LeU L — 8teT.28. Celje, dne 11. septembra 1948J Cena Z din. Vsok napreden kmet bo stopil v vrste »Borcev za večje pridelke«! Pri prehodu v socialistično gospodar- stvo, se poleg razvoja naše elektrifi- kacije in industrije, ki povzroča stal- no večanje števila delavstva, postav- lja pred naše kmetijstvo čimprejšnji prehod iz ekstenzivnega poljedelstva v intenzivno. Potrebno je, kakor je rekel maršal Tito v skupščini ob priliki spre- jemanja petletnega plana: »Povečati rodovitnost zemlje in izboljšati način obdelovanja. Povečati je treba količi- no pridelanih plodov iz iste površine in izboljšati kakovost kmetijskih pri- delkov.« Kmetijstvo mora našo indu- strijo oskrbovati s surovinami, mora pa osigurati tudi prehrano prebival- stva. Razumljivo pa mora biti vsako- j mur, da naše kmetijstvo pri tem na- činu in sistemu obdelovanja, ki res spada v preteklost, ne bi moglo slediti nenehnemu dvigu industrije in stalne- mu večanju števila delavstva. Začelo bi občutno zaostajati za našim sploš- nim razvojem, ter bi s tem nujno po- vzročilo motnje v našem gospodarskem sistemu. Kakor vemo, znaša na primer v vse- drža\Tiem merilu pri nas povprečni do- nos pšenice na hektar 11.3 q, krompir- ja 61 q, koruze 19.8 q, kar znači, če vzamemo v poštev samo te tri glavne produkte, da smo kar se tiče hektar- skega donosa na zadnjem ali pa kveč- jemu na predzadnjem m.estu med drža- vami. Pri nas je slabo in nezadostno obde- lana zemlja, saj vemo, da znaša do- ; BOS na hektar v kmetijsko naprednih državah pšenice do 30 q in celo 40 q, krompirja tudi 190 q, koruze 31 q. To pa je v primeri z našimi donosi veli- j kanska razlika, nad katero se je tre- i ba zamisliti in potem s starimi načini I prekiniti. j V to svTho so že storjeni prvi ko- i raki. Napredni in predani kmetovalci \ se zdrvižujejo v organizacijo »Borcev ' za večje pridelke«, ki bo postavila osnovo preobrazbi naše vasi, ki bo : pionir pri rekonstrukciji našega kme- j tijstva. j V organizacijo vstopi lahko vsak j kmetovalec — član OF. Pri svojem od- ; boru OF podpiše častno obvezo, da bo i SToje delo tako izboljšal, da bo dvig- j ■il količino in kvaliteto pridelkov ne ! samo v kmetijstvu, ampak tudi v dru- j gih panogah, kakor živinoreji, sadjar- j stvu itd. Člani arganizacije bodo na j skupnih posvetovanjih medsebojno ; ocenjevali usp>ehe, menjavali izkušnje i ter si postavljali načrte, kako še iz- ! boljšati in dvigniti posamezne panoge gozdarstva v kmetijstvu. Kakor imamo v na.ši industriji udar- nike, novatorje, tako se uvaja tudi za kmeta naziv udarnik, če izpolni po- goje, ki se bodo ugotovili pri oceni, in sicer: na hektar 19 q pšenice, 150 q krompirja, 20 q koruze itd. Borci za večje pridelke se bodo ob- vezali, da bodo uredili in uvedli na i posestvih kolobar (plodored), ki bo naj- j bolj odgovarjal plodnosti zemlje in j •nemogočil enostransko izčrpavanje i zemlje. Gnojišča bodo uredili tako, da j bo gnoj pravilno dozoreval in postav- j Ijali bodo gnojnične jame. Sodelovali t bodo v vseh akcijah čiščenja skupnih j travnikov in pašnikov. Povsod, razen v planinskih krajih, bodo uporabljali strojno oranje. Njive za spomladanske posevke bodo preorali v jeseni globoko, razen v glinastih in peščenih zemljah, s Sejanje žita se bo po možnosti vršilo j s strojem. Za seme se bo uporabljalo ; najboljše semenje. Seme belih žit se bo prej očistilo na čistilnici ali vejal- mlku. Zbirali bodo deteljno seme. Bo- rili se bodo organizirano in pravočasno proti vsem rastlinskim škodljivcem ter polagali predvsem pažnjo pregledu krompirišč in zatiranju koloradskega hrošča. Razume se, da bo »borec za večje pridelke« tudi prvi kontrahiral, da bo pri vsem svojem delu svetel V7.gled vasi. Tisti, ki so proti vsakemu napredku, ki bi razvoj radi zaustavili, bodo se- veda tudi tu našli p>olno izgovorov in bodo nasprotovali, kjer bo le mogoče.^ Mi pa že vemo, da naš mali in srednji kmet stopata vedno hitreje naprej, da se vse bolj in bolj otresa sugestij na- sjjrotnikov, in iz dneva v dan uvideva, da je ljudska oblast proti špekulantom in izkoriščevalcem odločna, da ne po- pušča, priznava pa istočasno, da je to oblast delovnega ljudstva, ki v Osvo- bodilni fronti in pod vodstvom Komu- nistične partije gradi bodočnost — so- cializem. P. Delovni kolektivi se vkliučujelo v tekmovanje za I. kongres ESJ v Tkalnici lilaie^lne se ptfpravl|9jo na e. kongres ESI Tekmovanje, ki se razvija prav sedaj in bo najlepša priprava našega delav- stva na I. kongres ESJ, se je tudi v naših tovarnah razgibalo. Tudi klevet- niška kampanja, ki jo še vedno gonijo nekatere države proti nam, budi pri delavcih vedno več odločnosti, da s tekmovanjem pri delu dokazujejo ne- upravičenost vseh obtožb. V Tkalnici hlačevine so navdušeno sprejeli predlog za tekmovanje, ki ga je dala Škofjeloška predilnica. Delav- ci in nameščenci so si zastavili še več- je naloge, saj so v dosedanjih tekmo- vanjih pridobili že mnogo izkušenj in odkrili nešteto praktičnih ukrepov, ki jim omogočajo večje uspehe. Pred začetkom akcije za znižanje proizvodnih stroškov so imeli pri svo- jih proizvodih 5,8 odst. odpadkov, se- daj pa že štiri mesece nikoli ne pre- sežejo 1,2 odstot. V predilnici so prej porabili na mesec do 50 kg trgalnega olja, dočim porabijo sedaj le 24 kg. kar pa nič ne kvari kvalitete proizvodov. Zelo praktično so tudi rešili več pro- bleinov izdelave nadomestnih delov za stroje. Niso kupovali novih osi ali ka- kršnih koli delov, pač pa so iste izde- lali sami iz starega železa. V kolikor tega uporabnega materiala niso imeli sami so ga dobili med starim železjem v drugih tovarnah. V tekmovanju pred I. kongresom ESJ pa bodo dosedanje delovne uspehe še presegli. V obratu A. je grupa mojstra Lapana napove- dala ostalim grupam tekmovanje v zni- žanju proizvodnih stroškov. Tekmovanje pa ni zajelo samo de-' lovnih grup skupno, tudi posamezniki se trudijo, da bi dosegli čim večje in- dividualne rezultate. Posebno vredno bi bilo omeniti pri- zadevanje nekaterih mojstrov, da bi sami izdelali razne preciznejše dele strojev, katere smo dosedaj dobivali iz inozemstva. Tkalski mojster Artnak Ivan je sam napravil štanco za izdelavo mehaničnih vdevalnikov. Pri tem je s pridorn u- porabil stare gramofonske vzmeti. Za svojo delo je bil predložen za racio- nalizatorja. Tudi mojster Sturm Alojz je s prak- tično preureditvijo struja dosegel, da je delo teklo dosti olajšano, preprečena nevarnost udarca po roki in v prime- ru, da se utrga nit na votku poleg tega pa omogoča, da tkalka dosti hitreje po- pravi napako. žager Anton, mojster v pripravljal- nici je kar z izdelavo treh različnih preciznih nadomestnih delov za strn je. uspel, da bomo te sedaj izdelovali sami, ne pa jih uvažali iz inozemstva. Značilno je pa, da so ti deli še trpež nejši in omogočajo še večjo storilnost strojev. Tudi obratovodja Kudiš Beno je .s svojo idejo o uvedbi železnih vreten omogočil, da se ne menjajo vretena na pol leta kakor doslej, ko so bila iz kar- tona, pač pa so uporabljiva dolgo vrsto let — kakor stroj. V Tkalnici hlačevine bodo lahko s takimi vzornimi primeri štednje, delov- nega poleta in truda za večjo storilnost zainteresirali prav vse delavstvo, da bo- tekmovanje pred I. kongresom ESJ doseplo vsakega posameznika. V železarni Štore so spreleti napoved tekmovanfa iz Zenice Po vsej Jugoslaviji sprejemajo delov- ni kolektivi obveze na čast I. kongresu Enotnih sindikatov Jugoslavije, v ka- terih i2:ražajo delavci in nameščenci svojo predanost svoji organizaciji. De- lavci raznih strok napovedujejo tekmo- vanje ostalim obratom. Delovni kolektiv v Železarni Store je sprejel poziv, ki ga je poslal delo\'ni kolektiv kovinarjev iz Zenice. S tem so se delavci in nameščenci Železarne Store vključili v tekmovanje za prvo mesto v kovinarski stroki. Obenem so na seji sindikalne podružnice skupno z obratovodji, mojstri in preddelavci pro- učili vse možnosti, po katerih naj bi uravnali svoje obveze za Kongres. V času tekmovanja. ki bo trajalo od 24. avgusta do 24. oktobra bo Martinar- na povečala proizvodnjo za 2 odstotka, valjarna za 3 odstotke, livarna pa bo produkcijo dvignila za 75 ton. Poleg tega bodo v istem času uredili novo li- varno in tresalne stroje za kokile. V modelni mizami bodo renovirali in usposobili petdeset fazonskih komadov za ponovno uporabo. V Samotni tovarni bodo vključili v pogon nov kotalni mlin in zgradili ozkotirno železnico do žele- zarne. V tekmovanje se bodo vključili tudi šoferji, ki bodo z racionalnim iz- koriščanjem goriva znižali njegovo porabo na 5 odstotkov, obenem pa bo- do tem vestneje izkoristili vozni park. Mehanična delavnica bo izdelala 50 ko- šev za Majdenpek. \' tekmovanju bo- do sodelovali tudi zidarji, ki bodo ▼ tem času dokončali betoniranje teme- ljev barake za ognjt-vzdržni material, temelje za kotalni m.'-n v samotni to- varni. Prav tako bedo v tem tekmova- nju izvršili adaptacijo upravnega po- slopja. Tesarji bodo zgradili barako za ognjevzdržni material in adaptirali li- varno in preuredili lopo za kotalni mlin v samotni tovarni. Elektrotehnična delavnica bo izvedla inštalacijo razsvetljave v stanovanjski koloniji, preuredila električno napelja- vo v livarni in povečala budnost kakor tudi redno delo za vzdrževanje obratov in naprav z električno energijo. Tehnični oddelek pa bo v tem času izvedel izgradnjo nove industrijsko-me- talurgične šole, tako da bo v tekmova- nju za Kongres že pod streho. Po teh obvezah in po vseh točkah, ki so jih poslali za tekmovanje tova- riši iz Zenice v Bosni, bodo delavci in nameščenci tekmovali na čast Prvemu kongresu Enotnih sindikatov Jugosla- vije. Poštnina plačana v gotovini. Po čiščenjia in sk:rbni negi bo go^d spet lep in mlad, čeravno lostati funkcionar ljudske oblasti. Potrebno je, da odgovorni činitelji očistijo apa- rat ljudske oblasti takih in sličnih ele- mentov ter ga postavijo tja, kamor spada. I. C. Jutranji tuš po javnih ulicah V času, ko gledamo za čim boljšo iz- vedbo v higienskem pogledu in čistočo v mestu Celju, se še vedno dogajajo primeri, ki so vredni ne samo kritike, ampak so tudi i>otrebni kazni. Na ulici Muzejskega trga je že dalj časa opažati razno nesnago in umaza- nijo, katera zapušča smrad in nehigieno. kakor tudi vlivanje raznih snovi na mimoidoče ljudi. V torek zjutraj, ko sem odhajal na de- lo mimo hiše štev. 7, se je nenadoma vlila iz stanovanja Sovine vsebina noč- ne posode name, ter me zmočila, tako da sem se moral vrniti in preobleči, kar je bila tudi posledica zamude na delo. Omeniti moram, da mi v jutranji uri takšen tuš ni po volji, ter prosim tov. Sovinčevo, da izpraznuje nočno po- sodo v greznico, ne pa na javno ulico — na glave mimoidočih ljudi. O belih copatkah, sraičkah, hlačkah in drugem . .. Sindikalna podružnica številka osem v Celju ima med druginai tudi 18 čla- nov fizkultumega aktiva. 'Referent ak- tiva je tov. Malner. Da bi svojo »četi- co« opremil z dresi, si je tov. Malner zamislil način, katerega njegova četica p>opolnoma odobrava in ima namen še v nadalje podpirati njegovo početje. Tovariš Malner je pri Kladivarju de- jal, da njegov fizkultumi aktiv šteje približno 100 ljudi. SSD Kladivar mu je nakazalo okrog 100 komadov copat, 10 srajčk in 4 hlačice. Ko je oskrbel svojih 18 članov, je začel prodajati co- pate tudi nefizkultumikom in to tudi po 3 pare skupaj. Pri tem je seveda navijal ceno od 108 din na 123 din, celo na 140 din par. Srajčke s pravo ceno 110 din je prodal za 120 din, edino hla- čice sta dobili dve tovariSici po nabavni ceni. Malner jeva podjetnost pa ni ugajala ljudski oblasti, ker bo moral dajati od- govor pred sodiščem. Izgleda pa, da je v svoji četici zelo popularen, kajti ta je zbrala petnajst podpisov in priložila izjavo, ki naj bi tov. Malnerja rešila posledic za njegovo podjetnost. V izjavi se člani fizkultumega aktiva popolnoma strinjajo s tov. Malnerjem. ker je on baje hotel z navijanjem cen priti do denarja, ki naj bi šel v sklad za drese nogometašem. Pravijo pa, da se s tov. Malnerjem ne strinjajo esatan- ske« in prepovedovali sodelovanje v njih. Propovednik (ali predsednik) bapti- stične vere za Slovenijo Korošec Vekp- slav nosi kot prvoobtoženec in glavni organizator vsega delovanja največjo krivdo. Na tajnih verskih sestankih pri Plahutovih na Ostrožnem je govoril, da pridejo Amerikanci in Angleži kmalu k nam, da nas osvobodijo, prepovedal navzočim udejstvovanje v masovnih organizacijah, češ da so »satanove or- ganizacije«. Prav tako je označeval naš kino, gledališče ter druge prireditve ter zabičeval, da se jih ne smejo udeleževa- ti. Vedel je za namero Vaceka, da ho- če pobegniti ter mu pomagal. Sodelo- val je pri predelavi poročila o stanju v Jugoslaviji, katerega je Vacek nesel s seboj v Ameriko. Korošec je pri za- sliševanju zakrknjeno tajil in ni pri- znaval svojih dejanj, toda izpovedbe soobtoženih, posebno pa priče Jager Zofije, dokazujejo njegovo špionsko in protiljudsko delovanje. Na vprašanje sodnika, če njihova ve- ra dovoljuje laži, je vneto zatrjeval, kako prav oni ne lažejo, na razpravi pa je z lažmi pa tudi s svojimi dejanji, za katere je obtoženec pokazal, kako slabo se pridržuje svojih verskih načel. Da mu je bilo misionar j en je postran- ska stvar, zaslužek in protiljudsko delo pa prva, se jasno vidi že iz tega, da je pobiral za svoje potrebe 75 odstotkov vsega denarja, katerega so zbrali člani, 25 odstotkov jim je pa pustil za litera- turo. Poleg tega so bili on, pa tudi dru- gi člani, denarno in materialno pod- pirani iz inozemstva. Da je svoje ver- nike lahko vključil v protiljudsko delo in špioniranje, jih je moral do kraja sfanatizirati, da jih je kot poslušno oro- dje uporabljal za svojo »sveto stvar«. Svojim vernikom je tudi nalagal dolž- nost, da širijo vero naprej. Razumlji- vo je, da so nove člane rekrutirali samo med ljudmi, katerim nova ureditev ni po volji in so do nje sovražno razpo- loženi. Tako so Plahutove pregovarja- le obtoženega Poličnik Ivana, naj pri- stopi k njihovi veri. Ko se pa ni vdal, so mu obljubljale mesto misionarja, takole dobesedno: »Ti vsaj ne bo treba delati in boš lahko lepo živel.« Da bi bil Poličnik Ivan dober misionar, so verjetno sklepale iz tega, ker jim je sam zaupal, da je špion. »Delam na dve strani, za partizane in za Amerikance in že v stari Jugoslaviji sem delal za- nje. Ko pridejo Angleži in Amerikanci, bom pa jaz sijajno živel in mi ne bo treba nikoli več delati.'< Tako je govo- ril Plahutovi Angeli, od tu verjetno tudi Plahutovim misel, da bi bil on do- ber misionar. Ostali obtoženci so delali po direk- tivah Korošca, pomagali Vacek Dani- jelu pri pobegu preko meje s špionskim poročilom, vedeli za pobeg Plahuta v oboroženo bando, ter kljub temu, da so se zavedali njih protiustavnega delo- vanja, pa tega niso prijavili oblastem. Poleg Plahutovih iz Ostrožnega, sta bila na zatožni klopi tudi Hlastan Mar- tin in žena Marija iz Trbovelj, kjer sla imela delokrog in delala po navodilih Korošca. Skrivala sta tri tedne pobeg- lega špiona Vacek Danijela in pred njegovim pobegom so tudi čitali skup- no poročilo o stanju v Jugoslaviji. Sodišče je obsodilo Korošec Veko- . slava na 11 let prisilnega dela z odvze- 1 mom prostosti, Plahuta Frančiško na 4 leta prisilnega dela z odvzemom pro- stosti, Plahuta Angelo na 3 leta prisil- nega dela z odvzemom prostosti, Go- rišek Zofijo 2 leti poboljševalnega de- la, Hlastan Marijo 1 leto 6 mescev pri- silnega dela, Hlastan Martina 8 let pri- silnega dela z odvzemom prostosti in Poličnik Ivana na 6 let prisilnega dela z odvzemom prostosti. UinOBRRDHIŠTUO IH KLETRRSTUO (Nadaljevanje) Statistika nam podaja zgodovino o vinskem pridelku. Ako pogledamo na- zaj v preteklo stoletje vidimo, da so izvanredno dobre vinske letine v sto- letjih samo dva do trikrat. To je miš- ljen izvanreden pridelek. V tem stoletju smo imeli tak pridelek leta 1917. Zadnja tri leta, to je 1945., 1946. in 1947. pa kar zaporedoma, kar še vinska zgodovina ne pozna. Zaradi jako ugodnega suhega vremena, skoraj brez padavin se tudi škodljivci niso pojavljali. Peronospora, oidij, kiseljak so bili skoraj nepoznani, škropilo in žveplalo se je trs bolj iz navade, celo oni vino- gradniki, kateri so opustili škropljenje in žvepljanje so imeli po kvaliteti bolj- še vino, kakor oni, ki so delo vestno opravljali. To je bilo pa zaradi tega, ker ni bilo nikakih padavin, na škrop- Ijenem in žveplanem grozdju je to za- radi nedeževja prišlo z grozdjem vse v vino, kar mu je napravilo neprijeten grenkii okus. Le oni vinogradniki, ka- teri so ponovno skozi bakreno razpr- šilo vršili večkratno pretakanje, so od- stranili ta neprijeten okus po galici in žveplu. To leto pa je zahtevalo s škroplje- njem in žveplanjem precej dela. Mno- go vinogradnikov je škropilo po pet do šestkrat, tudi žveplali so proti oidiju. Kdor ni ob pravem času opravil to delo, kasneje ni več zaleglo, kajti tisti vinogradi so do 50% in še več uničeni. Tudi v bodoče, četudi bi nastopili topli sončni dnevi, ne morejo več popraviti, kar je uničenega. Torej moramo biti letos pripravljeni na mnogo slabejšo vinsko letino, kakor v zadnjih treh letih. Po dosed-anjih izgledih grozdje ne bo dozorelo, zaradi tega bo letošnji pride- lek kisel. Za lake množine mošta ne bomo razpolagali s sladkorjem. Pre- ostane nam samo odvzemanje previsoke kisline kemičnim potom. Za odvzema- nje previsoke kisline vinu, je najboljši precipitirani kalcijev karbonat ali ka- I kor se medicinsko imenuje: Calcium 1 carbonicum praecipitatum. 1 V racionalnem vinarstvu se priporo- ' ča odvzem kisline samo 1.5 največ do 2 promilj vinske kisline, da se odvza- me 1 promilj a je potrebno na vsak hI vina ali mošta 67—66,7 g kalcijevega ■ karbonata. Na vsak način moramo to ; poprej napraviti v malem. V to svrho I vzamemo 4 čiste 1 litrske steklenice in jih napolnimo s kislim vinom. V prvo steklenico damo 0.48 g, v drugo 0.67 g, v tretjo 1.25 g in četrto 1.34 g kalcije- vega karbonata. Ta dodatek borbonata vinu se dobro zmeša in pusti v kleti. Po 14 dneh, ko je vino odležalo se po- kuša, v kateri steklenici je kislina naj- primernejša in v kakšni množini bomo ostalemu vinu odvzeli kislino. Razum- ljivo moramo na vsako steklenico na- lepiti listek v kakšni množini smo pri- djali karbonat. Vedeti moramo, da vin- ska kislina v moštu ali vinu ni stalna, ona se za časa vrenja in zorenja vina zgublja, zaradi tega se z odvzemanjem kisline ne smemo prenagliti. Za odvzemanje kisline vinu služi ka- lijev karbonat in kalijev nevtralni tartarat. Kalijev karbonat je beli pra- šek brez duha in je topljiv v vodi. Pri uporabi dovoljenih tvarin, v svr- ho zboljšanja mošta ali vina, je treba jako previdno ravnati z odmero točno po gramu, sicer bi pokvarili okus in sestavino vina. Istotako naj se pri od- vzemu previsoke kisline preračuna, ko- liko bomo ublažili vino. Da se odvzame 1 gram vinske kisli- ne v 1 litru vina je potrebno dodati 0.92 g kalijevega karbonata. Tudi kalijev neutralni tartarat je j brezbarven, obstoji iz vinske kisline in ! kalija, po zakonu o vinu ga smemo j uporabljati za odvzemanje kisline. Rabi ! se ga 125 g na Ihl, da se odvzame ena I promilj a vinske kisline, i Posebno težkoče nam dela barva pri i vinu v slabi vinski letini, ko je grozdje ■ porjavelo in počrnelo. Najboljše čistilo : za vino je želatina. Z želatino čistimo tudi rdeča in črna vina, katera imajo dovolj tanina. Ribji mehur uporabljamo samo za najboljša bela vina. To je najboljše bi- strilo Za desertna vina brez tanina, ket pri uporabi obdrži lepo barvo. Jajčni beljak ali njegov kemični iz- delek albumin se uporablja za črna vina. Za bela, kakor za vsa ostala vina, katera nimjo tanina albumin ni dobro bistrilo. Obrano mleko se redko uporablja za čiščenje zdravih vin. Vzame se samo za čiščenje pokvarjenih vin, ko nam že vsa druga sredstva odpovejo, hočemo pa odstraniti nečisto barvo in neugo- den okus ali po sodu, plesnobi, upora- bimo obrano mleko. Na mlečni kazein ne deluje tanin, ampak vinska kislina, katera ga potis- ne na usedline. Vsekakor je bolj eno- stavno uporabljati mesto mleka kazein. španska zemlja je izvrstno bistrilo za čiščenje vina s preodvišnim tani- nom in za gosta sladka vina. To je naj- težje specifično bistrilo za čiščenje sladkih desertnih vin (prošeka). V slučaju, da pri bistrenju z drugimi sredstvi še ostane nekaj v vinu, takrat se da španska zemlja, katera ga popol- noma zbistri. Azbest ali celuloza se redko uporab- lja kot sredstvo za bistrenje vina. Ta sredstva se uporabljajo za Čiščenje s pomočjo filtra. Celuloza se izdeluje iz jelkinega lesu, dobimo jo pa tudi v ploščah, biti pa mora popolnoma čista brez vsakega okusa. Azbest je mine- ralna sestavina, dobi se iz zemlje in je očiščen mehek kakor volna. Množina čistilnih sredstev, katere naj uporabljamo za čiščenje vina: Količina bistrila odvisi od potrebe, je vino zelo motno, rabimo več. Od vseh imenovanih preparatov, rabimo najmanj ribji mehur in sicer po hI 1—3 g. Španska zemlja se vzame po hI za trpka črna vina 30—45 g, za bela in sladka, gosta vina 60—100 g. Eden jajčni beljak deluje prilično kakor 3—4 g želatine, seveda kakor je vino, porjavelo rabi več, drugo zopet manj. Obranega mleka se vzame Ve do 1K litra na hI vina, ponovno se po- udarja, da je boljši kazein, ker odvza- me tudi slabi okus vinu. Kazeina vza- memo 40—60 g na hI. O epcnitu prihodnjič. Let« L — Stev. 28. CELJSKI TEDNIK Sfcnui S. K „Tednu čistoče" Perimo z bukovim pepelom! »Ne samo do praga, ven čez prag nesnaga!" — velja tistemu, ki ne poj- mi, da je snaga pol zdravja. Toda z od- stranjevanjem odpadkov in smeti ali z odvado pljuvanja po tleh itd. še da- leč nismo zadostili higienskim nače- lom kulturnega človeka. Kulturnemu človeku neogibno potrebna je tudi te- meljita nega telesa, zakaj z negova- njem telesa pospešujemo svoje zdravje. Samo zdravo telo bo nosilo v sebi zdrav duh, potreben našemu današnjemu človeku kot nosilcu naprednega socia- lističnega dela in napredne socialistič- ne kulture. Toda čisto telo zahteva le čisto perilo m obleko! K vzdrževanju snažnega perila in ob- enem k dvigu varčnosti gospodinj — peric, naj prispeva naslednji napotek: Varčne gospodinje že dolgo poznajo ceneno pranje perila s pepelom buko- vih drv. Tembolj priporočljivo je pra- nje s tem cenenim pralnim pripomoč- kom trenutno, ko še primanjkuje mila in pralnega praška. Bukov pepel si pri- pravimo iz štedilnika, v katerem smo nekaj dni kurili le z drvmi. Uporabljiv je tudi pepel od mehkih drv, vendar z manjšo izdatnostjo, kakor iz bukovih. Pepel presejemo v večjo posodo in ga polijemo z vrelo vodo. Na liter pe- pela vlijemo 6 litrov vode. Posoda se pokrije, nakar jo pustimo s poparje- nim pepelom do naslednjega dne, da se pepel sesede in ohladi. Naslednjega dne nato bistro tekočino odlijemo ter dodamo še enkrat toliko vode kot jo je v posodi. Na ta način dobimo dober lug, v katerem namočimo perilo, ga v njem kuhamo in izžulimo. Nekatere gospodinje pepel tudi prekuhajo na- mesto poparijo, kar daje še izdatnejši lug. Pri tem se za pranje priporoča le deževnica, kajti tako imenovana trda voda samo iztroši lug odnosno milo. V pomanjkanju deževnice je treba trdo vodo omehčati in to z dodatkom sode. Gornje navodilo sprejmimo kot na- svet pri vzdrževanju osnovne zahteve po čistem in snažnem oblačilu, da za- časno pomanjkanje industrijskih pral- nih sredstev ne bo opravičilo za ne- snažno oblačilo, ki je leglo ali vsaj po- speševalec bolezni — največje ovire za delo, napredek in blaginjo. Nekaj primerov slabega poslo- vanja KLO-jev Krajevni ljudski odbori dobivajo vedno širše kompetence. kot oblastni organi in organi lokalne uprave. Raz- ume se, da vzporedno s tem rastejo tudi naloge, ki jih morajo opravljati KLO-j j kolektivno. Večina KLO-jev to svojo funkcijo, ki ji jo je poverilo ljudstvo, opravlja vestno ter s tem utrjuje socializem. Imamo pa tudi še KLO-je, ki poslujejo še po principih bivših občin stare Jugoslavije. V okraju Celje-okolica služi lahko kot primer slabega poslovanja KLO Ljubečna, ki je dobil obvezno oddajo žita in sicer za osem večjih kmetoval- cev v višini 2900 kg. Predsednik KLO- ja Ropan Adolf pa je kot zagovornik večjih kmetov prvotni in pravilni predpis spremenil tako, da je to ko- ličino obvezne oddaje žita porazdelil na 31 kmetov, ter s tem obremenil enako večje in male kmete. S tem je skušal doseči to, da bi bili mali kmeti težko prizadeti, dočim bi večji kmeti lahko na račun malih špekulirali z ži- tom. Ker tak način poslovanja KLO Ljubečna ni bil osamljen primer, je bil zaradi tega predsednik KLO Lju- bečna Ropan Adolf kot zagovornik in naredbodajalec takega poslovanja ob- sojen na 8 mesecev zapora. Primer skrajne neodgovornosti ali bolje rečeno sabotaže je bil tajnik KLO Kalobje, Kumik Stanko, ki je poleg raznih nepravilnosti v i>oslova- nju KLO-j a pogostokrat med uradni- mi urami rajše sedel v gostilni in po- pival, kakor da bi delal v pisarni. Kot brezobzirni parazit ljudstva je bil are- tiran, njegovo delo pa se raziskuje. V Sv. Jederti se ljudski odbor ni bri- gal za pravilno blagajniško poslovanje. Denar, namenjen za socialno skrbstvo, se je uporabljal v razne druge name- ne. Finančna revizija je zaradi takega kaotičnega poslovanja ugotovila večji denarni primanjkljaj. Zoper krivce se vodi preiskava. Tudi pri živilskih nakaznicah so ne- kateri KLO-ji delali velike napake. KLO Dobrna je izdajal živilske nakaz- nice ljudem, ki niso bili upravičeni do prejemanja istih. Tako so n. pr. dobi- vale tamkajšnje samostanske sestre nakaznice za maščobo, preiskava pa je pozneje ugotovila, *da so imele večje količine masti skrite v svojem domu. V KLO-j u 2usem pa sta predsednik in tajnik poleg ostalih neupravičenih tudi sama prejemala živilske nakazni- ce, kljub temu, da n. pr. predsednik poseduje 12 ha zemlje in ni upravičen do prejemanja živilskih nakaznic. Tako poslovanje KLO-jev naj nam služi kot opozorilo, da je trebg budne kontrole od strani ljudstva. Na drugi strani pa, da je treba take ljudi, ki na tak način izvajajo oblast nad ljud- stvom odstmiti z oblasti in jih kaz- novati. Premovanie živine v Laškem in Planini Vsak živinorejec s ponosom gleda svojo živino, se veseli uspehov svojega in prav tako z veseljem pokaže drugim svoja živinčeta. Včasih se je z živino po- stavil lahko na sejmih in morebitna nagrada je bila edinole v tem, da je svojo živino lažje prodal. V tem tre- nutku pa je govedo že izgubil, saj je romalo v tuj hlev. Danes pa živimo v času. ko je v interesu države, v inte- resu dviga živinoreje pri nas, če nekdo poseduje in razmnožuje živino pleme- nitih rodovnikov. Zato so se po raz- nih centrih živinorejskih krajev vrši- la premovanja živine. V okraju Celje- okohca se je premovanje živine vršilo v Laškem in v Planini. Predpriprave za premovanje so opra- vili živinorejci-zadružniki sami. Oba razstavna prostora sta bila okrašena z zastavicami in venci, ob vhodih pa so stali slavoloki z napisi: — Pozdravljeni živinorejci-zadružniki! Na.izavednejši živinorejci so svoja goveda pripeljali najprej. Ljudje so že na potu imeli priliko ogledovati lepe primere dobre živinoreje. Na razstav- nih prostorih so bili določeni prostori za živino iz posameznih kmetijskih za- drug, razvrščeni pa so bili tudi po re- jah. Biki pa so seveda imeli svoj pro- stor z za njih primernim zavarovanjem. Ljudje so si neprenehoma ogledovali razrtavni prostor in ugibali, katero ži- vinče bo »neslo« nagrado. Živinorejci so si med tem menjavali izkušnje. Ta je s sivko ravnal tako, oni pa je svojo lisko redil tako. Zanimivo je bilo po- gledati tudi v rodovnike. Premovanje je v obeh krajih zadovoljivo potekalo, le v Laškem je nekemu staremu biku prišlo v debelo butico, da se je utrgal. Hotel je verjetno opazovalcem poka- zati poleg svoje obilnosti tudi svojo hudomušnost. Predirjal je v strah me- ščanov nekaj dvorišč, premeril šolski vrt in podrl ograjo. Sele v Marijagrad- cu je korajžni Mačkov fant ujel »de- zerter j a« in ga pripeljal nazaj v raz- stavni prostor. V Laškem so zadružniki razstavili 84 glav živine. Najvišjo nagrado je odne- sla kravica, ki je last Amalije Sajtlove iz Tevč. V Planini, ki je že od nekdaj znana po svoji živinoreji pa so pripeljali k premovanju 234 glav živine. Tam pa je »zmagala« kravica in z njo njena last- nica Pavla Novak. Po rejah so se v Laškem izkazale Kmetijske zadruge Sv. Lenart in Rifengozd, v Planmi pa Kmetijska zadruga Planina. Prav gotovo ni premovanje živine pokazalo samo dosedanje uspehe pri živinoreji, temveč je vzpodbudilo mno- go oklevajočih in bo brez dvoma imelo za posledico še večji uspeh pri dvigu živinoreje pri nas. S praktično iznajdbo \e šoier Soršak Ivan omogočil prihranek 4600 I bencina letno Soršak Ivan je šofer v Tkalnici hla- i čevine in vozi tritonski avto »Chevro- let*. Njegov avto je vedno v dobrem .itanju, saj dobro skrbi zanj, ga po- pravlja in čisti. V dveh letih je pre- vozil z njim 36.000 km in ni imel ves ta čas niti enega defekta na cesti. 2e s tem je visoko prekoračil normo. Pred časom se je posebno ukvarjal z mis- lijo, kako bi uporabo bencina kolikor mogoče zmanjšal. Do takrat je porabil na 100 km 521 bencina Razmontiral je razpršilec in ga tako sestavil, da mu je kolikor mogoče zmanjšal razpršilno šobo (dizo). Poizkus mu je uspel in ga sedaj s pridom uporablja. Samo ta praktičen ukrep mu je omogočil, da se- daj avto namesto 521 bencina porabi na 100 km le 281. Pri tem pa se avto- mobilu ni prav nič zmanjšala zmoglji- vost. Ta njegova iznajdba omogoča podjetju prihranek najmanj 4600 1 ben- cina na leto. Tov. Soršak je lahko vzgled vsem šo- ferjem, obenem pa primer, kako vsak delavec na kakršnem koli delovnem mestu lahko zvesto služi interesom skupnosti- Zahvala Mladinski dom »Tončke Cečeve« je prejel od sindikalne podružnice delav- cev in nameščencev trgovskih podjetij, podružnica št. 1. Celje, ob priliki likvi- dacije znesek 3333 din. Ta denar se bo uporabil za nabavo zimskega perila, oblek in nogavic za najrevnejše oskrbo- vance. V imenu teh se uprava Mladinskega j doma najtopleje zahvaljuje. ' KULTURA IN PROSVETA Okrožni mladinski lestival v Celf u Okrožni mladinski festival v Celju, ki se je vršil v dveh delih dne 4. sepr tembra zvečer in 5 septembra dopol- dne, je imel dvojni namen: prvič v okrožnem merilu prikazati to, kar bo oktobra v Beogradu zvezni mladinski festival, namreč: »Manifestacijo bo- gastva in pestrosti nacionalne kulture jugoslovanskih narodov ter delovnega poleta naše mladine, ki se ne odraža samo v gospodarskih akcijah, temveč tudi v osvajanju in razvijanju naše kulture«; drugič izvršiti izbor mladin- skih kulturno-umetniških skupin, ki bodo zastopale mladino s področja biv- šega celjskega okrožja na republiškem mladinskem festivalu v Ljubljani. Ogi-omni uspehi naše mladine na vseh delovnih področjih, v tovarnah, na vasi, v šoli, na neštetih delovnih akcijah, bi morali dobiti svoj odraz tudi v njeni kulturno-umetniški ustvar- jalnosti in dejansko ga tudi imajo. Za- to se sprašujemo, če ni iz tega vidika bil spored festivala preskromen, »za silo znešen«? Formalno je bilo za oba dneva napovedanih 14 točk, dejansko pa je bilo izvedenih le 8 točk mladine iz 7 krajev prostranega celjskega okrož- ja. Ali smemo tako revijo smatrati kot dokaz visoke borbenosti in življenj- skega optimizma mladega človeka, ki uresničuje petletko tudi s pomočjo du- hovnega dela? Tu bi bilo treba vse- kakor temeljitejše organizacijske pri-, prave, saj je šlo za kulturno-umetni- ško manifestacijo mladine 4 obsežnih okrajev (Celje-mesto, Celje-okolica, Mozirje in Poljčane). Tu ne gre nasla- njati se samo na eno osebo, marveč bi moral organizacijski aparat razpolagati s toliko železne vztrajnosti in moral imeti v sebi toliko rezerve, da bi vzdr- žal do konca. Nič manj važna tudi ni organizacijska prožnost, ko je šlo za spremembe v programu. Vse to seve- da ne velja le za organizatorja celotne prireditve, marveč v enaki meri tudi za lokalne činitelje, ki so pripravljali in pošiljali skupine na okrožni festival. Ta nedostatek je imel končno svoj od- raz tudi v skrajno slabem obisku pri- reditev. Prvi, večerni del festivala je obsegal glasbo in dramatiko; drugi, dopoldan- ski del naslednjega dne, pa petje in plesni folklor. Z glasbenimi točkami sta nastopila dva pionirska orkestra, bolje: en kvintet, sestoječ iz dveh vio- lin, dveh harmonik in enih tolkal ter en seskstet, sestoj eč se iz treh violin in treh harmonik, prvi iz Takalcev pri Rogaški Slatini, drugi iz Rog. Slatine. Kvintet je dal tudi samostojen nastop svojega vodilnega harmonikarja. Njun program je v glavnem obsegal harmo- nizacije partizanskih in narodnih pes- mi. Dasi sta oba orkestra dala slutiti o obilni meri vloženega truda, je sek- stet iz Rogaške Slatine F>okazal lepšo vigranost. Dramatika tega večera pa je obse- gala: recitacijo Remčeve »Proga je iz- grajena« (Zagoričnik Jože) ter 1. in 2. dejanje igre »Uroki« M. Feletove (Mla- dina okraja Mozirje). Recitacija je bila boljša kot na mestni reviji, vendar še ne doštudirana. Edini igralci iz vrst mladine okraja Mozirje sicer niso po- trdili naše splošne ljubezni in veselja do igranja, spričo katerega bi lahko pričakovali dobro in lepo pripravljeno igro; je pa treba upoštevati, da so svoj. pnn odrski nastop realizirali ob kopici nepovoljnih pogojev, razmer in težav v domačem okraju. Drugi del festivala dne 5. t. m. je, kakor rečeno, obsegal petje in plesni folklor. Mesto napnjvedanih 8 točk, so bile izvedene le štiri, in sicer: pevski nastop pionirskega pevskega zbora iz Laškega ter plesnih skupin mladine Sentpavel, Mozirje, Topolščica in celj- ske Tovarne emajlirane posode. Pio- nirski zbor iz Laškega je odpel šest pesmi, sicer z malce negotovo intona- cijo in pomanjkljivo dinamiko, toda odpel jih je seriozno. Mladinke iz Sent- pavla so nastopile z »ritmično-simbo- ličnim nastopom« na Offenbachove me- lodije »Hoffmannove pripovedke«, ki naj bi ponazorjeval pot našega naro- da iz zasužnjenosti do vstajenja. Toda izvajana ritmika je izrazila kaj malo bolesti zasužnjenega naroda in njego- vo neusahljivo žejo po svobodi, pa na to enotnost borbe in veličastnost zma- ge ter končno zdravo življenjsko ra- dost, ampak je bila bolj podobna »vi- linskemu rajanju« polnem temne mi- stike. S pristnejšo motiviko, izrazno- stjo in razgibanostjo je bil izveden »narodni ples« plesne skupine mladink iz Šoštanja-Topolščica. Sledil je lju- bek in tehnično presenetljivo uspeli »kazačok« talentirane pionirke od isto- tam, za zaključek pa že znan »ukrajin- ski narodni ples« mladinke celjske To- varne emajlirane posode. Za vse ples- no se udejstvujoče skupine velja napo- tek F. Marolta: »Tudi na plesnem pod- ročju se bo treba progresivnemu umet- niku vključiti v socialistični realizem in poglobiti v prvinsko pristno ljud- sko razgibanost.« Ker je bil namen okrožnega festivala, da z medsebojnim tekmovanjem izvrši izbor skupin, ki bodo zastopale mladi- no celjskega okrožja na republiškem festivalu v Ljubljani,' je posebna ko- misija odločila — upoštevaje pri tem vloženi trud in napor, ter kulturno- umetniško vrednost programa, da si prvo nagrado delita pionirski sekstet iz Rogaške Slatine (uvežbal tov. Nev- šimal) ter pionirski pevski zbor iz La- škega (pevovodja tov. Sinigoj), skupini prejmeta vsaka po 1 izvod Fadejeva »Mlada garda«. Druga nagrada — vaza z rožami — je bila priznana mali ba- letki iz Topolšice; tretjo nagrado — Gorki »Trije ljudje« — je prejela ples- na skupina Tovarne emajlirane poso- de; četrto nagrado — Prežihovo »Jam- nico« pa edina igralska skupina iz Mo- zirja. Vsi nagrajenci so prejeli tudi di- plome. Na republiško revijo v Ljub- ljano pa se bodo od nastopivših poslali: glasbeni pionirski sekstet iz Rog. Sla- tine, pionirka-baletka ter mladinski pevski zbor in plesna skupina celjske Tovarne emajlirane posode. Ce bodo nagrade in priznanja prispe- vala k še temeljitejšemu izpopolnje- vanju in še k intenzivnejšemu delu, k ustvarjanju neprestanega procesa iz- boljšanja kvalitete, izostritvi okusa, razširitvi tudi teoretičnega znanja s čitanjem, razpravljanjem in studira- njem sodobnih kulturno-umetniških del, potem smemo v bodoče pričakovati bogatejšo in pestrejšo revijo kulturno- umetniške rasti, ob kateri se je mladi- na preoblikovala in dvigala sebe ter svojo ustvarjalnost v borbi za sociali- zem. G. Grobelnik Okrajni lestival Celje-okolica je preložen na 19. september Festival okraja Celje-okolica je bil določen za 12. september 1.1. 12. sep- tember pa je glavni dan, ko bodo naše sindikalne podružnice in masovne or- ganizacije prostovoljno sodelovale pri sečnji in prevozu lesa. Ker pa zahte- vata gozdarski teden in festival vsak zase vse naše ljudi, se bo festival pre- ložil na 19. september. Zanimanje za^ festival je veliko. Naše ljudstvo se za- veda, da je potrebno kak dan žrtvo- vati tudi za to, da pregledamo naše po- litično, kulturno in gospodarsko delo. Razstava in naše kulturne prireditve pa bodo pokazale, kaj imamo in kaj zmoremo v okraju. Vpogled v naše uspehe pa bo dobil vsakdo, kdor se bo udeležil festivala. Veličina razstave nam pokaže že sam primer, da bo rudnik Zabukovca pripeljal na raz- stavo vagon premoga, da bo lahko pri- kazal vrsto in razvoj svoje produkcije. Slično pripravljajo vsa druga podjetja v okraju. Tudi slabo vreme ne bo za- držalo naših prirediteljev in obiksoval- cev. Festival se bo vršil ob vsakem vremenu. Klubi „Ljudske tehnike** se pripravljajo na razstavo in okrajno skupščino Priprave za okrajno skupščino »Ljud- ske tehnike« so v polnem teku. Od pr- vih začetkov in preformiranja Tehnike in šport, je v območju mesta Celja vz- postavljenih 5 klubov, ki so že imeli občne zbore, poleg tega pa so še sestav- ljeni 4 iniciativni odbori. Delujejo tudi 4 društva, ki so obstojala že prej in pripadajo sedaj ljudski tehniki. Od vseh obstoječih klubov je naj- boljši pri »Betonu«. Prav tu so znali pravilno rešiti sodelovanje med upra- vo, sindikatom in klubom. Iniciativo ima v rokah mladina, ki zelo z zanima- njem sodeluje. V klubu je 75% mladi- ne in že to nam je garant, da bo klub uspeval, saj mladina s svojim elanom in zanimanjem za tehniko lepo napre- duje. Člani krožka se pridno priprav- ljajo za razstavo, kjer bodo imeli na- črte iz gradbene in strojne tehnike ter avtomehanike. »Betoncem«, ki so dosedaj vodili, se je prav resno približal klub iz Tkalnice hlačevine. Njih kemični krožek bo raz- stavljal kemikalije in načrte. Tudi v radio-amaterskem krožku pridno de- majo, prav tako v avto-moto krožku, ki bo razstavljal dele avtomobilov in mo- torjev, katere so člani zbrali sami med raznim starim železom, ter jih preure- jajo, da bodo služili svojemu namenu. V tovarni bodo v kratkem osnovali tudi foto-krožek. Pohvale vredno je dejstvo, da se je tu vključilo v klub mnogo to- varišic, kar je vsekakor posnemanja vredno. Tudi v tovarni tehtnic so zelo aktiv- ni. Posebno v osamosvojitvi organiza- cije so dosegli lepe uspehe in so tu naj- boljši v Celju, saj imajo eno tretjino delavstva vključenega v klub. Poleg gornjih obstojata še kluba v Cinkarni in tovarni emajlirane posode, ki sta sicer številčno močna, manjka jim le razgibanosti v delu, kar bodo lahko dosegli, če bodo dobro povezani z upravo in sindikatom. V Tovarni emaj- lirane posode pa je foto-krožek dose- gel že prav lepe uspehe in je gotovo eden najboljših v Celju. Na razstavi bomo lahko videli njegove uspehe. Razstava Ljudske tehnike, ki bo dne 26. septembra, bo pokazala vse doseda- nje uspehe in bo brez dvoma odličen propagator za sodelovanje v klubih. Prav tu bomo šele prav spoznali kako ogromen pomen ima za široke množice del ljudska tehnika, kako se z njo spo- znavamo in se tako še aktivneje vklju- čujemo v borbo za izvrševanje petlet- nega plana. Tkalnica hlačevine tekmuje Na pobudo iniciativnega okrajnega odbora »Kluba ljudske tehnike« v Ce- lju se je osnoval iniciativni odbor za ustanovitev ljudske tehnike v Tkalnici hlačevine. Odbor je takoj pričel z de- lom in tolmačenjem pomena ljudske tehnike za naše delavstvo, za ndš druž- beni razvoj in našo Armijo. Delavstvo tovarne se je z zanimanjem oprijelo ideje za ustanovitev kluba in intenziv- no pomagđlo. da smo izvedbi občni zbor, ki bo vodil naše delo, s skupnimi močmi pa hočemo doseči, da bo dal klub posam.ezniku in skupnosti, kar je njegov namen. Kot začetek smo osno- vali avto-moto krožek, radio-ama- terski in fotokemični krožek, v načrtu za bodoče delo pa imamo strojno-me- hanični in brodarski krožek. Da bomo naše delo pospešili, mu dali poleta, je članstvo soglasno potrdilo predlog, da napoveduje »Klub ljudske tehnike v Tkalnici hlačevine vsem »Klubom ljudske tehnike« v Celju in okolici predskupščinsko tekmovanje ▼ nasled- njih točkah: 1. v organizacijskem učvrščevanju, 2. v materialnem vprašanju, S. v predelavi statuta, 4. v pripravah za razstavo. Tekmovanje bo zaključeno 2fl. sep- tembra t. 1. Sovjetski film MIKLUHO MAKLAJ Nikolaj Mikluho - Maklaj (1846-1888), znameniti ruski znanstvenik in razisko- valec, je eden največjih ustvarjalcev sodobne antropologije. Mnogo let je prebil na otokih Tihega in Indijskega oceana, kjer je proučeval fiziologijo, življenje, običaje in jezik tamkajšnjih prebivalcev. V svojih delih je neovrg- Ijivo dokazal rasno enotnost vsega člo- veštva. Moskovski studio poljudnoznanstve- nih filmov je uresničil film o njegovem življenju in znanstvenem delu. V svojem stanovanju v Petrogradif zve Mikluho Maklaj, da so otoke Nove Gvineje zasedli nemški osvajalci. V de- lu in naporih ostarelega znanstvenika in potopisca, ki je preživel rned do- mačini Nove Gvineje mnogo težkih dni, je globoko pretresla ta vest. Dobro je vedel, kaj to pomeni za domačine, saj je iz lastne skušnje poznal nečloveške kolonizatorske metode in videl, kako so kolonizator j i iztrebili cela plemena do- mačinov. V imenu znanosti in člove- čanstva pošlje protestno brzojavko. Ze kot mlad znanstvenik je vodil ogorčen boj proti rasnemu razlikovanju. Dokazoval je, da ni rasnih posebnosti, po katerih bi se ocenjevala vrednost ljudi. Zato gre med »divjake«, da bi na licu mesta dokazal svoje trditve. Z neznatnimi sredstvi se poda na daljna otočja. Njegovemu sopotniku, nekemu nemškemu raziskovalcu ni do znanstvene resnice, temveč le za pod- vige in trgovino z ljudmi. Na vsak na- čin hoče preprečiti raziskovalno delo Mikluha Maklaj a. Med potovanjem se seznani z mlado ženo, ki ji pripovedu- je o svojih načrtih. V Sidneyu Nemec, Mikluhov sopotnik, podkupi mornarja, ki bo vodil Mikluha po otokih. Z njim se dogovarja, kako bo znanstveniku onemogočil delo. Mikluho se s svojim vodičem-mor- narjem in malim črncem Bojem izkrca na divjem otoku. Težko je njegovo delo. Hrabro in odločno gre prvič v naselje domačinov in jim ponudi svojo miroljubnost. Tako sklenejo prijatelj- stvo. Na otok dospe Mikluhov sopotnik Nemec. Mikluhu ne izda namere svoje- ga prihoda. Hoče ga premotiti, ker isto- časno njegovi plačanci napadejo na- selje domačinov. Trgovci sužnjev od- vedejo celotno pleme. Mikluho razočaran zapusti otok i» nadaljuje svoje potovanje po otokih Polinezije. Kljub nasprotovanju Nem- cev svet zve za njegova velika odkrit- ja. Pot po polineških otokih je vedno težja. Nazadnje mu umre še njegov zvesti vodič mornar, ki mu pred smrt- jo odkrije podle naklepe Nemca, kateri ga hoče umoriti in preprečiti njegovo znanstveno delo. Mikluho ostane sam. Po najtežjih dneh poti se vrne r Sidney, kjer ga slovesno pričakajo. Nje- gova stara znanka z ladje ga je zve- sto čakala in postane njegova žena. Mikluho zve v Sidneyu za usodo svo- jih prijateljev otočanov. Njihov pogla- var Urh, ki je z družino zaprt v klet- ki, misli, da je Mikluho kriv njegove nesreče in ga skuša umoriti. Zažge tudi institut, vendar se Mikluhu posreči re- šiti zapiske svojega dela. Ko stari po- glavar zve, kdo je pravi krivec, skuša umoriti Nemca. Pri tem pa ga zadene stražar jeva krogla. Preden se je Mikluho vrnil v Petro- grad, je po vseh večjih mestih Evrope dokazoval enako vrednost človeških ras. Povsod je dobil priznanje, le doma naj- manjše. Njegovo nesebično in težko delo je našlo pravo priznanje šele po njegovi smrti. Film so snemali v Moskovskem stu- diju poljudno znanstvenih filmov. Sce- narij filma sta napisala V. Volkenštein in A.Spašev, uglazbil pa ga je Nikolaj Krjukov. Režiser filma je Aleksander Razumni. V glavnih vlogah igrajo: Kurilov, Grigorjeva, Vejland Rod, Robinson in Astangov. Film bo v Celju predvajal kino Metropol od 14. do 20. septembra. StTMi 4. CELJSKI TEDNIK Leto L — Stcv. S«, RuSilci nočnega miru in lavnega reda Icaznovani Kaznovane osebe v območju okraja Celje-mesto, zaradi kršenja javnega re- da in kalen j a nočnega miru v avgu- j stu 1948. I. Upravno kaznovani zaradi kršenja javnega reda in miru: Golej Rok, Celje, kaznovan z 200 din denarne kazni, Crnigoj Stanislav, Ce- lje, z 10 dni odvzema prostosti; Topli- eanec Avgust, Celje, s 1000 din denar- ne kazni; Reberščak Julijana, Celje, s 100 din denarne kazni; Vrečar Antoni- ja, Celje, s 100 din denarne kazni; Ko- vač Antonija, Celje, s 100 din denarne kazni; Keblič Anton, Celje, s 300 din denarne kazni; Kvartič Franc, Celje, z 1 mesecem odvzema prostosti; Be- drač Štefanija, Celje, z 200 din denar- ne kazni; Hriberšek Ivan, Celje, z 200 din denarne kazni; Petrinka Silvester, Celje, s 300 din denarne kazni; Ben- «ek Jakob, Celje, s 14 dni odvzema prostosti, Raspet Marija, Celje, s 1,500 din denarne kazni, Knavs Jože, Celje, z 1 mesecem odvzema prostosti; Mlr- nik Jakob, Celje, s 1000 din denarne kazni; Kolar Frančiška, Celje, z 1 me- secem odvzema prostosti; Špilak Ma- rija, Celje, z 10 dni odvzema prosto- sti; Smodič Franc, Celje, Skofja vas, s 1000 din denarne kazni; Verhovšek Metod, Celje, z 800 din denarne kazni; Vodopiveo Robi, Žalec, z 2 meseca od- vzema prostosti; Kolar Stanislav, Pe- trovce, 1 mesec odvzema prostosti; Hudra Fric, (nemški vojni ujetnik na svobodi), z 1 mesec odvzema prostosti; 8eničar Milan, Celje, z 20 dni odvze- ma prostosti; Senegačnik Anton, Ce- lje, s 14 dni poboljševalnega dela; Ko- želj Edvard, Celje, z 20 dni pobolj- ševalnega dela; Koritnik Irma, Celje, z 800 din denarne kazni; Gaber Ama- lija, Celje, s 500 din denarne kazni; Gaber Mirko, Celje, s 50O din denarne kazni; Hojnik Kristina, Celje, s 100 din denarne kazni; Žvižgaj Antonija, Celje z 800 din denarne kazni; Ogrizek Ju- lij ana, Celje, s 400 din denarne kazni; Skof Maks, Celje, s 500 din denarne kazni. II. Upravno kaznovani zaradi kalenja nočnega miru: Opsenica Štefan, Celje, s 500 din de- narne kazni; Podgoršek Ivana, Celje, s 500 din denarne kazni; Rak Zvonimir, Celje, s 14 dni odvzema' prostosti; Oberčkal Anton, Celje, s 500 din de- narne kazni; Ravnak Anton, Celje, z 10 dni poboljševalnega dela; Ravnak Ol- sa, Celje, z 10 dni poboljševalnega dela, Primožič Jožef, Celje, s 1000 din denarne kazni; Gregorič Pavel, Celje, s 1000 din denarne kazni; Oset Franc, Celje, s 1000 din denarne kazni; Rup- nik Marija, Celje, s 500 din denarne kazni; Hojnik Alfred, Celje, s 5 dni odvzema prostosti, sti. Iz pisarne odseka za notranje zadeve Celje-mesto FIZKULTURA IN SPORT Tekmovanja v tednu „Fizkultnrnega znaka" v okviru tedna »Fizkultumega zna- ka« je dolžnost vseh fizkulturnih grup po sindikalnih podružnicah, da vršijo ustno propagando med vsemi tekmo- valci za fizkulturni znak, kateri naj v tem tednu ix)ložijo vse norme in s tem nadoknadijo izgubljeni čas. Spored tedna je sledeč: Ponedeljek, 13. sept. — pohod za vse vrste znaka ob 14.45, zbirališče pred gimnazijo; torek, 14. sept. — streljanje za vse vrste znaka od 15. ure, zbirališče Skal- na klet; sreda, 15. sept. — kolo (II-4) za vse vrste znaka ob 14.45, zbirališče Kladiv, dom; četrtek, 16. sept. — lahkoatletika za vse vrste znaka od 15. ure, zbirališče na Glaziji; petek, 17. sept. — pohod za vse vr- ste znaka od 14.45, zbirališče gimna- zija; sobota, 18. sept. — lahkoatl., proste vaje za vse vrste znaka ob 15. uri, zbi- rališče na Glaziji; nedelja, 19. sept. — hoja po brezpot- ju za vse vrste znaka ob 8.45, zbirali- šče gimnazija. Fizkultumi oddelek KSS-a Celje Medgrupno tekmovanje v petero in četveroboju Krajevni sindikalni svet v Celju pri- reja v povezavi z Okrajnim fizkultur- nim odborom Celje medgrupno tekmo- vanje v peteroboju članov in četvero- boju članic. To tekmovanje bo 16. sep- tembra 1948 na Glaziji, začetek ob 15. uri (3. popoldne). Tekmuje se v sledečih disciplinah: Moški: tek na 100 m met granate skok v višino preskok čez kozo preval na na tleh Ženske: tek na 60 m skok v vižino met granate gred (vaja) Vaja na gredi: nastop v odročenju, hoja po prstih do sredine, poklek na desno nogo, skozi predročenje v uzročenje, vzravnava skozi predročenje do odročen j a, ho- ja do konca. Hoja nazaj do sredine, pol obrata v desno, v predročenje, skozi priročen je v zaročen je, seskok. Pozivamo vse fizkulturne grupe v sindikalnih podružn., da pošljejo naj- kasneje do 12. septembra 1948 KSS-u Celje prijave vrst oziroma posamezni- kov. Udeležba grup na tem tekmova- nju je obvezna. Lahkoatletske discipli- ne se sodijo po pravilih lahkoatletske zveze, telovadne pa po pravilih telo- vadno zveze Slovenije. Fizkulturni oddelek Krajevnega sindikalnega sveta Nogometno prvenstvo itovenije SSD Kladivar : SFD Železniilar Maribor 1: O (O : O) V nedeljo 5. t. m. je enajstorica Kla- divar j a gostovala v Mariboru v prven- stveni nogometni tekmi z najmočnejšim predstavnikom I. slovenske lige Želez- ničarjem in zmagala. Ta zmaga je zelo pomembna za splošni plasma Kladivar- ja v tem prvenstvu. Posebno zato, ker jo je Kladivar izvojeval oslabljen. Moštvi sta nastopili v naslednjih po- stavah: Kladivar: Polutnik, Bernard — Ma- ver, Salekar — Dobrajc — Zidar, Esih — Belcer — Coh — Cater - Vogel- Železničar: Svajghofer, Kajšler — Robinšek, Križan — Rajniger — Stif- ter, Boecio —• Ladinek — Kanič — Po- cajt — Muravs. Takoj v začetku igre močno napade Železničar, toda Kladivar je vi igralci z mirno in samozavestno igro kmalu pre- vzamejo iniciativo na igrišču in z le- pimi potezami ogrožajo nasprotnikova vrata. Tudi Železničar večkrat nevar- no napada, posebno po nevarnem le- vem krilu. Dobrajc ima s srednjim na- padalcem Železničarjev precej dela. Njegova igra pa je mirna in sigurna. S svojimi dolgimi odbojnimi udarci hi- tro prenaša igro v nasprotnikovo po- lje ter tako omogča premoč Kladivar- ju. Tudi Polutnik v tem delu igre bra- ni nekaj zelo nevamih žog. V sploš- nem sta pa bila v tem delu igre oba nasprotnika enakopravna. Od časa do časa je Kladivar, zaradi boljše srednje vrste, držal iniciativo na igrišču. Le- vo krilo Kladivar j a Fogelsang je bil poškodovan in je zapustil za 10 minut igrišče, nato pa je do konca tekme sa- mo statiral. V drugem delu oba na- sprotnika začneta zelo živo. Vsak se trudi, da bi dosegel vodstvo. Oba vra- tarja sta imela priliko pokazati vso sposobnost. Tako je Svajghofer v 21 minuti ubranil zelo nevaren prosti strel Dobrajca. V 28. minuti pa Coh po lepi kombinaciji Belcer—Cater—Coh doseže z lepim strelom s 16 minut edi- ni zgoditek te tekme in s tem zmago Kladi var j a ter prvi točki v tem prven- stvu. Železničar po tem uspehu Kladi- var j a močno napade, toda zaradi od- lične igre Polutnika in Dobrajca ter tudi ostalih obrambenih igralcev ne doseže uspeha. Kladivar nato izvede še močne protinapade ter skuša doseči še boljši rezultat, vendar mu zaradi do- bre igre nasprotne obrambe to ne uspe. Kladivar je tokrat x>okazal hitro in požrtvovalno igro. Skoda je le, da ni nastopil kompleten. Vsi igralci so se pa zelo potrudili in je v tem iskati uspeh. Sodil je zelo dobro in avtoritativno tov. Erlih iz Ljubljane. V sojenju ni imel težkega stališča, ker sta obe mo- štvi igrali zelo fair in pokazali • zelo lepo igro. Gledalcev je bilo okoli 2000. Kladivar ponovno v Mariboru v nedeljo 12. t. m. gostuje enajstorica Kladivarja v Mariboru, kjer bo odigra- la s SSD Poletom zaostalo nogometno tekmo za prvenstvo Slovenije. Tekma bo na igrišču SSD Poleta v Ljudskem vrtu verjetno ob pol 11. dopoldne. Kladivar organizira izlet v Maribor in se naj interesenti prijavijo pri tov. Podsedenšeku v Ljudskem magazinu Celje-okolica. Dobrajc Radko, srednji krilec Kladivarja, ki ima poleg vra- tarja Polutnika največ zaslug za uspeh Kladivarja v Mariboru. V Celju igra v nedeljo I. moštvo Kla- divarja nogometno tekmo za prvenstvo celjske skupine z Edinstvom iz Roga- ške Slatine, in sicer ob 14.30 na Glaziji. Predtekmo igrajo pionirji Kladivar- ja za »Memorial Zomade Pepeta« s pionirji »Bratstva« iz Hrastnika. Zače- tek ob 13.30. V telovadnicaiti bo zopet oživelo I*rihaja čas, ko se bodo odprle zopet telovadnice in pričele redne telovadne ure za vse oddelke pri telovadnem društvu Celje I., v telovadnici mestne osnovne šole z začetkom 13. septembra. Telovadnica, ki bo letos toplo za- kurjena in opremljena z vsem telovad- ; nim orodjem, bo telovadcem nudila vse možnosti za izvajanje prave in zdrave telesne vzgoje. Najboljši celjski telovadni voditelji se bodo potrudili, da se bodo lahko tudi začetniki uspeš- no udejstvovali v panogi splošne te- lesne vzgoje. URNIK TELOVADBE Ženski oddelki: V ponedeljek in četrtek, i pionirke: od 15 do 16,30 mladinke: od 17,30 do 19 članice: 19 do 21. Moški oddelki: V torek in petek, pionirji od 15 do 16,30 mladinci: od 18 do 19,30 člani: od 20 do 22. Starejši člani: v sredo od 18 do 1». Opozarjamo vse one, ki imajo vese- lje in voljo do telovadbe, da pridejo točno in disciplinirano ob določenem času v telovadnico, kajti le na tak na- čin bo uspelo spraviti splošno telesno vzgojo v Celju na vi.šjo stopnjo. Vpisovanje novih članov se vrši pred vsako telovadno uro. U. J. šAH Šahovsko mladinsko prvenstvo Y nedeljo 5. t. m. je pričel v Celju iRimir za mladinsko šahovsko prven- stvo države za leto 1948. Izvedbo tur- nirja je poveril Šahovski savet pri FISAJ-u Celjskemu okrožnemu šahov- skemu odboru kot priznanje za uspeš- ao delovanje. Timiir ima 16 udeležencev, med nji- mi zastopnike vseh ljudskih republik ter dosedanji mladinski prvak Ivkov. Svečana otvoritev turnirja je bila v nedeljo ob 10. uri dopoldne. Turnir je otvoril predsednik Celjskega okrožne- ga šahovskega odbora tov. Pipan Franc, ki je v svojem govoru podčrtal ogro- men razvoj šaha med našo mladino po osvoboditvi. V imenu Šahovskega od- bora Slovenije je pozdravil navzoče prof. Vaga j a iz Ljubljane. V imenu OF odbora Celje-mesto je tov. Ošo že- lel udeležencem. da poneso iz Celja najlepše vtise in prijetno bivanje. Ta- koj nato je vodja turnirja prečital tur- j nirski pravilnik in pozval prijavljence k žrebanju številk. Izid je bil sledeč: i 1. Matanovič (Beograd), 2. Zepič (Za- I greb), 3. Krstič (Beograd), 4. Bogda- novič (Sarajevo), 5. Ivkov (Beograd), 6. Vrhovec (Ljubljana), 7. Boškovič i (Novi Sad), 8. Cvetkov (Zrenjanin), 9. j Nikolovski (Skoplje), 10. Strbič (Beo- grad), 11. Miholič (Zagreb), 12. Bardun (Zagreb), 13. Njegovan (Maribor), 14. Osmanovič (Tuzla), 15. Bajec (Ljublja- na), 16. Krznarič (Zagreb). Turnirja se ni udeležil tov. Fuderer iz Subotice, ki je lansko leto delil prvo in drugo me- sto z livkom ter je namesto njega vsto- vstopil Zagrebčan Zepič. Prvo kolo je pričelo ob velikem za- nimanju gledalcev popoldne ob 16. uri. Turnir se igra dnevno od 16. do 20. ure, prekinjene partije pa od 10. do 12. ure dopoldne naslednjega dne v novourejenih prostorih Šahovskega do- ma v kavarni Evropa I. nadstropje. — Stanje turnirja po III. kolu je nasled- nje: Ivkov, Krznarič in Miholič 2%, Krstič in Matanovič 2, Bajec, Bogdano- vič, Boškovič, Nikolski in Njegovan 1J4, Bardun, Osmanovič, Strbič in Vr- hovec 1, Cvetkov in Zepič K točke. Na turnirju bodo trije prosti dnevi, in sicer: v petek 10., v četrtek 16. in torek 21. t. m. KVALIFIKACIJSKI TURNIR Šahovska sekcija Kladivar razpisuje kvalifikacijski turnir za 1948. Pravico igranja na tem turnirju imajo vsi oni igralci-člani sekcije, ki še nimajo do- ločene kategorije. Šahisti, ki namera- vajo igrati turnir, pa še niso včlanjeni, naj to nemudoma storijo. Igralci, ki na tem turnirju dosežejo 50% točk bodo imeli pravico igranja na tumirju IV. kategornikov. Turnir se bo igral trikrat tedensko, in to vsak ponedeljek, sredo in petek v Šahov- skem domu v kavami Evropa. Tur- nir se prične v petek 24. t. m. ob 20. uri. Prijavnina 10 din. Prijave spre- jema vodja mladinskega turnirja dnev- no od 16. do 20. ure. i ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA dne 12. septembra: 1 di-. Bitenc Maks, Celje, Ljubljanska 8 Obvestilo mladincem! Vsi mladinci in pionirji, ki imajo ve- selje do fizkulture (nogomet, rokomet in lahkoatletiko) naj se najkasneje do 15. septembra 1948 javijo na Glaziji, in sicer: Mladinci rojeni 1930 in 1932, pionirji rojeni 1932 do 1939. Tekmovalo se bo za prvenstvo posameznih rajo- nov mesta Celja. Poleg nogometnega tekmovanja posameznih rajonov se bo tekmovalo tudi v lahkoatletiki in ro- kometu. Za to tekmovanje je predvi- ' dena tudi druga ekipa pionirjev Kla- divarja. Prva ekipa pionirjev Kladivar- ja bo tekmovala samo v lahkoatletiki in rokometu. Sprejema so in pojasnila dobite vsak dan na Glaziji pri trenerju tov. JakaSi. Za nogomet, lahkoatletiko in rokomet so predvidene nagrade. MALI OGLASI DOPOLNILNI BON sem našel. Lastnik ga dobi pri Cetina, Jožefov hrib. Pohorska 15. DVOSOBNO STANOVANJE s pritiklinami, v Grobelnem, zamen jama za enako v Celju. Naslov v uredništvu. POSTOJNSKA JAMA je začasno zaprta. Obiski zato odpa- dejo. ENOSOBNO STANOVANJE s pritiklinami, v Zagrebu, zamenjamj za enako v Celju. V poštev pride tudi| okolica Celja. Rajh Stanko, Zagreb,^ Šestin j sko dol 7. RAZVELJAVLJAM izgubljene dokumente (legitimacije, in- dustrijska karta) na ime Vrhek Jože. Celje. DNE 6. SEPTEMBRA sem bila v poslovalnici Ljudski maga- zin po nabavkah. Preklicujem tem po- tom klevete, blatenje poštenosti o tov. Egonu Hojniku, ki sem jih omenjenega dni iznesla. Hribernik Danica, Celje. UMIVALNIK z marmornato ploščo in ogledalom, 2 postelji, 2 nočni omarici vse iz trdega lesa, prodam. Zamenjam lep hubertus za živila. Naslov v uredništvu. KINO METROPOL od 14. do 19. septembra sovjetski film: Mikluho Maklaj KINO DOM od 10. do 16. septembra sovjetski film: SKRIVNOSTI NARAVE KINO LAŠKO sovjetski film: Admiral Naiiimov Pozor: Sprememba v predvajanju: v soboto ob 20. zvečer, nedelja ob 15, 17,30 in 20 uri; ponedeljek ob 16,30 uri. Kraiovec Jurček: LOGARJKVI OBRA- ČUNAJO S KRIVICO (Novela) Zgodilo se je tako. kot je takrat Kne- zova Neža dejala staremu Logarju: Pri vas je pravica, pri Gabru pa moč. Gabra zadnji dogodki niso pretresli. Potuhnil se je malo in skušal z »do- broti ji vostj o« metati ljudem pesek v oči. Ljudje so spričo Logarjeve smrti in Tinčkove bolezni marsikaj šepetali, ko p« je župnik s prižnice javno okregal »hudobne jezike«, ki kvarijo ugled naj- boljšega župljana Gabra, so pogovori na mah utihnili. Drugače pa je bilo z Bla- žom, kateremu je Neža povedala izjavo svojega sina. Ze nekaj mesecev je troh- nelo telo starega Logarja v zemlji, ko je po dolini završalo: Logarjev Blaž toži Gabra. — Ljudje so zmajevali z glavami, vedoč, da je Blaževa pravda T naprej obsojena v zgubo. Blaž pa se je zanašal na priče, medtem ko se je Gaber sicrivaj vozil do svojega advo- kata, s katerim je »koval načrt, da se bo sodba končala v njegovo korist Na sodno obravnavo so bili poklicani poleg Gabra in Blaža še Tinček in nje- gova mati. Tožilec je prebral obtožnico, ki sta jo podpisala Blaž in Neža. Ko pa , so poklicali Tinčka za pričo, je tega od »trahu pred žandarji ponovno vrglo in sodniki so tožbo ovrgli, češ da taka j priča ni merodajna. i Gaber, ki je videl poraženo žrtev, pa i je ponovno pokazal svoje zobe. Kot i zver, ki je že zagrabila svojo žrtev in je ob slutnji, da preži nanjo večja celo j njemu nevarna zver, popustil. Ko pa je videl, da je nevarnost zanj že mimo, je zapustil grmovje, kamor se je bil po- tuhnil in ponovno planil nad svoj plen, i Ni mu bilo dosti, da je Blaž tožbo iz- j gubil. Vložil je zoper Blaža in Nežo no- ; vo tožbo za žaljenje časti, ter sodnijsko '. zahteval povrnitev posojila, ki ga Je pred pol leta dal pogorelemu Logarju. Ljudje so zvedeli za novo tožbo in pomilovali Blaža, ki je tožbo tudi izgu- i bil. Travnik pod vinogradom je prišel I v Gabrovo last. Knezovi p)a so morali i delež za Nežko izplačati Gabru, med- ; tem ko se je ona s Tinčkom izgubila v svet iskat kruha. i Travnik pod vinogradom je dal Ga- ber prekopati in posaditi trto. Gaber ni pogrešal veselega petja delavcev v vi- nogradih. Nad vse zadovoljen je pri- sluškoval rezkim glasovom žage, ropo- tanju mlina in pijanemu petju iz go- stilne. Ni ga motilo, da se ga ljudje iz- ogibljejo. Samodopadljivo je večkrat, ob priliki lova po Logu. gledal v doli- no: — Moje. Ah, koliko že imam! Pa še več bc«n imel. Ob večerih, ko so se družine zbrale okrog mize pri večerji in ko so zvono- vi v dolini zazvonili večer, si je Blaž grabil z rokami v lase in na pol kričal: — Le kdaj bomo obračunali s krivi- co?! Mimika, ki je zibala že drugega otroka, malo Vido. je na tihem jokala. Blažov krik pa ni bil osamljen. Tudi Knezovi, Korenovi in Kajžarjevi so pol- glasno kleli. Tam doli na jugu se je iz tovarne vračala v svoje stanovanje Neža. Vsto- pila je v začmelo luknjo, kjer se je Tinček stiskal v kot in trepetal: — Mama! Ne poklicati žandar jev. Mamaaa! 2. del V aprilskih dneh enainštiridesetega leta je življenje po dolini močno za- mrlo. Po vinogradih so obrezovale trto le ženske in stari dedci. Ce pa je kak moški imel srečo, da je ostal še do- ma, se je iz strahu pred mobilizacijo za delo valjal po kozolcih v senu, pro- dajajo dolg čas pajkom in muham. Vojna je težila kraj kakor težak oblak, kamor so se ozirali ljudje ugibaje: se bo vsulo ali ne. Toda vojna je šla sko- raj neslišno mimo. Logarica se je s sinom in hčerjo pe- hala v vinogradu. Ze dva meseca, od kar je bil Blaž pri vojakih, se ji je zdelo, da se delo brez njega nikamor ne po- makne. Gnoj so morali v koših nositi v hrib, saj voliće so jim vzeli za vpre- go pri topovih. Mirko pa se je izmed vseh najbolj gnal. Mladenič je čutil, da mora poprijeti namesto očeta in brata Jožeta. Kolikor ga je skrbelo za oba, toliko se mu je tudi dobro zdelo, da je on najstarejši hlačenosec v hiši. Logarica se je večkrat upehana ozrla na sina. Lep slok fante je bil. Očetova obleka bi mu bila po visokosti prav, le čez trebuh bi bila morda prevelika. Bil je na moč podoben očetu. Kdaj se je sonce od strani uprlo v njegov obraz se mu je pod nosom in na bradi svet- likal puh in kričal po britvi. Roke so mu brez prevelike muje vihtele široko motiko, le malo prenagel je bil. Ob vsaki stvari se je prehitro odločil in če ga je kdaj prenaglo dejanje goljufalo, ni nikoli priznal, da ga obžaluje. In radoveden je bil bolj kot Vida, čeprav bi se to mladi deklici bolj p>ristojalo. Vedel je vse, kako so Logarjevi prej živeli. Vse je ob večerih izvlekel iz staršev, ki so ga imeli neznansko radi. Tako se je, čeprav mlad, navlekel oče- tove mržnje do Gabrovih. Poleg tega pa je gojil do svoje sestre Vide lepo bra- tovsko ljubezen, ki se je včsisih izpre- vrgla v bratovsko ljubosumje. To lju- bosumje je bilo za marsikaterega vsi- ljivca nevarno. Se ni dolgo od tega, ko je neko nedeljo s klofuto obrisal smrkavi nos mladega gizdalina, ki se je preveč približal brhki Vidi. Ne sa- mo on, tudi Vida je čutila, da je Mirko njen pokrovitelj. Logarico je Mirkov značaj navdajal z zadovolj.stvom, posebno ob trenutkih, ko je mislila na svojega moža. Bila je pripi-avljena na najhujše in se zavo- ljo tega še z večjo ljubeznijo oklenila otrok. Kmalu za tem jih je n^ega večera presenetil Jože, ki je čez hribe na skri- vaj prišel domov. Skrili so ga v ske- denj. Drugi dan sta prišla tudi Kne- zova dva in še drugi. Logarica je pri- čakovala tudi Blaža. Blaža pa tudi po treh tednih ni bilo. Pač pa so prišli Nemci. Jože jo je to- lažil. Bo že prišel, je govoril, skrivati se mora, kajti Nemci so lovili jugo- slovanske vojake in jih pošiljali v ujet- ništvo. In ravno to se je zgodilo, da Blaž ni prišel domov. Na begu iz Hr- vatskega so ga zajeli. Sele po dveh mesecih je Logarica sprejela pismo, da je živ in dela kot ujetnik v Nemčiji. Gaber se je v času, ko je kraljevo Ju- goslavijo vrag jemal, skrival v pod- strešni sobici in so ob prihodu Nemcev ni lahko znašel. Bil je kot pijanec, ki ve da pije, ne ve pa kaj pije. Iz mesta je prišla nazaj Marinka, ki Je tam ho- dila v šole. Prinesla je vest, da so njegovo sestro Nemci izselili. Bil je to čas, ki je Gabru vcepil resne skrbi. Ni si mogel misliti kak odnos bodo imeli Nemci do njega, ki je bil tolika leta župan. {Se nadaljuje.) Urejuje uredniški odbor — odgovorni urednik Lojze Jure. — Telefon 7 — Celje, Prežemova 17. — Tiska Mohorjeva tiskarna.