kulturno in prosvetno delo v preteklem letu. Rado Cilenše^ je strnil v ((Političnem pregledu za 1 1953» bistra opazovanja po svetovnem političnem področju, od zloma sovjetske napadalne politike ob miroljubni in po napredku stremeči zavesti vsega človeštva do diktatorskega sklepa angleške in a-meriške vlade od 8. oktobra o prepustitvi cone A Tržaške ga ozemlja Italiji z metodami, ki zastrupljajo svetovne odnose in jih je treba zato dokončno pokopati Tako sta ((osvobodilno poslanstvo« i Kremlja i Washingtona in po- men Stalinove smrti pomaknjena v primerno luč. Posebej se osvetljuje utrditev mednarodnega položaja Jugoslavije, ki ima na svoji strani svetovno javno mnenje v borbi proti samovoljnemu u-krepanju velesil ter za mednarodno pravičnftst, napredek in svetovni mir. Bogo Samsa in France Kavs sta očrtala jasno in nazorno »Gospodarski položai Trsta« v zrcalu brezposelnosti, neplačanih menic. razcepljenosti delavstva, stavkovnega gibanja, odpuščanja delavcev, industrijske kri. ze in slabih perspektiv. Ero podaja pregleden in precej Jadranski koledar podroben «Obris kulturnega in prosvetnega dela v pretekli sezoni«. Pogoji za razvoj takega dela niso bili posebno ugodni Obsežen je pregled o ljudski prosveti, ki se zaključuje z ugotovitvijo, da mora to delo kljub trenutnim-težavam napredovati in da bo to odvisno od ljudi samih, od njihove volje, vneme, požrtvovalnosti in dela. Zelo kleno in poučno je po. glavje o obletnicah Mara Samsa je obiskala Marico Gre-gorič-Stepančičevo ob njem osemdesetletnici ter se z njo pomenila o njenem slovstvenem delu, o «Vesni», ((Slovenki«, Marici Nadliškovi, Cankarju, Bežku, ((Jadranki«, «2enskem svetu«, o njeni drami «Veronika Deseniška«, o njenih prednikih stoletnikih in še o marsičem. I. M. opozarja na pomen književnega dela 75-letnika Damira Fei-gla. Vlado Kozak piše ob Regentovi 70-letnici o sinu delavca iz tržaške luke in njegovi poti od trgovskega po? močnika v žganjarni do prvoborca za osnovne človeške pravice slovenskega in italijanskega delavstva v Trstu, za resnično, bratstvo med Slovenci in Italijani in za pravičnejšo rešitev prav danes evropsko važnega tržaškega vprašanja. Rudolf Golouh je podal bežen obris o razgibanem in borbenem* življenju 70-letnika dr. Draga Marušiča, organizatorja in politika širokih obzorij in človeka iz ljudstva z globokim razume- SLIKAR FRANCE GODEC i} Kop^it Na predvečer praznika 10. obletnice ustanovitve AVNOJ je bila v mali dvorani koprskega Ljudskega gledališča odprta slikarska razstava, ki jo je organizirala Zveza slovenskih prosvetnih društev v Kopru in s katero se je tukajšnji javnosti prvič predstavil slovenski slikar France Godec. Rodil se je bil v Ljubljani leta 1910 in to prav v oni debi, ko je revolucionarno nastopajočim slovenskim impresionistom uspelo po daljšem času zasaditi svoje korenine tudi v slovenski metropoli, potem, ko jim je tujina že priznala svojo umetniško vrednost. Prve napotke v shkanju je Godcu dal neki madžarski slikar, Po konačni srednji šoli se je vpisal na Umetno-obrt-no šolo v Ljubljani, kjer so mu gladili pot k tehničnemu slikarskemu znanju profesorji France Kralj, G, A. Kos, ki- par Repič in drugi. Tu jejia mladega človeka vsekakor močno vplivala osebnost Franceta Kralja, ki se je prav tedaj začel izvijati iz spon do viška dospelega slovenskega impresionizma ter začel u-stvarjati temelje ekspresionističnega slikarskega gledanja pri Slovencih Godec je želel po končanem študiju na Urpetno-obrtni šoli nadaljevati in še poglobiti že pridobljeno znanje in je zato leta 1928 odšel' na A-kademijo v Zagrebu, V Zagrebu se je Godec seznanil z ono napredno za-padnoevropsko linijo hrvatske umetnosti, ki so jo zastopali tudi njegovi profesorji Babič, Becič, Vanka, Kljakovič in drugi, z linijo torej, ki je dobivala direktne ali indirektne pobude pri sodobnem francoskem slikarstvu, zlasti pri Manetu in Toulouso-Lau-trecu. Obogaten z novim znanjem in novimi pogledi na 30 Lili3c ‘učno tam, kjer so ;„ni končali. » ““na Casovn° razdobje Pin-fOalo snovanja in dela je » ‘a m, desetletje dalje. Je. kilo tudi dano, 3e miselno dokopal do Krance Godec; LJUBLJANSKA TR2N1CA (gvaš) sodobno umetnost, se je Godec leta 1932 vrnil v Ljubljano. kjer je nekaj let delal in se izpopolnjeval v ateljejih Zajca, Tratnika in Ster. nena. 2e pet let kasneje je kot rezultat marljivega dela priredil svojo prvo razstavo slik v nekem privatnem stanovanju, dve leti nato pa je razstavil svoja dela v prostorih galerije Obersnel v Ljubljani. Bila je to njegova prva javna razstava, ki je naletela na ugoden odmev v javnosti in umetnostni kritiki. Krsto Hegedušic — idejni vodja hrvatske slikarske grupe «Zemlja», je Godca že tedaj označil kot izrazitega ko-lorista. Pozneje je razstavljal v Kranju in Ljubljani, po drugi vojni pa se je udeleževal vseh društvenih razstav po raznih mestih Slovenije in glavnih mestih republik. Nekaj njegovih del najdemo v Sarajevu, Beogradu, Južni A-meriki, Angliji in na Danskem. Pripravil je štiri samostojne razstave, skupno s Kumarjem pa je razstavljal v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu številne motive z močnim kolorističnim akcentom. Godec v svojih delih zelo rad podaja umetniško interpretacijo pokrajin. Njegova prva tovrstna dela so še vsa pod vtisom njegovega šolanja in ekspresionističnega umetniškega izražanja, medtem ko' njegove kasnejše stvari očitno kažejo postopno približevanje k impresionističnemu pojmovanju narave, o čemer govore tudi številne slike, razstavljene na naši razstavi, kjer je Godec pokazal ca. 40 svojih olj in gvašev. Med njegovimi oljnimi deli izstopa na tej razstavi iz celote nedvomno najbolj ((Postaja v zimi«, kjer je slikar spretno pogodil ritem premi-, kajočih se lokomotiv ter zim- sko razpoloženje oblačnega dneva, Hladni sivkasti ton, ki visi kot koprena preko celega prizorišča prehaja od saj pobarvanih tal ter se meša z vročimi parami in dimom lokomotiv, stapljajoč se z mrzlim zimskim zrakom in meglo vse dotlej, dokler se v per-spektivično_ poglobljeni sliki ne izgubijo tudi najmanjši obrisi predmetov, Podoben občutek si ustvari gledalec tudi pri sliki ((Jesen na Gorenjskem« kjer prevladujejo rjavkasti toni, občutek ozračja, ki polni pokrajino, vse to pa je izraženo v tehniki, ki se zelo približuje impresionizmu. Opazovalca zelo gane tudi slika ,kjer skuša slikar podati vso tišino in intimnost ugašanja dneva pod visokimi planinskimi vrhovi, medtem ko v «Zimi na vasi« opazimo realnejše obravnavanje objektov, mnogo docela grafičnih elementov, ravnotežje kompozicije, kjer diagonala in postave sankajočih se otrok vnašajo, v sicer nekoliko mrtvo sliko, izraz pestrosti in Življenja. Večja barvitost in slikovitost pa se zrcali v «Istrskem motivu«, kjer se jasno vidi, da je umetnij spremenil okolje, ki ga je s svojimi barvnimi karakteristikami takoj navezalo nase in ga prisililo, da se izrazi v toplejši barvni skali. V splošnem lahko za njegova olja rečemo, da prevladuje pri njih še vedno realistično gledanje na predmete, k; jih upodablja, da se slikar trudi dat; svojim kompozicijam ,1rdno zgradbo z več ali manj jasno zapaženim poglabljanjem, česar pa ne doseže le s tehnično perspektivo, marveč tudi s tonskimi vrednotami Zdi pa se, da ga tehnika slikanja v olju precej veže ‘n sili k razumarskemu obravnavanja. Tega pa ne mo- vanjem tržaških usod. Lino Legiša opozarja «Sredi obletnic« na pesniške vrednote Srečka Kosovela, ki bi bil zdaj 50-letnik, da mu je bila usoda milejša, na 70-letnika Ivana Pregla, ki je znal na svoj umetniški način seči (Nadaljevanje na 5. strani) ZEMLJANOVA ODLOČITEV V HRVAŠČINI Zemljanova politična drama Odločitev, ki jo je najprej uprizorilo ljubljansko Mestno gledališče (tudi v Kopru) in nato Prešernovo gledališče v Kranju, je doživela tudi rekordno hiter prevod v hrvaščino. Prevedel jo je hrvatski pesnik in dramatik Drago Gervais za reško gledališče. SPODBUDNA GESTA CANKARJEVE ZALOŽBE Cankarjeva založba je sklenila, da bo nagradila po dve najboljši kritiki o vsaki njeni knjigi. Nagrad bo torej podelila dvakrat toliko, kolikor bo njenih izdaj v prihodnjem letu. Nagradi sta precej visoki: 8000 in 5000 din, poleg tega pa bo nagrajena s 25.000 din tudi najboljša recenzija v vsem letu. Za nagrado bodo upoštevane vse kritike, ki bodo izšle v slovenskih listih in revijah ter v Primorskem dnevniku. V razpisu nagrad je Cankarjeva založba izrečno poudarila, da bo kriterij za nagrajevanje izključno samo kvaliteta recenzij, ne glede na to, ali bodo kritike pozitivne ali negativne. Zato je založba tudi izbrala iz vrst slovenskih kulturnih delavcev posebno žirijo. remo reči, če si ogledamo precejšnjo serijo gvašev, ki jih je slikar razstavil tudi na naši razstavi, V. njih se pred opazovalca razlije vsa slikarjeva sproščenost. Pred očmi se nam nizajo številni motivi ljubljanske tržnice. Razgibane barve nam posredujejo občutek pestrosti in nemirno gibajočega se vrvenja. Mestoma zelo živ kolorit. ki zaide včasih v izrazite diskrepance, se na robovih slike navadno umiri v enoglasen ton ter tako součinkuje pri zaključitvi omenjenega prizorišča. V seriji slik iz ljubljanske tržnice učinkuje gotovo najbolje ona, ki prikazuje vso živahnost dogajanja okoli prodajalcev cvetja. Slikar Godec zelo rad slika, tako v olju kot v gva-šu, prizore iz naših delovnih gradbišč, hidrocentral in železarn Na razstavi najbolj zamika «Gradnja stanovanjskih blokov, kjer slikarja zo- | pet pritegne težnja za upodabljanjem večjega kompleksa v enotni barvni lestvici. Zelo sorodni sta si na naši razstavi deli ((Čevljarski most« in ((Prodajalci bosanskih preprog«, kjer sivino tal in arhitekture, ki se v ozadju staplja z nebom, prereže horizontalno po sredini slike razpeta pisana zavesa bosanskih preprog. Trdno postavljeno o-zadje pa se odmika v globino s pomočjo diskretnega menjavanja hladnih in toplih barvnih lis. Ce se ozremo na Godčeve gvaše. moremo, kot že prej pri delih v olju, ugotoviti tri slikarjeve razvojne stopnje. Prva niha v ne docela dognanem ekspresonizmu, druga v nekakšnem ploskovnem kolo-rizmu, tretja pa se približuje podobnim težnjam, ki sta jih tako značilno posredovala Bonnard in Dufy E. S. SMRT EUGENA 0’NEILA Svetovno znani ameriški dramatik Eugen 0’Neil je dne 27. novembra umrl v Bostonu, star 65 let. Njegovo dramatsko delo je dovolj znano tudi pri nas, čeprav smo na odru videli menda samo njegovo «Strast pod bresti« in «Anno Christie«. 0’Neil je začetnik pravega, živega ameriškega gledališča in je imel velikanski vpliv na dramatiko doma in v tujni. Leta 1936 je dobil Nobelovo nagrado. Po minuli vojski je napisal tragedijo «The Iceman Cometh« (Lede-njak prihaja. 1946). simbolično prikazujoč izgubljanje iluzij in prihod smrti. Zadnjih pet let življenja je bolehal. Z bermudsko konferenco, ki se je končala prejšnji teden, ni pravzaprav nihče prav zadovoljen. Najmanj navdušenja kažejo Francozi, ki čutijo, da niso bili izpolnjeni njihovi upi v zvezi z vprašanjem oborožitve Nemčije in Indokine. Nekaki mešani občutki se kažejo v Londonu, kjer mislijo, da je ameriški pristanek na konferenco štirih že pol uspeha, kjer pa vendarle čutijo, da po poti, ki so jo nakazali Bermudi, v Berlinu ne bo mogoče daleč priti. P Washingtonu spet ne delajo veselega obraza prav zaradi pristanka na konferenco zunanjih ministrov, čeprav sicer kaže, da je v večini vprašanj prevladalo ameriško stališče ali da Se Eisenho-iverju vsaj ni bilo treba umakniti, če ostali že vztrajajo pri svojem. Mnogim se je zdelo pre- sentljivo, da je bilo treba porabiti toliko časa in disku- sij za sestavo zaključnega poročila, ki razen omembe berlinske konference štirih ne vsebuje nič drugega kot stare konvencionalne fraze in ki bi ga, kot je marsikdo pri- pomnil, mirne duše lahko se-stamli že pred konferenco. Toda prav to, da poročilo ne pove nič novega — in da torej očitno tudi niso nič novega sklenili — je pravzaprav glavna značilnost bermudske konference. To je tista značilnost, ki je marsikje vzbudila razočaranje. Kajti končno je resna perspektiva konference z ZSSR vendarle nekak preobrat, ali, če hočemo biti previdni, vsaj možnost preobrata. Da je s starimi sredstvi, preračunanimi na pogoje mednarodne napetosti in nespravljivosti, to možnost težko izkoristiti, je precej razumljivo. Od konference štirih je mogoče pričakovati uspeh le, če bosta obe strani pripravljeni kaj popustiti. Torej bi morali popustiti tudi na Zahodu — in nikakor ni mokoče reči, da v dosedanji zahodni politiki ni ničesar, kar bi bilo v korist miru mogoče opustiti, celo če ne bi bilo perspektive konference z Rusi. Tu gre predvsem za vse tiste tendence (in njihove učinke), ki sedanje organizacije Zahoda, obrambnih ukrepov itd. ne razumejo samo kot izhod v sili, kot posledico položaja, ki je nastal, zaradi napadalne sovjetske politike, temveč kot nekaj, kar je samemu sebi namen, ali še huje, kar naj pomaga doseči druge, manj čiste namene. Ni dvoma, da so se na Bermudih takšna vprašanja pojavljala, če ne zaradi drugega, že iz nujnosti položaja samega. Ce so pri tem kakšnega udeleženca — denimo, Churchilla — na to objektivno prgvilno pot vodili drugačni računi, je to drugo vprašanje, ki na dejstvu samem ne spremeni mnogo. Ideja konference na Bermudih je pravzaprav Churchillova — le da se je uresničila precej pozno. V zgodnjem poletju, ko se je ta zamisel prvič pojavila, so bili pogoji nekoliko drugačni, predvsem pa psihološko ugodnejši. Poleg tega so se v ZDA kmalu nato začele dolge počitnice kongresa, medtem ko je zdaj Eisenhotver že pod pritiskom bližnjega zasedanja, kjer mu bolj vročekrvni kot politično izvedeni senatorji obetajo hude ure. Bermudska konferenca je pokazala, da lahko recept sestanka «najvišjih» kaj zaleže samo, če so Za ta uspeh dani vsi ostali pogoji. Danes drži to bolj kot včasih — in tu so Churchilla njegove petdesetletne politične izkušnje rajši zapeljale kot pa mu dale dober svet. Od oseh treh udeležencev je edino on lahko govoril z dovolj trdnim prepričanjem, da bo doma parlament njegovo politiko podprl. Eisenhomerjeve težave s kongresom smo že omenili, o Franciji pa tako vsi vemo, kako je tam s trdnostjo vlad. Ne le to; francoski vladi, ki jo je predstavljal Laniel (predstavljal sicer iz bolniške sobe, pa vendarle predstavljal), so dnevi šteti z matematično gotovostjo: 17. de- cembra bodo volitve predsednika republike, odstop vlade, ki bi bil v drugih okoliščin nah lahko formalnost, pa se utegne spremeniti v dolgotrajno vladno krizo — tem rajši, ker je v Franciji že nekaka navada, da je brez vlade prav takrat, ko bi jo v svetu moral nekdo predstavljati. V januarju se začne, kot vse kaže, berlinka konferenca štirih. Nihče še ne more prerokovati, kdo bo takrat francoski zunanji minister, zlasti ker Bidaulta zelo silijo, da bi sprejel predsedniško kandidaturo. Zahodni svet v povojnih letih najbrž še na nobeno konferenco ni šel tako razdvojen kot v Berlin. Te razdvojenosti ne more prikriti niti deklarativno poudarjanje ((enotnosti mnenj» v bermudskem poročilu. Vzemimo kot primer le vprašanje Kitajske in konference petih. Moskva je napovedala, da bo v Berlinu postavila to vprašanje na dnevni red, zahodna nota, ki je bi. la sestavljena na Bermudih, pa priznava, da ima vsaka de. legacija do tega pravico. Toda ko bi lahko vse delegacije prosto ravnale, bi se ZDA znašle verjetno same proti trem. Do čudnih rezultatov bi prišlo tudi v nemškem vprašanju; Moskva bi bila popolnoma izolirana verjetno samo v vprašanju Avstrije. Na Bermudih so se trije sporazumeli samo, da bodo šli na konferenco z Rusi; zdaj gre za to. da vsaj približno določijo skupno linijo. To de. lo, ki je pravzaprav najvažnejše, pa je prepuščeno odboru izvedencev, ki v Parizu stalno zaseda in je običajno zaposlen s sestavljanjem skup. nih odgovorov na sovjetske note. Za to priložnost so ta odbor nekoliko okrepili z višjimi funkcionarji, vendar bo še vedno treba na razmeroma nizki diplomatski ravni opraviti delo, ki ga «najvišji» v direktnih rbzgovor niso mogli. Kako bo mogoče tu vsaj približno uskladiti nasprotujoča si stališča v številnih vprašanjih, je danes še veliko vprašanje. Ce se pa to ne bo-s posrečilo, potem od berlinske konference ne smemo pričakovati mnogo: zahodne velesile se bodo pač spuščale v diskusijo samo tako daleč, dokler se vsaj približno strinjajo, to pa je le premalo za reševanje zapletenih svetovnih vprašanj. Napoved konference štirih je povzročila mrzlično delavnost v obeh delih Nemčije, To je tudi razumljivo, saj končno ne gre samo za Nemčijo, temveč tudi za Adenauer jevo in Groteivohlovo kožo. Oba (in za prvim Ame-rikanci, za drugim pa Rusi) bi gotovo rada takšen razvoj nemškega vprašanja, ki ne bo ogrožal njunih pozicij. Ker pa je zelo verjetno, da po volitvah v vsej Nemčiji ne eden ne drugi ne bi mogel več tipati na vlado, se pač tudi njuna prizadevanja oddaljuje, jo od tega, kar bi po najbolj zanesljivi poti pripeljalo do združitve Nemčija in njene obnovitve kot neodvisne, demokratične države. Zato na primer tudi Adenauer napoveduje. da se bo Nemčija sama oborožila (esamas je treba razumeti v narekovaju, saj je ta pač tudi darežljiva roka strica Sama), če ne bo moglo, priti do oborožitve o okviru evropske vojske. To je seveda izsiljevanje Francozov, ki bi med dvojnim zlom rajši le izbrali manjše, se pravi evropsko vojsko, obenem pa ni najboljši obet za Berlin. Sicer pa Moskva še ni odgovorila na vabilo, naj se štirje zunanji ministi sestanejo 4. januarja v palači zavezniškega kntrolnega sveta v zahodnem Berlinu. Morda bo hotela tudi malo zavleči, ker bi tako francoska narodna skupščina zamudila še en rok za ratifikacijo pogodbe o evropski obrambni skupnosti (Nadaljevanje na 6. strani) OTROCI, ZAHTEVAJTE v V zimskem času je branje najbolj prijetno. V tem mesecu je največ priložnosti, ko lahko starše pridobite za to, da vam nabavijo knjig. KNJIGA JE NAJLEPSE DARILO! PRIMORSKI DNEVNIK r EKSPLOZIJA (Odlomek iz romana «Kralj Premog») i U P TON' [ SINCLAIR , Ameriški pisatelj Upton Sinclair je orisal v romanu «Kralj Premog« življenje delavstva v mnogih neorganiziranih ameriških rudnikih Kraja ni navedel, toda takšne razmere, kakor jih on opisuje. so v raznih bolj odročnih rudnikih v ZDA Pisatelj je prepotoval te kraje tik pred veliko rudarsko stavko 1913-14 in je bil priča dogodkov, ki jih je nato vestno opisal v svoji knjigi Roman je zaključil z besedami, ki jih bo znal naš rudar v svobodni državi prav posebno ceniti: »Ameriški industrijski delavci ne bodo nikoli dosegli svobode in ne bodo zadovoljni vse dotlej, dokler ne pade sistem «produkcije za dobiček« Svoj cilj bodo dosegli šele tedaj, ko bo dobil delavec namesto mnogih slabih sistemov svoje pravice, ne samo v politiki, marveč tudi v industriji: — oblast ljudstva — s pomočjo ljudstva, za ljudstvo!« «...Pomislite na tiste uboge siromake, ki se pote pod goro, ki podnevi in ponoči izpostavljajo svoje življenje, da preskrbe premog za kurivo meni in nam iti nam poganjajo kolesa industrije...« To so bile poslednje besede, ki jih je izgovoril Hull, vsakdanje, trenutku prikrojene besede; kadar se jih je pozneje spomnil, so se mu zdele kar izredne. Kajti,- ko je takole klepetal, so ubogi rudarji pod goro doživljali enega izmed tistih dogodkov, ki ustvarjajo romantiko in strahoto rudarskega življenja. Neki deček, ki je kljub vsem zakonitim predpisom o varstvu otrok delal v nedrjih zemlje, je bil «zavirač» in je moral vtikati kol med kolesa napolnjenih vozičkov, da jih je zadržaval. Bil je majhen deček in ko je vtaknil kol v kolo, je bil voziček že mimo, dečka je vrglo ob steno, tovor premoga pa je zdrvel nizdol; kakšnih šest mož je s teklo za njim, a prepozno. Vse bolj in bolj je hitel voziček, skočil s tira na ovinku, se zaletel v podpornike in jih zrušil. Oporniki so se pri padcu dotaknili deset in desetletja starega premogovega prahu; električna žica se je dotaknila vozička in tedaj se je zabliskalo. Ko je hotel Hull na pol gluh vstati, je videl tudi upravitelja ležati na tleh; oba sta se prestrašena spogledala. Se se nista mogla zbrati, ko jima je zabobnelo nad glavo; pol strehe se je zrušilo, veliki tram se je zvalil dol. Grmelo je in pokalo na vse strani, kakor na sodni dan. Planila sta, toda komaj sta bila pri vratih, že se je neki tram zvalil v hodnik. Brž stri se umaknila. ■ «V klet!« je kliknil upravitelj rudnika in hitel po zadnjih stopnicah nizdol. Komaj sta bila spodaj, je Vse prenehalo. «Kaj se je zgodilo?« je jecljal Hilli brez sape. eEksplozija v rudniku!« je odgovoril Cutton; po nekaj minutah sta spet pohitela k vratom. «V zrak ga je vrglo, sveti bog!)> je vzkliknil upravitelj rudnika. Oba sta se napravila po cesti, se o zrla in opazila, da se je del strehe na Cuttcnovi pisarni podrl. Glavni, nadzornik Char t-wig je hitel proti poslopju za zračenje Cutten ga je poklical in Hull jima je sledil. Poslopje za zračenje je bilo vse razdejano, a velikanske pahljače so ležale sto korakov daleč razmetane po tleh. Hull ni bil izkušen v rudarskih rečeh, da bi mogel razumeti, kaj to pomeni, videl je samo, kako sta se upravitelj in nadzornik strmo pogledala m ju je slišal resno mrmrati: «Zdaj je vse končano!« Chartivig je stisnil debele ustne m molčal, s strahom v očeh. Oba sla pohitela k vhodu v rudnik, kjer se je kadilo, in Hull jima je sledil. Sto, dve sto žena se je stiskalo■ ondi, vzklikale so si razna vprašanja. Obdale so rudniškega upravitelja, nadzornika in celo Hullu, histerično so vpile po poljsko, češko m grško. Ko pa je Hull odkimal, češ da ne razume, so v dvomu utihnile ali pa zatulile. Nekatere so' obupano gledale v rudniško okno, nekatere pokrile oči ali padle na kolena, pa ihtele j n na glas molile. Polagoma se je Hull zavedel vse strahote katastrofe v rudniku, Ne hrup, dim m tema, ne polblazne vpijoče žene. ne to, kar se dogaja tu gori na zemlji, marveč tisto notri pod zemljo, sredi dima v rudniku! Tam doli so bili ljudje. Ljudje, ki jih je Hull poznal, se z njimi šalil in se smejal in že prav dobro poznal njih vsakdanje življenje. Mnogo, morda sto jih je bilo pod njegovimi nogami, mrtvih, ranjenih, zdrobljenih. Kaj bodo ti tu gon storili zanje? Hull je hotel pristopiti k Cul tenu, da bi ga vprašal, toda upravitelj je bil obkoljen, zaposlen. Zenske je rinil nazaj: aPojdite! Pojdite domov!« je vpil nad njimi. Kako? Domov naj gredo? A njihovi možje so doli v rudniku! Se bolj so se zgrnile okoli upravitelja, prosile in ihtele. «Pojdite, pojdite!» je ponavljal kar naprej. «Prav ničesar ne morete storiti. Za zdaj ne more nihče prav nič. Pojdite domovi Pojdite!» Na vso moč jih je moral odrivati, da ne bi v gneči koga pahnili v rudnik. Kamor koli je Hull pogledal, vsepovsod je videl zaskrbljene in žalostne ženske prikazni; nekatere so stale negibne z razprtimi očmi, kakor hipnotizirane, druge so sedele na tleh in pozibavale z životom, tretje pa so klečale in molile, z obrazom uprtim v nebo prestrašena otročad je pri jemala matere za krila. Hull je videl neko Avstrijko, žalostno, bledo, mladostno bitje, glavo pokrito z nekakšno raztrgano sivo ruto roke je iztegnila in vpila «Moj mož! Moj mož!« — Nato je zakrila obraz in njeno vpitje je utihnilo kakor neslišno šepetanje v obupu: «0, moj mož! O, moj mož!« — Obrnila se je in se zamajata kakor tisti, ki je dobil smrtni udarec. Hul love oči so bile kakor prikovane na njo; njeno ječanje, ki se je kar naprej ponavljalo, je bilo kakor glavni motor v tej simfoniji groze. Ze dostikrat je bral o nesrečah v rudnikih: a tu je bila katastrofa živa, beseda je postala kri in meso. Njegova nemoč in nemoč vsega sveta, ki se mu je vse bolj razodevala ob Cut-tonovem vzklikanju in od govoru rudarjev, je bila neznosna. Grozno je bilo, naravnost nerazumljivo —-in vendar je S77o tako, "Dobaviti je treba nove pahljače za zračenje, nič drugega ni mogoče storiti, kakor počakati na dobavo; a preden jo postavijo in bo začela obratovati, bo treba čakati mnogo ur, dokler ne p rešeno plina iz glavnih rovov v rudniku; dotlej ni mogoče ničesar storiti, prav ničesar. Možje so ostali v rudniku. Tisti, ki jih ni takoj ubilo, se bodo splazili v najbolj oddaljene predele in se zabarikadirali pred pošastjo smrti; brez hrane in vode bodo čakali v tem dušečem ozračju — čakali in čakali, dokler ne pridejo reševalci. V tej zmedi splošne zgro-ženosti sc je skušal Hull spomniti, kdo izmed njegovih znancev je delal v rovu št. I. On sam je dejal v rovu it. 2, je pa seveda poznal tudi rudarje iz prvega rudnika: starega Refer-tija. očeta Mary Burkove, nadalje člane askupine, ki je nadzorovala tehtnico», Zamierovskega. Hullu se je zazdelo, da je zdajci zagledal obraz potrpežljivega malega Poljaka, ki se je tako dobrodušno smehljal, kadar so si Amerikanci lomili jezik z njegovim imenom. Stari Referti pa si je z vsemi drugini malimi Refertiji tolikanj prizadeval, da ne bi zapravil nadzornikove milosti. Pa stari Burke, ki ga Hull ni videl nikoli treznega, a je tokrat prav gotovo trezen — če je sploh še živ. V gruči je naletel Hull na Minettija in je zvedel, da je bil tudi Firenza, tisti, ki ga je «fanciulla» pustila na cedilu, v tem rovu, pa tudi Juda Apostolikos je odnesel svojih trideset srebrnikov v smrt. Tudi drugi so, kakor Hull, zapisovali kdo je še notri. Nekaj krat so nam ah prečrtali kakšno ime in tedaj je kakšna žena, ki je dotlej držala robec na obrazu, zavpila in padla komu v naročje. Hullu pa se je zazdelo, da vidi prikazen, ko je nekje v gruči zagledal Petra Burka. Pristopil je k njemu in poslušal, kar mu je starec pripovedoval. Neki laški malopridnež mu je ukradel podpornike in stan je šel iz rudnika po nove in si je tako rešil življenje, malopridnež pa je ostal spodaj — kazen usode za malopridne rudarje. Hull je vprašal Burka, ali je obvestil svojo družino. Da, stekel je bil domov, a doma ni bilo nikogar. Nato se je začel Hull prerivati skozi množico, da bi našel Mary, Jeanne ali njunega brata Tommyja. Trudil se je in jih iskal, čeprav se je vprašal sam pri sebi: ali bo družina nepoboljšljivega pijanca hvaležna uso- di, ki mu je prizanesla? Srečal je Olsena, ki se je komaj, komaj rešil; zaposlen je bil pri praznih koših. Vse to ni bilo nič novega njemu, organizatorju, ki dela v rudniku že od osmega leta in je ta čas preživel že prenekatero katastrofo. Hullu je začel suho opisopati ves dogodek. Zakon določa, da mora biti v vsakem rudniku več izhodov, celo tudi lestva za primer nesreče. Toda kopanje tolikih rovov bi bilo drago Hull je komaj mogel slediti tej razlagi, vse je bilo zanj tako novo, vse tako strašno, Kako je zdaj s tem, kdo je kriv nesreče? Zgodilo se je, in zdaj je treba pomagati. Glasneje kakor Olsenove besede mu je zvenelo v ušesih zapomaga-nje mož v rudniku, ki se duše v temnem peklu — to vpitje mu prihaja na uho, kakor valovi, ki udarjajo ob breg in preglašajo ihteče žene in tihe vzklike: «0, moj mož! O, moj m. m navodila za nego polii pri smučanju Pri sončenju se koža izsuši, zato jo moramo namazati s kremo, ki vsebuje tudi nekaj vode Vzpenjača na Pohorje, v ozadju Maribor Za nego polti pri smučanju priporočajo razni strokovnjaki toliko različnih sredstev in je vredno, če si to reč enkrat kritično, z znanstvene plati ogledamo. Najprej je potrebno za pravilno ravnanje, da spoznamo vzroke in učinke. Velika je razlika med navadnim sončenjem poleti in med učinkom sončnih žarkov pozimi ter celo na planinah, kjer tanki zrak vsrkava manj ultravioletnih žarkov. Razen tega učinkujejo širne snežne poljane kakor velikanski reflektorji. Kakor se gotovo še iz šole spominjate, se tvori svetloba iz mešanice različnih žarkov, ki imajo različne valovne dolžine in različno lomljivost. Tem fizikalnim razlikam ustrezajo tudi različne kemične in fiziološke funkcije. Dolgovalovni in manj lomeči se žarki so toplotni žarki, kratkovalovni in bolj lomeči, se, pa so kemično u-činkoviti žarki. Rdeči kakor tudi violetni žarki učinkujejo fiziološko na krvne cevke v koži. Zato prihajajo turisti in smučarji če niso zadostno skrbeli za varstvo nepokritih z vneto kožo s V MILIJONIH UMIRAJO ZARADI ZAJČJE KUGE (MIKSOMATOZE! ZAJČJA TRAGEDIJA V ZAHODNI EVROPI Živali ležijo strašno izmaličene v gozdovih, po poljih, cestah in celo v bližini človeških bivališč • Okuženi zajci polagoma oslepijo in oglušijo - ]\lavadno poginejo po štirih ali petih dneh - l\lašli so uspešno zdravilo Letos je bil Ivan stat enajst let. Za svoja leta ie močan, vihrav in neugnan. V pogovoru je z mislimi dostikrat odsoten. Nekaj ^ S1 vprašaš in odgovori čisto nekaj tretjega. Obraz tuš pa že večkrat preveva lika žalost in kadar kdo takrat vpraša: «Kaj ti 3*> Ivan?«, mu ne odgovori, «*" pafc zaihti. Poznal sem njegovo mamo. Bil je prvorojenec. Prau tedaj se je začela vojna. Minilo je nekaj mesecev, odkar je bil sovražnik v deželi. Mali Ivan se je 2Q°' daj seznanil z vsemi grozotami vojne. Ko je bil star komaj borih šest mesecev, so izselili njegovo druztna-Očeta pa so že pred tem končali na kolu. Tako je po dolgi vožnji obstal vlak na postaji [j* od tod so jih na zaprtih tovornih avtomobilih odpeljali v taborišče. Tu se le šele začelo pravo trpljenj1-Lakota se je plazila med njimi in jim jedla meso. Njim pa so ostajale kos • in koža. Hrane je bilo malo Ni bilo dovolj za živeti, 1 preveč, da bi lahko utnjli-Mama ga ni imela s cim hraniti. Njene prsi niso hotele dajati mleka in ftjan je moral začeti živeti 06 oparjeni vodi kakor vsi zaporniki. Bila pa sta tako sama in mater je grizla ta strašna samota, ki je s.e bolj ubijala. Omagalo !e telo in omagal ji je dna-Hirala je iz dneva v dan in ni minilo pol leta, ko J. Ivan ostal sam za žičnim1 zapahi, ki so bili prepojem z električnim tokom. NikJ^ sorodnikov, nikjer zna«1 Ostal je otrok usmiljen!11' Bil je premajhen, da bi kal razumel, bil je prešibek, d bi si lahko pomagal. Sej,n' še shodil. Ležal je na t is*1 gnilih pogradih in suhe ročice in klical: ma„ mama!« Jokal je, da 3 človeku trgalo srce. K se. ga je vzela družina, ki 3 bila prav tako izseljel> ’ Nikogar ni poznal, niti nltt im« tere niti očeta. Po mam1 Listi Zahodne Evrope so obširno poročali o izumiranju divjih zajcev in domačih kuncev v Franciji m sosednjih državah. V naslednjem povzemamo iz švicarskega tednika «W eltivoche« članek o vzrokih m posledicah te bolezni. Pričelo se je tako, da je 1 stralskih zajcev je poginilo, neko dekletce našlo oktobra Lani v maju je o tem 1952 ob cesti v francoskem okraju Eure-et-Loire «uboge-ga, bolnega zajčka«, ga vzelo v naročje in ga prineslo svojim staršem, ki so posedli v travi ob svojem avtu in malicali. Zajčka so vzeli s seboj domov in ga pokazali živino-zdravniku. Zajček je poginil in razvedelo se je; v Evropo je bila vtihotapljena zajčja kuga, miksomatoza, OJ takrat razsaja ta grozovita kuga po vsej Franciji, v velikih predelih fielgije in Nizozemske, zdaj že tudi v Nemčiji, ter ogroža 1,25 milijona domačih kuncev v Švici. Ljudje, ki jim je bilo zelje na lastnem vrtu več vredno kakor usoda milijonov živalic, so namenoma vtihotapili in razširili to kugo. PRETESLJIVl PRIZORI so povsod ondod, koder vlada zajčja kuga. V gozdovih, na poljih, po cestah in celo okoli človeških bivališč leže mrtvi, strahovito izmaličeni zajčki. Drugi se mukoma vlečejo naprej. Njih tragedija se pričenja s tem, da se jim oči vnamejo in se prično gnojiti. Vsa glava je nabuhla in zajček je kar pošasten. Nato se razširi bolezen na debelo črevo in na spolovila, ki se grozotno vnamejo, Po dveh ali treh dneh se pokažejo na nogah in pozneje na vsem životu sluzaste otekline. Žival ne more več skakljati. Oslepi, ker se ji veke kar zlepijo, in ogluši. Dlaka se nasrši. Zajček ne voha več in ne beži več pred ljudmi. Zdaj pa zdaj hripavo zavrisne. Slepa žival je prepuščena usodi. Mnogi zajčki zabredejo na kmetije, drugi popadajo v vodo ali gnojnico. Mnogo jih povozijo avtomobili. Z glavicami butajo ob drevesa ali zidovje in krvave. Dokler morejo, se kar naprej pasejo in poginejo po štirih ali petih mučnih dneh. VSE TO ZAVOLJO ZDRAVNIKOVIH ZELJNATIH GLAV Prav tako grozovita kakor bolezen sama, je njena zgodovina. Ob koncu minulega stoletja so nekateri neprevidni naseljenci v Avstraliji začeli rediti kunce na prostem. Ker vrže zajklja na leto 20-50 mladinčev, je bila vsa Avstralija kmalu prepolna dolgouh-cev, ki so ovčjim čredam tako rekoč pred gobcem odžirali pašo. Pa so nekateri avstralski ovčarji zvedeli za zajčjo bolezen, ki so jo prvič ugotovili leta 1892 v Braziliji in leta 1898 v Urugvaju. Na prelomu stoletij je razsajala že v Južni in Severni Ameriki. Bila je miksomatoza. Avstralski rejci ovac so sklenili, da bodo to bolezen «importirali». To se je zgodilo pred petimi leti. Nečloveški naklep so izvedli in posledice niso izostale. Devetdeset odstotkov av- «uspesnem» avstralskem pomoru zvedel francoski zdravnik in graščak Armand De-lille, ki živi v okraju Eure-et-Loire, 70 km jugozahodno od Pariza. 2e dolgo je imel piko na zajoe, ki so mu hodili v zelje. Pa je sklenil, da bo uprizoril majhno «zasebno» epidemijo in je nabavil nekaj virusov miksomatoze, kakor je pozneje povedal, iz nekega švicarskega laboratorija. Nato je vcepil virus dvema kuncema, ki ju je kupil/izpustil obe živalici n napeto pričakoval, kaj bo. Ni mu bilo treba dolgo čakati, z vrtov brezvestnega zdravnika se je razširila kuga, ki danes ogroža ves zajčji rod v Evropi in se bo razširila v velikanskem Azijo in Severno Afriko. Kuga se sprva širi počasi, nato pa kakor požar na suhi stepi, V minulem poletju je domala izumrl ves zajčji rod v gozdovih in na poljih Francije. Izpraznili so se tudi hlevčki. Vsepovsod si lahko videl posledice «novega sredstva«. Kdor se je popeljal z avtom skozi Francijo, je lahko videl na kilometre dolgih cestah in ob robovih nešteto poginulih zajčkov. Kdor je taboril ob robu gozda, je moral imeti palico, da je pobijal slepe zajčke, ki so zabredli v bližino šotora. Lovski pazniki in kmetje so našli po gozdovih in poljih tisoče mrtvih zajcev. V Rambouilletu, v lovskem revirju prezidenta francoske republike, je izumrl ves zajčji rod. DR. DEVILLE SE JE SPOČETKA CELO PONAŠAL S SVOJIM »JUNAŠTVOM« Letos 24. junija je s ponosom poslal francoski kmetij- obsegu, če bo posegla tudi v | ski akademiji poročilo o »no- vem sredstvu za omejitev raz-ploditve zajčkov«. Tedaj se je začela zgražati vsa Francija. Listi so prinašali pretresljiva poročila o mučnem izumiranju nedolžnih živalic, — prav nič jim ni bilo treba pretiravati, da bi podžigali splošno zgražanje. Javnost je zahtevala kazen za zdravnika, ki je to zagrešil. Nekateri poročevalci so prišli na grad dr. Devillea in ta je bil zdaj »docela skrušen« zaradi posledic svojega dejanja. Rekel je, da nikoli ni slutil, da se bo lahko kaj takega zgodilo. Zatreti je hotel samo zajčji rod na svojem veleposestvu. Ra mu nihče ne verjame. Kot zdravnik, pravijo, bi bil moral vedeti, da si sproščen bolezenski virus ne da predpisovati meja svoje aktivnosti. GOSPODARSKO O ZAJCU Začeli so ustanavljati posebne odbore za zatiranje miksomatoze. Trgovci z mesninami, lovci, krznarji, trgovci ii, ki ni imolil mamice Ko je bila še čisto mlada, so rački vzeli mamico, a mamo je Imela rada tri rački je bilo hudo. Hudo še prav, ker se rodila je sama, račka Krivotačka. in nikdar več potem dobila sestrice ni, ne bratca račka. »Bo že kako«, ljudje so deli takrat, ko so ji mamo vzeli, saj kaj je mar ljudem edine uboge račke, če pogine! A njej. ko so Ji vzeli mami ni rad imel je več nlkdo, bilo je sami, čisto sami. na svetu težko tn hudo! O Spustili so jo na dvorišče med čudno pisan direndaj naj tam si sama hrano išče, kot ve in more ... vendar kaj, ko druge race in golšati so petelini in košati purani, pute in gosi odrivali jo z vseh strani! Vse druge račke so vodile njih mamice in Jili branile pred mačkami, ljudmi ln pst, le naše nihče branil ni. »Se tebe treba je bilo.« so sc obregali ob njo. fce plašna je med nje prišla iskat si zrnca drobnega, če stisnila se je med nje, ko je kragulj letel od kje, če je premražena z dežja pod streho v kokošnjak prišla. Bila je sama ... s samo so počeli, kar je hotel kdo. in račka že za mlada je sovražila po vrsti vse, Tone Koren od drugih račk tja do ljudi, ki mamico so vzeli nji od tega tujega dvorišča vse tja do malega nočišča, kjer še ponoči Je bila tak sama vsa, tak žalostna O Ko že bila je deklica in kmalu bi že v šolo šla, se je zgodilo neki dan, da k njej je priracal puran. Puran pa bil je strašen mož. ln st-r in grd kot sivi mrož. Zato se račka zbala je ln milo zajokala se. ko je razfulll rep pred njo in rekel račici tako: »Kaj misliš: a. kak dolgo še naj cmero tu držimo te? Odrasla si. lahko odtod že zdavnaj šla bi svojo pot!« »Tako?« Je račica strmela, kot da besed teh ni umela... »Da, da,« ponovil je puran, »kaj gledaš kakor pujs zaklan?« — dvorišče planilo Je v smeh. njej solze so bile v očeh, in račica od tega dne zares nič več ni šla med nje. Odslej, od tistega je dne želelo njeno srčece, da smrt prišla bi k njej in k vsem tem puram, goskam in ljudem, ki so ji vzeli mamico in tak grdo ravnali z njo! Sc sanjalo se Ji že kdaj, ko so lisice v noč tulile. • da sem so v kokošn.ak planile in da bilo je vsemu kraj. ln da kragulj, volkovi v goste prišli so k njim iz črne hoste. da sneg zapal je do neba in da pomlad ne bo prišla... O A ta je ie prišla, ko račka Je že odrasla v deklico. ie& še kar' zmeraj Krivotačka, a nJč več drobcena tako. In neki dan, ko posijalo spet toplo sonce je z neba. se kot veliko je in malo k potoku račka kopat šla. rJa dan bilo je vse veselo, ta topli dan. ta pisan dan. a ko Je sonce najbolj grelo kot blisk prišel je ptič teman! »Bežimo, brž!« je vse vzkričalo La že na vrat na nos zbežalo, le naša račka je takrat zavetja iskala zadnjikrat... So v smrtnem strahu od povsod izrinili jo spet na pot, čeprav 1 ona bi lahko se stisnila še kje kako, kot k mamicam so druge se in mamica s k očku je — a nje ni k sebi vzel nihče, le v grlu krik zastal jim je, ko videli so, kak nad njo prišla je ujeda, kak ihteč odšla Je mala račka z njo — in ni nazaj bilo je več. z lovskimi potrebščinami, izdelovalci patron in vsi, ki so se čutili ogroženi, so se združili pod vodstvom francoske krznarske zveze, ki ji predseduje, I mensieur Leopold Swi-nerf. 65 odst. lovskega streliva je šlo za zajce. Promet z zajčjim mesom je v Franciji šel v milijarde frankov. Zajec je bil med poglavitnimi postavkami francoske prehrane. Seveda so vsako leto predelali tudi na milijone zajčjih kož in zajčja dlaka je predelana v klobu čevino prinašala obilo do hodkov. NADALJNJI KRIVCI Čeprav se je javnost predvsem zgražala nad »iznajdljivim« doktorjem, žal Delille ni edini krivec. Ko so namreč v ODKRITJE | nekaterih okrajih poginili prvi zajci, se je novica razširila med kmetovalci v vsej Franciji. Med veleposestniki jih je dovolj, ki so si obetali, da bo zemlja donosnejša, če bo kuga čim hitreje napredovala. In ti možje so prav tako skušali nabaviti virus. V So-logni se je razvila kar nekakšna črna borza z okuženimi zajčki. Bolna žival je dosegla ceno 1500 do 2000 frankov. Tako se je zgodilo, da je miksomatoza iznenada planila iz srednje Francije 400 kilometrov daleč v južna okraja Herault in Aude. Ni ga sodišča, da bi kdaj lahko poklicalo na odgovor zločince, ki so s tem zašli v klavrno družbo dr. Delillea. Zivinozdravniki so sprva trdili, da miksomatoza napada kunce, ne divjih zajcev. Ko pa so tudi v okolici Pariza našli mrtve divje zajce, so vedeli, kakšen pomor je m pohodu. Obrambo zdravnika je prevzel znani odvetnik Maitre Flo-riot, razprave bodo brzda v februarju. Seveda pa Delille nikoli ne bo mogel poravnati škode, ki mu jo prtijo na ramena, če bo pravdo sploh zgubil. TOSLEDNJE UPANJE V Pasteurjevem zavodu, kateremu pripada tudi dr. Delille, so iznašli serum, s katerim cepijo zdrave kunce. Pravijo, da jih s tem zavarujejo za šest do sedem mesecev. Neki zasebni laboratorij je pridobil koncesijo za izdelavo in razpečavanje tega cepiva. Doza stane 30 frankov in jo izroče samo na recept živinozdravnika. Divjim zajcem pa Pasteurjev zavod seveda ne more pomagati. Tu ni drugega upanja, kakor da se živali, kolikor jih ostane, imunizirajo. V Avstraliji, kjer je miksomatoza kosila kar na debelo, so že med kugo zrasli novi rodovi, ki jim bolezen ne more do živega. Evropski kunci lahko upajo na svoj nadaljnji obstanek mogoče prav zaradi tega, ker so nedavno ravno v graščinskem parku dr. Delillea videli dva kunca, ki sta se veselo igrala. je ostala samo njena delov telesa planin. Koža, ki je bila tako poškodovana, se zdravi zelo počasi in težko, je mnogo bolj občutljiva in še dolgo potem dovzetna za vsak najmanjši mehanični, termični ali kemični dražljaj, zakaj male krvne cevke so postale močno nestanovitne. Da, nekatera polt, posebno pri ženski, je za zmerom pokvarjena, nič več si ne more opomoči in dobiti prvotne svežine in napetosti; podobna je usnju in je sivkaste ali rumenkaste barve. Koža, ki je pravilno nego-vana, ima lastne varnostne in regulacijske priprave. Take priprave so na primer lojnice in znojne žleze pa pigment, ki ga ima koža v sebi. To so odlično delujoči organi v obrambi proti vplivom temperature. Vsa kozmetika temelji na načelu, da je treba te naravne regulatorje podpirati. Prva reakcija kože na močno sončenje se vidi v tem, da koža pordeči in postane hkrati trša. Jasno je, da se koža pri tem izsuši. Zato ji moramo dovajati nove maščobe. To maščobo ji dovajamo .z oljem ali pa s kakšno kremo. Večina mazil in emulzij temelji na pravilnem načelu, da je treba hrapavi koži dovajati poleg maščobe tudi nekaj vode. Čistemu olju primanjkuje vode, zato uporabljamo olje s pridom le tedaj, ko si z njim natremo obraz takoj po umivanju, ko je na polti še mikroskopsko tanka plast vode. Ce ravnamo s kožo tako, je izključeno, da bi mogla razpokati ali postati hrapava. Seveda ne smemo iti potem, ko smo si obraz natrli z oljem, takoj na sonce. Ce se bomo . ravnali po tem pravilu, bo naša polt lepo zlatobro-nasta, ne pa umazano rjava, kako^ jo neredko vidimo pri smučarkah. Olju moramo namreč dati dovolj časa, da se vpjie v kožo Kožo si morajo dobro namastiti zlasti ljudje, ki so občutljivi za mraz. Zaradi mraza se namreč krvne cevke, v koži zožijo in je sodelovanje lojnic v zimskem času zmanj šano. In prav loj najbolje varuje kožo pred mrazom. S tem, da kožo dobro namastimo, povečamo delovanje lojnic, ki producirajo tako več loja za varovanje polti. Svariti pa moramo pred u-porabo olj in mazil, ki dražijo kožo, posebno še, če so že stara in žarka. Večina kupljenih mazil ima v sebi mineralna olja, ki pa kozmetično mnogo slabše učinkujejo kakor druga olja. Zelo priporočljivo je sveže, čisto man-deljnovo olje. Ker pa postane to olje rado žarko, je bolje, da ga kupujemo le v majhnih količinah za sproti. Cesto se je že izkazalo, da pri višini 2000 metrov niso dobili vnete kože samo tisti turisti in smučarji, ki so uporabljati sveže mandeljnuvo olje. Ljudje s posebno občutljivo poltjo potrebujejo za varstvo proti soncu razen olja še kakšen varnostni puder ali kakšno varnostno kremo. Vendar naj jim za podlago služi vselej še mandeljnovo olje. Da more koža pravilno dihati, moramo varnostno kremo ali puder zvečer dodobra odstraniti. Kožo, ki od sonca ni ožgana ali vsaj ne znatno ožgana, umijemo z zmerno toplo vodo brez mila. Mrzle vode se moramo tu ogibati. Močno ožgano kožo očistimo samo z oljem, in sicer na tale način; Večji kosmič vate namočimo v mrzlo vodo in ga skrbno iztisnemo, da dobimo ploščato, za dlan veliko blazinico; nato jo obilno pokapamo z oljem in odrgnemo z njo kožo. Pri takem ravnanju varčujemo z oljem, hkrati pa koži dobro de, da dobi poleg maščobe tudi nekaj vode. Ta način čiščenja napravi kožo voljno in gladko ter prepreči hrapavost. in tja in t0;c0 Ce hočeš po počitnicah spet hitro obledeti, si obraz vsak dan umij s kislim mlekom, čez nekaj dni pa s citronovim sokom. Dokler je koža od sonca še rjava, jo moraš vsak večer negovati z mandeljnovim oljem, ki ga dobro utareš v kožo. sila- ki so jo imeli njegovi rodniki v domovini, k' 3 bila oddaljena toliko kl°. metrov. Ali jo bo kdaj ^ del, ali ga bo še kdaj ? dal mamin obraz vsaj slike? Ostal je brez mame. lu so ga vzeli še nief°s0 krušni materi. Odnesli ga v «bolnišnico» v ta rišče. Tam so delali tal poizkuse na ljudeh. rj Ivanu niso prizanesli. « njih ni pomenil nič kakor poizkusni zajček morski prašiček. A v t>3 „ je bilo močno zakorenini' iniel0 ta- nk11 življenje. Prestal je tudi Zopet je moral iz bol«’5' v roke drugi družini. je dober, tih otrok. Tudi tej druži’1' 1 arw-■ Čeprav prirasel k srcu. CeP'“" c! bilo hudo. jim je Pr,nhijp s svojim otroškim sine njem drobec poštenosti lepote v strahotno 3 ^ smrti. Toda trpljenja se bilo konec. Prišle so bolez’"' Ivan je zbolel za t^u$°^ti Njegova druga krušna ' je ure in ure, čeptaV e. shujšana iti zgarana, uj-i- -1. njeg0vem le/- ^ nkrnt ie V ' -n bdela ob In tudi tokrat je v pa zmagalo življenje. ^ a je so tekla naprej. Mati P^[0, jemala s seboj na po- Ivan ji je bil v ut-vijola noči ga je tesno Pr' ja k sebi, kakor bi se b« ’ ^ bi ga kdo ukradel. ,arja' ure se je z njim P°9° , no’ mogel r.. la, čeprav ji ni rn°.y''fgifi magati ali svetovati- gledal jo je s svojih fi- nimi očmi tako, da VH> slila, da jo razume- ^ei mu je o lepi deze . je. so doma, izmišljeva ^0 pravljice, in potem Prjfl|l p" zapela uspavanko. ‘ se je je oklepal oko * in ni je spustil ^fpo- Od svojih ust si je 0 jjfS' vala še tisto bore ma ne, samo da bi IvanU _ tej še nekaj dala. Sirom deželi, kjer so bil1 fl' stal raki", je velikokrat videl ^ lono ljudi, ki so s nRiče rako, iz katere se nad vrnil. Samo i?. njo so se valili g° -,Vfl v dima. Vsak dan J« ^ totem. Vsak dan je vsajal° sel. ln vse to se J njem v njega in ostaj usejH-kakor težka njed°- na. Nekje globoko ni otroški duši se Je leo- Rešitev križanke Iz prejšnje nedelje VODORAVNO; 1. ananas — praksa, 2. Novi Pazar — strl, 3 anal — Hera — Irak, 4 mi — naloge — ave, 5. jedi-en — ruta, 6. tanin — kare, <. Anin — mozeg, ?. stav- — korenit. 9. sli — ekonom — RK, 10. koza — omot -- Aral. 11. okel — lomastiti, 12. pomito — nraven. NAVPIČNO; 1. Anam — skop, 2. nonij — sloko, 3. Ava — etatizem, 4. Nil — Dana — ali, 5. A. P. — Ninive, 6. Sahalin — kolo, 7 zelen — komo, 8 Aron — mo-nom, 9. prag — Korotan, 10-Erazen — sr 11. asi — uren — ata, 12. strategi — riv, 13-krava — trate, 14. alke — klin. jal odrasel človek. ko 9a Je Imel je pet let- ^"maf njegova druga k^ . pripeljala na^aj ,g v $0- Se dve .UtW ie ostalo ose lo v njem P« 3e k„r je videl. Kar je čutili je sedaj ^ ob po-zumeti. Kakor bregoPe’ vodnji udarja ce ..y!je. tako v njem P« nje čez rob°v<=- dozorcI. Ivan je Prezff ;(,i fcer Jc ker je preveč trpe preveč videl. To je naš J ob-ra- SIMCA Ob Jadranskem koledarju (Nadaljevanje s 3 strani) v bistvo slovenske zemlje in slovenske duše, na 110-letni-oo rojstva goriškega slavčka oimona Gregorčiča in na 10-letnico junaške smrti tolminskega pisatelja Cirila Dreko-nJe, Dušan Furlan toplo oživ-|la spomin na Vladimira Gor-tana četrt stoletja po njego-J'1 veliki žrtvi za svobodo ‘Stre. Ivan Regent je zajel •Ob desetletnici smrti Jo žela Srebrniča« njegovo prizadevanje za ustvaritev boljšega življenja v zaključne besede; «v njem je gorela vi-soka pesem nezadržnega hrepenenja po delu in po zma-Pj. Spomin na goriškega pes. nika Stanka Vuka, padlega Pted desetimi leti, oživljata njegovi pesmigi «Pastirska« in wlovo». Ivo Marinčič je o-®Vetlil življenje in delo v verici lani prezgodaj umrlega narodnega delavca dr Josipa "rudna. Sledi daljša vrsta sestavkov 0 zgodovinskih, kulturnih in raznih drugih zadevah, tičočih neprostega zapadnega slo-y®nskega ozemlja. Rajdelj pi-«lz preteklosti Kanalske doline«, p .L. pripoveduje o na-todnoosvobodilni borbi, ki je omogočila, da je Rezija pred 1" leti volila. Rihard Orel Podaja nekaj ((Zanimivosti iz Plebiscita o pripadnosti Bene-s*e Slovenije«. Izidor Predan Poroča o slovenski občini Dre-. • Chronista Sontiacus pojasnjuje «Simbol goriškega tjovenstva« ob 25-letnici gori-s*rega Ljudskega doma, ki so ?,a nasprotniki zvijačno iztrga-Slovencem in ga še zmeraj PiSo vrnili. Dr. R. B. govori ((Obletnici stare pravde« o Junaštvu prednikov, ki navdušuje današnji rod, da se z dodnim ognjem bori za novo Pravdo Zelo prepričljiva in čustveno razgibana je beseda Ludvika Zorzuta v ((Ranjeni Srudi«. Zagorjan je posvetil ((Podgoro in njeno industri-ter dodal beležko o grofih ottemsih «Iz zgodovine pod-Jp.nskih fevdalcev«. Snežniški ?se ((Življenje in delo v »tandrežu«. Vaščan govori o "“vodnjah in Sovodenjcih, B. n. M. razpravljata o «Zadruž-istvu na Goriškem« kot osno- 1 zdravega in trdnega gospodarstva. l^ajpestrejše beležke, vesti, Poročila opise, podatke in drobtine iz krajev današnjega P.asa A STO prinaša 24 sestavkov, ki živo podčrtujejo delavnost, podjetnost, značaj ,?r voljo’ in pravico do živilen ja našega življa na rodnih ‘etl. Jože Pahor opisuje de-ijVsko gibanje v luči državno-Porskih volitev 1. 1921. Sti-atiec kliče kovinastim toskan-j volkovom v Stivanu; «Tu tj slovenska zemlja!«. Viktor spominja 25-letnice avhinjske godbe. Primož Se-»nov je očrtal ((Prosvetno tra-‘cijo Sv. Križa«. Alojz Budin i nazorno opisal ((Kobilice a Zgoniškem«. R, C opisuje tjjpentaborske kamnolome. Va-razkazuje Zadrugo za hd adanje in razkladanje na poseku. Cer pa «Naš Konto-rit Vekoslav Spanger raizbo-to poroča o Miramaru, ki j °J' na slovenskih tleh. Mi-hs ^ertot piše o slovenski varodni pesmi v Trstu, zlasti ori ko vij ah. Jedka bolečina .Prte rane neutešno drhti iz ani ((Ob 50-letnici Narodne-, dorna« Borisa Raceta. Zor-r» Jelinčič se spominja 50 let šufaakega planinskega dru-q ?.> Stari Openc pa 50 let bi| 'n- ((Štirje svetoivanski ju-5 eJ>» so važen prispevek Mil-5 ,a Skrapa: sto let slovenske Uste Pri Sv. Ivanu, 90 let od Ce aP°v‘tve .Slovenske čitalni-]it’.v°0 let od ustanovitve po-50 rnega društva Edinost in site od otvoritve svetoivan-)6 pa Narodnega doma. Dani-'dnčina posveča «Iskro pod racL m>> tržaški mladi gene-pj J‘ med obema vojnama, ktn Tomažiču, Stempihar-k- 10 mladinskim skupinam, »o Sf° Pripravljale Osvobodil-tpisi Sčedenc pobija v 4enu «Stara Sčedna in Sče-izvo mnenje o italijanskem dai r*1 Sancinov m brani njih Jei|P®t'nsko poreklo. Zorko e,.; Prič mikavno oživlja spo-Rianvl? »Cerkveni spor v Ric. Vsta' 1 •. ('Jtmaki iz Boršta« tke 0 'z vrstic ilegalke Anusih ,V-S. prinaša v »Sloven-a kulturnih spominih« važ-ljn P°datke iz 1. 1635 iz Delta].' Inž Andrej Cok kaže, v Plavje izpreminjajo ‘- p. M. motri ((Slovenstvo Otlo hribov« in vzroke na-Sejg mlačnosti. Slavko Savo Ccm »Slovenskim izseljen-v Argentini«. 4o„om:V dcl knjige je obilno lir k uo z raznih področij. Ve‘ 0 Babič pojasnjuje «No-fuk PotIarske uredbe — ko-Voiun,aPrej v družbenem raz-Pja uS°slavije». E. F. razčle-sk Paloge in potrebe kopr->lveh Ljudskega gledališča, po Id ..Kajuhovih pesmih sledi ttier^.k padlih iz 1. 1944 s pri-rtvaH ^ podatki o njihovih bona?' ^ opomin Italiji je «Kat'Snjen Zupančičev spis se“Ksen kožuh«. Pridružujejo Sam tveni utrinki Mare Ve “ove, Magdalene Kalistro-6oli,P Anumarije Picige. R. C. let;,i8 n° razlaga ((Reakcijska ?a\ z.račm zid in možnost "Za ° »Post«. R. R. vprašuje: bi 5 malerski ali profesional-Ra V>rt’» m se odloči za prve-Či' dav'jačem pa privošči tu-it) rUgega ,.o taborništvu« Vzgof”Z[lovništvu, o njegovi Čov "'osti in lepih imenih ro-fad Pnr°ča D. P. Kdor bi se Mib., r®scl otožnosti, naj bere • žal« Let.iča «Ko sem bolan Pr«].ki. P. deli ženam kopo Vo u001!1 nasvetov, Ustrežlji-krij “vodništvo nudi rešitev m 2ank ka ur“ki portič« Alberta Sir-I»dar ,,r naslovno stran. Ko-j« . bogato ilustriran. Je-iC(lar , rben in pravilen. Ko-a VRriš>0 zasnesljiv in zvest ■ korin ^aPa(Inim Slovencem, n, se stanovitneje vztra-svoji zemlji A. BUDAL Važnost jesenskega oskrbovanja travnikov ludi travnike je treba gnojiti, ker se s stalnimi košnjami izčrpavajo 1 ravnike je potrebno branati, da se z njih odstrani plevel in krtine ter mravljišča - Izravnavanje jam - Popravljanje zamočvirjenih travnikov POZNO JESENSKO. KAROSERIJA izvršuje vsa popravila I avtomobilov io predeluje karoserije Trst, III. Cologua 48 - tel. 52-32 Iz izkušenj vemo. da je naše kmetijstvo v največji meri odvisno le od živinoreje. To pa lahko izboljšamo le z zvišanjem kakovosti in množine krme. Naše Primorje ima mnogo zemlje ki ni primerna za njive, pač pa za travnike in pašnike. Ti nam pa dajejo sorazmerno malo krme za živino, a lahko bi nam dali mnogo več, ako bi jih slcrb-neje negovali. Sicer je res. da ne bomo pri nas mogli doseči liste stopnje, na katerih so v raznih naprednejših deželah, ker so tafh pogoji za to panogo ugodnejši kakor pa pri nas, ampak vzlic temu dosežemo tudi pri nas še velik napredek. Izboljšanje naših traynikov je torej prva naloga, ki čaka našega živinorejca Od svojega travnika zahtevamo, da nam stalno donaša obilno košnjo, malokdaj pa se spomnimo, da bi tudi njemu kaj nudili Ker nam dajejo travniki leto za letom po več košenj, sena. otave in paše. se sčasoma izčrpajo na rastlinskih hraninlnih snoveh. Te pa moramo od časa do časa nadomestiti z gnojem, ako hočemo ohraniti rodovitnost zemlje. Glavne hranilne snovi rastlin so: dušik, fosfor, kalij in apno. Dognano je bilo, da vzamemo njivski zemlji z žitom pri srednji letini na enem hektarju po 56 kg dušika, 30 kg fosforja, 10 kg kalija in 18 kg apna. To dokazuje, da izčrpa travniško rastlinstvo zemljo bolj kakor pa žito; in sicer zato. ker črpajo travniške rastline hrano iz zemlje več časa kakor pa žito. Teh nekaj številk nam dokazuje, da moramo tudi travniku nadomestiti hranilne snovi, ki smo jih odvzeli s krmo. To je le eno vprašanje zanemarjenja travnikov v pogledu hrane, odnosno gnojenja. Imamo še mnogo drugih ukrepov za izboljšanje njih rodovitnosti prav tako potrebnih, ako hočemo imeti bogate košnje. To ne le na boljših, temveč predvsem na slabših tleh, na suhih kakor na vlažnih, na dobrih in zanemarjenih zemljiščih. Kako dvignemo pridelek krme na dobrih travnikih? Znano je, da nam pravilno oskrbovanje dobrih travnikov znatno zviša pridelek. Pri tem je eno najvažnejših del brananje travnikov s travniškimi branami. To lahko o-pravimo jeseni ali pozimi ali pa zgodaj spomladi, preden začne trava poganjati. Travniška brana raztrga rušo, izruje mah in drugi plevel, razredči travniško rastlinstvo in poravna krtine in mravljišča, k‘ sicer ovirajo košnjo. Zrahlja pa tudi zemljo, da ima zrak lažji dostop do korenin. S svežim zrakom pa pride v travniško zemljo novo živi j e-. nje. Koristne talne bakterije na novo oživijo, se okrepijo in pomnože ter začno pripravljati hrano rastlinam. Brananje travnikov je tore; zelo važno, potrebno in koristno delo, ki ga nobeno leto ne smemo opustiti, če nam vreme le količkaj dopušča. Po brananju travnik seveda še enkrat pobranamo, da odstranimo listje, mah in drugi plevel, ki ga zložimo na kompost, da nam bo čez leto dni služil kot dober gnoj za travnike . . Da dosežemo bogato košnjo, je potrebno tudi gnojenje. Ako nam razmere le dopuščajo, gnojimo vsako drugo ali tretje leto bodisi z gnojnico bodisi z dobro zrelim hlevskim gnojem, s kompostom pa tudi z umetnimi gnojili. Z gnojnico damo rastlinam precej dušika, ki ga korenine rade vsrkavajo; s hlevskim gnojem in kompostom pridejo v zemljo vse hranilne snovi in nešteto koristnih bakterij. Izmed umetnih gnojil so nam predvsem potrebna fosforna in apnena gnojila. Najbolj učinkovita je Tomaževa žlindra, ki vsebuje predvsem fosforno kislino pa tudi pre- cej apna. Zal da je cena Tomaževi žlindri previsoka. Na-domestuje pa jo superfosfat ali kostna moka, ki imata dovolj fosforne kisline pa malo apna. Apnena gnojila, predvsem prah žganega apna, zelo pospešujejo razkrajanje hranilnih in delovanje talnih bakterij S tem pa znatno zvišajo pridelek travnikov. Vendar z njimi ne smemo gnojiti premočno, kajti zemljo preveč izčrpajo. Vsakih 4 do 5 let je dovolj ako damo na travnik največ 20 stotov apnenega prahu. Nadalje skrbimo, da je travnik čist. Z njega moramo odstraniti vse, kar bi moglo, prave travniške rastline ovirati pri rasti. Izkopati moramo vse grmičevje, nadležni visoki plevel, očistiti ga kamenja, dračja, listja in druge navlake. Za to delo nam zadostujeta motika in grablje, kvečjemu še sekira. To delo opravimo ali , pozimi, ako je vreme ugodno, ali pa zgodaj spomladi, ko se zemlja odtaja. Takšno čiščenje znatno izboljša travnik, travna ruša se zgosti in nam da bogato košnjo. Na dobrih stalnih travnikih nam tako oskrbovanje ne vzama preveč časa in ne povzroča skrbi. Mnogo teže je to na zanemarjenih travnikih, ki zahtevajo več truda in večkrat nekaj let napornega dela, preden jih spremenimo v dobre travnike. Travniško površje naj postane kolikor je le mogoče ravno, da lahko na njem uporabljamo razno travniško orodje. Marsikje moramo travnike zravnati, če so na njih kotanje, jame, grbo-vine ali skalovje, ki ovirajo pravilno obdelovanje zemlje in slabijo ter manjšajo pridelek. Globine zasujemo_ z zemljo, ki smo jo po možnosti dobili na istem travniku ali nekje v bližini. Ce so gr-bovine iz zemlje je travnik laže zravnati, ker s to zemljo zasujemo in zravnamo globine. Ce pa teh ni, razstrosi-mo odvisno zemljo po ostalem zemljišču. Težje delo imamo, ako so grbovine iz kamenja ali skalovja, ki ga moramo razbiti ali celo razstreliti, da ga lahko odstranimo. Zdrobljeno kamenje zvozimo na kako pot ali pa zasujemo z njim jame. Pri zasipanju je škoda pustiti v jamah rodovitno zemljo, ker nam lahko služi za zravnavanje globin. Jame pa zasujemo s kamenjem ali zemljo mrtvico. Na prostor, ki je ostal po- odstranitvi, skal odnosno po vrhu s kamenjem zasutih jam, navozimo rodovitno zemljo'; ki jo zasejemo s travno mešanico Sele na ta način dobimo 'dobro travno rušo brez travniškega plevela. , Ob vodah pa imamo deloma tudi močvirne travnike. Na takih ne moremo nikdar pridelati dobrega sladkega sena ako jih prej ne osušimo. Preobilica vlage v zemlji namreč zelo škoduje rastlinstvu pospešuje pa rast plevela, zlasti kislih trav, ki dajo slabo seno. Otežkoča tudi obdelovanje travišč in košnje na njih ter zapira zraku pot v zemljo, kjer ga korenine potrebujejo. Zato je prevla-žen svet nerodoviten in mrtev. Na takih tleh ne zaleže nobeno gnojenje ne z domačimi ne z umetnimi gnojili. Vlažni travniki dajo le kislo krmo, ki goveji živini, prav malo zaleže; konjem pa le v toliko, da jim napolni vamp. hranilnih snovi pa jim da le oves. , , . Ako hočemo zamočvirjene travnike izboljšati, moramo z njih odstraniti odvisno vodo, ki napravlja zemljo kislo, po osušenju travnikov bo šele čez nekaj let, ko bodo izginile kisle rastline in druga nevredna zelišča, zrasla - na njih dobra sladka trava. Vlažno zemljo sušimo z odprtimi jarki ali z lončenimi cevmi, ki jih položimo v zemljo, to je z drenažami. Pri nas je najbolj v navadi osuševanje z odprtimi jarki, kar lahko vsak kmetovalec izvede na svojem zemljišču z najmanjšimi stroški. S tem v glavnem odvajamo preobilno vodo nadtalnico, ki se nabere od padavin ali tekoče vode. Odprte jarke uporabljamo tudi na zamočvirjenih zemljiščih, ki nimajo dovolj padca in kjer nam služijo ti jarki za izsesavanje in zbiranje vode iz zemlje, l^i se potem po jarkih le počasi odteka, čimveč pa posuši.,Zemlja se tako dovolj osuši, da lahko na njej rastejo kulturne rastline. Vendar pa ima izsuševanje z odprtimi jarki tudi svoje slabe strani, z jarki predvsem izgubimo precej travorastnega sveta. Jarki so velika ovira tudi pri košnji in spravljanju pridelka in pri prehodu z ene parcele na drugo. Nadalje mo-| ramo jarke skoraj vsako leto popravljati, ako naj dobro odvajajo vodo, ker se deloma zarastejo, deloma pa zasujejo. Ob straneh travnikov raste nadležni plevel, ki se razpase! tudi po travnikih. Zato je vzdrževanje takih osuševalnih naprav vendar dokaj drago. DA BO LAHKO DOMAČI OLJČNI PRIDELEK STOPIL NA SVETOVNI TRG Obiranje In shranj za cimboljšo Kdaj je pravi čas obiranja, kdaj imajo plodovi največ olja - Nevarnost oljčnih mušic ■ Konserviranje oljk Sirom po svetu obirajo oljke vse od oktobra pa do aprila, pri nas v Istri pa novembra in decembra in sicer v obalnem pasu nekaj dni prej kot v višjih legah. Vidimo torej, da obstajajo razlike v času obiranja, zato se vprašamo; ali je pridelek odvisen od časa obiranja? Vemo, da narašča odstotek olja v plodovih od srede avgusta do srede decembra, po tem času pa se vsebina olja bistveno več ne poveča, pa četudi obiramo šele aprila. Ves ta čas rastejo plodovi, postajajo daljši in debelejši, veča se jim absolutna teža, medtem ko specifična-teža pada, kar pomeni, da se niža odstotek vode in raste odstotek olja v plodu. Tako pridelamo, če obiramo sredi decembra, za 1.5 do 2 odst. več rali v bodoče. I stih mastnih kislin, da dobi- V letih, ko je močan napad mo končno olje slabše kvali-oljčne muhe oberimo oljke < tete, kot bi ga lahko proizva- čimprej, že kar v prvem stadiju zrelosti, to je, ko so se plodovi šele pričeli barvati in je meso še trdo. Tedaj dobimo sicer manj olja, ali to je kvalitetno. Glavno pa je, da tako zatremo ličinke oljčne muhe, ki bi sicer pridelek popolnoma uničile. Razumljivo je, da je treba v takih primerih takoj stiskati, sicer se ličinke razvijajo dalje. Normalno pa. bomo obirali tedaj, ko smo končali z glavnimi deli na polju in so oljke jali ob pravilnem načinu shranjevanja, često pa dobimo celo manjvredno žarko olje. Sedaj sicer še poznamo vsako olje, pa najsi bo dobro ali slabše, v kratkem pa bo ceno regulirala kvaliteta olja, zlasti tedaj, ko bi stopili kot producenti na tujih tržiščih. Zato se trudimo že sedaj izboljšati kvaliteto olja, kar je pri nas aktualno vprašanje glede na sedanja, v splošnem manj kvalitetna olja in na pogoje, ki jih imamo, da po- zrele, kar spoznamo po za po- stavimo naš pridelek olja na samezne sorte karakteristični barvi plodov in vinskordeče obarvanem, mehkem mesu. Predolgo torej ne bomo čakali z obiranjem zaradi prej j naštetih razlogov. Sorte za olja, kakor če oberemo v za- | konserviranje, ki so navadno četku novembra. Po vsem tem bi se morda zdelo, da je v bodoče pametno kasneje pričeti z obiranjem. Ce je temu res tako, računajmo dalje. Odstotek olja se sicer dviga, če obiramo kasneje, večajo pa se obenem tudi izgube na pridelku, kajti ta čas prično plodovi že odpadati, v primerih pa, ko so že napadeni po oljčni muhi, je škoda iz dneva v dan večja; poleg tega pa so pri nas v decembru že lahko zimski mrazovi, ki plodove opalijo in močno znižajo kvaliteto olja. Tako računajo strokovnjaki, da že v teku novembra izgubimo zaradi neštetih vzrokov 20 odst. plodov od onih, ki so bili na drevesu 1. oktobra. Odpadanje se nadaljuje še v decembru in nadaljnjih mesecih od decembra pa do aprila, saj imamo prav v teh mesecih najjačjo burjo, ki bi odnesla pridelek, da bi bil za nas, ki smo navajeni obiranja in ne otresanja oljk, pravzaprav izgubljen, posebno še, če ne moremo zaradi slabega vremena redno pobirati, kar se je otreslo. Na vprašanje, ki smo si ga postavili; ali je pridelek oljk odvisen od časa obiranja, smo odgovorili, moramo le še zaključiti, kdaj bomo torej obi- tudi zgodnejše, bomo obirali že oktobra, ostale sorte oljk pa od polovice novembra do začetka decembra, kakor pač poedine sorte v posameznih krajih dozorevajo. Obrane oljke devamo v sode, jih zalivamo s slano ali ob morskem pasu z morsko vodo, drugod jih nasole, zopet drugod _ jih puščajo kar suhe. Toda še več je načinov shranjevanja oljk, od obiranja pa do predelave. Zavod za pospeševanje gospodarstva (v Kopru) bo proučil letos prve tri načine shranjevanja in bo dal za prihodnje leto nasvete o najboljšem, pri nas uporabnem načinu shranjevanja. Do tedaj pa velja tudi za nas kot drugod po svetu za najprimernejše shranjevanje obranih oljk; zračne plasti od 8 —10 cm, ne prevlažnem in primemo hladnem prostoru (s temperaturo zraka 7 — 8 stopinj Celzija). Za to nam služijo lahko platoji od sadja in zelenjave, če pa teh nimamo, pa razstrosimo oljke po policah ali kar po tleh v kleti za ped na debelo. Idealno to sicer ni, vendar pa je neprimerno bolje kot shranjevanje v velikih sodih, kjer ni možna ventilacija in se dvigne temperatura. prične fermentacija in tako se dviga odstotek pro- svetovni trg,- GOZD KOT SOLA Blizu Raleigna v severni Karolini imajo študentje gozdarske šole severnokarolinškega poljedelskega in tehničnega kolegija svojevrstno šolo, ki je ponos kolegija in študentov. Gre za tako Imenovani Hofmannov gozd, ki meri 32.000 ha in ki ga upravljajo' študentje ter kolegij. Vsa- ko leto se v pomladnem semestru tretji letnik omenjene šole preseli v šolsko poslopje sredi gozda, ki ima poleg učilnic tudi spalnice, obednico, kuhinjo in druge pritikline. Učna snov obsega teoretični in praktični pouk o ohranjevanju. Izkoriščanju in upravi gozdov ter o lesni industriji in zaščiti gozdov pred požari. Pouk se vrši večinama v gozdu. Da laže ugotavljajo količino razpoložljivega lesa, rast dreves in druge značilosti, so študentje razdelili gozd na deset področij. Vsako leto preiščejo in sestavijo natančen zemljevid enega pod. ročja. Tako narede vsakih deset let popoln inventar vsega gozda. Pod nadzorstvom državnih gozdarjev se študentje sezna. n ja jo. tudi. z, vserp. kar morajo vedeti o preprečevanju in gašenju gozdih požarov. V Hofmannovem gozdu je okoli 236.000 kubičnih metrov lesa že godnega za prodajo. Z izkupičkom vsakoletnih prodaj krijejo stroške gradnje cest, izsuševalnih del, zaščite pred požari, uprave in druge. Rezultat raznih * i P iorl oskusov t solate v Zavodu za pospeševanje gospodarstva v Kopru Zavod za pospeševanje gospodarstva v Kopru je letos napravil poskus z raznimi sor. tami Solate. Poskus se je vršil z namenom, da se ugotovi, katera sorta solate je za naše kraje najprimernejša. To je, da od-odgovarja po kvaliteti, da je zelo zgodnja, da prinaša do- je izredno dobro uspevala in getacijo so okopali nasad dvakrat. V toplo gredo so sejali 4. februarja, na prosto presajali 3. aprila. Na vsako gredo so sadili enako število sadik in sicer 85 komadov. Največji pridelek 710 stotov na ha je dala znana sorta ((ljubljanska ledenka«, ki sti pridelka in da čimdalj časa obdrži glave, to je, da ne gre v cvet. Poskus se je vršil na vrtnem zemljišču, na parcelah 5 kv.m površine. Zemlja je bila ilovnato humozna, predkultu-ra čebula, gnojili so samo s čilskim solitrom — 700 kg na ha dvakrat pod list. Med ve- GLAS NAŠIH VASI Gospodarske težave Nabrežine in ISabrežincev Prosimo uredništvo, da nam v tej številki odstopi nekaj več 'prostora. Najbolj nas skrbi ko vidimo, kako naglo s« potapljamo v gospodarske stiske. Kot delavsko naselje smo odvisni od zaslužka ta pa se zaradi krčenja gospodar-ske dejavnosti naglo krci in množi število brezposelnih. Toliko so opevali blagostanje na tem ozemlju, a pri nas ga ne vidimo. Vera v šilinske in dolarske srečonosce, ki jo pri precejšnjem številu naivnežev zelo zalegla, se je razblinila ker se gospodarska prosperi-teta naše cone izza anglo-ameriškc uprave zaključuje z gospodarsko stisko, dolgovi, zaskrbljenostjo in vedno večjim nezadovoljstvom. Kar smo tukaj ustvarili s pomočjo ERP, se je pretežno odteklo v Italijo. Od naše kamnoseške industrije živt komaj okrog 170 delavcev in še od teh nad četrtino 'z Italije. Drugih virov skoro ni, ker sta obrt in kmetijstvo zelo neznatna. Do prve svetovne vojne smo se precej bavili s trtorejo in pridelali nad 900 hi vina, sedanji pridelek pa je okrog 250 hi. Redili smo 50 volov, 60 krav in približno toliko mlade živine ter 40 konj, dočim imamo danes 8 volov in 16 krav in nobenega konja. Mla- dina pravi, da naj obdeluje zemljo le kdor je neumen. Lepa duševnost! Bilo bi zelo umestno in vzgojno, skrajno priporočljivo, da bi v našem novem šolskem poslopju zavel nov duh z novimi bolj sodobnimi in življenjskimi vzgojno-poučnimi napotki in bi mladina gledala na pomen zemlje in njene rasti z drugačnim smislom, pojmovanjem in razumevanjem. Tudi priporočamo, da šola posveti več pažnje vzgoji, večje ljubezni do pt»c, ker se je tudi pri nas razpasla strast za lov na naše dobrotnike. Saj jih je že tako malo, da skoro ne bomo več poznali kosa, ščinkovca, sinice itd. Slovenci znamo ceniti te živalice in jih ščitimo ne pa zatiramo. Kulturo uničevanja nam je prinesla Italija, ki je napravila iz nas to, kar napravijo gosenice. Zato se borimo proti vsem gosenicam, pa čeprav nosijo nekatere naziv dvatisočletne kulture. Upamo, da bo tudi tisti lovec, ki vendar ni porekla iz škornja, prenehal zasledovati te naše drobne prijatelje s kletkami in limanicami, ker spada tudi to v «kulturni» vandalizem. Tujski promet je pri nas tako reven, da skoro ne pride v našem gospodarstvu v poštev. Mnogo je temu krivo naše gostinstvo, ki se ne potrudi, da bi zadovoljilo goste. Ni prijetno slišati tožbe, da se v tem in tem lokalu ne dobe niti mrzla jedila ali pa da se za goste niti ne zmenijo. Treba je korakati s časom, ki nalaga tudi gostinstvu vedno večje zahteve! Dvojčka junčka v Mavhinjah Ko smo zvedeli za vižovelj-ski traktor, smo se razveselili, ker nam bo zaradi pomanjkanja vprežne živine in delovne moči dobrodošel. Trditvi, da se s traktorjem veliko boljše orje, se pridružujemo tudi mi. prav pa bi bilo da bi orali pred zimo. Kot znano, sp vzdolž jugoslovanske meje že pred leti popolnoma posekali drevje. Prizadeti posestniki so napravili prošnjo za poravnavo škode in čakajo na izplačilo. Posestniku Jos, Furlanu je pred nekaj tedni izvalila krava dvojčka — junčka, ki sta si izredno podobna. Skoda bi ju bilo zaklati, ker sta dobre pasme (švicarske — enobarvne), lepo razvita in se bosta nedvomno razvila v lep par. Zadovoljstvo mater zaradi novih vrtcev v sgoniiki občini Ce so se domačini pred leti močno preživljali s kmetijstvom, se danes toliko bolj ozirajo za zaslužkom. Ta je boljši od onega z zemlje, pravi posebno mladina. Ce je to v vsem resnica, bi se dalo govoriti; je pa dejstvo, da je kmetijstvo v naših razmerah precej težka reč. Zato se naša občina zanima, kako bi zaposlila odvečne delovne moči pri javnih delih. Državna uprava mora razumeti naše težke socialne razmere in dati na razpolago čim več finančnih sredstev, saj ljudstvo, ki je voljno delati, ni krivo, če se ne more preživljati, kot bi se rado. Naše matere se s svojimi najmanjšimi »šolarji« vred veselijo odkar sta prevzela svoje vzgojne dolžnosti oba nova šolska vrtca; matere so s tem močno razbremenjene, njihovi mali pa preživljajo dnevno po nekaj prijetnih svojemu svetu primernih ur. Zagrizenim sovražnikom naše matične zemlje (ne mislimo domačinov) ni po godu ker vedno bolj cenimo njen pomen in prizadevanje pri reševanju tržaškega spora. Ni jim prav, če spoznavamo resnico, da imamo edino v Jugoslaviji svojo iskreno zaščit-nico. Oni bi radi, da bi nas očuvala le v toliko, v kolikor bi bilo potrebno njihovim ozkim interesom. Mavhinjski jubilej Mavhinje «Okrutna šola«, pa sicer skromen, a vendar) ne Sem Benellijeva, temveč tiskarskega škrata se je primerila uredništvu ((Jadranskega koledarja«. Tiskarski škrat jo je imenitno zagodel prav pri članku o mavhinjski godbi, ki ne praznuje le 25-letni-co, kot je celo v naslovu ponaredil tiskarski škrat, temveč kar 75-letnico svojega obstoja. Tiskarskemu škratu na vkljub bodo vsi Mavhinjci in njihovi sosedje kupili »Jadranski koledar« za leto 1954, da bodo ohranili v svoji domači knjižnici spominski članek o tem pomembnem prosvetnem jubileju svoje vasi. Smrt zavednega Slovenca v Borštu V torek 8. decembra je umrl v Borštu tov. Anton Retaros p. d. Palcev, star 70 let. Pokopali smo ga v sredo popoldne ob lepi udeležbi domačinov kakor tudi pokojnikovih znancev in prijateljev iz sosednjih vasi. Domači pevski zbor mu je zapel žalostinke pred hišo žalosti, v cerkvi in na pokopališču. Take naše može je treba postaviti za zgled vsem. Bil je vedno zelo zaveden, zvest či-tatelj naših listov; kar pa je pokojniku v posebno čast; vzgojil je tri sinove in hčerko v istem duhu, v vrle naše ljudi. Naj počiva mirno v domači zemlji, preostalim pa iskrene sožalje. vzdržala glave, razen ((kraljica jeseni«, najdalj časa. Drugi dve, ki tudi spadata h kraljicam, to je «victoria» in «uni-cum«, sta dali manj kvalitetne in nižje pridelke. V cvet pa sta šli, vsaj deino, želo zgodaj. Izmed mehkolistnih sta se najbolje obnesli ((kraljica maja« in »Brauner Trot-skopf«. Od na pol mehkih je bila najboljša «worburski čudež«, ki je imela izmed vseh najlepše, močno zbite glave, bila je odporna proti gnilobi in tudi v cvet ni šla tako hitro, kakor njej podobna sorta «atraktion«. Pri sorti »atraktion« je bilo opaziti v notranjosti veliko gnilih glav, čeprav je bila na zunaj zelo podobna prejšnji. Italijanska sorta «čudež štirih letnih časov« je od začetka najlepše kazala, nazadnje pa se je izkazalo da niti ena sadika ni delala glave. Sorta »kraljica jeseni« je vzbujala največjo pozornost med vso vegetacijsko dobo. Vse rastline so bile popolnoma enake z zelo velikimi glavami. Slaba lastnost je bila ta, da so glave precej mehke, in tudi v sredini zelene kakor zunanji listi, to je da nima skoraj nič etioliranih listov, kljub temu, da je okus zelo dober. Priporočljiva bi bila ta sorta zlasti zato, ker sploh ni šla v cvet in bi lahko brez nevarnosti ( služila za potrošnjo od zgodnje pomladi do poznega poletja. Poizkus je pokazal, da izmed krhljik ostane najboljša »ljubljanska ledenka«, izmed mehkolistnih »kraljica maja«, od polmehkih pa po kvaliteti «worburški čudež« in ((kraljica jeseni«, B. J. RAZPIS NAGRAD ZA IZBOLJŠANJE KMETIJSTVA V KOPRSKEM OKRAJU Okrajni ljudski odbor v Kopru je razpisal za prihodnje leto nagrade za dvig vinogradništva, sadjarstva, oljčnih nasadov ln živinoreje. Celotni znesek nagrad skupno za vse panoge kmetijstva znaša več kot 6 milijonov din.- Tovorni prevozi ♦ Tnl.šLSBOI) ♦ Uscbnl avlobusni prevozi AVTOOARAŽA z MEHAMIČNO DELAVNICO TRST .Ulica Moreri 7 . ROJAN ČEVLJE dobre in poceni dobite za veliko in male v trgovini Jcihip TRST, Ulica Vasari lil tel. BUfiBl GEOMETER izdeluje načrte za hiše in vile, zemljeknjižne in katastrske mape (tavolare) ter meri in preverja zemljišča. — Urnik pisarne od 17. do 19. ure. Brezplačne informacije in tehnični nasveti. TRST - UL. CORONEO ST. l/III - TEL. 5960. ZASTOPNIK IN GLAVNA ZALOGA MDR. HOMCU IRCOVCiV 2 KRIVINAMI TRST - Ul. Valdirivo 3, tel. 30-34 MOTOM48 STARA IN ZNANA TVRDKA Tlll j 11/ R9D0LF0 ki se je preselila v CCM Čudoviti motorček, ki vas pelje povsod. Prodaja na obroke do 18 mesecev. Pritikline in nadomestni deli za vse motorje, hitra popravila Zastopstvo „Gilera" MOSCHION & FRISORI TRST. Ul. Valdirivo 34 tel. 23-475 1)1. detla Guardia 15 s križnim Hvom za gumbnice, pr itrj e vanj e in čipk er vezenje brez okvira. 25-letno jamstvo. Naprodaj rabljeni poglobi,jivi stroji ln v omaricah. Vzamemo v račun in dobro plačamo rabljene stroje. Popravila z Jamstvom. Obročno odplačevanje po 50 lir dnevno. Brezplačen pouk v vezenju. tel. 95089 z zadovoljstvom obvešča svoje odjemalce, da ima na razpolago novo vrsto šivalnih strojev svetovne znamke w IS SVremenska napoved za danes: Napovedujejo pretežno oblačno vreme z morebitnimi razjasnitvami. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je bila 12-8 stopinje; najnižja 9.1 stopinje. Opozarjamo vas na sledeče /m II I flp oddaje: Trst II.: 9.15: Slovenske pesmi. 11.15: Jacobi: Koncert za violino in orkester. 18-15: Čajkovski: Simfonija št. 4. 22.35: Lipovšek: Suita za godalni orkester. — Trst I.: 17.30: Simfonični koncert, dirigira Leonard Bernstein. Ne ho vam žal, ako si boste nabavili čevlje v trrjovini K kihi TRST - Trg tra i Rivi 2. Ima veliko izbiro elegantnih moških in ženskih modelov Odaovonil urednik STANISLAV RENKO - UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCHI Jt. t J/JL,, so-, _ UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA St. 20 — Telefonska Številka 73 III. nad. — Telefon številka 93-808 In 94-638. — Poštni Dredal 602 — UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA St. 20 — Telefonska Številka 73-38 - OGLASI: od 8. do 12.30 In od 15-18 — Tel. 73.38 — Cene oglasov: Za vsak mm višine v Širin! 1 stolpca trgovski «0. finančno upravni 100. osmrtnice 90 lir — Za FLHJ za vsak mrr. širine 1 »tolpra za vse vrste oglasov po 25.. din. — Tiska Tiskarski eavod ZTT — Podmžn Gorica Ul. S. Pelllco MI. Tei. 33-82 — Rokopisi se ne vračajo. 93-808 In 94-638. — 18 - NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 900 nije. Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928. tek. račun prt Narodni banki v Ljubljani 606 - t 210 polletna 1700, celoletna 3200 Ur. Fed. ljud. repub Jugoslavija: Izvod 10, mesen s,oV#. ............. n. tiska, Drl . Trst tržaškega tiska D._________ Poštni tekoči račun za STO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trst 11.5374 - Za FLRJ: Agencija 'demokratičnega tnozem. tiska. Drž. Izdaja Založništvo 892 Enu nalivno pv'to o du'i STARŠI! ŠOTA RJI! Kdor si nabavi vse šolske potrebščine v PAPIRNICI - TISKARNI U. BERNARDI-Ul. Mazzini, 44 TEL. 93-667 dobi v dar eno dobro nalivno PeT° vse u Solo pd zmernih 0 NALIVNO PERO BEKNLM JE NAJBOLJbE OD DOSEDANJIH SAMO ZA 1.000.. LIR - 1 LETO JAMS'1 VA TRST, Ul. Corooeo 3. Tel. 38 18 Naš tedenski pregled (Nadaljevanje s 3. strani) Dr. N. GIGLIA ZDRAVNIK KIRURG ZOBOZDRAVNIK Izdeluje proteze v jeklu, zlatu, kavčuku in plastiki. — Zdravi z najmodernejšimi sistemi. Sprejema od 9. do 13. ure In od 15. do 20. ure. TRST - DL Torrebianca št. 43 (vogal Ul. Carducci) - Tel. 71-18 Dr. HLAVATY zobozdravnik ORDINIRA na OPČINAH Narodna ulica št. 124 KOLESA, ŠIVALNE STROJE, RADIOAPARA-TE IN DRUGO dobite v veliki izbiri tudi na obroke v TRGOVINI mi WAITIR NABHEŽINA, tet.22523 AVTOMOBILE ODDAJA V RAJEM za prevoz potnikov na STO in v inozemstvo FRANC LIPOVEC TRST - UL. T1MEUS ŠT. 4 Tel 90296 - urad TeL 33113 • dom Ctltt UC Krojacnica Petelin NABREŽINA št. 145 izdeluje moške in zenske plašne, obleke, zenske ko-stime, po najmodernejšem zadnjem kroju. CENE ZMERNE Ima na razpolago veliko izbiro vzorcev najboljših tovarn. PODJETJE brata ŠVABA * [lehlrortaiiifiiia delavnica /a avtomobile in motorje ♦ TRSI • Ul. Ciulia šlev. 28 Telelon; 98-742 Glaifcim p%i plačilu Velika izbira vseh vrst kuhalnikov iD štedilnikov na plin, tekoči plin, elektrik0' les in premog, najboljših znamk- Lleklri°nl hladilniki in hladilniki na led - NajleP5’ darilni predmeti servisi iz porcela^' umetniške keramike, stekla in krist°'1 Prvovrstno posrebr®0' pribor in pribor iz n0 rjavečega jekla - ^s<3 za gostilne, bare, hort1 in kuhinjo Vplačilne olajšave^) Tvrdka T It St X - Trg »v. (Piaz/,a S. Cjtiovaii*«* " ^e*#' V četrtek je relativno zatišje v tržaškem vprašanju prekinil Pella, ki je v italijanskem senatu znova ubral nacionalistične strune prav v ča_ su, ko je Italija na pragu novih velikih stavk in notranjih težav. Prva velika stavka tega obdobja — ki je kljub prošnjam, obljubam in grožnjam vlade zajela velik del javnih uslužbencev — je že za nami, za torek Pd se pripravlja sploš, na stavka industrijskih delavcev, k‘ ji bo sledila, verjetno šele v januarju, vrsta manjših stavk po posameznih strokah in pokrajinah. In medtem ko se ob socialnih vprašanjih vse bolj kaže razcep tudi v sami demokristjanski stranki, sega Pella spet po starem kamnu modrosti, ki je že večkrat pomagal italijanski reakciji iz škripcev — Trst, se pravi, imperializem. S Pellovim govorom, s katerim ostaja italijanska diplomacija pri starih, nesprejemljivih zahtevah, se tržaško vprašanje ni pomaknilo niti za ped bliže k rešitvi, čeprav je nekaj dni poprej sporazum o umiku čet z jugoslovansko-italijanske meje dajal vsaj bledo upanje, da so morda v Rimu le uvideli, da bo treba ubrati nova pota. r. c. Z O BOZDRAVNIK Dr. Danilo Brezigar ordinira v NABREŽINI štev. 130 (v hiši g. Tenceta) od 16. do 20. ure — ob nedeljah od. 10-. do 12. ure IMPERIALIZEM V POZIVU PROSTOZIDARJEVj SPOROČILI DRUŽIVA NEPOSREDNIH 0BDE10VALCEV IN PREFEKTURE KLJUB UMAKNITVI ČET! DVOLASTNIŠKA DOVOLJENJA malo upanja na zboljšanje odnosov obnovite do konca januarja KNJIŽNIČARJI IN DRUŠTVENI GOSPODARJI ! Oskrbite svojim članom prijetne zimske večere s tem da jim nudite PRIMORSKI DNEVNIK. Najbolje, da se nanj kar naročite. — Telefonirajte na štev. 7338. «UNI0N» Svetovno znana zavarovalnica od leta 1828 je v TRSTU, UL. VALDIRIVO 14 tel. 27512 - 5939. Prokurator RAVNIK OGLASI i* OGLAŠANJA •OGLASOV NE PLAČUJE TRGOVEC, KI OGLASE NAROČA IN TUDI NE KUPEC, KI PRI TEM TRGOVCU KUPUJE. V RESNICI PLAČA OGLASE KONKURENT, KI SAM NE OGLASA«. (Herbert Casson) mJirommnrdik predvaja danes, 13. decembra z začetkom ob I«. ur' in .jutri 14. ob 18. uri zabavni barvni film družbe M.G.M- «NAVIJAJMO SKUPAJ« z igralci svetovnega slovesa: GENE KELLY. ESTHEB WILLIAMS in FRANK SINATRA: v torek 15. in v sredo 16. decembra film družbe R-K-0- OBREMENILNO PISM0» LORETTA YOUNG, BARRY SULLIVAN in BRUCE COWLING; v soboto 19. decembra, «STARI SUM» s svetovno znanim igralcem WALLACEJEM BERRYJEM- MLINSKO - TEHNIČNE POTREBŠČINE : Svilena in žimnata sita — žično tkanino — ier' mene (pasove) usnjene in gumijaste — vosek *a jermene in šivalne jermence — mlinske kamne za belo in zmesno meljavo — Gurte. peharčke in vijake —- klepce za kamne — flanelo in filc-tra-kove — motvoz in sukanec za vreče — juta vreče za moko -— mlinske trijerje in ostale stroje — nudi po zmernih cenah. Trgoi/sko podjetje «MLINAH» LJUBLJANA, Resljeva cesta 17-Telefon 21 526 ZE V Framasoni ne bodo dovolili, da se iz materinega srca iztrgajo Trst, Istra in Dalmacija kot že prej Briga in Tenda ter afriške kolonije - Na italijanski strani še vedno napadajo našo manjšino Italijanske kakor tudi jugo-|zaeija prostozidarjev škotske-[vladujejo v Italiji take orga- ga tipa iz Rima je namreč | nizacije in stranke, ki so po slovanske čete se te dni umikajo s svojih dosedanjih pozicij v obmejnih predelih Goriške m Benečije. Po neposrednem dogovoru med dvema državama bodo obmejni kraji izpraznjeni do 20. decembra, kakor javljajo uradna poročila. Goriško obmejno prebivalstvo je sprejelo vest z veseljem, njihovo kretanje je zopet neovirano, delo na polju bolj sproščeno. Zopet se je vrnil v družine tisti mir, ki ga je večina pogrešala zadnje tri mesece. Pa tudi med trgovskimi krogi v Gorici, kjer je nastopila v tem času precejšnja pasivnost, je vzklilo upanje, da se bodo njihovi posli zopet vrnili v prešnji tir. Na obmejnih blokih, posebno pri Rdeči hiši, je zadnje tri dni živahno kot ni bilo že skoraj tri mesece. Ljudje brez strahu in pretenj prehajajo mejo in opravljajo svoje posle. Številni Slovenci pa še vedno ne morejo prestopiti meje, kajti goriška kvestura do sedaj, pa čeprav je od sporazuma za umaknitev čet minilo že teden dni, kljub prošnjam še ni vrnila prizadetim osebam potnih listov, kar vsekakor ne spada v akcijo, ki naj bi privedla k dokončni ureditvi odnosov med Italijo in Jugoslavijo. Uradni krogi in tudi časopisje, ki bi moralo tolmačiti želje javnega mnenja (od tega je, žal, večina italijanskih časopisov zelo daleč), še vedno vztrajajo na svojih šovinističnih nedemokratičnih stališčih. Se naprej se proti go-riškim Slovencem izvaja diskriminacija; še vedno se v časopisih blatijo in zasmehujejo vse tiste celo z dokazi podprte zahteve, ki jih slovenska manjšina zahteva zaman že (oliko let. Proti neposrednemu sporazumu dveh zainteresiranih strank, ki bi brez dvoma najbolje rešil vsa pereča in nerešena vprašanja, med katerimi je eno izmed najvažnejših prav vprašanje slovenske manjšine v Italiji, se po goriških zidovih z dovoljenjem goriških oblasti v teh dneh lepijo lepaki, ki so po svojem bistvu globoko imperialistične vsebine in proti vsaki rešitvi tržaškega vprašanja. Organi- vceraj po goriških ulicah nalepila kričeče lepake, s katerimi poziva vse Italijane, ne glede na prepričanje, k enotnosti, ki je v tem času najbolj potrebna. Poziv pravi med drugim, da Italijani ne smejo dovoliti, da se «iz materinega srca iztrgajo Trst, Istra in Dalmacija, kar se je zgodilo že z Brigo in Tendo ter z afriškimi kolonijami«. Se več podobnih stavkov je na lepakih, kar je vsekakor ja. sen dokaz mišljenja in želja, ki vladajo v Italiji. Zato je težko upati na izboljšanje odnosov, dokler pre- svojih programih nedvomno imperialistične, in od teh se ne razlikujejo niti kominfor-misti niti liberalci. Goriški Slovenci, živeči na najbolj kritičnih točkah države, ki smo z umikom čet upali v skorajšnjo pravično rešitev tržaškega vprašanja in v rešitev našega manjšinskega vpra- Začeli jih bodo obnavljati že 15. dec. - Določila za obnovo dovoljenj Društvo neposrednih obdelovalcev iz Standreža obvešča vse svoje člane in dvolastnike, naj čimprej poskrbijo za obnovo svojih dvolastniških dovoljenj. Dovoljenja se bodo začela obnavljati 15. decembra. Prve dni naj dovoljenja vložijo tisti, ki jih najbolj potrebujejo za prehod čez mejo zaradi sekanja drv, prevoza zelenjave in slično Vsi ostali pa, ki dovoljenja nujno ne rabijo, kakor tudi tisti, ki bodo napravili nova dovoljenja, naj sanja, se sedaj vprašujemo, I se zglasijo takoj po novem kdaj bodo demokratične sile v Italiji že enkrat nastopile v obrambo demokracije in pravice, v obrambo miru in interesov vsega človeštva, posebej pa izmučenega italijanskega naroda. Za člane društva, ki bi jim obnova dovoljenja delala tež-koče, bo na razpolago Zveza neposrednih obdelovalcev v Gorici, Ulica Roma 6/1. Prošnjo za obnovo dovoljenja je treba letos kolkovati za 100 lir in ne za 32 lir kot lansko leto. Vse ostalo je ko; prejšnja leta. S tem v zvezi goriška prefektura sporoča, da je rok za ebnovo dovoljenj do 31. januarja 1954. leta. Dvolastnik: naj v tem času vložijo prošnjo na kvesturo. Predložijo naj tu- letu. | di obmejno izkaznico z dovo- Na prizadevanje in posredo- Ulnico za prehod in poštni ček vanje naših kmečkih društev se ta čas obmejni bloki ne bedo zaprli. Ce bodo dovoljenja v redu predložena, jih bodo rešili že v 6 do 10 dneh. NAGRADNI NATEČAJ POKRAJINSKEGA POLJEDELSKEGA NARZUHNIŠTVA Polj bodo d €‘fl lobil el el s K ra sa li najboljšo nagrade Sodelovali so kmetovalci iz občin Doberdob, Sovodnje, Tržič, Foljan, Ronke in Zagraj V mesecu septembru preteklega leta je Pokrajinsko poljedeljsko nadzorništvo v Gorici razpisalo nagradni natečaj med kmetovalci kraških vasi občin Doberdob, Foljan, Tržič, Ronke. Zagraj in Sovodnje, kateri bi do 30. maja izvršili izboljševalna dela zemljišč kakor odstranitev kamenja s pošnikov in njiv, razno čiščenje orne zemlje, preureditev zapuščenih zemljišč v obdelano zemljo, nasade trt, sadovnjake itd. Natečaja se je udeležilo 54 kmečkih podjetij. Na podlagi ugotovitev o izvršenem delu je ocenjevalna komisija na svoji seji, ki ji je predsedoval vodja Pokrajinskega kmečkega nadzorništva, nagradila 36 najzaslužnejših kmetovalcev, ki so se udeležili natečaja, Nagradna lestvica je naslednja: 1. nagrada. 25.000 lir: Jožef Cernic, pok. Jožefa, Vrh 16; 2. nagrada 22.000 lir: Andrej Gergolet, pok. Andreja, Doberdob, Trg sv. Martina 5; 3. nagrada 18.000 lir: Jožef Zolja, pok. Andreja, Doberdob, Ul. Trieste 10; 4. nagrada 12.000 lir za vsa- kega: Jožef Pahcr, pok. Ivana, Jamlje 40; Jožef Gergolet, pok. Andreja. Doberdob, Ul. Roma 12; Ivan Mazzucchin, pok. Alojzija, Ronke; Konstantin Visintin, pok .Andreja, Zagraj - S. Martino 26; kmečko podjetje Castelnuovo, Zagraj . Castelnuovo; Anton Frandolič, pok. Antona, Jamlje 12; Jožef Radetič, pok. Franca, Doberdob - Sabliče 2; Jožef Gergolet, pok. Stefana. Doberdob, Ul. Trieste 17; Boštjančič, pok. Jožefa. Do- berdob-Vižintini 10: Jožef Pahor, pok. Andreja. Jamlje 27. 5; nagrada 10.000 ltT ža vsakega: Karl Vižintin, pok. Antona, Doberdob - Palkišče 28; Jožef Vižintin, pok. Jakoba, Zagraj - Sv. Martin 15; Karl Semolič, pok. Jožefa, Jamlje 17; Friderik Pahor, pok. Jožefa, Jamlje 15; Jožef Ferfolja, pok. Jožefa, Doberdob, Ul. Gorizia 7; Friderik Lavrenčič, pok. Jožefa, Poljane 5; Anton Lavrenčič, pok. Jožefa, Poljane 6: Alojz Jarc. pok. Jožefa, Doberdob, Ul. Trieste 23. 6. nagrada 8.000 lir za vsakega: Jožef Gergolet, pok. Matije; Albin Vižintin, pok. Andreja, Zagraj _ S. Martino 12; Jožef Vižintin, pok. Jože- fa. Zagraj S- Martino 39; Mihael Eerletič, pok. Stefana, Doberdob, Ul. Boneti 1; Jožef Ferfolja, pok. Stefana, Doberdob. Ul. Boneti 8; Alojz Vižintin, pok. Antona, Zagraj -S. Martino 30; Aldo Lakovič, pok. Ivana, Doberdob, Ul. Roma 27; Katarina Frandolič. Doberdob - Jamlje 16; Alojz Frandolič, pok. Andreja, Jamlje 3; Jožef Frandolič, pok. Jožefa, Doberdob. Ul. Lago 12; Andrej Marussi, pok. Nikolaja, Poljane 10; Emil Peric, pok. Gašparja. Devetaki 1; Peter Vižintin, pok. Jožefa, Zagraj - S. Martino 6; Andrej Pahor. pok. Stefana, Jamlje 8; Radislav Lakovič, pok. Andreja, Doberdob. Ul. Trieste 18. Pri izvršenih delih je bilo očiščeno kamenja in grmičevja 20 hektarov zemlje, ki se je tako spremenila v travnike, ter so spremenili 2,5 hektarov zemljišča v orno zemljo ter za nasade trt in sadnega drevja. Za vsa izvršena dela so potrebovali 7.545 delovnih dni za 7.545.000 lir. Nagrade bodo razdelili nagrajencem. za 200 lir za vsako izkaznico. DANSKA FINALU Brata Ulrich sta zmagala v dvoje in tako dosegla rezultat 3-.0 KOPENHAGEN, 12. — Brata Abdesselam, Ducos de la Hail- Torben in Joergen Ulrich sta le itd. Med ženskami pa je tudi v dvoje premagala Ita- prva Adamson pred Chatrier, lijana Cucellija in Marcella Bucaille in Schmidt, ki so vse Del Bella s 7:5, 6:2, 4:6, 6:3 tri enako ocenjene ter tako povišala rezultat v prid Danske na 3:0. S tem se je Danska že plasirala v finale v tekmovanju za pokal švedskega kralja. Drugi fina list bo Švedska ali Francija. * :|i * Švedska-Francija 2:1 PARIZ, 12. — V tekmovanju za pokal švedskega kralja vodi Švedska pred Francijo z 2:1. Danes sta Šveda Davidson m Rohlsson premagala Hailleta in Pellizzo s 4:6, 6:4, 6:2, 6:1. * at Najboljši igralci v ZDA in Franciji NEW YORK, 12. — Seznam 10 najboljših ameriških teniških igralcev v I. 1953, ki ga pa mora še odobriti teniška zveza ZDA v prihodnjem januarju: 1. Trabert, 2. Seixas, 3. Larsen. nato Mulloy, Clark, Richwardson, Barzzen, Tom Brawn, Noel Brown, Golden, Talbert, Perry. * at at PARIZ, 12. — Tehnična ko-mutija francoske teniske zveze je sestavila lestvico najboljših francoskih teniških igralcev v 1. 1953. Med moškimi sta na čelu kot enaka Destremau in Remy, nato pa slede Haillet, V dežju današnja lehma iiaiua-CSR? GENOVA, 12. — Po včerajšnjem krasnem sončnem vremenu so vse nebo prepregli oblaki in danes lije kot iz sikala in kar nič ne kaže na izboljšanje. Ce bo med tekmo padal dež, bo to nov faktor, na katerega se v glavnem ni računalo in je težko reči, komu v prid bo nastopil. Zdi se, da so Cehi dovolj optimistično razpoloženi. Vsekakor je skoraj vsaka sodba o njihovem moštvu prehranjena, saj sestavljajo reprezentanco večinoma mladi igrači, katerih povprečna starost znaša 24 let.. Moštvi bosta nastopili v naslednji postavah: ITALIJA: Costagliola; Ma- gnini, Cervato; Chiappella, Rosetta, Segato; Muccinelli, Ricagni, Boniperti, Pandolfini, Prignani. CSR: Stacho; Safranek, Novak; Trnka, Hledik, Prochaz-ka; Dobay, Pazicky, Tegelhoff, Kacany, Curgali. Sodil bo belgijski sodnik Bauwens. Drugi polčas tekme bodo oddajali po televiziji. Gligorič se je vdal Pircu in izgubil tudi s Fuderer jem Na turnirju za šahovsko prvenstvo Jugoslavije so v XIII. kolu igrali takole: Rabar - Dimc 1:0, Marič - Bogdanovič remi. Udovčič - Trifunovič 1:0 (!), Preinfaik - Matanovič remi, Puc - Djuraševič remi, Nikolac - Fuderer remi, Gligo-rič - Nedeljkovič prek., Milič -Pirc prek. v nejasni poziciji, Janoševič - Bulat 1:0. V XVI. kolu je Gligorič doživel poraz po Fudererju. — Ostali rezultati: Bulat - Dimc 1:0, Matanovič - Puc 1:0, Rabar - Marič 1:0, Nedeljkovič -Milič remi, Pirc - Janoševič prek., Djuraševič prek., Trifunovič prek., Bogdanovič prek. ZAGREB, 12. — Danes so na šahovskem prvenstvu Jugoslavije odigrali prekinjene partije iz 12., 14- in 15. kola NaJ-veeje zanimanje je veljalo za | partijo Gligorič - Pirc, ki je bila dvakrat prekinjena. Gligorič je končno v 82. potezi partijo predal. V ostalih partijah je Udovčič premagal Bogdanoviča, Nedeljkovič pa Janoševiča Djuraševič je remiziral z Nikol-cem, dr Trifunovič pa v partijah s Preinfalkom in Pucom. Na lestvici vodita: Fuderer in Rabar (10) pred Nlkolcem (9) itd Nikolac Preinfaik - Udovčič Zopet West Bromwich na prvem mestu LONDON, 12. — Rezultati današnjih prvenstvenih tekem angleške I. divizije: Arsenal - W Bromvich 2-2; Aston Villa - Tottenham 1-2; Blackpool - Newcastle 1-3; Cardiff . Middlesbrough 1-0; Chelsea - Manchester United 3-1; Huddersfield - Preston 2-2; Manchester City - Sheffield Wednesday 3-2; Portsmouth - Liverpool 5-1; Sheffield United - Bolton 3-0; Sun. derland - Charlton 2-1; Wol-verhampton - Burniey 1-2. Danes je bil dan presenetljivih rezultatov. Burnley, e-dino moštvo iz petorice na čelu lestvice, ki je doseglo obe točki, ni samo premagalo Wolwerhampton, temveč mu je tudi odvzelo prvo mesto ter mu zadalo prvi poraz na domačem igrišču v tej sezoni V vodstvo se je spet povzpel West Bromwich, ki je na Ar-senalovem igrišču dosegel s prvakom neodločen rezultat in ima boljše razmerje golov kot Wolverhampton. Huddersfield, ki se je moral tudi zadovoljiti z neodločenim rezultatom, je ostal na tretjem mestu. Presenečenje je tudi domači in dokaj visoki poraz Blackpoola Lestvica taka; ‘ je sedaj pri vrhu Bromvich 22 15 3 4 60:30 33 VVolverhp 22 14 5 3 55:31 33 Huddersf 22 12 5 5 40:23 29 Burnley 22 14 0 8 50:39 28 Bolton 21 8 8 5 37:31 24 Arsenal 22 9 5 8 43:21 23 Manch. D. 22 6 10 6 35:32 22 Charlton 22 11 1 10 46:42 22 Blackpool 21 9 4 8 38:38 22 V Štipendije za vojne sirote Pokrajinski odbor vojnih sirot sporoča, da je razpisan natečaj za tisoč štipendij za vojne sirote za tekoče šolsko leto. Štipendije so tako razdeljene: 400 za nižje srednje šole po 20 tisoč lir: 400 za višje srednje šole v znesku 25 tisoč lir vsaka in 200 za vseučilišča po 50 odnosno 75 tisoč lir vsaka. Prošnje sprejema Pokrajinski odbor vojnih sirot, Gorica. Corso Italia 17, do konca tega meseca. Pokojnine in podpore za bivše delavce v Nemčiji Zavod za socialno skrbstvo sporoča, da imajo delavci, ki so nekoč delali v Nemčiji, pravico do posebne podpore v primeru nezgod na delu ali bolezni, ki je nastopila zaradi dela, kakor tudi pravico do pokojnine zaradi . invalidnosti, starosti ali smrti. Tisti, ki so dejansko nekoč delali v Nemčiji, morajo takoj vložiti prošnjo na Državni zavod proti nezgodam v Tjimu ali pa na Zavod za socialno skrbstvo, v Rimu, kateri je treba priložiti tudi potrebna potrdila. NA URADU ZA DELO Sprejemajo delavke za delo v Angliji Pokrajinski Urad za delo sporoča, da najema delavke za Anglijo, kjer bodo zaposlene pri podjetju Pirelli General Cable LTD, kjer izdelujejo telefonske kable. Prosilke morajo biti neporočene in stare od 21 do 30 let. Za nadaljnja pojasnila naj se interesentke javijo pri pokrajinskem Uradu za delo v Gorici, Ul. Crispi 9. od 10. do 12. ure do. 18. t. m. Požar v stanovanju Včeraj okrog 14- ure je v stanovanju Marije Alesani, last Sergija Grusovana, na Korzu Verdi 24 nastal požar. Vzroki so neznani. Hiter prihod gasilcev je preprečil, da se ni ogenj razširil v sosednje prostore. Ogenj je zajel del poda, vrata in razne reči. Skoda, ki jo je povzročil požar, znaša okrog 100 tisoč lir. V bolnico Brigata Pavia so v petek pripeljali 68-letnega Jožefa Brunettija, ki je zaradi bolehnih nog padel na cesti, ko je hodil po Ul. Baiamonti. V bolnici so mu ugotovili poškodbe po obrazu, za kar se bo zdravil kakih 10 dni- DEŽURNA LEKARNA ; Danes posluje ves dan in po. noči lekarna Kuerner. Korzo Italia 4 - tel. 25-76; od 8. do 12 pa dežurna lekarna Venuti, Ul. Rabatta 18 - tel. 21-24. KINO CORSO- 15: «Salomč», barvni film, R. Hayworth in S. Granger. VERDI, 15: ((Morski ropar Črnobradec«, barvni film, R. Newton in L. Darnell. CENTRALE. 15: «Kapitan prikazen«, barvni film, F. Lati more. VITTORIA. 15: «Traviata 53», B. Laage in A, Francioli. MODERNO. 15; »Polkovnik Hollister«, barvni film, G. Cooper in R. Roman. KINO STANDREZ. Danes ob 17., 19., 21.: «Dva pokvarjenca«, Lea Padovani in Massi-mo Serato. i BELTRAM | IMPOKT + El. Valdirlvo* I tel.«19 »i + EIPQB*J Odpremlja hitro po najnižjih cena h darilne paket« za Jugoslavijo in druge države. Pošiljajo se zdravila, tekstilno blago šivalni stroji. ra' dijski aparati, harmonike, kolesa, vespe in sploh vse' kar je potrebno. Tvrdka razpolaga z lastnim skladiščem v prosti Itikl (Punto franco) 2-a-21. Obrnite se osebno ali pismeno na naš gornji naslov. Desk* tmre kove, macesnove in trdih Usov m trame nudi najugodneje IfiSl viale Sonnino 24 lel. 11441