Pofttnina plačana v gotovinl Cena 1.50 din lzhaja vsak petek ob 15. // Naročnhia znaSa mesečno po pošti 5 din, v Celju z do- stavo na dom po raznašalcih 5*50 din, za inozemstvo 10 din // UredniStvo in uprava: Celje, Strossmayerjeva ul. 1, pritliCje, desno jj Telefon št. 65 // Račun pri poštnem čekov- nem zavodu v Ljubljani Stev. 10.666 / Štev. 52. Celje, petek 24. decembra 1937 Leto XIX. Vesel f>ožič zelita vsem cenj. naročni&om, cita- teljem, insereniom in dopisnikom nredništvo in uprava Move Do6eu Pokojninsko zavarovanje privatnih namescencev Celje, 23. decembra. Mwüstrski svet je sklenil in proglasil uredbo, s katero se razširi pokojninsko zavarovanje privatnih nameščencev na vso državo. Dosedaj obstoji samo ob- vezao pokojninsko zavarovanje privat- nih aameščencev v Sloveniji in Dalma- ciji. To zavarovanje je Lzvedeno po Po- kojninskem zavodu za nameščence v Ljubljani. Ta pokojninski zavod ostano tudi nadalje samostojen in obdrži tudi vse dosedaj nabrano premoženje. Po novi uredbi pa ima ljubljanski pokoj- ninski zavod nalogo izvršiti vse posJe samouprave in administracije za nove pokojninske zavode do takrat, dokler ne začno ti poslovati. Po načelu de- centralizacije bodo namreč predvidoma osnovani novi pokojninski zavodi v Be- ogradu, v Zagrebu in Sarajevu. K po- kojninskemu zavarovanju so zavezani vsi oni privatni nameščenci, ki imajo značaj uradnika in oni privatni name- ščenci, ki opravljajo pri svoji zaposlit- vi v glavnem duševno delo. Pri Pokojninskem zavodu y Ljublja- ni je bilo ob koncu leta 1936. zavaro- vanih 12.330 zavarovancev; po novi razdelitvi teritorija bo od teh zavaro- vaneev ostalo še okoli 10.600, ostali bodo prideljeni na novo osnovanim po- kojninskim zavodom. Bilančna aktiva Pokojninskega zavoda v Ljubljani so znašala ob koncu lanskega leta 362.770.000 din in je razumljiva težnja dosedanjih zavarovancev pri tern pokoj- ninskem zavodu, da ostanejo še nada- lje pri njem zavarovani. Zavarovanci pokojninskega zavaro- vanja so razdeljeni na 14 plačilnih raz- redov, mesečni prispevek vsakega zava- rovanca znaša 1% zavarovanih letnih prejemkov. V prvem in drugem plačil- nem razredu plača vse prispevke delo- dajalec, v nadaljnjih plačilnih razredih se lahko del doprinosa zaračuna zava- rovancu, v 14. plačilnem razredu je do- prinos razdeljen na delodajalca in delo- jemalca tako, da odpade na vsakega polovica. Računa se, da bodo skupni letni do- prinosi za pokojninsko zavarovanje v vsej državi znašali okrog 150,000.000 din; od tega odpade na dosedanje zava- rovance pri Pokojninskem zavodu v Ljubljani okrog 30,000.000 din. Gospo- darstvo na področju Pokojninskega za- voda v Ljubljani je bilo dosedaj vsa le- ta obstoja tega zavoda obremenjeno z vi8okimi dajatvami iz tega naslova, do- čim so bila druga področja naše države teh dajatev oproščena. Na drugi strani pa je res, da je tvorila nabrana rezer- va Pokojninskega zavoda v Ljubljani izdaten vir denarnih sredstev, ki so pri- äla v prid v obliki posojil ter izvršitve lastnih stavb Pokojninskega zavoda v korist temu gospodarskemu področ- ju. Pri izvršitvi lastnih stavb je Po- kojninski zavod v Ljubljani v preveliki meri favoriziral svoj sedež v Ljubljani tei1 je nastal tarn zaradi nerentabilno- sti in neprimerne stavbe (Nebotičnik) pri donosu stavb ogromen izpadek, ki gre v breme vseh zavarovancev. Težnja vseh privatnih nameščencev je, da se obveznost pokojninskega zava- rovanja razširi na vse panoge privatnih nameščencev, t, j. tudi na tiste, ki po dosedanjih določbah niso podvrženi po- kojninskemu zavarovanju. Regulacija Savinje Celje, 23. decembra. Vpraäanje regulacije Savinje, ki predstavlja življenjski problem mesta Celja in vse celjske kotline, je bilo sproženo že pred desetletji in je stopilo pred nekaj leti končno v odločilni štadij. Treba je bilo neštetih akcij, inter ven- cij in naporov, da je končno uspelo izposlovati pričetek regulacijskih del. Največ zaslug za uspešno rešitev vpra- šanja regulacije Savinje so si pridobili narodni poslanec g. Ivan Prekoršek in nekateri drugi činitelji. Regulacija Sa- vinje je doslej izvršena v prvih dveh etapah in sicer od Rifengozda mimo Tremerja do Košnice v skupni dolžini 3 km. V letošnji jeseni so se pričela dela v tretji etapi, ki sega od Košnice do kamnoloma na Polulah in je dolga 800 m. Ta dela bodo končana do prihod- nje pomladi. Regulacijska dela so zlasti v drugi in tretji etapi izvršena zelo so- lidno. Učinek doslej izvršenih regula- cijskih del je presenetljiv in postaja od leta do leta vidnejši. Uspeh se kaže v hitrejšem odtekanju vode ob daljšem deževju. Cetrta in peta etapa regula- cije Savinje segata od kamnoloma na Polulah do drugega železniškega mostu. PREUREDITEV CELJSKEGA OVINKA Jedro regulacije Savinje pa tvori šes- ta etapa, to je tako zvani celjski ovi- nek pod Starim gradom, ki sega od drugega železniškega mostu gori do damskega kopališča pri mestnem par- ku. V celjskem ovinku bodo strugo Sa- vinje v približno 300 m dolgem preko- pu v obliki lahnega loka premestili pro- ti zapadu nekako na ono mesto, kjer pelje sedaj železniška proga, železniško progo pa bodo premestili v smeri proti Staremu gradu na bodoči levi breg Sa- vinje. Tako bosta odpadla oba železniš- ka mostova, ki sedaj ovirata odtok vode in sta vsled starosti itak že iztrošena. Namesto teh dveh mostov bodo zgra- dili manjši železniški most čez sedanjo strugo Savinje pri kapelici nad seda- njim drugim železniškem mostom. Novi most bo vodil čez Voglajno, kajti seda- njo strugo Savinje pod Starim gradom bodo izpremenili v podaljšek struge Vo- glajne, tako da se bo izlivala Voglaj- na v Savinjo šele pri sedanjem drugem železniškem mostu. Strugo Savinje bodo tudi v celjskem ovinku znatno razširili in zavarovali z močnimi škarpami. Zato bodo morali porušiti Simenčevo, Mutčevo in Weis- sovo hišo ter Esihovo mesnico na Bre- gu. V predelu med ovinkom pod Sta- rim gradom in mestnim kopališčem pri parku bodo pomaknili strugo Savinje proti levemu bregu ter jo nekoliko zo- žili in zavarovali z nasipi. S tern bo mestni park pridobil na širini 10 do 15 metrov, tako da bodo lahko desno o- brežje Savinje ob parku lepo uredili in olepšali. ŽELEZOBETONSKI MOST CEZ SAVINJO Ker bodo poglobili strugo Savinje za 1 do 2 metra, bodo morali sedanji pri- mitivni in šibki leseni kapucins.ki most podreti. Zato bo treba zgraditi nov, ši- rok železobetonski most z dvema reč- nima opornikoma, ki bo vezal podaljsa- no Kolenčevo ulico pri Javnem skladi- šču v ravni črti s cesto na Bregu pod vilo »Savinjo« ter omogočil najkrajšo zvezo med banovinsko cesto Zagreb— Celje in državno cesto Ljubljana—Ce- lje—Maribor. Z materialom, ki ga bodo pridobili v prekopu in pri poglobitvi struge Savinje, bodo nasuli novi želez- niški nasip na bodočem levem bregu Savinje pod Starim gradom, razäirili prostor za povečanje železniške postaje in splanirali vse neenakosti terena od Voglajne do novega železobetonskega mostu na levem in deloma tudi na de- snem bregu Savinje. Nekako v sredini sedanje struge Savinje pri Zanggerje- vem skladiäcu je projektiran železniški podvoz, ki bo vezal Masarykovo nabrež- je preko novega mostu nad sedanjim izlivom Voglajne v Savinjo s Cesto na grad. Banovinsko cesto, ki teče sredi Brega in dalje preko klanca proti Po- lulam, bodo preložili k bodočemu des- nemu bregu Savinje ter jo od novega železobctonskega mostu vse do Košnice razširili na 8 metrov. NOVO KOPALIŠ0E IN ELEKTRAR- NA NA SAVINJI Da ne bo tok vode zasipal v šesti etapi poglobljene struge Savinje z gra- mozom, bodo na gornjem koncu šeste etape nekoliko pod damskim kopališčem X'iksirali dno z 1 meter visokim pragom, ki ga nameravajo zgraditi tako, da bo- do lahko nanj namestili v vsej širini Savinje 2 do 2 in pol metra visoko gib- ljivo zatvornico, ki bo zajezila Savinjo. Tako bodo pridobili 1 do 1 in pol kilo- metra dolg, 60 metrov širok in 2 do 3 metre globok kopalni in veslalni bazen z mirno vodo v strugi sami. Omenjena gibljiva zatvornica bi bila zaprta samo v kopalni sezoni, ob visoki vodi in po- zimi pa bi jo dvigali odnosno spuščali v korito. Zatvornico bi zgradili tako, da bi imeli splavarji vselej prosto pot in da bi se stopnja v nivoju vode v po- znejših letih lahko izkoristila za prido- bivanje vodne sile. Ta elektrarna bi proizvajala približno 4 milijone kilovat- nih ur na leto, kiLovatna ura pa bi stala samo 30 par. Ce bodo sredstva na raz- polago, bo mogoče ta za Celje in njegov okoliš zelo pomembni načrt izvesti v dobi dveh ali treh let. Projektiranje in nadzorstvo pri izvr- s&vanju regulacijskih del na terenu vo- di za bansko upravo tehnični svetnik g. inž. J. Mursa. Pri načelnih vpraša- njih sodeluje univ. prof. g. inž. C. Zni- daršič. Specialna hidravlična vprašanja po potrebi preiskuje hidrotehnični la- boratorij na ljubljanski univerzi. Tako je poskrbljeno, da prihajajo do izvr- šitve tehnično dozoreli projekti in da se denar prispevnih faktorjev tudi pra- vilno uporablja. POSOJILO ZA REGULACIJO Za celokupna regulacijska dela, pred- vsem pa za preložitev celjskega ovinka ter gradnjo železniškega in novega že- lezobetonskega mostu bodo potrebna znatna denarna sredstva. Zato ni mogo- ee zahtevati, da bi se ti veliki stroški krili iz tekočih dohodkov, temveč je potrebno najetje dolgoročnega posoji- ia, ki bi ga odplačevale tudi bodoče generacije. To je tudi pravično, kajti bodoče generacije bodo v največji meri deležne koristi teh za Celje in celjski okoliš življenjsko važnih del. Ceprav se uspeh regulacije Savinje vidi že se- daj, po izvršitvi prvih dveh etap, pa bodo poplave z vso gotovostjo prene- hale sele, ko bo reguliran celjski ovi- nek. Zato je v teku akcija za najetje večjega posojila. Izgledi niso slabi. Raz- veseljiva je tudi vest, da ima pro- metno ministrstvo za prihodnje prora- čunsko leto pripravljeno skoraj polovi- co nanj odpadajoče vsote za preložitev železniške proge pod Starim gradom. Celje bo dobilo po izvršitvi regulacij- skih del v tern predelu povsem novo in lepše lice. Obenem bo omogočen Celju mnogo večji razmah nego sedaj, zlasti se, če se bo obenem z regulacijo Savinje v izdatnem obsegu nadaljevala tudi re- gulacija njenih pritokov Ložnice do Joštovega mlina v Medlogu, Sušnice do konca Ostrožnega in Voglajne ter njenega pritoka Hudinje do Skof je vasi. Z uresničenjem teh velikih in nujnih vprašanj bo dobilo Celje vse predpo- goje za vsestranski gospodarski in tuj- skoprometni razvoj. — Dunajska \remenska napoved za petek 24. t. in.: Mrzlo vreme, ponekod megle. Privatno uradništvo v borbi za svoje pravice Celje, 23. decembra. Iz vrst privatnih namescencev smo pre jeli: Zivljenjske prilike privatnega urad- nižtva se niso kljub podražitvi življenj- skih potrebščin na eni strani in svoje- časni redukciji plač na drugi popolno- ma nie izboljäale. Ako bi hoteli na pod- lagi sedanjih prilik in cen življenjskih potrebščin določiti minimalno plačo pri- vatnega uradnika, bi njegovi izdatki iz- gledali takole: Samec: stanovanje letno 6.000 din, zajtrk letno 1.440 din, kosilo in večerja letno 7.200 din, zimska suknja (za 2 leti) 900 din, plašč (za 2 leti) 300 din, 2 para čevljev letno 300 din, 3 srajce 300 din, 6 ovratnikov 60 din, 3 spodnje hlače 120 din, 10 robcev 60 din, 12 pa- rov nogavic 120 din, 2 klobuka 240 din, 3 kravate 120 din, 1 zimske rokavice 60 din, krpanje obleke in čevljev 180 din, kulturne potrebe 3.600 din. Skupno letno 24.000 din. Mesečna plača 2.000 dinarjev. Rodbina s 3 člani: Stanovanje letno 9.000 din, razsvetljava letno 360 din, kurivo letno 2080 din, sluzkinja - perica 1.800 din, 240 kg moke 720 din, 60 kg moke št. 0 210 din, 300 kg mesa 4.200 din, 956 jajc 900 din, 60 kg masti 960 din, 450 litrov mleka 900 din, 60 kg sladkorja 900 din, 12 kg kave 840 din, krompir, zdrob, zelenjava, olje, kis, soda 720 din, nabavne potrebe moža 9.360 nabavne potrebe žene (2 obleki, 2 klo- buka, 1 plašč, 2 para čevljev, 2 bluzi, 3 srajce, 3 hlačke, 1 rokavice, 9 parov nogavic) 6.040 din, nabavne potrebščine otroka 830 din, kulturne potrebe moža 3.600 din, kulturne potrebe žene 2.700 din. Skupno letno 40.800 din. Mesečna plača 3.400 din. Ako primerjamo place, ki jih danes prejemajo privatni uradniki, bomo pri- šli do jasne slike, da je prav malo ta- kih podjetij, ki bi tako plačevala svoje uradništvo. Večinoma plačujejo podjet- ja svoje uradništvo z začetno plačo 350 500 in 700 din in prav malo je takih, ki bi plačevala po 1000 din. So uradniki z več leti službe, ki nimajo niti 1500 din mesečno in imajo poleg tega še že- no in otroka. Na podlagi tega pregleda pridemo do zaključka, da hočejo delo- dajalci s čim nižjimi plačami delovnih moči doseči čim večji dobiček. Te me- tode osvetljujejo delodajalčevo raciona- lizacijsko politiko. Težki položaj je pri- vedel privatno uradništvo in nameščen- stvo do tega, da po svojih strokovnih organizacijah prične borbo, za izboljša- nje svojega gmotnega položaja, t. j. za povišanje dosedanjih skrajno nizkih plač. Razlogi za tarifno akcijo so na dlani in moč ter sloga privatnega na- meščenstva mora privesti do pozitivne- ga rezultata. Zavedati se moramo, da iz- boljšanje plač privatnega nameščenstva ne pomeni samo izboljäanja njihove ek- sistence, ki je danes mizerna, temveč da Stran 2. »NOVA D O B A « Stev. h%. bo iraelo tudi velik vpliv na naše go- spodarstvo, kajti privatni nameščenci so eden izmed velikih krogov odjemal- cev trgovcev, obrtnikov, kmeta itd. Vsak privatni nameščenec ima danes pred seboj sledečo sliko: Na eni strani gospodarska prosperiteta in veliki do- bički industrijskih podjetij ter podra- ( *zitev življenjskih potrebščin za 30 do 50%, a z druge strani obupen položaj in ekonomsko propadnje privatnega na- meščenstva. Poleg vsega tega pa še sla- ba socialna zaščita, ki je izražena v pre- komernem delovnem času, pomanjkanju letnega odmora, službene pragmatike in nezadostnega razumevanja reševanja vprašanja brezposelnosti. V takem po- ložaju ne preostaja privatnemu urad- ništvu in nameščenstvu nič drugega, kakor da zaupa samo v sebe in se or- ganizira, kajti le v slogi in organizaciji je moč. Med prvimi so začeli, kakor smo že poročali, borbo za dosego izboljšanja svojega položaja zavarovalni uradniki in nameščenci, ki stoje na stališču, da se končno le uvede enotna službena pra- gmatika za uradništvo in nameščenstvo zavarovalnic v vsej državi. Po vsej dr- žavi so bila javna zborovanja, na kate- rih so bile enodušno sprejete resolucije, ki so bile s podpisi vseh zavednih urad- nikov predložene Zvezi zavarovalnic v Beogradu. Ta zveza je Zvezi bančnih za- varovalnih, trgovskih in industrijskih uradnikov, ki to akcijo vodi, že poslala odgovor s sporočilom, da bo sklicala anketo vseh zavarovalnih družb. Zava- rovalni uradniki so na najboljši poti, da dosežejo to, kar ^jim gre, od svojih osta- lih tovarišev pa pričakujejo vsestran- sko podporo. Cim bo dosežena službena pragmatika zavarovalnih uradnikov, se bo pričela takoj akcija za dosego prag- matike bančnih in hranilničnih uradni- kov, nato pa za uradništvo industrije in trgovine. V. K. Politični pregled X O prosvetnih prilikah in potrebah naše prosvete je v finančnem odboru Narodne skupščine obširno razpravlji.1 narodni poslanec g. Ivan Prekoršek. U- gotovil je, da imamo v dravski banovini 260 nezasedenih učitejjskih mest, isto- časno pa preko 600 nezaposlenih diplo- xniranih učiteljev, ki čakajo v bedi in obupu nekateri že šesto leto na name- i ščenje. Personalno prosvetno politiko je podvrgel ostri kritiki, govoril je o napredovanjih, o novih namestitvah, o premestitvah, odpustitvah iz državne službe ter o razrešitvah šolskih upra- viteljev, Ta politika je povzročila v 21 primerih ločitev rodbinskega življenja, je v 26 primerih težko oškodovala pre- meščene učitelje, ki morajo šolati svojo deco na srednjih šolah, je pregnala 23 učiteljev — odličnih sokolskih delavcev samo zaradi udejstvovanja v sokolskih organizacijah. Podrobno in poimensko je navedel slučaje Gačnik, Lušin, Vo- glar, Petkovšek, Mlekuš, Komar, Pre- log, Horvat, Rössner. Govoril je o uči- teljicah ženskih ročnih del in o kontrak- tualnih učiteljicah ter odločno zavrnil uvedbo celibata, ki ponižuje učiteljice. Zahteval je ustanovitev nove gimna- zije v Celju in povišanje kreditov za napredovanja profesorjev in povečanje njihovega števila. Za pouk srbohrvat- skega jezika je na naših srednjih šolah slabo poskrbljeno, ker manjka za to kvalificiranih moči. Grajal je novo ure- ditev božičnih počitnic, ki je za naše prilike skrajno neprimerna. Zahteval je nujno potrebne kredite za gradnjo naravoslovnega instituta univerze v Ljubljani in dostojno ureditev univerze, da bi bilo omogočeno profesorjem ln slušateljem normalno znanstveno delo. Apeliral je na ministra prosvete, da preuredi državni konservatorij v Ljub- ljani v glasbeno akademijo, kakor je to v Zagrebu in Beogradu. Za Narodno gledališče v Ljubljani je zahteval po- večanje subvencije. Obširni go vor na- rodnega poslanca g. Ivana Prekorška, ki je bil podprt z vsem potrebnim ma- terialom in je ostro razsvetlil naše pro- svetne prilike, bomo priobčili v prihod- nji številki našega lista. X Pri parlamentarnih volitvah v Ru- muniji je dobila v nedeljo vladna koa- licija samo 38 odstotkov glasov in ni a tem dosegla absolutne večine v par- lamentu. Narodna kmečka stranka dr. Mania je dobila 19.4 odstotka, rasistič- na stranka »Vse za domovino« 16.1 od- stotka, ostanek glasov pa je odpadel na manjše skupine. Vladna koalicija ima 142, opozicija pa 211 mandatov. X General Erik Ludendorff, odlični nemški strateg in strokovnjak iz sve- tovne vojne ter šef Hindenburgovega štaba, je umrl v ponedeljek zjutraj v Monakovem v starosti 72 let. XSpanskc vladne čete so v torek po izredno krvavih bojih zavzele mesto Teruel. Domače vesti — Golčka planina — beli raj! Golčka planina je spremenjena v pravi zimski raj, poln čarov in krasot, kakršne mi- di le »starka« zima. Nekoč starka, da- nes — mladostna deva! Saj je danda- nes že neštetokrat dokazano, da lepa planinska zimska narava pomladi vsa- ko »starino«, ako si le upa na »čudo- delnih« dilcah v njeno srebrno-belo kraljestvo. Zato nič ne oklevajte! Do- kler ni prepozno, se odločite in stopite na dilce, ki vas poneso v beli raj! Tak raj danes obdaja naš planinski svet pa tudi vso prelepo Golčko pianino, ki v vsem svojem čaru kraljuje nad Iepo Savinjsko dolino. Na sredi planine, kjer se stekajo bela smuška pota, pa nas čaka skromna planinska kočica: Mo- I zirska koča. Ta kočica pa je vendarlc I udobno urejena. Smučar - planinec se i počuti tudi v kočici kakor v raju, po- sebno še tedaj, ko pride utrujen z ne- skončno lepih in obsežnih planinskih snežnih poljan, hrepeneč po okrepčilu in počitku. Rekli boste: Iz raja v raj?! Res je, tudi v kočici je raj! Ce ne ve- j rujete, pridite sami pogledat: prelepa Golčka planina in Mozirska koča Vas vabita! In še nekaj. Smuški učitelj Vam je v koči vedno brezplacno na razpo- lago. Potrebovali ga boste pač najbolj takrat, če ste pogumni, da ste si upali na belo pianino, dasi niste v smučanju zadostno »podkovani«. Na svidenje v kraljestvu belih čarov! — Umor v Loški gori. Okrožno so- disče v Celju je v petek oprostilo 33- letnega delavca Ignaca Lamuta iz Los-i- ke gore pri Zrečah, ki je bil obtožen, da je letos 25. aprila v Loški gori po zrelem preudarku na okruten način iz koristoljubja sam ali s pomočjo doslej še neznanega sostorilca z nožem zabo- del 68-letnega hlapca Alojza Kladnika v prsi in ga nato obesil na neko drevo v gozdu. Lamut je bil oproščen zaradi pomanjkanja dokazov, sodišče pa je iz- reklo, da smatra za dokazano, da Alojz Kladnik ni izvršil samomora, marveč da je bil umorjen. — Legija koroških borcev namerava s sodelovanjem Zveze Maistrovih bor- cev, Združenja vojnih prostovoljcev —¦ borcev za osvoboditev severnih krajev kraljevine Jugoslavije v Zagrebu in ne- katerih odličnih osebnosti ob 20-letnici zasedbe Celovca in Gospe Svete izdati s slikami opremljeno spominsko knjigo o bojih na severni meji od Podkloštra do madžarske meje. Da ne bi bila snov nezadostno obdelana, je potrebno zbrati čim več podatkov, doživljijev in spo- minov na to razgibano dobo naše zgo- dovine. Zato vabi Legija vse, ki so se borili ali kakorkoli delovali za Koroško, Stajersko, Prekmurje ali Medjimurje, da opišejo svoje delo, boje in doživljaje. Prav tako kakor daljši, so dobro došli tudi krajši sestavki. Zrtvujte v ta na- men le nekaj zimskih večerov. Ni vse malenkost, kar morda smatrate za ma- lenkost. Ali ni ohranitev spomina na ta prizadevanja bodočim rodovom naša narodna dolžnost? Ali naj zanamci brez potrebe motrijo morda tudi to dobo skozi motna očala našega nasprotnika? Ker bo zahtevalo urejevanje mnogo ča- časa, prosimo, da se tega prepotrebne- ga dela lotite čimprej! — Natančnej- ša pojasnila daje glavni odbor Legije koroških borcev v Ljubljani, Pred Sko- fijo 18, kamor izvolite poslati tudi svoj prispevek. — Prošnje za sprejem v jugosloven- sko državljanstvo. Po amandmanu fi- načnega zakona za 1. 1937-38 bo 31. marca 1938 potekel rok za oprostitev taks za Jugoslovene, ki prosijo za spre- jem v jugoslovensko državljanstvo. Zato je treba že sedaj vložiti prošnje za oprostitev taks pri vlaganju proäenj za državljanstvo. — Celjska Stevilka »Jugoslovanskih blserov.« Te dni je izšla jesenska 6te- vilka mariborske tujskoprometne in turistične propagandne revije »Jugoslo- vanski biseri«, bogato, okusno in pouč- no ilustrirana kakor vse dosedanje. »Trgatev v Slovenskih goricah« in po- ročilo o I. banovinski sadjarski razsta- vi in sadnem sejmu v Mariboru se na- našata na mariborsko pokrajino, fran- cosko pisan članek poroča o novem mestnem muzeju v Ljubljani, vse ostalo gradivo pa izključno dela propagando za lepo mesto Celje in njegovo gospo- darsko območje, tako da se ta stevilka, katere naslovna slika je tudi Maribor zamenjala s Starim gradom celjskim, lahko imenuje »celjska stevilka«. Zani- mivi članki »Celjske znamenitosti«, »Celjski strop«, »Celje kot turistično središče v Savinjski dolini« so name- njeni propagandi za mesto samo; >>Hmeljarstvo, nas pelje v Zalec, zem- ljepisno središče celjske kotline. »Stari vinogradi« ob Gornji Savinji« (Mozirje, Rečica, Ljubno, Gornji grad) bodo zbudili pozornost vsakogar, ki se zani- ma za zgodovino in razvoj slovenskega vinogradništva. Clanek »Ob Savin ji pri Rimskih toplicah« nas vodi po najsta- rejšem zdravilišču v Sloveniji tja do izliva bistre Savinje v Savo pri Zida- nem mostu. Gospodarski del te številke je enako pester kakor uredniški ter živo prikazuje poslovni svet celjskega mesta. Revijo toplo priporočamo. — Urednik dr. Fr. Mišič poroča, da bo spomladi izdal drugi del propagandne knjige »V porečju bistre Savinje« v povečanem obsegu teksta in slik. — Jos. Sinko: Moji spomini. Prosim vljudno vse, ki so prejeli knjižico pod gornjim naslovom, da bi blagovolili čirnprej bodisi knjižico vrniti v origi- nalnem zavitku bodisi mi nakazati po položnici, ki je knjižici priložena, ma- lenkostno odškodnino, ki je na platni- cah knjižice navedena. — Vekoslav Spindler, novinar, Maribor, Strossma- yerjeva ul. 28. — Jugoslovenska revija. V Ljubljani je izšla dvojna 11.—12. stevilka te lepe in bogato ilustrirane mesečne revije za propagando turizma v Jugoslaviji s sle- dečo zanimivo vsebino: Vladimir Re- gally: Nekaj problemov naše Kranjske gore. Gjuro Pany: Zima u Gorskom Kotaru. Inž. Janko Janša: Bohinj pod sncžno odejo. Vladimir Regally: I naše Pohorje pokriveno je snijegom. Zivko Vckarič: Refleksije o Dubrovniku. Anči Smuc: S poti čez našo Gorenjsko. Vla- dimir Regally: Iza kulisa našeg turiz- ma. Prof. Franjo Baš: Predzgodovinski spomeniki Maribora. Vladimir Regally: Za boljšo bodočnost našega Guštanja. Proslava porinuča »Sumadije« i »Sa- rajeva«. Razno. Celje in okolica c Božičnica Sokolskega društva Celja- matice. V nedeljo 19. t. m. je priredilo Sokolsko društvo Celje-matica v veliki dvorani Narodnega doma božičnico za svojo deco in naraščaj. Točno ob do- ločeni uri je prikorakala pod vodstvom svojih vodnikov in vodnic mladina v veliko dvorano in jo napolnila do zad- njega kotička. Po vsej dvorani so ^iie postavljene okusno okrašene mize, ki jih je mladina zasedla. V ljubki enode- janki, ki jo je režirala z veščo roko sestra Rajhova, so posrečeno nastopali božiček, angeli in slovenski otroci pod vodstvom slovenske mate re. Oder, na katerem je gorelo veliko božično drevo, so angeli napolnili z darovi, ki so bili namenjeni najpotrebnejšim med sokol- sko mladino. Po igri sta zapeli sestri Golobičeva in Karbova več pesmic in želi burno pritrjevanje. Nato je bila vsa mladina pogoščena s pecivom, ča- jem in sadjem ter so bila med njo razdeljena tudi darila. Mladini so streg- le sokolske sestre in naraščajnice in ni ga bilo pač udeleženca, ki ne bi zapu- ščal dvorane v prepričanju, da je So- kolsko društvo storilo dobro in potreb- no delo, da je to lepo božičnico prire- dilo in izvedlo. Starši mladine so v ve- likem številu zasedli galerijo in mar- sikdo je s solzami v očeh sledil proslavi, ki je napravila na vse najgloblji vtis. Da se je mogla prireditev v tako veli- kem obsegu izvršiti, gre zahvala pred- vsem starejšim sokolskim sestram, ki so prevzele nehvaležno nalogo in trka- le od vrat do vrat, da so nabrale po- trebno za obdaritev mladine. Ta nalo- ga ni bila lahka, saj je bilo obdarova- nih 115, pogoščenih pa 350 pripadni- kov dece in naraščaja. Vso prireditey Kino METROPOL Celje .,„.,,, 25., 26. in 27. decembra: Sirota mafia bogaftašica Razvajena mala bogatašica zapusti očetov dorn in gre na dopust. — V svetu žanje sla- vo in cast. V glavni vlogi nastopu mala Shirley Temple Alioe Faye Michael Whalen 28., 29. in 30. decembra: Dama z Mealeilke Ljubczen med mlado lepo Anglezinjo in nia- lajskim princem. — Pilm krasmh posnetkov z romantičnega otoka v Indijskem Oceanu. Film v nemSkem jeziku Karl Ludwig Diehl Käfthe Gold je pripravila in vodila ter si je za brez- hiben potek pridobila najveČ zaklug sestra Zofka Debelakova, ki ji tudi na tem mestu izrekamo svoje priznanje in prisrčno zahvalo. Hvala tudi vsem onim, ki so s kakršnimikoli prispevki omogočili obdaritev dece. c Zaščita dece in mladine v Celju jc letos za Miklavža obdarovala s toplo obleko, perilom ali čevlji nad 300 učen- cev in učenk vseh štirih celjskih ljud- skih šol. Odbor se na tem mestu naj- prisrčnejše zahvaljuje vsem celjskim gg. trgovcem, ki so z darili v blagu odnosno živili omogočili Miklavževo obdarovanje, dalje mestni občini celj- ski, vsem denarnim zavodom in vsem posameznikom, ki so v denarju prispe- vali, da je mogla zaščita osrečiti toliko revne dece. Skupni darovi v denarju znašajo 13.160 din. Akademski pies „Sloge" 8. januarja 1938 Narodni dom v Celju Adamičev jazz c Božičnica na drž. II. deški narodni soli v Celju je tudi letos prav lepo uspe- la. 217 revnih učencev je bilo obdaro- vanih s čevlji, suknom in perilom. K akciji za božičnico so prispevali: ban- ska uprava v Ljubljani, ki je poslala sukno in flanelo, krajevni šolski odbor za šoiski okoliš Tl. 3000 din, g. Westen 1000 din, g. Rakusch 300 din; po 200 din so darovali: Cinkarna d. d. Celje. V. Brauns, Hranilno in posojilno dru» štvo v Celju in drugi dobrotniki, ki so toliko darovali, da se je v denarju na- bralo skupaj 6790 din. V blagu so da- rovali večje količine gg. Weinberger, Weren in Hladin. Solsko upraviteljstvo izreka vsem blagim dobrotnikom, ki 80 se naši prošnji odzvali in pripomogK do tako lepega uspeha, najprisrčnejšo zahvalo. Vsi darovalci naj bodo uver- jeni, da so najrevnejšim pripravili vsaj malo božičnega zadovoljstva in veselja. c Odlikovanje. V soboto dopoldne je sreski načelnik na sreskem načelstvu a kratkrm nagovorom izročil celjskemu skladatelju in zdravniku, višjemu zdravstvenemu svetniku g. dr. Antonu Schwabu red sv. Save 3. stopnje. Od- likovanec se je zahvalil za visoko odli- kovanje, nakar so mu čestitali gg. prof. Fink in Segula v imenu Celjskega pev- skega društva in ostali udeleženci sve- čanosti. c Starokatoliška služba božja za bo- žične praznike bo v sledečem redu: Na sveti večer polnocnica. Med mašo skup- na spoved in obhajilo. Na božič ob 9.45 tiha maša, takoj nato pa slovesna. — Na drugi dan božiča (praznik bv. Stefana) služba božja ob 9. c Brivski in frizerski lokali bodo na sveti večer 24. t. m. odprti samo do 19. Na božič bodo zaprti. Na Stefanovo bodo odprti dopoldne v nedeljo 2. janu- arja pa dopoldne do 12. c Zdravstveni dom v Celju se najtap- leje zahvaljuje tvrdki I. Cater za po- darjeno milo, ki ga je posvetovalnica za matere in dojenčke razdelila med najrevnejse matere kot pripomoček k negi dojencev. Enako se zahvaljuje to- varni »Metka« za podarjene tkanine, ki so bile ravno tako razdeljene med n- božne matere kot perilo dojenčkov In malih otrok. c Tragična smrt znane gostilničarke. Na Teharju pri Celju so našli ˇ petek Oi\»% re«. S Be 31410 do« 34. XII. 193». Stev. 52. »NOVA D O B A« Stran 3. zjutraj 57-letno znano in priljubljeno gostilničarko Marijo Tlakerjevo v njeni sobi mrtvo. Ponoči si je bila v postelji z ostrim nožem prerezala vrat. Pokoj- ha je že dalje case bolehala. Obupno dejanje je očividno izvršila v trenutni duševni zmcdenosti. Bodi ji ohranjen lep spomin, svojcem naše iskreno so- žalje! KINO DOM CELJE Od 25. do 27. t. m.: »Neodoljivi«. — Matineja: »Oko sokolovo«. — Od 28. do 30. t. m.: »Dama v sivem«. c Pies trgovskih in privatnih name- ščenecv bo 5. januarja 1938. v Narod- nem domu. c Po dolgih letih so odločilni faktorji sklenili, da se to leto vrše plesne vaje Zveze priv. nameščencev in Društva absolventov trgovskih šol skupno. Va- ! je so bile stalno dobro obiskane in se tudi čuti, da postaja razmerje med obe- ma društvoma čedalje tesnejše, saj so eni in drugi nameščenci v veliki večini v trgovskih podjetjih, torej istega sta- nu. Pies, ki bo 5. januarja v Narodnem domu, predstavlja nov korak v skup- nem delu in bo brez dvoma prav dobro uspel. V interesu Društva absolventov «trg. šol in Zveze privatnih nameščencev je, da pridejo njuni člani polnoštevilno ha to skupno plesno prireditev, saj je namcnjen čisti dobiček v korist brez- poselnih tovarišev in pa za ustanovitev že tako nujne strokovne knjižnice. Tu- di trgovci cenijo to skupno delo; ho- čejo čimbolj podpreti to delo in orao- gočiti čimprejšnjo ustanovitev trgovske knjižnice, ki je naraščaju nujno potreb- na. Prihodnje leto nameravajo prirediti Trgovski pies, pri katerem bi prevzelo Trgovsko društvo vodilno vlogo, a do- biček bi bil namenjen istotako fondn za ustanovitev knjižnice. Zal letos to ni bilo več mogoče, ker je premalo ča- sa. Zato bo drugo leto potrebno, da se ta dobra misel preje sproži, saj bi bilo prav, da bi bil tudi vsako leto trgovski pies, ravno tako, kakor ga imajo vaako leto obrtniki. c Za častne sodnike pri okrožnem so- dišču v Celju so imenovani z odlokom ministra pravde trgovci gg. Josip Kra- mar, Karol Loibner in Fran Lukas v Celju. c II. natakarsld pie«. Veliko zanima- nje vzbujata darili, ki sta razstavljeni v novi izložbi trgovine R. Stermecki. Obeta pa se nam še eno veliko iznena- denje. Ako pride do ugodnega zakljue- ka, bo nastopil ta večer prvovrsten ok- tet. ki doslej še ni bil v Celju. Tako bodo prišli prav gotovo vsi prijatelji petja na svoj račun. c Pomožna akcija. V okviru pomožne akcije za brezposelne in ostale reveže so pobirali v ponedeljek, torek in sredo po Celju z avtomobilom obleko, obutev in perilo. Na nekaterih mestih so bile postavljene tudi stojnice za pobiranje daril. Uspeh nabiralne akcije je zado- voljiv. c Novi telcfonski imenik dravske ba- novine je izšel in stane 10 din. Ker na- klada ni velika, naj se vsak pobriga, da ga dobi pravočasno. Dobi se pri tc- lefonski centrali v Celju. c Vcsel božic in srečno novo leto žc]i vsem svojim blagim podpornikom in dobrotnikom slepi skladatelj in orga- nist Edvard Intcrberger. c Brezposelnost narašča. Pri ccljski borzi dela se je od 11. do 20. t. m. na novo prijavilo 282 brezposelnih (262 moških in 20 žensk), delo je bilo po- nujeno za 13 oseb, posredovanja so bila 4, odpotovalo je 29, odpadlo pa 13 oseb. Dne 20. t. m. je bilo v evidenci 651 brezposelnih (573 moških in 78 žensk) nasproti 415 (349 moškim in 66 ženskam) dne 10. t. m. Delo dobijo: 2 hlapca, po 1 frizer in mizar, 5 kuha- ric, 4 kmečke dekle, 3 služkinje in 2 natakarici. c Mestna knjižnica bo danes odprta od 17. do 20., v petek in soboto bo za- prta, na Stefanovo pa bo zopet poslo- vala. — Blasnikova »Velika Pratika« za leto 1938. je izšla in se razpošilja za ceno din 5.— za vsak komad. Naročila na tiskarno J. Blasnika nasl., Ljublja- na, Breg št. 10—12. Dobi se tudi v tr- govinah. To je najbolj priljubljen in najbolj razširjen slovenski ljudski ko- ledar že od nekdaj. c Velike tatvine železnine v skladišcu tvrdke Rakusch v bivšem Mestnem mli- nu so odkrili pretekli četrtek. Tatvine sta izvrševala v nočnem času brezpo- selni trgovski pomočnik Valter H. In brezposelni mehanik Anton B. iz Celja. Ukradeno blago sta prodajala nekemu trgovcu v Celju in tudi v krajih izven Celja. Vrednost ukradenega blaga zna- ša nad 50.000 din. Valterja H. so po- licijski agenti v nedeljo aretirali, B. pa je pobegnil. Kriminalni oddelek celjske policijc, ki mu je treba izreči priznanje, da je tako hitro razkril zadevo, je iz- vršil te dni še eno aretacijo in nadalju- je z vso vnemo preiskavo v Celju in drugih krajih. c Zetev smrti. Na Ostrožnem je umr- la pretekli petek v starosti 82 let znana vrtnarica in posestnica ga. Augusta Dirnbergerjeva, roj. Wolfova, na Bregu pa je umrla v soboto 78-letna zasebnica Marija Gajškova, roj. Igrišnikova, V celjski bolnici so umrli: v petek 81-let- na občinska reva Marija Zupanova Iz Lopace pri Prevorju, v soboto 60-letni Jerncj Ofner, delavec brez stalnega bivališča, v soboto 69-letni sreski pri- stav v p. Ivan Marko iz Zagrada in 26- letni sin dninarice Alojz Veber iz Kob- larij pri Kočevju, v ponedeljek 21-letna t.rgovska pomočnica Zofija Serganova iz Rimskili toplic in 18-letna Albina Slantejeva s Sp. Hudinje, tkalka v tek- stilni tovarni »Metka« v Celju, v sredo 85-letni občinski revež Anton Borko iz Celja, v četrtek pa 39-letni rudar Ivan Škorlič iz Liboj in 45-letna zasebnica Alojzija Zerdonerjeva s Polul. Bodi jim ohranjen blag spomin, preostalim naSe iskreno sožalje! c Drsališče SK Celja v mestnem par- ku je z današnjim dnem odprto. c Uradno popravljanje volilnih ime- nikov v letu 1937. Mestno poglavarstvo v Celju razglaša: Po § 5 zakona o vo- lilnih imenikih SI. 1. z dne 12. 9. 1931, štev. 347-34, mora mestno poglavarstvo v dobi od 1. do vštetega 31. januarja vsakega leta izvršiti uradne popravke stalnih volilnih imenikov. Pri tem vpi- še v volilne s svojim sklepom vse ose~ be, ki imajo volilno pravico, pa še niso vpisane, ter izpusti na isti način one, ki so izgubili to pravico. Vojaki, ki so od- blužili odn., ki v letu 1938. služijo svoj rok, se vpišejo naknadno. Volilno pra- vico za volitve v Narodno skupščino imajo vsi moški državljani kraljevine Jugo^lavije po rojstvu ali naturalizaciji ki so dovršili 21; leto starosti in vsaj že leto dni bivajo v občini. Državni in javni samoupravni uslužbenci se vpi- šejo v volilne imenike Celja, ako imajo v njem svoj službeni sedež. Za državne uslužbence se 1-letno bivanje ne zahte- va. Vse osebe, ki imajo pravico do vpi- sa, pa v imenikih še niso vpisane, naj se zglasijo v času od 10. do vštetega 25. januarja 1938 med 9. in 12. dopold- ne v sobi St. 2 mestnega poglavarstva. S seboj naj prinesejo krstni list, urad- no potrdilo o državljanstvu in uradno potrdilo o predpisanem bivanju v ob- čini Celje. V navedenem času naj se zaradi popravkov v imenikih zglasijo tudi oni, katerih imena, poklici, službe- ni in drugi nazivi ter bivališča niso vpi- sana. c Namesto venca na grob umrlerau tovarišu Stefanu Korenu je podarila Starešinska organizacija »Sloge« 100 din. Podpornemu društvu za uboge u- cence na drž. realni gimnaziji v Celju. Knjiga je brez dvoma najbolj pri- merno božično darilo odraslim in tudi otrokom. Praktično in sodobno darilo je tudi vsaki pisavi in roki primerno n a 1 i v n o p e r o. Božiček si bo ogle- dal tudi pisemski papir v krasnih ma- pah, albume in drugo, nabavil pa bo tudi okraske za božieno drevo in svečke v veliki izbiri pri tvrdki Karl Gori- car vdv., Celje, Kralja Petra c. 7—9. c Prijave za dodelitcv semenskega krompirja. Mestno poglavarstvo v Ce- lju razglaša: Banska uprava dravske banovine bo razdelila med kmetovalce semenski krompir, priznan po Osrednji komisiji za semenogojstvo. Ker so na razpolago le ntanjše količine semenske- ga krompirja, naj bodo kmetovalci - pri- javljenci pri naročilu zmerni. Ob naro- čilu se mora položiti ara in sicer 0.1.0 din za kg. Cena krompirja se bo gibala med 0.70 in 0.80 din za kg. Prijave se sprejemajo do 5. januarja ob sredah in sobotah v sobi St. 23 na mestnem po- glavarstvu. c Nočno lekarniško službo ima od 25. do 31. t. m. kr. dvorna lekarna »Pri Mariji pomagaj«. c Gasilska četa Celje. Od 26. t. m. ! do 1. I. ima službo IV. vod, inspekcijo namestnik poveljnika g. Berna. Gospodarstvo Redukcija hmeljskih nasadov — edin izhod iz hmeljske krize Zalec, 23. decembra. Nemški strokovni listi poročajo: »Vsled odločbe glavnega udruženja nemških pivovaren so tako zvani nado- mestni hmeljski nasadi za leto 1938. prepovedani. Pod nadomestnimi nasadi je razumeti takšne, ki bi se zasadili že spomladi 1938, nasprotno pa bi se kr- čile enako velike površine starih nasa- dov šele v jeseni po končanem hmelj- skem obiranju. Z ozirom na zelo dobro hmeljsko le- tino 1937 in dejstvo, da bo treba ra- čunati z nadaljnjim krčenjem hmelj- skih nasadov, ni moglo dovoliti glavno udruežnje nemških pivovarn, ki mu je bilo prijavljenih 460 ha nadomestnih nasadov, nobene izjeme v smislu odred- be z dne 23. novembra 1937. Novi na- sadi se dovoljujejo le tedaj, če se isto- časno krči enako velika s hmeljem za- sajena ploskev, ne pa šele v jeseni po končanem obiranju. Hmeljarjem dovo- ljena površina nasadov (kontingent) — ne glede na to, ali so to novi ali stari nasadi — se ne sme v nobeni letni do- bi prekoračiti. Poskrbljeno je za to, da bodo hmelj- ski nadzorni organi pri sajenju novih nasadov takoj ugotovili, ali je bila ena- ko velika površina nasadov opuščena. Vse hmeljske nasade izven strnjenih znamkovalnih hmeljskih okolišev, ki jih točno določa nemški provenienčni za- kon, je bilo treba do 1. decembra 1937 krčiti. Odredba ne dovoljuje nobene iz- jemc. Zato se inorajo opustiti brez iz- jeme tudi vsi hmeljski nasadi izven znamkovalnih okolišev, katerih hmelj jc služil kuhanju piva za domačo porabo. Pogajanja o tem, ali se naj prizna tudi hmeljarjem izven znamkovalnih okolišev nagrada za opustitev nasadov, še niso zaključena, izgleda pa, da se bo zadevno skušalo prizadetim hme- ljarjem ustreči. Vsi hmeljarji, ki bodo vsled opustit- ve. svojih hmeljskih nasadov občutno prizadeti, naj se zavedajo, da je mnogo važnejše pridelovanje kruha za nemški narod, kakor pridelovanje slabega hme- Ija, cigar prodaja oziroma uporaba jo pogosto zelo dvomljiva.« Tako postopa torej Nemčija, kljub temu, da lahko v celoti porabi svoj hmelj doma, ker izvozi vsako leto samo toliko lastnega hmelja, kolikor na dru- gi strani uvozi žateškega hmelja, ki ji je potreben za varjenje specialnih vrst svetlega piva. Tudi Ceškoslovaška, ki je sicer naj- večja izvozniška država hmelja, a ima močan notranji konzum lastnega hme- lja, je zakonito omejila svoje hmeljske nasade. Le Poljska in Jugoslavia se upirata omejitvi hmeljskih nasador. Toda Poljska ima vsaj nekaj domače porabe za svoj hmelj, ker je njeno pi- vovarstvo mnogo bolj razvito nego ju- goslovensko. Jugoslavia pa je edina država, ki je skoraj stoodstotno nave- zana na izvoz svojega hmelja, zato je dolžna bolj kot vsaka druga produkcij- ska država, da temeljito reducira svoje hmeljske nasade zakonitim potom. Toda kaj so storile doslej naše obla- sti za omejitev hmeljskih nasadov? Nič! Namesto da bi bile zaščitile naŠ strnjeni savinjski hmeljski okoliš z za- konom o »Rajoniranju hmeljskih oko- lišev« in z zakonom o »Omejitvi hmelj- skih nasadov«, so na pritisk izvestnih in danes odločujočih ljudi pričele izva- jati »Pravilnik o kontroli hmelja — na- menjenega za izvoz«, ukinile staro »Javno oznamovalnico za hmelj v Zal- cu«, ki je s svojim strogo nepristran- skim delom utrdila v svetu sloves na- šega savinjskega goldinga pod znamko »Južnoštajersko - Savinjska dolina« in dale izvenjsavinjskemu manjvrednemu hmelju zaščitno znamko, zaradi katere se je začelo hmeljarstvo izven Savinjske doline tako zelo širiti, da mo- ra prej ali slej nastopiti za hmeljar- stvo prava katastrofa! Toda kdo bo pri tem težje prizadet: savinjski hmeljar ali izvensavinjski laži-hmeljar? — Sa- mo savinjski hmeljar, ker mu je hme- ljarstvo edina gospodarska panoga in edin vir njegovih dohodkov. Samo hme- ljarstvo drži Savinjsko dolino gospo- darsko pokonci, propad hmeljarstva pa pomeni tudi propad savinjskega go- spodarstva! Tega bi se morali zavedati brez izje- me in ne glede na politično pripadnost vsi savinjski hmeljarji ter obrniti hrbet tistim ljudem, ki izvajajo današnje znamko van je in ki so '/agovorniki izven- savinjskega hmeljarstva, češ da je rav- notako staro kakor savinjsko, vsled Ce- sar ima enako pravico do obstoja kakor savinjsko hmeljarstvo! Ti ljudje, ki hočejo, da jim prizna jo savinjski hmeljarji zasluge, kakršnih sl niso stekli niti Bilger, Hausenbichler in Roblek, niso nikaki reformatorji, am- pak grobokopi savinjskega hme- ljarstva, ker so dali izvensavinjskemu hmelju zaščitno znamko in prepričujejo javnost in oblast, da je izvensavinjsko hmeljarsvo upravičeno do obstoja! Samo takojšnja redakcija hmeljskih nasadov v vseh krajih izven Savinjske doline, kjer uspeva le manjvredno bla- go, more rešiti naše renomirano savinj- © ^> tfgg) m CELJE' Straa 4. » X O V A D O B A « Stev. S2. Vesel božič in srečno novo leto želijo naslednje tvrdke in obrati Simon Gaberc trgovina moke in žita Celje, Razlagova ulica Hotel »Pošta« M. Rebeuschegg Celje Uršič Anton — »Uran« damsko in moško krojaštvo Celje Ignac Šimenc ščetarstvo Celje, Kralja Petra cesta &&ctJ cev//Y domača industrija čevljev Celje, ul. dr. G. Žerjava Karl Loibner delikatese - špecerija Celje Franc Sodin opekarna in prodajalna strešne opeke I Celje pi8arna Razlagova ulfca Karo! Florjančič elektrotehnično podjetje Celje, Cankarjeva cesta Franc Belak instalacijsko podjetje Celje, Za kresijo 12 a Karl Dvoršak urarstvo Celje, Kocenova ul. Josip Kolar čevljarstvo Celje, Samostanska ul. Kovač Jakob krojaštvo Celje, Razlagova ul. Zvezna tiskarna in knjigoveznica Celje Kramer Karol krojač Celje - Obrtni dom Zaloga pivovarne Union Celje Šori Franc Philips - radio — zastopstvo Celje S. Holobar slikarstvo in trgovina barv Celje Kavarna »Merkur« Ignac Lebič Celje Vsem svojim cenj. gostom želi vesele božične praznike in srečno novo leto hotel in kavarna »Evropa« v Celju Josip Plavc trgovina in točilnica Celje, Vrazov trg 1 sko hmeljarstvo poloma in preprečiti gospodarsko propast savinjskega kme- ta, ki se je zadolžil zaradi velikih inve- sticijskih stroškov za hmeljske sušil- nice, drogove, škropilnice itd., katerih dolgov pa ne bo mogel nikdar porav- nati, če ne postane hmeljarstvo zopet rentabilna gospodarska panoga! Konferenca Srednjeevropske- ga hmeljarskega urada Srednjeevropski hmeljarski urad je povabil za 13. t. m. svoje Clane k seji v Nürnberg. Kot edina točka dnevnega reda je bilo obravnavano pereče vpra- šanje omejitve hmeljskih nasadov v srednjeevropskih državah. Na zborovanju, ki so se ga udele- žili zastopniki Nemčije, Francije, Če- škoslovaške in Jugoslavije, je bilo ponovno ugotovljeno, da je za vzpo- stavitev zdravih razmer na svetovnih hmeljskih tržiSčih in v hmeljarstvu sploh nujno potrebna omejitev hmelj- skih nasadov v določenem obsegu. Ta omejitev se mora zahtevati zlasti od tako zvanih izvozniških držav, ki pri- delujejo več hmelja nego ga potrebujemo za lastno uporabo, t. j. od Češkoslo- vaške, Poljske in Jugoslavije. Ker pa ni mogoče doseči, da bi hmeljarji omejili svoje nasade prostovoljnd naj bi bila naloga Srednjeevropskega hme- ljarskega urada in hmeljarskih organi- zacij v posameznih produkcijskih drža- vah, da izposlujejo pri svojih vladah zakonito ureditev površine hmeljskih nasadov. Vesele praznike in srečno novo leto žcli Drogerija »Sanitas« Celje Člani Srednjeevropskega hmeljar- skega urada so se strinjali s tern ter poverili njegovo vodstvo, da stavi za- devne predloge včlanjenim organiza- cijam in vladam • hmelj pridelujočih držav. Zastopniki so se zedinili tudi v tern, da bodo imenovane izvozniške države : Češkoslovaška, Poljska in Jugoslavia omejile hmeljske nasade samo tedaj, če se zavežejo države, ki ne pridelujejo hmelja preko svoje potrebe ali imajo le neznatne presežke, kakor na primer I Nemčija, Francija in Belgija, da ne bodo povečale svojih hmeljskih nasadov. Zastopniki Nemčije in Francije so za- ! devne zadovoljive izjave podali že na ( zborovanju. Potrebo omejitve hmeljskih nasadov zastopajo savinjski hmeljarji že vsa leta, zato smo radovedni, kak§no sta- lišče bodo zavzela k predlogu Srednje- evropskega hmeljarskega urada naši odiočilni činitelji, ki so bili doslej gluhi za vse prošnje in nasvete savinjskih hmeljarjev, ki že leta in leta zahtevajo, da se izda zakon o omejitvi hmeljskih nasadov in zakon o rajoniranju strnje- nih hmeljskih okolišev, ki naj prepreči nadaljnje in škodljivo širjenje hmeljskih nasadov v naši državi. =Novi državni proračnn in povišanje štcvila državnim nameščencev. Kakor se zatrjuje, bo z novim državnim pro- računom povečano število državnili na- meščencev za 7.000. V resnici znaša ta številka 8.823. Od tega pa odpade na upokojence 1.593, število prejemniKov invalidskih podpor se zmanjša za -l.o24, na ministrstvo pravde odpade poveča- nje za 1.055, na prosvetno ministrstvo za 1.445, na javno varnost za 1.332, na ¦ socialno politiko za 400, na šume in rudnike za 260, na državne železnice za 322, na pošto za 327 in na državno posestvo v Belju za 996 oseb. = 13. vinski sejem in vinska razsta- va v Ivanjkovcih bo dne 20. januarja. Po svetu -f- Svojevrstno novoletni darilo. Sef svojemu uslužbencu ob novem letu: »Ker gospodarska kriza še vedno ne popušča, sem Vam primoran od novega leta naprej znižati Vaše prejemke za eno tretjino. Izrečem Vam pa ob tej priliki najlepšo zahvalo za ves Vaš trud, ki ste ga, kakor vselej, tudi v pre- teklem letu posvečali mojemu podjet- ju, in Vas istočasno imenujem za svo- jega prokurista.« + Masarykov zavod. Ceškoslovaška vlada bo predložila zakon o gradnji Masarykovega zavoda, v katerem bo urejena celokupna zasebna knjižnica predsednika Osvoboditelja, ki obsega nad 110.000 knjig. Pokojni Masaryk je iz te svoje biblioteke prečital nad 30.000 knjig, kakor je to razvidno iz ryegovih lastnoročnih beležk na straneh raznih knjig. -j- Glavna državna blagajna v Ame- riki je prejela te dni ček za 10 milijo- nov dolarjev (500 milijonov dinar je v) za nasledstvene takse milijonarja Gre- ona, cigar imetje predstavlja vrednost •10 milijonov dolarjev. Davčne nevolje so pač povsod doma. -|- Kanal, ki bo vezal Dunav in Odro. Ceškoslovaški strokovnjak Bartovski iz Pragc je izdelal načrt za zgraditev ve- likega kanala v dolžini 163 km, ki bi spajal reki Dunav in Odro. Stroški so proračunani na približno 2 milijardi 6eš- kih krön. Ta kanal bi bil velikega trgov- skega in industrijskega pomena in bi povečal državni dohodek letno za 1 mi- lijardo čeških kron. Ne mečite pregorelih žarnic proč ker Vam jih zamenjam za nove po najnlžjlh ! cenah. Anton Brcmcc, Celje, MikloSičeva 2 Stev. 52. »NOVA DOBA« Stran » Božična idila Dä, koliko je bilo včasih na svetu lepe božične poezije! Koliko toplega ugodja, tihega veselja, mehkega občut- ja ob takem prazniku, kakor je božič! Na vsak korak je človek tedaj moral naleteti na ganljivo božično idilo, polno prisrčne ubranosti. Zdaj pa, dvajset let po vojni? Filip Perko je tako ugibal in pri tern je iz zadnjih tobačnih mrvic, po žepih nabranih, sukljal cigareto v mrzli sobi, sedeč ob raizi v zimskem plašču in s klobukom na glavi. Bil je zdaj že nad mesec dni brez službe, odkar ga je bila Jesna trgovina izobčila iz pisarne, ko je bilo zastalo vse njeno delo. Zadnja cigareta! V nezakurjeni sobi na sveti večer! In brez dinar ja v žepu! Včeraj je obedoval z zadnjim denarjem, danes je opravil s hlebom kruha. In jutri? Prekleti časi! Ali je to sploh še živ- ljenje? Ali je to tisto, kar si je nekoe obetal od bodočnosti? Smrkavi ideali! Da bi človek vsaj nocoj lahko stopil kam na toplo večerjo in kozarček vina! Potem pa naj bi bilo konec sveta! Tako je Filip Perko dočakal štiride- set let življenja in spoznal, da jc od- vec v vsem kolesju, ki ga poganja dru- žba, da se vrti naprej po izvoženih ti- rih, ne da bi se zanimala zanj, izobčenca. Oblečen je legel na posteljo in jo vlekel vase dim zadnje cigarete. Se ta poslednji užitek, potem pa bo kakorkoli. Ali vendar, ne bi bilo nemogoče, da se nenadoma odpre pot v odrešenje. Tako bi lahko te dni prinesel posmonosa pismo: »Glede na obnovljeno živahnost na lesncm trgu in nove možnosti izvoza stopa naša tvrdka v polno- aktivnost in računa spet z Vašim sodelovanjem, ki nam bo zelo dragoceno. Blagovolite se že jutri javiti pri nas .. .« Ali pa: »Zal mi je, da sem lani Vašo sicer le skromno naznačeno, ali vendar na razumljiv način izraženo ponudbo gle- de življenjske zveze z menoj tako hlad- no prezrla. Uvidela sem, da Vam je le do moje osebe in moiega srca, ne da bi pri tem računali s premoženjem, ki mi je pripadlo kot vdovi po trgovcu, mojem nepozabnem pokojnem soprogu. O praznikih, ko sem bila vsa sama in sem se ozirala po duši, ki bi me mogla razumeti, sem mislila na Vas in hrepc- nela iz tcžke zapuščenosti.. .« Tako je Filip Perko sladko sanjaril, dokler ga ni vzdramilo trkanje na vrata. Planil je s postelje, samo klobuk je snel z glave. Gospodinja je vstopila, postarna že- 5 nica, oster pogled njenih drobnih oči se je zavrtal vanj: »Gospod Perko, dovolite mi, da Vas vprašam, ali še nameravate obdržati v najemu to sobo. Ponuja se mi namreč z novim letom nov, soliden stanovalec z redno plačo. Vi pa, saj veste, za de- cember mi še dolgujete, brez place ste ... « »Saj niti jaz še ne obupujem, gospa. Izgleda, da naše podjetje spet prične obratovati, nov lesni izvoz se široko odpira. Te dni se bo odločilo. Potrpite!« »Hotela bi biti čimprej na jasnem glede sobe. Saj me razumete, dobro po- nudbo imam in prilike ne bi rada za- mudila.« »Takoj po praznikih stopim do tvrd- ke in izvem vse. Ne prenaglite se, go- spa! Sicer vam pa želim najprijetnej- še praznike.« »Tudi jaz vam. Pa saj veste, prazniki požro mnogo denarja, morda pa bi mi vsaj del mesečne najemnine mogli pla- čati. Težko je dandanašnji.. .« »Poizkusil bom, da te dni dobim neki denar, pričakujem ga, toda danes vam še ne morem ustreči, morda jutri. Po- mirite se, gospa Goličeva!« >Vsaj dva kovača, gospod Perko!« »Zal mi je, resnično žal.« »V treh dneh se mora vse to odločiti. Ali — ali. Dä, nič drugače, zapomnite si!« Zaloputnila je vrata za seboj. Filip Perko je sklonil glavo v gren- kem spoznanju, da mu nocoj tu ne bo obstanka. Vleklo ga je ven, na zrak, kamorkoli, da dobi druge misli, da mor- i da sreča dobrega znanca, ki mu v sili poraore vsaj z dobrim nasvetom. Kaj toplega bi moral nocoj jesti, dobiti kje denar. Ali kaj, ko bodo nocoj na svojih aomovih vsi spodobni ljudje, ki jim je dobro in bi mu mogli pomagati. Le kak brezdomec, siromak kakor on sam, bo nocoj na ulici. Pobral je po mizi obstanek drobtinic in jih pogoltnil. Njegov najžalostnejši božič! Tudi tobaka ni bilo več. In v novem letu bo brez stanovanja. Popro- dal je bil že vso odvišno obleko in pe- I rilo, le nekaj knjig je še imel, ali zanje | ni bilo kupcev. Vendar ga je vse to ! razburjalo le v trenutkih sicer pa je bil j miren, kakor da lahko prenese vse, kar mu nakloni usoda. Morda je bil to tisti mir, ki ga je čutil nekoč na fronti sre- di sovražnega ognja, ko je bil vendar v še mnogo težjem položaju. Misel na življenje v strelskih jarkih pred dvaj- setimi leti prav tako na božični večer ga je čudovito pomirjala za dolge mi- nute. Tudi tedaj se je izmazal, čemu le zdaj ne bi bilo rešitve zanj? Odpravil se je z doma. Zunaj je bil temen večcr, po ulicah je bil jug stalil umazani sneg in zdaj so široke luže zmrzovale v ostrem vetru. »Vsaj zimsko suknjo imam in na cev- ljih cele podplate,« je pomislil: Dospel je do reke ob mestu in na le- seni most. Pravkar je vozil čezenj lep avto, njegove luči so bleščale v oči In Filip Perko se je stisnil k ograji. Ves most je hreščal in se majal, ko je ro- potalo po njegovih tramovih, kakor da se bo zdainzdaj vdal, razbil in utonil v mrzlem valovju. »To bi bila lepa in znamenita smrt« je pomislil, »če bi se prav zdaj to zgo- dilo, in vse bede bi bilo konec.« V ča- sopisih bi se imenovalo njegovo ime, bil bi žrtev, ki bi pospešila gradnjo no- vega železobetonskega mostu. Tako bi nc bil živel zaman. Ali pa bi iz valovja potcgnil lastnika avtomobila, gotovo bi bil to kak odličen gospodarstvenik ali za narod zaslužen mož, ki ne more biti brcz vseh gmotnih sredstev, in bi mu srečno rešitev plačal s par tisočaki ali pa z dobro službo. Ali nič takega se ni zgodilo, ni bil še prišel pravi trenutek, In most se je spet pomiril. Filip Perko je bil kmalu v sredini mosta. »Servus, Lipe!« ga je nekdo pozdra- vil za hrbtom in spoznal je v njem ofi- ciala Ivana Blažiča, svojega rojaka, ve- likega jezičneža. »Takoj sem vedel, da si ti,« je dejal. >^Kdo bi se sicer tako brez cilja potikal okrog! Da nimaš tople sobe doma, sem uganil takoj, ko sem te zagledal.« »Kako to mores trditi?« se je branil Perko. »Toliko psihologa sem vselej bil. Pa vea, kako sem to dognal? Prijatelj. plašč se ti zadaj na sedalu sveti kakor brušeno zrcalo, skoraj kakor nebeško solnce. Je torcj gotovo, da mnogo.do- ma sediš v plašču. Cemu pa? Ker bi te sicer zeblo v nezakurjeni sobi. Kaj ni« sem izboren psiholog, kaj? Iz tega dej- stva pa sklepam še dalje, da nimaš de- narja za drva. In šc to: da zdajle sto- paš po ulicah in iščeš prijatelja, ki bi ga naskočil za par kovačev. In ti zato že v naprej povem: Mene pusti s to stvarjo pri miru!« »Vse si točno pogodil. Nisem te na- meraval prositi za miloščino. Pač pa imam nekaj knjig, sijajnih knjig, ki bi ti jih prodal po prijateljski ceni!« »Beži mi s knjigami! V teh časih! Jaz iz principa knjig ne čitam. Navse- zadnje ti-rajši dam kovača, samo o knji- gah mi ne govori več!« »Pa mi daj kovača, saj ti ga vrnem.<; »Na, tu ga imaš. Samo s knjigami me nikoli več ne nadleguj, razumeš! Zdaj pa pojdem k večerji domov, nocoj je žena pripravila oevrte ribe, meni so največja delikatesa, da veš! Servus!« Dalje je stopal Filip Perko s svetlim kovačem v žepu, nekam bolj vzravnan in s krepkejšim korakom. V kremo bo lahko stopil zdaj na četrt vina, po kos kruha in cigarete. Na lepakih je bil včeraj bral, da je kupil gostilno »Pri veselem Stajercu« neki Jože Slak. Prav tako se je imenoval nekoč nekdo izmed njegovih sošolcev in bilo je mogoče, da je to prav tisti človek. Zavil je v ozko ulico in v krčmo, to- plo, prostorno, z nizkim stropom. Dva delavca sta sedela pri mizi ob peči, bila sta že dovolj glasna, in ženska ob njih ju je zaman spravljala domov. V bližino je prisedel, da je bil deležen blagodej- ne toplote, in natakarica mu je prinesla vina, žemelj in cigaret. Jedel je in počasi s slastjo srebal pi- jačo. Ko je spet potegnil dim iz ciga- rete, je čutil, kako mu je kri pričela hitreje krožiti po telesu. Mirno je ča- kal, da vidi novega gostilničarja. Ali bo to tisti Jože Slak? Da bi le bil! Zamaknil se je v časopis, v božično številko. Zagledal je notico: »Himen. Poroči se na Stefanovo u- gledna veletrgovka gospa Mina Stebla- jeva z g. Avguštinom Kokošarjem, ho- telirjem. Bilo srečno!« Vraga! Bila je to premožna vdova, ki je imel pred meseci ž njo poslovne službene stike in si je delal tedaj utva- re, da bi ob njej mogel doseči vso živ- ljenjsko srečo. Seveda trgovka o tem najbrž ni prav nič slutila, kaj šele, da bi ga mogla uslišati! Bilo srečno in basta! Pod različnimi zvezdami so pač rojeni ljudje. Ah, da! Pričel je brati božični podlistek, da prežene bridke misli. Tarn je nekdo opi- soval dogodek v družini brezposelnega delavca z osmimi otroki seveda in baä na sveti večer seveda. Vsi so obupani, lačni zmrzujejo in jočejo seveda, tedaj pa se zunaj ustavi avto, sam tovarnar se je pripeljal z darili, očetu je oblju- bil zaposlitev, tisočak mu je stisnil v roke, obrazi so zažareli vsem, tovarnar- ju in družini so pritekle solze, nato so zapeli seveda božično pesem. »Laž, bedarija, otročarija!« se (je raz- ljutil ob branju in je odložil časopis. >;Rad bi poznal pisača, bebca, zlobneža, ki ima to zgodbo na vesti. Naj bi mi prišel v roke!« Tedaj je pristopil gostilničar, pozdra- vil je goste in v njem je Filip Perko spoznal nekdanjega sošolca. Zdaj je bil seveda debel, rdečeličen, plešast, toda veliki privihani nos ga je izdajal. »Oprostite, gospod Slak!« je vstal. »Ali niste pred osemindvajsetimi leti obiskovali tu gimnazijo?« Dr. F. Mišič: Iz Rimskih toplic do Planine (Izredno zanimiv izlet ob Gračnici.) Predno se Savinja, razposajeni otrok skalnate Rinke, Brane in Mrzle gore, poizgubi v temnozelenih valovih svoje starejše sestre izpod Triglava, se med Rimskimi toplicami in Zidanim mostom pojavijo ob njenih strmih bregovih ne- prieakovano še enkrat pokrajinske ali- ke, ki spominjajo na njeno prvo zibelko v trdem skalovju na Okrešlju in na nje- no drugo v mehkem rožnatem dnu Lo- garske doline. »Graben«, kakor imenu- jejo gornjesavinjski splavarji spodnjo Savinjsko dolino, se zožuje vedno bolj in se pretvarja mestoma v enake jarke, jaruge in tesni, skozi kakršne mora Savinja od Logarske do Solčave skozi »Solesko«, od Solčave do Luč skozi »Iglo« in od Luč do Ljubnega skozi »Tesnice«. Kakor tarn gori Raduha, 01- ševa, Podveža in Ojstrica, se tu dvigajo nad njenim globokim koritom divje raz- trgane skalnate stene in pečine, stolpi, roglji in igle: Veliko Kozje in Kopriv- nica na levem, Turje, Kopitnik in Straž- nik na desnem bregu. Pa kakor tvori zeleno, niehko dno Logarske doline sa- njavo, ubrano idilo sredi gorskih orja- j kov, tako so Rimske toplice s svojimi ! čudodelnimi toplimi vrelci, s svojimi I krasnimi zelenimi, duhteeimi nasadi in izprehodi v njih, z osvežujočim šumlja- njem lahkonoge Savin je in s svojim po- gledom na okoliške goi'e pravi gorski raj, ki kot slovenski Gastein že stolet- ja in stoletja, kakor nekoč v rimskih časih, vrača ljubo zdravje vsem, ki se v njegove tople kopeli zatekajo — pra- vočasno. »Laborantibus salutem«! »Betežnim zdravje« obeta napis na tabli, ki jo dr- ži ob vhodu v Vladimirov drevored v Rimskih toplicah čudaški lev, čeprav ni iz starorimskih časov. Todi votivni kamni, ki so vzidani v stene lične kopa- liške rotunde, izvirajo s svojimi latin- f-kimi besedami iz rimske dobe. Zahvala. ki jo v njih izrekajo »nimfam« kopa- lišča, pa bo trajnejša kakor so tisto bergle, ki so jih v zahvalo obesili v no- notranjščini zdraviliške kapelice sv. Antona, ozdravljenci v naših dneh, ker so se brez njih lahko vrnili iz Rimskih toplic domov. Prosto termalno kopali- šče pod nekdanjim »rimskim« pa priča, da naše Rimske toplice nič ne zaosta- jajo za pridobitvami našega časa in da hočejo tudi najširšim krogom nuditi blagoslov, ki ga prinašajo njihovi topli vrelci, odpirajoč v tem pogledu nove poti. Izlet iz Rimskih toplic (240 m) skozi skozi Jurklošter v Pianino (590 m) je povsem podoben izletu z Ljubnega skoz Luče in Solčavo v Logarsko dolino in je tudi približno enako dolg; oba lahko na enak način napraviš peš ali z av- tom. Kakor ob Savinji, se tu voziš ob šumni Gračnici navzgor, ki izvira blizu Planine, pa se pod Rimskimi toplicami izliva v Savinjo. Kakor je nekoč bilo trcba Savinjo med Lučami in Solčavo prekoračiti okoli 25 krat, tako je še pred desetletji tudi čez Gračnico do Jurkloštra vodilo okoli 30 mostičkov; tako muhasto zveiiženo, tako tesno dru- ga ob drugi stoje skalnate stene in go- re, ki usmerjajo tok glasne Gračnice. V globokem koritu med njimi dere in se podi gorski potok v sto ovinkih, pre- stavljajoč svojo strugo sedaj tik ob južno, sedaj zopet ob severno skalnato steno; same soteske, tesni, globeli in isiprana korita, ki nad njimi na desno in j levo kipe proti ozkemu traku še vidne I ga sinjega neba strme gore in stene, tu gole in prazne, tarn zopet porasle z bukovjem ali okrašene z bujnim pla- ninskirn cvetjem. Ko imaš za sabo Vo- diško peč, kjer ob Lokavcu pridrči pot z Lisce in Velikega Kozjega, ko si pre- hodil sotesko med Vrabčevo in Dežela- kovo pečjo, za Lipnim dolom, te sprej- me za dobre četrt ure hoda tako divje romantična skalnata tesen v svoje na- ročje, da se spomniš »Igle« ob gornji Savinji. To je velezanimivo Grahotje s Krničico, s Krnično, Vransko in Lipno pečjo, kjer cvete rododendron in avrl- kcl, a se polasti tvojega srca neka te- snoba, ki popusti šele, ko za Izlakami ob iztoku Mišnice v Gračnico strašna soteska vendar nekaj popusti, dokler ne preide v Mišji dol, ki se ob združitvi Lahovega grabna in Lahovnice z Grač- nico konča s starodavnim Jurkloštrom (390 m). »Beli menihi«, ki so v tem zapuše- nem gorskem svetu konec 12. stoletja sgradili svojo kartu/Jjo, so že davno pod zemljo. Na ostankih njihovih celic so 1. 1800. postavili sedanjo čedno gra- ščino. Tudi grob Veronike Deseniške, ki je v jurkloštrski kartuziji našla svo- je drugo počivališče, je izginil. A vcle- zanimivi gotski stolpič vrh cerkvene strehe še kaže krasno delo iz 13. sto- letja. Mišnica in Mišji dol, to je Meniä- nica in Menišji dol, pa s svojima ime- noma še pričata o menihih, ki so ta divji, gorati svet ob Gračnici pred osmimi stoletii začeli krčiti in naselje- vati. V tem, na gozdovih tako boga- Stran 6. »NOVA D O B A« Stev. 52. »Dä, dve leti.« »No, in jaz sem bil vaš sošolec.« »Ze mogoče, toda imena se ne spo- minjara, čeprav se mi zdite znani.« »Filip Perko.« »Ze vein, tudi eno ali dve latinski nalogi sem nekoč prepisal od vas, ali pa vi od mene, tega ne vem več točno.« »Bedak!« si je mislil Perko. »Jaz od njega, ki je bil največji but.ec v razre- du in je vendar zato opustil študira- nje!« »Me veseli,« je dejal gostilničar. »Po- tem se pa ne bova vikala. In zdaj si v službi tu? Oženjen?« »Z lesno trgovino sem se ukvarjal, to se pravi, kot uradnik, toda zdaj je kri- za. Sicer sem pa ostal samec.« »Jaz pa sem tu kupil in na Gorenj- skem prodal. Predstavim ti tudi ženo. Ali zdaj bova to svidenje zalila, spodo- bi se. Prinesi ga liter, Mici! Večerjal si že?« »Dä, čeprav zdaj varčujem, veš, za- časno. Sem brez službe, dokler lesna trgovina počiva. Toda po praznikih ...« »Pa si tu le kruh jedel? Potico moraš takoj pokusiti. Za jutri te vabim na ko- silo. Saj si zelo zapuščen in slabo iz- gledaš. Danes in jutri si moj gost. Po- j tern pa ne več, ampak le iz načelnih j razlogov ne več. Saj veš, tudi dobrota ! ima svoje meje. In pa zaradi prijatelj- stva, da se to ne skali. Da ne bo zame- re, ti to že nocoj lepo povem. Nocoj in jutri si mi prijeten gost. Potem pa sa- mo še za denar. Tako si ostaneva naj- boljša prijatelja!« Začuden ga je poslušal Perko, nazad- nje pa se je nasmehnil in je molčal. V bodočnost je pogledal. Nocoj in še jutri! Potem pa? Ej, vse se bo rešilo, kakor se je zdaj, tako se bo še v pri- hodnje. Cemu bi človek mislil predaleč naprej ? »Zivio Lipe!« je dvignil čašo Slak. »Vesele praznike!« Pa sta trčila. Perka je počasi vino prevzemalo, stresel je z glavo in odleg- lo mu je, kakor da so se odvalile z nje- ga vse bridke misli: »Da si le pravi Jože Slak, tisti, ki si vedno bil! Seveda sem od tebe prepiso- val naloge v soli! Pa ne samo latinskih, tudi matematične! In zdaj te spet izko- risčam. Kako naj ti to vse povrnem, ljubi prijatelj! Spet čutim toliko prave božične poezije. In ti iz srca kličem, te- bi, tvojim otrokom in ženi, tvoji gostil- ni „Pri veselem Stajercu": Zadovoljne in srečne praznike!« S solzami v očeh sta se objela in po- ljubila. Iz občinstva Znižane vstopnice za kino V »Novi Dobi« zahteva neki do- pisnik znižane vstopnice za uradnike za kino. Res je, da bi si mogli uradni- ki na ta nacin privoščiti tu in tam ne- kaj kulturnega užitka — na račun svo- jega ugleda. Zavračajmo milodare, ker hočemo biti enakopravni plačniki povsod! Dokler pa si svojih pravic ne priborimo, se pač odrecimo kulturne- mu udejstvovanju! — I. P. Ugodnosti za uradnike Gornji odziv je prav značilen za naäo dobo in prav hvaležen povod za načelna razmotrivanja. Ponos je gotovo prav lepa stvar, vsaj za tistega, ki je ponosen; manj zavidljiv pa postane, ako pride v ne- posredno zvezo s potrpežljivostjo, kajt.i takrat prevzame potrpežljivost glavno besedo in ta lepa čednost je večinoma nepryetna za tistega, ki se z njo maze. Seveda je načelno lepo, da hočejo biti uradniki enakopravni plačniki z vsemi drugimi, a manj lepo je, da ae umaknejo v kot in se vsem enakoprav- nim užitkom odpovedo, dokler si ne priborijo svojih pravic, da ne bo trpel ugled. K temu le nekaj preudarka: Kaj je bolje za ugled stanu, če se vsak posa- meznik bori za bore dinarje in peha za postranskim zaslužkom, da milo prosi podjetnika in trgovca za popust, da ostaja s stanarino na dolgu itd., ali pa če uživa ugodnosti, ki jih je dele- žen ves Stan. Mislim pač, da bo ugledu stanu manj škodovalo, da si stan pri- bori kako ugodnost, kakor pa, če klc- čeplazijo posamezniki. Kar neverjetno pa je, da bi naenkrat ugledu škoctovali popusti v celjskili kinih, ko ne škodujejo niti v Mariboru niti v Ljubljani, ko ne škodujejo niti v gledališču, saj še nismo slišali, da bi bila kaka uradniška družina demonstra- tivno odklonila uradniški popust in so abonirala v gledališču brez popusta .. . Res je, da so popusti na železnici včasih neprijetni, zlasti, če sedi uradnik na isti klopi z očividnim revežem, ki si je kupil celo karto. Pa navzlic temu še ni bilo slišati in bi bil čislani opo- nent znižanih vstopnic za kino pač prvi in najbrž edini primer uradnika, ki se avojih pravic ne poslužuje na železnici tudi takrat, kadar ni slučajno pozabil legitimacije doma. Sicer pa uradništvu materialna plat ne more več škodovati na ugledu, kajti preveč znano je, kako je z uradniškimi plačami. Ali ni pod častjo, da oprav- Ijajo državno službo gospe, ki so ab- solvirale vse izpite na univerzi, za me- sečnih 850 din? Ali ni bilo pod cast jo, da so uradniki sprejeli — in celo še z veseljem sprejeli — zadnje povišanje plač, ki znaša po 1, 2, 3 in največ 4 din na dan? — Ali ne trpi ugled, če si mora iskati rodbina stanovanje po luk- njah, da je je strah slehernega obiska, samo da ne plača za stanovanje več kakor 400 do 450 din? — Ce bi se to dalo prikriti, potem bi bilo prav, da nam pride kdo povedat, da naj ne zahtevamo kakih ugodnosti pri pod- jetjih, ki služijo stotisoče din, kajti sicer bi ne mogli in hoteli takih vsot investirati. Sicer pa ne gre za nikake milodare, saj bi se s povečanim obi- skom vsa izguba nadomestila in bi se v splošnem najbrž končni efekt za podjetje še zboljšal. Nikdar pa ne moremo preko misli, da se naj uradnik odpove kulturnemu užitku na račun svojega ugleda. Kdor to zmore, naj to stori, naj gre v bez- nico namesto v družaben lokal, naj čita nabite lepake namesto lepe knjige, skratka, naj se umakne v kot in pre- mišljuje svoje stanje ter potrpežljivo čaka, da se bodo vremena zjasnila. Tega pa ne morejo drugi, in na cast uradniškega stanu in njegovega ugle- da je, da tega ne zmore velika večina uradništva, ki sta mu kulturno uživa- vanje in udejstvovanje potrebna ko vsakdanji kruh, ki se temu kruhu če- sto odreče, samo da si lahko privošči gledališče, kino in lepo knjigo. — In če stvar tako pogledamo, potem se ču- dimo, da uradništvo še prosi za ugod- nosti, namesto da bi jih kar naravnost zahtevalo, kajti edino urfcdnik si — poleg siromaka kmeta — ne določa za- služka sam. Vsi drugi si lahko vraču- najo stroške, davke, režije, riziko in svoj dobiček, kajti sicer bi ne moglo rasti blagostanje po mestih, ko bi ga ne znašala ravno uradniška revščina in kmetska beda. Tisti, ki v glavnem zna- šajo skupaj te dobičke — kajti sleher- ni razen uradnika in kmeta prevali svoje stroške — so pa dolžni, da dajejo živeti tudi tema dvema stanovoma: kmetu s tern, da mu odpro tržišča, uradniku pa, da mu dajo po znosljivi ceni kruh, h kateremu spada tudi kruh sodobne kulture. •—ni— Občinska pot na severni strani kapu- einske#a samostana. Ta pot je sicer zaradi raznih njenih lastnosti taka, da se ji vsak, če jo prej pozna, prav rad izogne. Ker je pa to občinska pot, je pač tako, da se je marsikdo posluži. Polcg dosedanjih nevarnosti, ki je gro- zila in seveda še grozi pasantu na tej poti, se je vsled letošnje precej deževnc zime pridružila še nadaljnja: na delu te poti, ki leži nad občinsko hišo na Bregu, je potegnil precej izdaten plaz. Material, ki je padel na dvorišče te hiše, je sicer dala občina odstraniti, ni pa odstranila nadaljnje nevarnosti, ki grozi tcj poti. Obstoji opasnost, da se bo plazovje še ponovilo in menda ni povsem zgrešeno menil očividec plazov in stanja, v katerem je sedaj ta pot, češ gg. kapucini silijo v dolino. Ce se vse občinske poti tako varčno vzdržu- jejo kakor ta, potem se človek seveda ne more čuditi, če čita ob izvestnih pri- likah, da znaša prebitek v mestni ob- činski blagajni toliko in toliko stotisoč ali celo nad milijon din. Severnega de- la poti že nekaj let niso popravili z gramozom, zato je ob vsakem najmanj- šem deževju vsa pot polna luž in raz- kvašena. Samo lansko jesen smo opazili menda kaka dva voza gramoza na juž- nem delu poti od hiše župana g. Mihel- čiča do dvoriščnih vrat kapucinskega samostana, kar pa tudi za ta del da- leč ni zadoščalo. —z— Gnojitev solate .... Prejeli smo ta-le predlog za razmiSljanje: Dovo- lite mi, da Vam napišem nekaj vrst o zadevi, s katero se še menda ni nikdo pečal. Res, da sedaj §e ni čas zato, a ker na take reči pozabljamo, bo men- da dobro opozoriti na to. Okoli mesta raste mnogo zelenjave, ki jo meščani radi uživamo. Da, uživamo jo, in hva- labogu ne umiramo od nje. Vendar pa ni izključeno, da pride marsikaka bo- lezen od načina, kako postopamo s so- lato, peteršiljem in drugo zelenjadjo. Spomladi pojdi iz mesta v okolico, pa boš videl, kako so njive polite z gosto gnojnico, v kateri klije mlado zelenje. Skoraj dvomim, da bi dež to, setev in druge sadeže tako opral, da ne bi kljub splahnitvi v kuhinji prišlo Še tudi kaj škodljivega na mizo. Ali bi ne bilo u- mestno, da bi tako gnojili v jeseni, spomladi pa zelenjad pridelovali na čisti zemlji ? Tožbe za nadure V zadnjem času se vse bolj množe mezdni spori med delodajalci in delo- jemalci. Zlasti številni pa so spori za- radi nadur. Pri teh sporih pride sko- raj redno do tožbe in občutnih stroškov. Prav se mi zdi, da na tern mestu opo- zorim svoje stanovske tovariše obrtni- ke na nekatere važne okolnosti pri za-- računavanju mezd in njih izplačil. Iz prakse vem, da večina mojstrov ne gleda v svoji delavnici na uro, kdaj bo začel ali nehal delati, marveč dela to- liko časa, kolikor zahteva delo samo. Do sem bi bila stvar v redu, ker gre le zanj. Ce pa mojster zaposluje v svoji delavnici tudi pomočnike in vajence, mora računati z normalnim 10-urnim delovnim časom. Vse, kar pomožno osobje dela preko tega delovnega časa, so nadure, ki jih mora plačati s 50% poviškom. Zato nujno svetujem vsem mojstrom, ki tega niso storili, da si omislijo po- sebno delovno knjižico, kamor naj točno vpisujejo normalne ure in zlasti nadure za vsakega posameznega po- močnika, ker jim bo to služilo v pri- meru spora kot dokaz za število nadur. Izgovor mojstra, da pomočnik ni nikoli ob izplačilu zahtcval nadur, ne drži. Pomočniku kot gospodarsko šibkejše- mii (tako pravi sodišče!) namreč ni treba te ure posebej zahtevati. On to- rej lahko molči pri izplačilu, pozneje, ko izstopi iz službe, pa lahko za stor- jene nadure toži. Zelo važno vprašanje so tudi social- ne dajatve in uslužbenski davek. Kakor mi je znano, plačujeta dve tretjini mojstrov socialne dajatve in uslužben- ski davek za svoje pomožno osobje v celoti. Mnogo jih je, ki niti niso pouče- ni, da niso dolžni teh dajatev sami pla- čevati. Mojstri, poglejte si dobro pla- čilni nalog OUZD, ko ga prejmete! Prispevek za primer bolezni in prispe- vck za primer starosti, onemoglosti in smrti razpolovite, ker ste dolžni le po- lovico tega prispevka plačati, ostalo po- lo vico pa morete odtegniti delojemalcu. Samo prispevek za primer nezgode pa- de v celoti na Vas. Ti prispevki so na plačilnem nalogu posebej navedeni, tako da ni prav nič zamotanih računov pri tern. Uslužbenski davek plačuje večina mojstrov v celoti za svoje pomožno osobje. Tega pa oni niso dolžni. Plačajo ga res mojstri, vendar ga imajo pravi- co pri izplačilu odtegniti pomočniku. Vsega tega ne bi navajal in opozar- jal, če bi se ne bila razvila taka manl- ja s tožbami za nadure. Na drugi strani pa je treba obrtniku računati, da so danes socialne dajatve zelo občutne. in zlasti to, da se ti izdatki v primeru spora po sodišču ne priznavajo kot pla- ča ali nagrada. H koncu bi še svetoval mojstrom, da naj vsako izplačilo zapišejo in siqer specificirano: koliko ur je pomočnik delal, po čem so bile ure plačane, ko- liko ur odnosno nadur je pomočnik de- lal. Od tako izračunane vsote naj se od- bijejo odtegljaji (za uslužbenski davek, socialne dajatve in event, drugi), nakar se bo pokazal znesek, ki se naj izplača. Prepričan sem, da bodo oni, ki se jih tiče in ki jih ta stvar zadeva, upošte- vali moj nasvet. To bo brez dvoma le v njihovo korist. Obrtnlk. „Tesla žarntca" prva domača, sveti čisto, je trpežna, porabi malo toka in je poceni. Dobi se pri tvrdkl Karl Lolbner Telefon 120 Kraila Petra c. 17 - pri »Zvonctr tem svetu so v času, ko je pri nas cvetela steklarska industrija, ob stočju Lahovnice in Gračnice, še prej pa ob gornji Lahovnici, postavili tvornico za izdelovanje stekla. Kakor se je jurklo- štrska kartuzija spremenila v graščino, tako se je jurkloštrska »Nova glazuta'v spremenila v tovarno za izdelovanje lesene robe in v privlačno, čedno, hlad- no in zdravo gorsko lctoviščc, ki z no- vozgrajeno gostilno Franje Kemrove in z gostilno Gradt kakor tudi z vso oko- lico spominja na znana letovišča ob gornji Savinji. Pogled z »Nove glažute« v Jurkloštru na vrh Lisce te spomni na pogled izpred »Rogovilca« na Oj- strico. Cerkvico sv. Trojice na Lipi visoko nad Gračnico in nad tesnobo njenih divjih sotesk, pa skupno z milim zvonenjem, ki doni iz stare kartuzijan- ske cerkve sv. Mavricija, blaži in miri in spravlja v ubran sklad, kar je divna divjina skalnatega Grahotja razdražila. Za razdražene živce pa je mir in hlad in gozd jurkloštrskega letovišča pravo zdravilišče. Nad Jurkloštrom, na tako zvanem Mrzlem polju, se soteska ob Gračnici zopet nadaljuje, samo da ni več tako tesna in da obrobno skalovje po večini obsenčuje gosto bukovje, zlasti proti Volužu, skalnati in gozdnati gori, slo- veči po velikem številu divjih merjas- cev. Zivo in nežno izdelani kip sv. Ja- neza, ki stoji ob poti, je brez dvoma delo kartuzijancev; takih umetniških del naši podcželski umetniki ne pozna- jo. Se enkrat se zoži soteska pri Hudi- čevem mostu, še enkrat nam nudi Grač- nica izreden prizor. Cez razklano ska- lovje, ki izgleda kakor razdrt naraven jez, pada potok v obrobnih curkih v globok in širok tolmun, poganjajoč v njem mlin in žago. Nad šumom in skalnatim jezom pa čepi bela hiša, ob- dana z lepim vrtičkom. To je tako zva- ni Marof (Meierhof, pristava), slikovit prizor, vreden, da si ga ogleda umetnik. Nad Marofom, nekdanjo pristavo jurkloštrske kartuzije, se svet po vec ko triurni hoji skozi samotne soteske prvič zopet odpre na široko, ves ožar- jen od solnca. Velika kotanja z valovi- tim dnom, z lepimi travniki in njiva- mi, z belimi hišami, obrobljena s po- gozdenimi gorami, učinkuje tu na po- potnika prav tako kakor prvi pogled v odprto, solnčno Logarsko dolino po ho- ji skozi gornjesavinjske soteske in te- snice. Preko kotanje se vleče nizek hr- bet, v višjih legah skrbno obdelan, v nižjih porasel z bukovjem, ki iz njega strle kakor dolg greben divje razklane izpodprane skalnate stene, da se ti od daleč zdi, da imaš obzidje in razvaline starih gradov pred sabo. Hodiš skozi Meniško Podpeč, skozi Sela, gledaš na Visoče, na Pristavo in Marijino vas. Kakor velikanski zgoraj odžagani o- krogli stolp gleda iz bukovja na gričku temnosiva skala: to je »Knofek« pri Planini. Kajti ob koncu onega zelenega hrbta s skalnatim grobenom, tam, kjer so skalnate stene najvišje, najbolj str- me in zato skoraj nedostopne, gleda jo daleč v deželo proti Pilštanju in Sotli, proti St. Juriju in Voglajni, proti Bo- horju in Lisci zadnji, še vedno ponosni in kJjubovalni ostankii starega gradu z imenom Planina, ki je dal trgu, lepe- mu, solnčnemu in zračnemu, njegovo zanimivo ime. Naravne skale tvorijo še danes vhod in vrata v skrivnostne, s pajčolanom pravljic in pripovedk o- venčane razvaline starega gradu. »Monte paradisoSlov. domu•:< domnevamo, da njega laš- ki dopisniki še ne bodo kmalu zapustili področja metafizičnega pojmovanja in, kakor izgleda, sploh ne nameravajo vzpostaviti toli potrebnega kontakta z materijo. Besno napadanje z vsebinami "brez jedra, z besedami brez dejanj pač za »gospodarstvenike« ni gospodar- sko! Tako čutimo mi, tako pa čutijo tudi vsi oni številni razočaranci, ki jim danes ne gre v glavo, da so pri zadnjih občinskih volitvah nasedli vabam in vplivom danes že razpuščenih gospo- darstvenikov in da se bo Laško z nji- hovimi glasovi tako tragično razvijalo. Ze način volilne propagande pri zad- njih volitvah je dal vsem treznim La- ščanom slutiti, da ljudje, ki so se ga ta- krat, posluževali, klevetali in podlo obrekovali, niso možje — gospodarji. Pravi gospodar ne obrekuje, ne kleve- ta, temveč gleda vedno le na to, da s svojim tihim delom dokaze svoje lepe lastnosti (v tem primeru svojemu pred- hodniku). Dobri gospodarji so običajno le možje v polnem smislu te besede, ni- koli pa takšni, ki po babje kričijo in obrekujejo za hrbtom, izogibajoč se pogleda iz oči v oči. Dober gospodar mora biti pošten, značajen, predvsem pa inteligenten in izobražen človek. O tem, kakšne gospodar je smo imeli zad- nje poldrugo leto v Laškem, priča naj- jasnejše mizerija, v katero so zapeljali takšni kričači naše lepo mestece. Koga naj smatramo za to odgovornega, ka- kor ljudi, ki so pri zadnjih volitvah nasedli vabam in intrigam, in pa tiste, ki s svojo kratko pametjo ali pa v avo- jem častihlepju in pokvarjenem ma- čaju niso bili toliko preudarni, da bi predvideli, da bodo nekoč tako nizkot- no izigrani kakor so danes. Cistokrvni erni pripravljajo za bliža- joče se občinske volitve listo, na kateri ni razrešenega župana, na kateri ni to- varnarja g. G., pa tudi agilnega biv- šega odbornika, ki se je bavil s seka- njem kostanjev, na njej ni opaziti. La- ško je zabarantano, zabarantana je pa tudi marijagraška občina. Peščica am- bicioznih ljudi se poigrava z usoda.mi obeh občin kakor mačka z miško. Go- voii se o kandidatni listi gg.: p. d. Jajč- nika in D - ov, z druge strani se čuje o jisti g. H. In tem ljudem se naj iz- roči usoda laške in bivše marijagraške občine, ti ljudje naj kujejo dajatve in usodo petih tisočev ljudi, ki živijo na združenem teritoriju? Ce že kmetje - gospodarji nezaupno majejo z glavami, pa ne bi Laščani? Od izigranih ljudi, ki so svojo avtoriteto odločili volilni izid pri poslednjih ob- činskih volitvah in bill krivi, da sta laška in marijagraška občina postali predmet posebnih interesov neodgovor- nih in nesposobnih oseb, pričakujemo, da bodo uvideli svoje napake in r po- slednjem trenutku pokrenili vse potreb- 2io za zaščito tako Laščanov v laški, kakor Marijagradčanov v marijagraški občini ter na eden ali na drug način preprečili neodgovornim ljudem njiho- ve nakane. Predvsem Laščani to od njih zahtevamo. Od ljudi, ki so že bili od vsega početka proti združitvi, pričaku- jemo, da bodo pokrenili energično ak- cijo, s katero bi se onemogočilo, da pridejo za tujskoprometni in gospodar- ski razvoj Laškega nepomembni in ne- sposobni ljudje do kakršnekoli legiti- macije na račun ljudske nepreudarno- sti, nevednosti ali pa z metodami, ka- kršne so uporabljali doslej. Te misli po- dajamo v razglabljanje vsem treznim in pametnim Laščanom in okoličanom. Senzacija Laško, 23. decembra» Kljub žalostnim časom in navzlic ve- liki revščini, ki vlada v našem okraju, se vendar še zgodijo čudeži, ki nepriča- kovano, kakor iz nebes, prinašajo ljub- Ijencem usode v času, ko je sila naj- hujša, pomoč in rešitev. Pod ßrecno zvezdo mora biti dotičnik rojen, pod kakršno so se očividno rodili vsi današ- nji mogotci na laški občini. Cetudi je naša zemlja zunaj in znotraj prekopa- na in prebrskana, tako da ne najdeš niti pare, s katero bi si opomogel, pa ti odkrije skrbni gospodar naše občine nenadno velik zaklad v podobi na 100.000 din glaseče se vložnc knjižicc. Ni čudno, da mu je jemalo sapo, Ico je pred dnevi s to vložno knjižico pritekel v našo Okrajno hranilnico in visoko držeč knjižico s strahotnim glasom po- vedal: »Zdaj smo jo pa našli, zdaj jo imamo!«. Nihče ni vedcl za njo, nihee ni slutil, da je kje na svetu še kak de- nar, ki ga ima dobiti naša občina, samo vztrajnosti in natančnosti gospodarja F. se je posrečilo, da jo ie izvotkal. Se- veda pa sc mu je pobesila glava, ko mu jc tajnik g. P. razjasnil zadevo, in ža- lost je bila tem večja, ker je med tem že bil ekspediran dopis na »Slov. dom«, ki sprašuje sedaj, čegav je denar in pri- stavlja v naslednjem dopisu, da asfal- tacija še prav nič ni plačana in da še zmeraj obstoji tudi ta občinski dolg, ki ga bodo z nami vred morali sedaj pla- čevati ti nesrečni MarijagradČani! Pa je treba zopet poklicati v spomin našim novim gospodarjem obljube, ki so jih dajali pri zadnjih občinskih vo- litvah. Saj smo takrat vendar slišali zagotovila raznih velevplivnih mož na- šega JRZ gibanja, da je banovina že črtala ta dolg in da bodo dobili mejaši povrnjene prispevke, vplačane za asfal- tacijo. »To, kar je Roš zaman poskušal doseči v 5 letih, to se je posrečilo tro- jici Deželak, Trop, Hrastelj v petih dne- vih.« Tako je bilo zagotovilo, ki smo ga pri zadnjih volitvah in še po njih ne- prestano poslušali, danes pa je jok in stok po »Slov. domu«, da bo Marija- gradec moral plačevati dolg, ker na banovini nočejo poslušati naše trojice. Zdaj pa še o sanaciji Ohip. Z občin- skim denarjem se je po trditvi famoz- nih laških dopisnikov »Slov. doma« sa- nirala. Farovška hranilnica je hitela pod zaščito že prvi dan, ko je zvedela za uredbo, Ohip pa je kljuboval* de- Stov. 52. »NOVA D O B A « Stran 9. narni krizi do novembra t. 1., izpolnje- vala obveznosti napram vlagateljem, pomagala neštetim v stiskah in lajšala gorje našim kmetom in obrtnikom. Eno leto je čakala, da potrka kdo izmed občinskih gospodarjev na njena vrata in zahteva realizacijo vloge, pa se ti dobri gospodarji niso spomnili in niso spoznali svoje dolžnosti, da je treba vlogo dvigniti, predno bo morala tudi Ohip pod zaščito. Prav slabo spričevalo si je dal občinski gospodar s svojim obnašanjem. Dr. Roš je spravljal denar skupaj, ga lepo naložil, da bo občina z njim razpolagala, ko bo treba, ti-le no- vi naši gospodarji pa pustijo, da denar zamrzne in šele po toči naročijo svo- jemu pisave in govora veščemu zaupni- ku, da zvoni po predalih »Slov. doma^. Dopisnik »Slov. doma« ne more po- zabiti lepih časov, ki jih je živel kot rezervni tenente pri TPD, dokler mu njegove lastnosti niso pomagale do se- danjega položaja. Izziva s svojo juž- njaško gobczdavostjo, pljuva in brca ter se postavlja v pozo šarže, ki jo je zavzemal, predno je prišel v naše kraje, ter z dvignjeno pestjo preti in grozi predstavnikom TPD v Ljubljani in tu- jerodni francoski družbi, kako si upa njega postaviti pod kap in pustiti rav- natelja na svojem mestu. Res, trese se Huda jama in maje se Hum nad Laš- kim in groza spreletava Laščane, ko gledajo tega junaka in njegove reditß- lje. Zdaj, zdaj bo konec sveta... 1 Stanje naših cest. Ne iz navade, pa ne zato, da se nekaj napiše in ne zato, da bi delali komu krivico, ampak iz re- snične potrebe opozarjamo naš cestni odbor na stanje naših cest v poslednjih mesecih. Mi verao, da ne prihajajo sred- stva v taki meri, da bi se mogli odpra- viti z njimi vsi nedostatki, vemo tudi, da ravnajo v Ljubljani z nami zelo ma- čehovsko in da uvidijo potrebe vseh drugih okrajev prej, kakor pa naše po- trebe, vendar smo mnenja, da bi se le dalo nekaj več storiti, nego se stori. Pretekle tedne, ko so bile ceste mehke in premočene, bi bilo treba poslati na nje partije delavcev in priče.ti z razgri- njanjem gramoza, ki leži v velikih ku- pih ob cesti. Treba bi bilo odpraviti vse tiste tisoče in tisoče kotanj, ki mečejo vozila na vse strani. Treba bi bilo oči- stiti obcestne jarke in zagrebsti jarke, ki prečkajo ceste. Brezposelni se zbirajo še vedno po cestah, čakajo zaposlitve in dobrega zaslužka. Vsaj takega, ki so ga bili deležni pod prejšnjim cestnim odborom. Ko bomo z zimo pri kraju, bomo zopet tonili v blatu in kotanjah po naših banovinskih cestah, pred ka- terimi moramo že sedaj vso javnost svariti, da ne bo prihajala semkaj z avtomobili. * 1 S plesisča. V Laškem imamo kon- cert s plesom skoraj vsako nedeljo. Tarn se zbirajo plesaželjni mladeniči in mladenke, dočim se starejši ljudje, ve- činoma starši plesalcev, pri tern lepo zabavajo. Glasba in ritem pa vnemata tudi žilico kakšnega priletnega plesal- ca in vžigajoči zvoki jazz banda ga po- neso po plesišču, da je veselje. To še ni nič takega. Ko jih je pa glasbeni in plesni užitek razvnel do viška, si niso mogli kaj, da ne bi pohiteli tudi k mlajšim in gibčnejšem mladenkam in jih znova in znova ne odpeljali pred nosovi mladih kavalirjev in njihovimi srepimi pogledi. Mladih kavalirjev je mnogo, partneric pa niti polovico. In tako se temu ni čuditi. Predzadnjo ne- deljo pa so končno vendarle popustili živci nekaterim mladim gospodičem ter so zaeeli prevzemati brhke partnerice kar iz rok starejših gospodov, kar je v normalnih razmerah vsekakor nedo- stojno. Ti so se čutili zapostavljene. In Lako so se preteklo nedeljo rodili listki. ki so na vsaki mizi opozarjali: »Pro- simo, da se med plesom ne prevzema.s Mladi so sedaj zopet v škripcih. Mi pa mislimo: »Pleši in uživaj, dokler si mlad.« 1 Potrebna ureditev. Na hodniku na mostu čez Savinjo je treba očistiti špranje, ker blato v njih ovira odteka- nje vode, zaradi Cesar se pojavjjajo na hodniku večje mlake nego na vozišču. Napojene deske se tudi ne morejo po- sušiti, s čemer se zmanjšuje njih tr- pežnost. Ta zadeva se da urediti z ma- lenkostnimi stroški. 1 Scjem. Zaradi hladnejšega vremena torkov sejem ni bil tako živahen kakor običajno. Kmetje so prignali razmero- ma precej živine; okrog 11. dopoldne se je nabralo do 150 glav živine. Kupčij. ni bilo mnogo sklenjenih. Ob drugih sejmih je bilo več kupcev iz drugih krajev. 1 Ilenina. V nedeljo 19. t. m. je prire- dilo učiteljstvo narodne sole na Heni- ni pri Jurkloštru svojim učencem božič- nico. V nabito polnem šolskem razredu so otroci predvajali igro »Božično pi- smo«, nakar je govoril učitelj g. Ra- dovan Gobec o pomenu božičnic in še posebej o božičnici na Henini. Poudaril je, da od postanka sole še ni bilo tako bogate obdaritve otrok. Obdarovani so bili vsi otroci, ki jih je nad sto. Rev- nejši so dobili obleko in obutev, pre- možnejši pa šolske potrebščine. Celo- kupna vrednost daril je znašala 2.500 din, kar je vse preskrbela, nabrala in izprosila učiteljeva soproga ga. Sonja Gobčeva, ki je uvežbala tudi igrico in sploh dala zamisel za obdaritev. Njej, kakor tudi vsem darovalcem, povečini trgovcem in drugim dobrotnikom iz Laškega in Jurkloštra, bodi v imenu otrok in šolske uprave izrečena najtop- lejša zahvala. 1 Silvestrovo. Kdor hoče za trenutek pozabiti na v 1. 1937. preživete težave in brige, otresti se Skrbi, ki nas čakajo v prihodnjem letu in si pričarati pred oči varljive upe v negotovo bodočnost, ta naj ne zamudi prilike, prebiti zadnji večer v letu v veseli, sokolski in bral- ski družbi, ki se bo zbrala na Silve- strovo v Sokolskem domu. Naj ne manjkajo ne mladi ne stari, ne nizki ne visoki, kajti vsi smo ena družina, pre- žeta z ljubeznijo do sokolstva in domo- vine, dolžnost nas vseh je z vsemi sila- mi podpirati in čuvati naše društvo, da s tern služimo svojemu kralju in svoje - mu narodu. Po vaših delih vas bomo sodili. 1 Kino Laško prikazuje v soboto 25. t. m. in v nedeljo 26. t. m. ob 16.30 in 20.30 razkošno in nad vse zanimivo opereto »Princesa Marietta« s slavno igralko Jeanette MacDonald in Nelson Eddyjem. Pri obiskovalcih prvih pred- ; stav se prepricajte, da lepšega in zani- mivejšega silma se niste videli. Ta film bo naša najlepša čestitka za božične praznike. Predigra: tednik in Zora magäcin. Hrastnik h išee se nov pozdravT Naši komuni- sti so v silni zadregi, ker ne vedo, kako bi se pozdravljali. »Zdravo« ali »živio« pač ne morejo vzklikati, ko je pa to vendar »fašističen« pozdrav, »serbuss je le že tudi za komuniste precej obrab- ljen in oguljen, pa se pozdravljajo za- enkrat z »bog daj« in »adijo«. Izgovar- jajo pa te besede tako sramežljivo, da se od daleč vidi, da jim ne gredo od srca, čeprav so si jih izposodili od sVo- jih bratcev. Pravijo, da bo smel oni, ki jim pogrunta nov pozdrav, sodelovati pri »splošni delitvi«, poleg tega pa bo dobil odlikovanje peterokrake zvezde. h Tako smo tudi pričakovali! Kakor smo prorokovali, tako se je tudi zgo- dilo. Upokojena sta bila dva učitelja, na njuni mesti pa še do danes ni nihče imenovan. Stirje razredi imajo vsled tega polovičarsko solo, pa prav gotovo manj kakor polovičarski uspeh! Zakaj bi ne učila oba sedaj upokojena go- spoda še toliko časa, da bi bila imeno- vana nova? Niti pare bi to nikogar ne stalo, v šoli bi bil pa red. Pa to je»višja politika«, ki je mi ubogi knapiči ne ra- zumemo! h Zanimiva tožba je bila vložena pri sreskem sodišču v Laškem. Tukajšnji g. župnik je dal aretirati svojo služki- njo, češ da mu je ukradla nekaj denar- ja. Služkinja pa je sedaj vložila proti g. župniku tožbo zaradi razžaljenja ča- sti in baje dokazuje svojo nedolžnost z zelo zanimivimi dokazi. h Delavska stanovanjska hiša je do- grajena. Delavska stanovanjska hiša, za katere gradnjo je občina najela po- sojilo pri Javni borzi dela v Ljubljani, je gotova in z novim letom bodo stano- vanja, ki jih je 18, že zasedena. Stana- rina, ki bo služila za amortizacijo po- sojila, se bo računala po velikosti sta- novanja in bo znašala mesečno 30, 60 70 din. Izvoljen je tudi šestčlanski od- bor z nalogo, da določi in reši prošnje reflektantov za stanovanje, ki jih je čez 50. CELJSKA POSOJILNICA dp V CELJU JE NAJSTAREJŠI NAR0DNI DENARNI ZAV0D V CELJÜ Vse hranilne vloge vložene pri CELJSKI POSOJILNICI d.d. V CELJU so varno naložene, se ugodno obrestujejo ter se izplačujejo točno v gotovini Denar, naložen v domač denarni zavod, donaša koristi vsemu domaöemu narodnemu gospodarstvu Nalagajte svoje prihranke v CELJSKO PO8OJILNICO d. d Y CELJU NARODNI DOM "Stran 10. 7>V O V A D O B A« Star. 88. Cen). obCinstvu se prlporoCq tvrdka Anton Lečnik zaloga up, zlata, srebrnine, opiika ltd. Celie, Glavni trg Izkušen optik na razpolagol h Tragična smrt otroka. Na Brnci pri Hrastniku se je bila stiriletna kurjačeva hčerka Marija Zoretova r ponedeljek dopoldne doma preveč pri- bližala zakurjeni peči. Otroku se je vne- la obleka in v nekaj trenutkih je bil ves y plamenih. Deklica je dobila težke opekline po vsem telesu. Prepeljali so jo v celjsko bolnico, kjer pa je še isti «Ian ob 23. po hudih mukah podlegla poftkodbam, SpOR*t * SmuSkl klubski dan 9. januarja v Celju. Kakor smo že javili, bo v izvedbi vseh celjskih klubov 9. januarja smuško prvenstvo Celja in posameznih klubov. Da bo omogočeno tekmovanje tudi mlajšim od 14. do 18. leta, bodo tudi ti pripuščeni k startu na progi, ki bo dolga okrog 6 km. Skoki bodo po- poldne na skakalnici v Zagradu, ki do« voljuje skoke do 18 m. Razdelitev daril in objava rezultatov bo po tekmi v restavraciji Stegu. * Današnje vremcnsko poročilo: Mo- zirska koča, 1344 m: —9, napol jasno, mirno, 20 pršiča na 120 cm podlage. Srauka idealna. — Celjska koča, 700 m: —5, mirno, 10 pršiča na 20 cm podlage. Sneg za smuko odličen. Trajno eksistenco in samostojnost dosežete, ako prevzamete skladišče blaga. Starost, poklic in prebivališče ne igra vloge. Delo je lahko, prijetno, po navodilih cen- trale, primerno za mesto in deželo (tudi kot postranski zaslužek !) Brez rizika ! Mesečni zaslužek do din 4.000.— in več. Dopisova- nje tudi v slovenščini. Obširna, brezplačna pojasnila dobite pod St. 1059 Postfach 123, Basel 5, Svlca. (Frankirajte pravilno). Absolventinja trgovske sole išče službo kot pisarnlSka moč. Gre tudi na deželo. Ponudbe se prosi na Marijo Hribovšek, DreSinja vas št. 2, pošta Petrovče. Poceni se proda železna peč, raztegljiva miza, kuhinjsko pohiStvo, otomana. Vpraša se pri Z. Lenard, Celje, Glavni trg 5, I. od 5. do 6. pop. Gozd okrog 12 oralov, na lepi legi v bližini Celja, ugodno naprodaj. — Naslov v upravi lista. Slaščičar in restavracijska kuharica, lahko je tudi začetnica, doblta mesto. — Ponudbe pod »Letno nameSčenje« na upravo lista. S o b o opremljeno, popolnoma snažno in separirano iSCe gospod. Ponudbe na upravo lista pod »Cista soba«. Meblovaito sobo s posebnim vhodom in dobro domačo o- skrbo, po možnosti s kopalnico, išče gospod 28 15. I. Pismene ponudbe na upravo lista pod »15. Januar«. Lč? (Qogid. 1 Jlisa 127 Tunke toda trajne no- ijavice Iz sukanca fea- ture ne kvarijo obllke noge. Na prstlh in pe- tl specijalno pojačane. 39r ,__ Nenadoniestljlve copate 7Ji gospodlnj^ l/rtelane iz lnega toplujja Kukna z us- ii Jen I m podpiatom In medpodplntom It polstl. Nogavlce iz člste volne so; tople in moCne. Up).ja.K>i znoj in rarujejo VaSe ! zdmvlje. Otroške D 7, 9, 10 ženske Din 12.— moške Din 15,— tat-. Trajiu in močni, pa vcndar so lalikl, vlsoki tanlovskl čevlji Iz tenuiorujave- ga boksa z močnim usnjenim podpla- vom. Fine nogavice iz flora v -iiznlli vzorcih in barvali. če kupite en par, pridete Sc po iirugega, ker Kte bill x nf'in izadovolJnJ. I^pl nlzki 4-evlJl izdelanl Iz si- nega telečjega boksa z močnlm usnj«itini podplatom na roin si- vanl. Primerni za vsako prillko. Din4rSr6r?r ^ Olro.ške nogavice i/.delnne Iz ame- riskei;a bomba- za, izdr/.c vsakl napor nemirnega otro- ka. 1st« Izdelane Jz flora x dvojno peto in prstl stnnejo Din 7.—, 9.—. 10.—, 11.—. 5a- TopH otroKkl cevel.K-kl Izdelanl iz fl- ncga usnja, toplo podlo/.onl in obšlti s lino kožuhovlno. J53T& 19r l'inc sviii'iic noga- vlce v vscli nuMlnlh barvali. Peta in pr- stl spccijalno poja- ronl. 9SF V teh fevljih Vam bodo nog« lople kot na pW-l. Izdtlano so iz toplega snkna in libšit! z lisnjem. ß\zi2ceza29\ ' \'^:il