Fotografija: Stojan KERBLER
/ntz/t/esic<p&
¿/// c /J t <
r.
r/f//tr rr/r/fff/
FRANC PUKŠIČ
- izvoljen za poslanca v državni zbor v 9. volilnem okraju.
Franc PUKŠIČ je bil rojen 24. novembra 1995 na Ptuju, Končal je poklicno šolo, potem pa opravil sprejemne izpite na Visoki tehniški šoli ter tam diplomiral leta 1980.
Član SDS je postal leta 1994. Od leta 1994 je župan občine Destrnik-Trnovska vas-Vitomarci. )e član predsestva sveta županov je član delovnega telesa podpisnikov pisma o združevanju 15 občin Slovenskih goric, Prlekije in Haloz. Je
predsednik OO SDS De-strnik-Trnovs ka vas- Vi-tomarci.
Nisem človek, ki se prepuščal malodušju in utvaram, ampak poskušam dejstva in možnosti realno oceniti in postaviti cilje.
Dr. MIROSLAV LUCI
- izvoljen za poslanca v DZ v 10-11 volilnem okraju.
Dr. Miroslav LUCI je bil rojen 31.1.1946 pri Sv. Tomažu v občini Ormož. V Mariboru je končal gimnazijo in leta 1972 Medicinsko fakulteto v Ljubljani. Leta 1980 je opravil specializacijo.
Član stranke SDS je od leta 1991, od tega leta je tudi predsednik MO SDS Ptuj. Med leti 1992 - 1995 je bil tudi član predsedstva SDS, Zadnji dve leti je nepoklicni župan mestne občine Ptuj, ki se je v tem času močno uveljavila v slovenskem prostoru.
Želel bi čim-prej speljati projekte, pomembne za Ptuj in njegovo širše gravitacijsko področje.
SLAVKO-ALOJZ VESENJAK
- izvoljen v 9. volilnem okraju
Rojen sem 8.5.1941 v Placerovcih. Svojo mladost sem doživljal na vasi, na kmetiji v družbi staršev, dveh bratov in dveh sester.
Po končani osnovni šoli v Gorišnici sem nadaljeval šolanje na Srednji kmetijski šoli v Rakičanu pri Murski Soboti. 1965 leta sem končal Višjo agronomsko šolo v Mariboru, 1966 leta sem se zaposlil pri takratni KZ Haloze. Od leta 1970 sem zaposlen na Perutnini Ptuj oz. po ustanovitvi zadruge pri Perutninarski zadrugi Ptuj, kjer opravlja dela in naloge, vodje združene proizvodnje in sem tudi namestnik direktorja zadruge.
Skupaj z ljudmi na terenu želim oblikovati svoje programe in jih ob strokovnih rešitvah zagovarjati v parlamentu. Politika mora služiti ljudem, zato se bom trudil:
ZA RAZVOJ SLOVENSKEGA PODEŽELJA IN KMETIJSTVA.
PODVOZ
Zidarji italijanskega podjetja COOPSETTE končujejo betonsko ploščo za novo zvezno cesto nad podvozom. Vsa betonska dela bodo po terminskem planu gotova do Božiča.
Mogočni nakladalec je zajemal zemljo izpod železnice in jo nakladal na kamion za odvoz. Lociran je bil na zemlji, ki je služila hidravliki za oporo. Zemlja je danes že odstranjena, skozi podvoz pa že vozijo gradbeni stroji.
Hidravlika, ki je s irilisočtonsko silo v dvajsetih dneh potisnila betonski kvader podvoza pod železnico.
ZAVOD BISTRA - ČEMU ?
Zelo nazoren in preprost odgovor za naš danes in jutri je izrekel sedaj že pokojni akademik prof. dr. Anton Trstenjak.
Majhen narod lahko ob velikih narodih preživi le kot elita. Tekmovati ne more v kvantiteti, temveč samo v kvaliteti. Maloštevilni narod, kakršni smo Slovenci, lahko preživi le, če je ustvarjalen.
prof. dr. Anton Trstenjak
Ste kdaj pomislili na možnost, da bomo Slovenci izumrli in obstajali samo še v enciklopedijah. Bodite brez skrbi. Zaenkrat, razen splošnih nevarnosti, kot je tretja svetovna vojna ali ekološke katastrofe, ki pretijo človeštvu kot celoti, še ni razloga za črnogledost. Toda kljub temu obstajajo številni primeri visoko razvitih civilizacij (Maji itd.), ki danes obstajajo še samo v enciklopedijah. Prav tako je znano, da so že stari Grki praktično razvili vso matematično teorijo in prišli do določenih filozofskih spoznaj, ki si jih še danes težko razložimo. Skoraj 1500 let po njihovih naravnost vrhunskih dosežkih pa je velika večina potomcev te civilizacije postala nepismena, še danes obstajajo žive priče, ki povedo, da se je njihov dedek pri notarju podpisal preprosto s križem in prstnim odtisom.
Iz novejše zgodovine si dolgo časa nisem znal pojasniti, kako je lahko iz tako bogatih zgodovinskih izkušenj, ki jih je na jugoslovanskem prostoru imela "Dubrovačka republika", nastala sedaj že bivša družbeno-ekonomska ureditev. Poznano je, da so v Dubrovniku živeli diplomati svetovnega kova, ki so vedno znali slabo ali dobro obrniti v svoj prid. Razvili so tako čudovit diplomatski sistem, ki jim je omogočal celo vlogo pravičnega razsodnika v vojnah med velikimi silami. Medtem, ko so številni umirali na bojiščih, je dubrovačka republika kovala največje dobičke. Pet let nazaj pa smo bili priča ravno obratnim procesom.
Bežen pregled skozi bogato zgodovino naših dedov in babic, ki so živeli na območju sedanje občine, zastavlja številnim povprečnim opazovalcem podobna vprašanja. Kaj se je zgodilo z modrostjo, ki je vladala v tem prostori skoraj 1800 let in nas neprestano uvrščala v sam vrh tedanje diplomacije? Posamezna okolja, ki so bila v času razcveta Poetovia ne-pomemnl zaselki, so nas v zadnjih 200 letih znatno prehitela. Pred kratkim organiziran mednarodni posvet na temo "Ptujsko mestno pravo v srednjeevropskem prostoru", ki je obravnaval mestni statut iz leta 1376, je nazorno pokazal na vso veličino tedanje diplomacije.
Kljub naštetim primerom pa obstajajo številne civilizacije, ki svojo razvojno pot gradijo brez velikih pretresov in se vedno pojavljajo med
vodilnimi. Zelo nazoren odgovor, čemu je temu tako, je med številnimi akademiki ponudil tudi prof. dr. Anton Trstenjak. Po njegovem se normalno razvijajo in rastejo samo civilizacije, ki skrbijo za "nenehno vzbujanje ustvarjalnosti".
Po definiciji je ustvarjalnost medsebojni vpliv naravnih in pridobljenih sposobnosti ter posebnih spodbud. Inovativnost, produktivnost in konkurenčnost so samo posledica ustvarjalnosti.
1 prof. dr. Matja Mulej
Narodi, ki so znali ustvariti pogoje za ustvarjalnost, so v nenehnem razvoju in doživljajo zelo malo hudih kriz. Sposobni ljudje vseh vrst so torej na razpolago pri vsakem narodu. Od modrosti voditeljev pa je odvisno, ali so sposobni zagotavljati pogoje za ustvarjalno družbo. V glavah nekaterih naših veljakov še danes velja zmotno prepričanje, da vrhunske razvojne dosežke v Ameriki, Nemčiji, Japonski itd. ustvarjajo "čudežno nadarjeni strokovnjaki". Še hujše od tega prepričanja pa je mnenje, ki ga imajo nekateri naši voditelji, da so ti tako imenovani "čudežno nadarjeni strokovnjaki" pripravljeni svoje izume preprosto podariti Slovencem, ker smo majhen in priden (deloven) narod. Pričakovanja, da nam bodo tujci prodali vrhunske tehnologije in zagotavljali kakovostne surovine, Slovenci pa bomo s pridnimi rokami delali in pri tem zaslužili 1000 nemških mark neto plače, so popolnoma nerealna. Dostojno lahko živijo le narodi, ki bodo sposobni sami zagotoviti vsaj enega izmed navedenih faktorjev (lastne tehnologije ali lastne surovine, najboljši pa skrbijo za oboje).
Preprosto povedano to pomeni, da je za normalen razvoj družine, podjetja, občine, države itd. potrebno neprestano ustvarjanje. Sistemi (družine, podjetja, občine, države), ki zaspijo na lovorikah doseženega, preprosto izginejo.
NAMEN USTANOVITVE ZAVODA BISTRA
Z zgoraj navedenimi zgledi želim pojasniti, čemu so v naši družbi potrebne tovrstne ustanove kot je Zavod BISTRA. Prvenstvena naloga tovrstnih in podobnih ustanov je stalna skrb za vzpodbujanje ustvarjalnosti. Pomanjkanje tovrstnih ustanov v našem okolju in ukinjanje že obstoječih razvojnih oddelkov nas je privedlo do razvojnega zaostanka. Sklepi, ki so se oblikovali na posvetu "Ptuj včeraj - danes - jutri" (v letu 1992) in na razvojni konferenci leta 1994, so narekovali oblikovanje strateškega načina razvoja. Osnovna značilnost tega načina razvoja je v tem, da gradi na težnjah, možnostih in prednostih lastnega prebivalstva in ne prepušča odgovornosti za razvoj zunanjim centrom. Oblikovana vizija "Ptuj podjetje lastnega razvoja na razvojno os Slovenije" pomeni, da ne iščimo krivcev in rešiteljev drugod, ampak se oprimo na lastne sile. Razvojne programe pa oblikujmo tako, da bodo zanimivi tudi za državo (na razvojno os Slovenije) in evropsko
skupnost. Odgovorni nosilci razvojnih projektov morajo biti naši ljudje, ki na partnerski način sodelujejo z državo in evropsko skupnostjo. Tak način priprave in vodenja razvojnih projektov pa je narekoval potrebo po ustanovitvi profesionalne inštitucije, v kateri so zaposleni ljudje, ki jim partnerji (država, evropska skupnost itd.) priznavati enakopravnost pri soodločanju. Merila, kdo je svetovno primerljiv strokovnjak, so splošno znana.
Zavod BISTRA je torej povezovalec in vzpod-bujevalec razvojnih programov, ki hkrati skrbi za vodenje posameznih projektov. Primarna dejavnost je v povezovanju in prenosu znanj iz inštitutov in univerz v gospodarstvo in negospodarstvo ter v soustvarjanju razvojnih idej v gospodarstvu in negospodarstvu in prenosu teh v raziskovalne inštitucije.
NAČIN DELOVANJA ZAVODA BISTRA
V	zadnjem odstavku opisan način dela je najlaže predstaviti na konkretnih primerih. Podjetju, ki išče nov razvojni program, pomagamo tako, da poiščemo ustrezno raziskovalno skupino na univerzi ali inštitutu, ki je specializirana za podjetnikovo željo. Za razvojno idejo pripravimo ustrezno projektno dokumentacijo, ki jo predložimo Ministrstvu za znanost in tehnologijo. Pristojni organi projektno idejo ocenijo in jo v primeru pozitivne ocene finančno podprejo z maksimalno 75 % deležem nepovratnih sredstev. Delež podjetnika je od 25 % do 50 %. Po zaključeni razvojni fazi se rezultati (izdelek, tehnologija itd.) prenesejo v podjetje. Za zagon tehnologije pri podjetniku pa priskrbimo ugodna kreditna sredstva pri državnih skladih in mednarodnih fundacijah. Na podoben način sodelujemo tudi pri negospodarskih družbah (muzeji, šolstvo itd). Razlika se pojavi pri sofinanciranju, ki ga običajno dopolni občinski proračun, saj gre za ustanove, ki so v celotni ali delni lasti občine.
KONKRETNI
PROJEKTI
Na gospodarskem področju se Zavod Bistra združuje v lokalno razvojno koalicijo, ki jo ob mestni občini preko centra za podjetniško svetovanje sestavljajo še Območna obrtna zbornica, Republiški zavod za zaposlovanje in podjetniški inkubator Alin. Ocenjujemo, da smo le tako združeni sposobni podjetniku zagotoviti popolno ponudbo.
Med pomembnejše konkretne projekte sodi ekološka sanacija gnojevke na farmi prašičev v Kmetijskem kombinatu Ptuj. Pri projektu sodelujejo tri raziskovalne skupine in ga je v višini 5.400.000 SIT letno podprlo tudi Ministrstvo za znanost in tehnologijo RS. Naloga je triletna in predvideva razvoj postopka, ki bo saniral onesnaževanje podtalnice s prevelikimi koncentracijami snovi iz gnojevke.
V	podjetju Vitomar poteka projekt razvoja novih tehnologij za izdelavo optičnih leč za očala. Pri uvajanju tehnologij, ki smo jih do
sedaj sami razvili, je finančno udeležen Tehnološko razvojni sklad Republike Slovenije. Pri razvoju novih materialov pa sodelujejo štiri raziskovalne skupne iz obeh univerz.
V letošnjem razpisnem roku smo izdelali šest elaboratov, s katerimi so različni podjetniki kandidirali na nepovratna ali kreditna sredstva. Od tega so trije že podprti z določenim deležem sredstev, preostali trije pa čakajo na sprejem proračuna za leto 1997.
Med pomembna izvedena dela sodi projekt "Uvajanje mladih v znanost", ki poteka na osnovnih in srednjih šolah v regijah Spodnje Podravje, Prlekija in Prekmurje. Ob pomoči mentorjev opravljajo otroci različne raziskovalne naloge, ki jih vsako leto predstavijo na regijskem srečanju. Rezultate njihovega dela predstavimo v zborniku z ustreznim kataloškim zapisom. Osnovni namen projekta je vzpodbujanje ustvarjalnosti pri mladih.
Izrazito primerjalno prednost znotraj slovenskega in evropskega prostora pa predstavlja naravna in kulturna dediščina Ptuja z okolico. Napovedi strokovnjakov o novih razvojnih smereh za naslednja desetletja dajejo največjo prednost ravno področju imenovanem "renesansa umetnosti". V svetu se je že pojavil nov val podjetništva, ki je nastal vzporedno z razvojem informacijske družbe in bistveno vpliva na organiziranje in delovanje umet-
nostnih ustanov. Velika večina teh inštitucij je pričela delovati podjetniško in ne živeti samo od proračunskih sredstev. Umetnost postaja vse bolj poslovna, inovativna pri iskanju in ustvarjanju prihodkov. Tržni učinki, ki jih dosegajo na navedenem področju, so skorajda neverjetni. Obiskovalci opernih predstav v Angliji ustvarijo več dobička kot vsa angleška avtomobilska industrija. Trgovine v muzejih zaslužijo 10.000 dolarjev na kvadratni meter, klasiče trgovine pa samo 2000 dolarjev. Renoijeva razstava v bostonskem muzeju je prispevala okoli 30 milijonov dolarjev zaslužka lokalnim hotelom, restavracijam, trgovinam in prevoznikom. Samo v Nemčiji so v zadnjih dvajsetih letih na novo zgradili približno 200 muzejev. Primerov, ki nas opozarjajo, da je nujno potrebno bolje izkoristiti naše obstoječe potenciale na kulturnem področju, ostaja še veliko. Te usmeritve želimo v Ptuju uresničiti s projektom "Center humanističnih dejavnosti Ptuj" (CHD), ki je sestavljen iz številnih podprojektov. Ustanovitev izpostave Znanstvenoraziskovalnega središča Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU) na Ptuju, predstavlja tisti pomemben mejnik, ki bo znal uvajati novosti na kulturnem področju. Ob pomoči slovenskih in tujih akademikov bodo naši strokovnjaki s področja humanistike lažje vsebinsko nadgradili idejo CHD v razvojni smeri, imenovani "renesansa umetnosti". V ta nemen smo v letošnjem letu opravili potrebne
prostorske investicije, kjer bosta v bodoče skupno delovala Zavod Bistra in izpostava ZRC SAZU. Skupno sodelovanje je nujno potrebno, ker se vrhunska ustvarjalnost dogaja v obeh polovicah možgan. Duševne manipulacije, ki ustvarjajo novo, se dogajajo v desni polovici, logične pa v levi. Za uspešen razvoj mora obstajati ravnovesje in medsebojno komuniciranje obeh možganskih polovic. Inženir in pesnik torej nista nasprotje, ampak se soodvisno dopolnjujeta.
Celotna ideja projekta CHD je bila predstavljena strokovnjakom za tujo tehnično pomoč preko programa PHAR. Ker smo prejeli pozitivno oceno, smo se odločili za prijavo, ki bo omogočila mednarodno sofinanciranje projekta "Ptujska trojka", ki je sestavni del projekta CHD.
Viri
1)	J. Naisbitt, P. Aburdene, Megatrends 2000 the new directions for the 1990s, ISBN 0380704374 New York, Avon, 1991;
2)	M. Mulej, D. Uršič, Zbujanje ustvarjalnosti - pot iz zaostanka v Evropo, Zbornik s 14. posvetovanja ob dnevu inovatorjev, ISBN 86-80085-01-4, Univerza v Mariboru, 1993
3)	S. Čelan, Ali bomo s ciljnim raziskovalnim programom Oblikovanje kulturnih prostorov uspeli slediti svetovnim razvojnim trednom ?, Raziskovalec, Ministrstvo za znanost in tehnologijo, ISSN 0351-0727, Ljubljana, 1995
Štefan ČELAN
MESTNI VINOGRAD
Že od nekdaj je mesto Ptuj tesno povezano z vinom, saj nam že zelo stari zapisi govorijo, da so iz mesta Petovio 'vodile najrazličnejše poti, po katerih so vozili vino. Stare slike pa nam pokažejo, da je bil ves grajski hrib zasajen z vinsko trto.
Po zaslugi patrov iz proštije je ostajal del hriba zasajen tudi kasneje. Zaradi starosti pa je bilo potrebno vinograd obnoviti. Tako se je med občani rodila ideja o obnovitvi mestnega vinograda, katero so posredovali županu.
Kasneje je Kmetijska svetovalna služba Ptuj v sodelovanju z Oddelkom za gospodarske dejavnosti pri Mestni občini Ptuj in patri iz proštije izdelala projekt o zasaditvi mestnega vinograda. K posaditvi mestnega vinograda pa so svoj delež prispevali tudi svetniki pri Mestni občini Ptuj in nekateri ptujčani, ki so dobrovoljno pomagali pri skupni akciji.
Vinograd leži na južnem pobočju grajskega hriba. Ta del mesta je Ptujčanom zelo malo znan, saj po pogovoru z mnogimi niso vedeli, kje se nahaja ta del mesta. Vendar je zelo opazen, saj ga vidimo preden pridemo čez dravski most.
Sedaj na grajskem griču raste 1150 trsov renskega rizlinga, od tega jih je 700 zasajenih na proštijskem delu in 450 na delu mestne občine Ptuj. Za renski rizling rečemo, da je kralj med vini, vendar rabi tudi kraljevo življenje.
Andrej REBERNIŠEK
GLEDALIŠČE PTUJ
I I Slovenski trg 13, 2250 Ptuj
GLEDALIŠČE PTUJ, Slovenski trg 1 3, 2250 Ptuj
V petek in soboto, 29. in 30. novembra gostuje Gledališče Ptuj s pcedstavo A. Avckbourna POLOVIČNE RESNICE v Škofji Loki ob 19.30 uri,
Ana Strelec-Bombek
Foto: LANGERHOLC
TAVRIA
AVTOMOBIL, KI NUDI ŠE VEČ
V ČASU PREDNOVOLETNEGA POPUSTA
TAVRIA lux že za.
8.590 DEM ^8^0 DEM
/SERVIS
/ DODATNA OPREMA /ORIGINALNI NADOMESTNI DELI / UGODEN KREDIT (brez pologa)
/ LEASING
/ MENJAVA STARO ZA NOVO
GENERALNI ZASTOPNIK
d**-
Mala Loka 15, 1230 Domžale Tel.: (061) 372 333, 16 12 164, fax: (061) 373 151
SEJA MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE PTUJ,
ki je bila v ponedeljek 28. oktobra 1996
Seje se je udeležilo 22 svetnikov, 4 so odsotnost opravičili. Seji je prisostvoval župan mestne občine, tajnica občinskega urada in vodje oddelkov občinskega urada. Predlagani dnevni red je bil soglasno sprejet, s tem da je bila dodana v zadnji točki pod Informacije tudi Informacija o sanaciji Pokrajinskega muzeja Ptuj. Prav tako ni bila uvrščena na dnevni red točka o spremembi prostorskih sestavin srednje in dolgoročnega programa Občine Ptuj (obvoznica), ker od Ministrstva za okolje in prostor še ni dokončnega soglasja. Pa pojdimo po točkah dnevnega reda:
Ad 1 Zapisnik 21. seje In 2. izredne seje mestnega sveta: oba zapisnika sta bila soglasno sprejeta.
Ad 2 Pobude in vprašanja: na nekatera vprašanja in pobude iz prejšnjih sej bomo po sklepu Uredništva začeli objavljati odgovore v novi rubriki.
Ad 3 Delitvena bilanca občine Ptuj: na osnovi Zakona o lokalni samoupravi bodo novo nastale občine iz bivše občine Ptuj oziroma njihovi sveti sprejeli delitveno bilanco po stanju 31.12.1994. Predloženi predlog je Mestni svet Mestne občine Ptuj sprejel brez večje razprave, odlok pa bomo objavili, ko ga bodo sprejeli občinski sveti občin Destrnik - Trnovska Vas, Dornava, Gorišnica, Juršinci, Kidričevo, Majšperk, Videm in Zavrč. Poleg zakonske osnove so podlaga za sestavo delitvene bilance kriteriji, ki so bili že prej sprejeti. Po teh kriterijih v večini primerov premoženje pripada na Mestni občini Ptuj 45 %, ostalo na 8. novim občinam. Delitvena bilanca (DB) je obširen dokument z najmanj 18 dokumentiranimi prilogami, iz katerih skrajšano povzemamo najpomembnejše:
1.	Nepremičnine
•	stavbna zemljišča so na območju Mestne občine Ptuj, občine Majšperk in Kidričevo v vrednosti 3,1 milijarde SIT in se delijo po priloženem seznamu;
•	kmetijska zemljišča so prenesena na sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS (cca 357 ha).
•	stavbe se delijo po kriterijih in knjižni vrednosti ki je znašala cca 81,3 mio SIT;
•	stanovanja, poslovni prostori in garaže: knjižna vrednost stanovanj je znašala 2,69 milijarde SIT (1.043 stanovanj), poslovnih prostorov (293) pa okrog 1,47 milijarde SIT. Deli se po kriterijih med vse občine, vmes so še objekti, za katere je vložena zahteva za denacionalizacijo;
•	objekti komunalne infrastrukture;
•	kanalizacija in čistilna naprava se deli samo na območju Mestne občine Ptuj in Občine Kidričevo v vrednosti 698 mio SIT. Kolektor Taluma upravlja tovarna, vzdržuie pa ga Komunalno podjetje Ptuj;
•	za vodovod je delitveni delež povprečna poraba vode po občinah;
•	za deponijo v Brstju je možen solastniški delež po ključu deleža pripeljanih odpadkov;
•	športne površine in objekti se delijo po legi nepremičnine;
•	kulturni spomeniki po legi objekta.
2.	Premičnine v vrednosti 48,7 mio ^IT ostanejo še naprej v uporabi upravne enote in Mestne občine ter posameznih ministrstev.
3.	Za osnovne šole so ustanoviteljske pravice razdeljene po legi in občinah. Za osnovne šole so za zavode prevzeli ustanoviteljske pravice Mestna občina Ptuj (Glasbena šola, Ljudska univerza, CID). Za športni zavod ostanejo ustanovitelji Mestna občina Ptuj, Destrnik - Trnovska Vas, Dornava, Juršinci in Zavrč. Pri enoti vrtcev preide enota v Gorišnici pod Gorišnico, vsi ostali pa se delijo po legi in seznamu. Ustanoviteljstvo lekarn prevzamejo vse novo nastale občine po kriteriju števila prebivalcev. Ustanoviteljstvo Knjižnice prevzame Mestna občina Ptuj, razmerja z občinami se uredi s pogodbo. Knjižna zbirka je nedeljiva, vendar na razpolago občanom vseh devetih občin. Ustanoviteljstvo Pokrajinskega muzeja Ptuj prevzamejo vse občine in Občina Ormož po kriteriju števila prebivalcev.
4.	Kapitalski upravljalski delež v Komunalnem podjetju je 61 % prejšnje občine in se deli po kriteriju ustvarjenega prihodka po občinah. Delež v Cestnem podjetju je 11,6 % in se deli po točkovanju vzdrževanja na km lokalnih cest. Delež občine Ptuj v Mariborski plinarni
znaša 7,96 % in je zaradi prodaje plina samo v mestu Ptuju delež nedeljiv.
5.	Številne so postavke delitvenih razmerij denarnih sredstev, terjatev in obveznosti. To so naprimer dolgoročni krediti v višini 183 mio SIT, razvojna sredstva 65 mio SIT, kredit EKO sklada 50 mio SIT, kredit za stanovanjske storitve 109 mio SIT ter številni drugi in se v glavnem delijo na Mestno občino Ptuj v višini 45 %, razen posameznih specifičnosti, vendar vse po dokumentaciji in prilogah štev. 15,16,17 in 18. Strokovni delavci Občinskega urada Mestne občine Ptuj so opravili veliko delo, ki je bilo mnogokrat spremljano s številnimi nejasnimi in nepopolnimi podatki. To delo so opravljali poleg svojih vsakodnevnih obveznosti, za kar jim je potrebno dati priznanje, zlasti pa tajnici Občinskega urada gospe Evelin Makoter-Jabločnik, ki je vodila celoten projekt delitvene bilance vsega premoženja prejšnje občine na 9 novo ustanovljenih občin.
Ad 4) Predlog sklepa o soglasju k spremembam programa Sklada stavbnih zemljišč Mestne občine Ptuj za leto 1996. Prihodki od nadomestila stavbnih zemljišč bodo za 14 % višji od planiranih na osnovi osemmesečne realizacije, izpadla pa so pričakovana sredstva od Ministrstva za okolje za poglobitev druge faze Rogoznice. Tudi priključnina na plin se zmanjšuje na razmerje 40:60 za Mariborsko plinarno. Za povečana finančna sredstva upravni odbor sklada predlaga večja vzdrževalna dela na potoku Rogoznica, nekatere podražitve za naložbe v teku, program kanalizacije na Turnišču, nekatere javne razsvetljave, obnove cest in pločnikov, dokumentacijo za podhod za pešce in kolesarje ter povečana sredstva za peš most čez Dravo. Povečanje prihodkov in odhodkov je v višini 114 mio SIT in je bilo sprejeto.
AD 5) Osnutek odloka o spremembi odloka o proračunu Mestne občine Ptuj za leto 1996 (rebalans). Ministrstvo za finance je posredovalo vsem občinam kriterije za nov izračun zagotovljene porabe in finančne izravnave za leto 1996. Za mestno občino Ptuj pomeni znižanje za 126 mio SIT, vendar zaradi prenosa del financiranja osnovnega izobraževanja na republiko je prihodek od države nižji le za 79 mio SIT. Povečana pa so investicijska sredstva za osnovne šole (Hajdina, Ljudski vrt) za 101 mio SIT. Na odhodkovni strani se ne spreminjajo postavke za dejavnosti občinskih organov in pri upravi občine. Pri postavki socialno varstvo se povečujejo odhodki za 19 mio SIT (za ostarele občane, dotacije, plačila, oskrbnine). Za otroško varstvo se povečujejo sredstva za plačilo vzgojnim zavodom izven občine. Zmanjšajo se odhodki pri kulturi, natančneje samo pri Zvezi kulturnih organizacij, kjer del stroškov od 1.1.1996 financira Ministrstvo za kulturo. Po kriterijih Ministrstva za finance bi se morala sredstva za šport zmanjšati za 18 mio, pa se v predlogu rebalansa zmanjšujejo za 2,7 mio SIT. Zaradi manjšega pritoka od sprememb namembnosti zemljišč se ta zmanjšujejo pri že nizkih sredstvih za kmetijstvo od planiranih 12,4 mio na 9,9 mio SIT. Znatno se povečujejo sredstva za ceste - za 17 mio SIT in sredstva komunalnih dejavnosti za 205 mio SIT. Zmanjšana so sredstva sklada stavbnih zemljišč za 180 mio SIT, ker sklad financira nekatera dela v komunalni dejavnosti. Osnutek je bil soglasno sprejet, ni pa bil prekvalificiran v predlog, kot je predlagal župan. Statutarno pravna komisija se ni sestala, tako da predlog ni dobil podpore za hiter postopek v sprejemanju dnevnega reda, nasprotovali pa so tudi nekateri svetniki, zlasti SKD, ki so od nadzornega odbora zahtevali predhodno pregled realizacije proračuna. S strani občinskega organa pa tudi ni bil podan utemeljen razlog v skladu s statutom.
Ad 6) Premoženjska bilanca občine Ptuj na dan 31.12.1995. Izdelana je za vse novo nastale občine oz. bivšo ptujsko občino in izkazuje 20,9 milijarde SIT premoženjske vrednosti. Bilanco morajo sprejeti vsi sveti v novo nastalih občinah, mestni svet pa jo ježe soglasno sprejel.
Ad 7 Premoženjska bilanca Mestne občine Ptuj na dan 31.12.1995 je bila sprejeta soglasno na osnovi prejšnje točke.
Ad 8 Predlog sklepa o prenosu zemljišča za gradnjo
policijske postaje na Republiko Slovenijo Odkupljena parcela za novo policijsko postajo je v postopku denacionalizacije. Zato se kupnina deponira in bo izročena po končanem postopku, bodisi prodajalcu ali ostane kupcu. Zemljišče se prenese v brezplačno lastništvo Ministrstva za notranje zadeve.
Ad 9) Osnutek pravilnika o cenah in povračilih za zbiranje, transport in odlaganje komunalnih odpadkov v Mestni občini Ptuj. Na osnutek v prvi fazi postopka ni bilo pripomb in je bil soglasno sprejet. O njem kaj več po sprejetju predloga na naslednji seji.
Ad 10) Volitve in imenovanja. Na predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je bila imenovana v svet Javnega vzgojno izobraževalnega zavoda šolski center Ptuj svetnica gospa Lidija Hazabent..
Ad 11) Aktivnosti za pripravo 8. razstave Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju v letu 1997. Predlog je poslala kmetijsko svetovalna služba Obdravskega zavoda Ptuj, da bi v bodoče vsaj za obdobje treh let kmetijsko svetovalna služba vodila celotno organizacijo. To bo tudi zagotovilo, da prireditev na republiškem nivoju ostane na Ptuju. Strokovni svet republiške uprave na Ministrstvu za kmetijstvo in prehrano bo pripravil novi koncept razstave in ocenjevanja dobrot ter razširitev na druge izdelke. Svet Mestne občine Ptuj se je s predlogom strinjal in po krajši razpravi predlog sprejel.
Ad 12) Poročila o delu na področju izobraževanja v Mestni občini Ptuj za leto 1995: a) knjižnice Ivana Potrča Ptuj; b) športnega zavoda; c) odbor za družbene dejavnosti je vsa tri poročila predlagal v sprejem z nekaterimi dopolnitvami, zlasti za finančne podatke.
Ad 13) Informacije. Svetniki so na seji prejeli obširno gradivo želja iz, kulture ter razvoja po dejavnostih. Razprave ni bilo, ker se morajo Izoblikovati konkretni programi kot material za pripravo letnega plana 1997. Informacija o sanaciji v Pokrajinskem muzeju Ptuj ni bila na dnevnem redu, zato mestni svet ni želel pod točko informacije sprejemati nobenih sklepov. To seveda ni v pomoč vršilcu dolžnosti direktorja, ki pri nujnih odločitvah potrebuje družbeno pomoč organa, ki ga je imenoval. Zato so se problemi preložili do naslednje seje oziroma do konstituiranja sveta v Pokrajinskem muzeju.
Seja je bila zaključena ob 18. 30 uri.
Pripravil S.B.
1. NOVEMBER 1996 NA PTUJU
Ob dnevu mrtvih se spominjamo vseh, ki so nam bili dragi, ki smo jih tako ali drugače poznali, in tistih, ki imajo posebno mesto v zgodovini zaradi svojih dejanj, ki so večja od človeških meja. Zato je prav, da se na dan spomina dostojno in s potrebno pieteto spomnimo vseh njih. To pa se na starem ptujskem pokopališču to pot ni zgodilo. Nihče od borcev ni bil med govorniki, nobeden od njih ni bil v delegaciji, ki je polagala vence. Ali je potrebno veliko ugibanj, zakaj je bilo tako in kam to vodi? Ali je res nujno, da govori edino župan, ali je nujno, da je dovolj časa za sakralni obred, bilo bi pa predolgo, če bi junake in žrtve druge svetovne vojne nagovoril eden izmed junakov tistega časa - eden od borcev.
Združena lista socialnih demokratov se zaveda vrednosti in pomena NOB, trpljenja in junaštva borcev in žrtev druge svetovne vojne in tega ne pozablja v imenu novih časov. Zato je po uradni slovesnosti skupaj s predstavnikom borcev položila venec in prižgala svečo narodnemu heroju Jožetu Lacku in ob grobnici padlih borcev in žrtev med drugo svetovno vojno. Da ne pozabimo!
Združena lista socialdemokratov Ptuj
Z LJUBEZNIJO GREMO V SPREMEMBE
težko uganiti, da so v naslovu besede treh političnih strank iz napornih predvolilnih bojev. Ne vem, če so tudi te besede pripomogle k volilnim uspehom, vsekakor pa simbolizirajo hotenja in želje večine volivcev. To so pokazali tudi volilni rezultati. Besede so lepe, skladne, se ujemajo, če jih beremo kot bralci, manj pa, če se v ozadje nosilcev poglabljamo politično. Vsekakor pa Slovenci želimo, da bi se vsi trije in še ostali izvoljeni liderji sporazumeli, med seboj sodelovali in k napornim nalogam pritegnili čimveč tistih političnih, strokovnih in poštenih državljanov, institucij, ljudskih iniciativ in slovenske energije obeh spolov in vseh starosti, ki zmorejo in želijo ustvarjati prijetnejšo državo.
•j/eden pred volitvami so se verniki v vseh cerkvah Slovenije in Ptuja zahvalili za letošnjo letino, ki je obrodila dovolj kruha in vina ter ostalih pridelkov, kljub muhastemu vremenu. Martinovo nedeljo pa smo združili z državnozborskimi volitvami, ker za sprostitev po ljudskih običajih številne občanke in občani niso imeli enakopravnih pogojev. Pa smo Slovenke in Slovenci že po naši iznajdljivi naravi našli vsak za sebe rešitve. Tisti, ki so zmagovali, so krstili mošt od veselja, tisti pa, ki so pričakovali več in jim tega volivci niso uresničili, pa so lep slovenski civilizacijski praznik proslavili prizadeto ali pa so se ga napili od žalosti. Vino je zopet dokazalo, da je primemo za vse dogodke, vesele in žalostne. Odločitev predsednika države smo spoštovali in uresničili z veliko udeležbo na volitvah. Višja udeležba je bila tam, kjer je višji življenjski standard (Ljubljana), najnižja pa tam, kjer ni ljudskega zadovoljstva (Haloze).
hstujčani moramo biti zadovoljni z volilnimi izidi, ne pa tudi z volilnim sistemom. Tako malo nas je Slovencev, toliko posedujemo elektronske tehnike in kadrov, pa kljub vsemu moramo čakati na uradne rezultate skoraj teden dni. V bivši ptujski občini smo izvolili tri poslance, kar je največji dosedanji uspeh demokratičnih volitev. Čestitamo dr. Miroslavu Luciju, gospodu Francu Pukšiču in gospodu Alojzu Vesenjaku k izvolitvi. Žal nismo dobili še četrtega poslanca, ki je dobil največ glasov v 10. volilnem okraju, vendar so ga zaradi d'HONDTOVECA sistema izpodrinili njegovi strankarski kolegi iz Prekmurja oz. Pomurja. Izvoljenim poslancem želimo, da na nas ne bi pozabili in da bi se v okviru svojih moči (ki pa so tudi omejene) borili za napredek tistih, ki so jih in ki jih niso izvolili. Poslance so dobile tudi sosednje občine -Ormož, Lenart, Ljutomer, Maribor in Rače, kar bo omogočalo njihovo večjo uspešnost v Državnem zboru in pri vladnih organih.
Čžbčani Mestne občine Ptuj smo izvolili poslanca, "izgubili" pa župana, dr. Miroslava Lucija. Kakšna bo njegova in drugih odločitev za opravljanje županske funkcije, trenutno, ko to pišem, še ni znana. Po Statutu Mestne občine Ptuj lahko še naprej ostane neprofesionalni župan, pa tudi tretjega neprofesionalnega podžupana lahko predlaga, če dva podžupana dela ne bi zmogla. Večina občank in občanov, ki je župana izvolila, si verjetno želi, da bi župan ostal še naprej, saj bo lahko v Ljubljani kot poslanec več doprinesel k uresničitvi ptujskih programov, kot iz Ptuja, ko v nekaj mesecih ne more priti niti do sekretarja, kaj šele do ministrov. Nove volitve za
župana bi brez potrebe obremenile občinski proračun, vprašljivi pa sta samo 2 leti ali še manj.
'Teokrat nisem mogel mimo predvolilnih, volilnih in povolilnih zgodb (čeprav so bili v tem času za zemljane celega sveta trije pomembni in usodni dogodki - izvolitev Clintona za predsednika ZDA, operaciji papeža in Jelcina, spopadi v Ruandi z milijon beguncev...). Preveč smo bili zaposleni z opravili okrog volitev, vendar je najbolje, da si dogodke sami pripovedujete, ugibate, analizirate, predvidevate, in če je komu dana možnost, tudi pomagajte, da bo čimmanj ostrine in čimveč topline. Bodimo optimisti in se zanesimo na trezne odločitve za večino Ptujčanov in Slovencev.
£4>e 8. decembra 1996 nas čaka ponovna pot na volišča, kjer se bomo odločali za bodoči volivni sistem. Ponujajo nam večinskega, spremenjenega proporcionalnega in mešanega. Vsi trije so komplicirani, zato budno spremljajte tiste, ki so jih predlagali, ker jih bodo razlagali na različne načine, da se boste lažje odločili.
ČŽb koncu želim vsem otrokom, da bi jih obiskal Miklavž s polnim košem dobrot. Če pa ne bodo dobili, kar so si želeli, lahko upajo še na dva bradata moža, ki jih bosta obiskala ob Božiču in Novem letu.
Vam vdani v.d. odgovornega urednika Slavko BRGLEZ
POBUDE, VPRAŠANJA IN ODGOVORI
Po sklepu uredništva Ptujčana uvajamo novo stalno rubriko z zgornjim naslovom. S tem vsem občanom sporočamo aktivnost svetnikov v mestnem svetu, kot tudi uradne odgovore služb občinskega urada in župana mestne občine Ptuj.
ODGOVOR NA POBUDO SVETNIKA MILANA PETKA Z DNE 8.10.1996 - IZDELAVA PROJEKTNE DOKUMENTACIJE ZA PRIZIDEK IN TELOVADNICO OB PODRUŽNIČNI ŠOLI GRAJENA
Podružnična šola Grajena je bila leta 1947 prijavljena na razpis Ministrstva za šolstvo in šport v zvezi z investicijami v osnovnošolski prostor, kjer je bila uvrščena za izvedbo omenjene investicije v letih 1996 - 2000.
Zaradi zamikov celotnega investicijskega ciklusa in s potrditvijo Dogovora o sodelovanju na področju investicijskih vlaganj v šolske in športne objekte v Mestni občini Ptuj (1995-2002) na Mestnem svetu Mestne občine Ptuj dne 27.06.1996 in podpisanega dogovora s strani ministra za šolstvo in šport dr. Slavka GABRA in župana dr. Miroslava LUCIJA je podružnična šola Grajena uvrščena za pridobitev načrtov v letu 1998, izgradnja pa je načrtovana v letih 1998 - 2000.
Zaradi znanih težav z zamakanjem strehe obstoječe šolske zgradbe načrtujemo vključitev najnujnejših posegov na strehi v proračunskem letu 1997 iz sredstev investicijskega vzdrževanja.
ODGOVOR NA SVETNIŠKO VPRAŠANJE G. TOMAŠIČA (238/21)
Na kanalizaciji Budina - Brstje je prišlo zaradi sprememb na prečrpalnem jašku do zastoja pri izgradnji prečrpalnega jaška v Budini. Na zahtevo upravljalca kanalizacije je bilo potrebno preprojektirati strojno in elek-troinštalacijo v jašku, tako da bo možno črpalke v jašku daljinsko krmiliti. V tej zvezi je bil sklenjen dodatek k osnovni pogodbi, ki zagotavlja, da bo kanalizacija s črpalnim jaškom zgrajena in pripravljena za tehnični pregled po terminskem planu do 1 5.11.1996.
ODGOVOR NA SVETNIŠKO VPRAŠANJE G. KOSIJA (ŠT. 239/21)
Kdaj bo urejena kanalizacija ob železnici na Hajdini? Domnevamo, da ima predlagatelj v mislih individualno naselje pri železniški postaji ob Poljski cesti. To naselje se bo lahko priključilo na kolektor Sp. Hajdina - desnoo-brežni kolektor ob Dravi, ko bo ta zgrajen. Zdaj je v izgradnji 1. etapa kolektorja Sp. Hajdina - Zagrebška cesta. Po okvirnem (delovnem) programu je 2. etapa kolektorja od Zagrebške ceste do desnoobrežnega kolek-
torja ob Dravi (kanal A) predvidena v naslednjem letu (1997). šele tedaj bo možno planirati in izvesti sekundarne priključke tudi iz omenjenega naselja ob železnici na Hajdini.
ODGOVOR NA VPRAŠANJE 232/21 GOSPE SILVE ROGINA
V postopku meritve na parceli št. 1119/1 k.o. Hajdina na hajdinski gmajni Mestna občina Ptuj ni stranka v postopku, zato morajo podpisniki pritožbe, naslovljene na Geodetsko upravo Ptuj, pridobiti odgovor Geodetske uprave Ptuj.
POBUDE IN VPRAŠANJA ŠT.
235/21, 236/21, 241/21
1.	G. Konrad RIŽNER - na vprašanje bo odgovoril izvajalec del ELSA G. Radgona oz. Nl-GRAD Maribor.
2.	G. Karl MAJCEN - ureditev - postavitev prometne signalizacije se postavlja na osnovi izdane odločbe Upravne enote Ptuj na pobudo Primestne četrti.
3.	G. Ivan SVRŽNJAK - čiščenje odvodnih jarkov ob krajevnih cestah, dogovorno z lastniki zemljišč ob cestah, je možen edino z izdajo odloka, za katerega so potrebna zakonska določila. S sprejetjem novega zakona o cestah, kateri je v pripravi, bo možno takšen odlok pripraviti.
SKUPNI REZULTATI GLASOVANJA ZA DRŽAVNI ZBOR V VOLILNEM OKRAJU
VOLILNA ENOTA 8 VOLILNI OKRAJ 11
oddanih gl. : 11961	neveljavnih gl.: 888	veljavnih gl.: 11073
št. gl....... %........Ime liste • priimek in ime kandidata
2511 ..... 22,68	...... 1. SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA - SLS • TOMANIČ Stanislav
1595 ..... 14,40.......2. SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI-SKD • BEZJAK Franc
319....... 2,88........3. ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV • BRATUŠEK Anton
90...... 0,81........4. NACIONALNA STRANKA DELA • KARNEŽA Leopold
35 ..... 0,32	...... 5. NEOPREDELJENI KANDIDAT TONČEK ANTON KOS • KOS Anton
39 ..... 0,35	...... 6. ZELENA ALTERNATIVA - ZELENA ALTERNATIVA SLOVENIJE • VARLEC Dušan
37 ..... 0,33	...... 7. LIBERALNA STRANKA • LESJAK Rudolf
2220 ..... 20.05.......8. LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE • RAJHER Vojteh
1014---... 9,16........9. DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE - DeSUS • GALUN Anton
97 ..... 0,88........10. DEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE, DEMOKRATI SLOVENIJE - DS • JELEN Franc
22 .....0,20.........11. REPUBLIKANSKA ZVEZA SLOVENIJE (RZS), REPUBLIKANCI SLOVENIJE (Re) • OROŽ Marjan
229 ...... 2,07........13. SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA - SNS • LETONJA Miroslav
1957 ..... 1 7,67......14. SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE • LUCI Miroslav
329 ...... 2,97 ....... 15. ZELENI SLOVENIJE - ZELENI • VINDIŠ Miroslav
46 ..... 0,42........16. KRŠČANSKO SOCIALNA UNIJA - KSU • KODRIČ Martin
64 ..... 0,58........17. KOMUNISTIČNA PARTIJA SLOVENIJE • MUZEK Viljem
61...... 0,55........18. SLOVENSKA NACIONALNA DESNICA (SND) • BEZJAK Ivan
14...... 0,1 3.......19. SLOVENSKI FORUM-SF IN DEŽELNI STRANKI ZVEZA ZA PRIMORSKO - ZZP,
ZVEZA ZA GORENJSKO ZZG • TEŽAK Oliver
394 ...... 3,56	....... 20. SLOVENSKA OBRTNO PODJETNIŠKA STRANKA- STRANKA CENTRA-SOPS	• MILOŠIČ Jožef
SKUPNI REZULTATI GLASOVANJA ZA DRŽAVNI ZBOR V VOLILNEM OKRAJU
VOLILNA ENOTA 8 VOLILNI OKRAJ 9
oddanih gl.: 12844	neveljavnih gl.: 745	veljavnih gl.: 12099
št.gl.: ......... %..........ime liste • priimek in ime kandidata
3825 ........ 31,61	........ 1.	Slovenska ljudska stranka - SLS • VESENJAK ALOJZ
1511......... 12,49..........2. Slovenski krščanski demokrati - SKD • TOPLAK STANISLAV
257 ......... 2,1 2 ......... 3. Združena lista socialnih demokratovTOMAČIČ JOŽE
60 ........ 0,50..........4.	Nacionalna stranka dela • ŠALAMUN MARIJA
42 ........ 0,35	....... 5.	Neopredeljeni kandidat Tonček Anton Kos • KOS ANTON
50 ........ 0,40..........6.	Zelena alternativa- Zelena alternativa Slovenije • SISINGER MARJAN
50......... 0,41..........7.	Liberalna stranka • ILC JOŽE - JANKO
2128 ........ 1 7,59 ........ 8. Liberalna demokracija Slovenije - LDS • PETROVIČ FRANČIŠKA
634 .......... 5,24..........9.	Demokratična stranka upokojencev - DeSUS • VELIKONJA MARIJA
152 ......... 1,26 .......... 10.	Demokratska stranka Slovenije - Demokrati Slovenije - DS • VRHOVŠEK	IGNAC
25	....... 0,21..........11.	Republikanska zveza Slovenije (RZS), Republikanci Slovenije (ReS) • MISLOVIČ BOŽO
199 .......... 1,64..........13.	Slovenska nacionalna stranka - SNS • BLEIVVEIS TRSTENIŠKI JORG
2560 ........ 21,16	........ 14.	Socialdemokratska stranka Slovenije • PUKŠIČ FRANC
137........... 1,13..........15.	Zeleni Slovenije, Zeleni • BRGLEZ RAJKO
26	....... 0,21..........16.	Krščansko-socialna unija- KSU • LEVAČIČ VESNA
64 ........ 0,53	....... 17.	Komunistična partija Slovenije • KOLAR ZDENKO
47 ........ 0,39	....... 18.	Slovenska nacionalna desnica (SND) • BEZJAK IVAN
10......... 0,08..........1 9.	Slovenski forum-SF in deželni stranki: Zveza za Primorsko-ZZP, Zveza	za Gorenjsko - ZZG • VESELIČ FRANČEK
322 .......... 2,66..........20.	Slovenska obrtno-podjetniška stranka - Stranka centra - SOPS • CVETKO	VIKTOR
SKUPNI REZULTATI GLASOVANJA ZA DRŽAVNI ZBOR V VOLILNEM OKRAJU
VOLILNA ENOTA8	VOLILNI OKRAJ 10
oddanih gl.: 11 773	neveljavnih gl.: 562	veljavnih gl.: 11211
št.gl............%...........ime liste • priimek in ime kandidata
1394 ....... 12,43 .......... 1. Slovenska ljudska stranka - SLS • VINDIŠ - BELŠAK IDA
742 ......... 6,62	......... 2. Slovenski krščanski demokrati - SKD • PRIBOŽIČ PETER
564 ......... 5,03	......... 3. Združena lista socialnih demokratov • ŠTROS SAŠA
51........ 0,45...........4. Nacionalna stranka dela • TOPLAK JOŽEF-LEOPOLD
68........ 0,61...........5. Neopredeljeni kandidat Tonček Anton Kos • KOS ANTON
19	..... 0,1 7...........6. Zelena alternativa-Zelena alternativa Slovenije • VARLEC DUŠAN
40 ....... 0,36	....... 7. Liberalna stranka • BRENČIČ VINKO
3468 ....... 30,93	........ 8. Liberalna demokracija Slovenije- LDS • ČUČEK MILAN
598 ......... 5,33	......... 9. Demokratična stranka upokojencev Slovenije - DeSUS • PIŠEK ALBIN
211.......... 1,88...........10. Demokratska stranka Slovenije - Demokrati Slovenije - DS • HOJNIK	BOJAN
30 ....... 0,27...........11. Republikanska zveza Slovenije (RZS), Republikanci Slovenije (ReS) •	MISLOVIČ BOŽO
306 ......... 2,73	......... 13. Slovenska nacionalna stranka - SNS • LETONJA MIROSLAV
2870 ....... 25,60...........14. Socialdemokratska stranka Slovenije - SDS • LUCI MIROSLAV
343 ......... 3,06...........15. Zeleni Slovenije, Zeleni • HOJKER ERVIN
20	...... 0,18...........16. Krščansko-socialna unija - KSU • KODRIČ MARTIN
109 ......... 0,97	......... 17. Komunistična partija Slovenije • MUZEK VILJEM
59 ....... 0,53	....... 18. Slovenska nacionalna desnica (SND) • LJUBEČ DARKO
53 ....... 0,47...........19. Slovenski forum-SF in deželni stranki: Zveza za Primorsko - ZZP, Zveza za	Gorenjsko- ZZG • MLAKAR MARTIN
266 ......... 2,37	......... 20. Slovenska obrtno podjetniška stranka - stranka centra - SOPS • CVETKO VIKTOR
VETERANI PTUJSKEGA LETALSTVA PRIPRAVLJAJO PRVO
ZBIRKO O LETALSTVU
Za zahtevni program ureditve obsežne kronike o 100-letnem razvoju letalstva, za ohranjanje dosežkov, širjenja znanj in spoznavanja sodobnega letalstva nasploh so se ptujski letalski veterani, katerim pripadajo modelarji, padalci, jadralni In motorni piloti, dogovorili na svojem
1.	srečanju veteranov letalstva 31. avgusta na letališču v Moškajncih.
Med ptujske veterane se je vpisalo 75 članov, ki so ali delajo več kot 20 let v tej panogi. Zato pričakujem uspešno sodelovanje pri zbiranju gradiva In sredstev za ureditev kronologije, kar je naša prednostna naloga.
Prezentacljskl prostor v mestu bo novost In velik izziv za kronologijo in promocijo letal-
stva, hkrati pa zanimivost za ptujčane in turistično ponudbo mesta.
V program dela so veterani vnesli tudi pomoč mladim pri vključevanju v letalstvo, organizacijo največje letalske družabne prireditve in organizacijo 2. srečanja v prihodnjem letu.
Že v maju leta 1997 naj bi odprli v Ptuju prvi letalski predstavitveni center v Sloveniji prav najstarejši člani aerokluba.
Ob tej priliki so ptujčanom In vsem simpatizerjem letalstva, občinam In njihovim županom zahvaljujem za podporo, v Imenu članstva veteranov pa želim vsem lepe de-cemberske praznike In srečno novo leto.
ZA LETALSKE VETERANE Matevž CESTNIK
MESTNA OBČINA PTUJ Mestni svet
številka: 065-1/95-20, Datum : 15.11.1996
Na podlagi 1. odstavka 35. člena Poslovnika Mestnega sveta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož In Ptuj, štev. 11/95)
SKLICUJEM
23. sejo Mestnega sveta Mestne občine Ptuj,
ki bo v četrtek, dne 28. novembra 1996, ob 12. url
v sejni sobi na Magistratu na Ptuju, Mestni trg 1/1, soba 8.
PREDLOG DNEVNEGA REDA:
1.	Potrditev predloga zapisnika 22. seje Mestnega sveta Mestne občine Ptuj
2.	Pobude in vprašanja
3.	Informacija o realizaciji proračuna Mestne občine Ptuj za obdobje januar-september 1996
4.	Predlog odloka o spremembi Odloka o proračunu Mestne občine Ptuj za leto 1996
5.	Predlog pravilnika o cenah In povračilih za zbiranje, transport In odlaganje komunalnih odpadkov v Mestni občini Ptuj
6.	Osnutek odloka o uporabi županske protokolarne ovratnice v Mestni občini Ptuj
7.	Poročilo o delu Gledališča Ptuj
8.	Imenovanje odgovornega urednika javnega glasila "Ptujčan"
9.	Informacije
Predsednik Mestnega sveta Mestne občine Ptuj
Milan ČUČEK
Maloštevilni kolektiv tiskarne GRAFIS z direktorjem Iztokom Raišpom (najvišji zadaj) in raznašalca Ptujčana pred novo zgradbo na Požegu.
SDS
VOLIVKAM in VOLIVCEM 9., 10. in 11. okraja 8. volilne enote - Ptuj z okolico
SE ZAHVALJUJEVA
za udeležbo na volitvah ter Izkazano naklonjenost politiki In programu Socialdemokratske stranke.
dr. Miroslav Luci in Franc Pukšič
Slovenska ljudska stranka
PODRUŽNICE SLS bivše občine Ptuj
se iskreno zahvaljujejo vsem volivkam In volivcem za udeležbo na državnozborskih volitvah 10. novembra 1996, zlasti pa tistim, ki so glasovali za kandidatinjo In kandidata SLS. Bill smo uspešni, saj je bil naš kandidat Izvoljen za poslanca v DZ.
SKD
Spoštovane volivke in volivci mestne občine Ptuj
SKD In njihovi kandidati se Iskreno zahvaljujemo vsem, ki so svoj volilni glas zaupali naši stranki. Zahvala tudi vsem, ki ste kakorkoli požrtvovalno sodelovali v predvolilni kampaniji.
OOSKD Ptuj
ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV PTUJ SE ZAHVALJUJE SVOJIM VOLILCEM ZA ZAUPANJE
PREDSEDNIK Dragi STOJADINOVIČ
Izdajatelj: mestni svet mestne občine Ptuj. Uredništvo: Konrad RIŽNER - LDS, Franc SAMO-JLENKO - SKD, Hilda SLEKOVEC - SDS, Slavko BRGLEZ - SLS, Aleksander MLAKAR - ZE Ptuja, Milan ZUPANC - DESUS, Dragi STOJADINOVIČ - ZLSD, Jože MAUČEC - Lista KS mesta Ptuj, Peter LETONJA -SNS/SND. Naklada 10.000 izvodov. Glasilo prejmejo gospodinjstva mestne občine Ptuj. Glasilo PTUJČAN se šteje med proizvode, za katere se plačuje davek po stopnji 5%. V. d. odgovornega urednika Slavko Brglez. Priprava reklamnih oglasov: Ida BRODNIAK, s.p. telefon 776-653, Naslov uredništva: Mestni trg 1, Ptuj. Ž.R. 52400-630-20701. Oblikovanje, teh. urejanje, lektoriranje, tisk in dostava: GRAFIS d.o.o., Slovenska Bistrica, telefon 836-885.