1
OBČINA MORAVČE Kulturni dom Moravče
Občanke in občane vabimo v petek, 23.marca, ob 19.30 v
dvorano kulturnega doma na slavnostno akademijo ob prazniku občine Moravče.
Na akademiji bodo podeljena letošnja občinska priznanja.
Prireditev bo pospremljena s kulturnim programom domačih in gostujočih glasbenih umetnikov.
Vstop je prost.
KOLEDAR PRIREDITEV
petek, 23.02.2001, ob 19.30 uri slavnostni koncert
ob 50-letnici Glasbene šole Domžale in njenih oddelkov, dvorana kulturnega doma Nastopili bodo učenci glasbenih oddelkov iz Mengša, Lukovice, Domžal in Moravč.
nedelja, 25.februarja, ob 11.00; nedeljska matineja-zabavna predstava ČAROBNA HIŠICA, primerna za otroke do 11.leta starosti. Nastopata čarovnik in klovn, kar obeta veliko smeha tudi za starše. Zaželeno je, da se predstave udeležite v pustnih maskah. Čaka vas pravo pustno vzdušje.
sobota, 3.marca, ob 19.30; gledališka predstava ZVEZA ZA VSE ŽIVLJENJE. Igra gledališka skupina iz Doba. Zanimiv in zabaven prikaz našega modernega življenja, ko lahko samo ena napačna informacija spravi na rob propada naše zakonsko življenje.
sobota. 17.marca, ob 18.00; prireditev ob materinskem dnevu v dvorani gasilskega doma na Vrhpolju. program pripravljajo vrhpoljski šolarji in tamburaši pod okriljem 00 RK.
sobota, 17. marca, ob 19.30; koncertni večer glasbe Rudija Bardorferja in besedil Rada Kokalja v izvedbi Moškega zbora KD Tineta Kosa iz Moravč. Sodelujejo tudi gostujoči glasbeniki.
petek. 23.marca, ob 19.30; slavnostna akademija in podelitev letošnjih občinskih priznanj ob prazniku občine Moravče
sobota. 24 marca, ob 16.30;prireditev ob materinskem dnevu z bogatim kulturnim programom v dvorani Kuturnega doma v Moravčah
sobota. 31.marca, ob 19.30; aktualna družbena dramatizacija o vzgoji naših najstnikov z naslovom VČERAJ POPOLDNE. Gledališki prikaz sedanjega časa in našega čas, ko nam vzgoja naše mladine uhaja iz rok.
Fotografija na naslovnic (Foto: Bojana Dorič)
perišče Virnk, ZGORNJI TUŠTANJ
0 pericah poznamo mnogo zgodb. Dejstvo pa je, da so naše babice in mame temu nujnemu gospodinjskemu opravilu posvetile mnogo več časa, kot ga za to porabimo danes, ko levji delež žehte opravi stroj. Nekdaj so perilo namilile in skuhale v prav za to namenjenih posodah že doma. Na skupnih periščih pa so perilo le še izpirale, škrobile in namakale v »indki«, da je bilo bolj belo. Za izpiranje so potrebovale veliko vode, zato so perilo raje nosile k periščem kot pa vodo domov. Perišča so postavljali ob izvire ali studence, ki večji del leta niso presahnili.
Takšno perišče, ki jih je bilo na Moravškem še pred nekaj desetletij veliko, je ohranjeno ob enem izmed majših izvirov Rače med Zg. Tuštanjem in Vrhpoljem. Perišče, kakršno seje ohranilo do danes, so postavili leta 1950 na pobudo in z vodenjem Mihe Klopčiča z Vrhpolja. Nekaj metrov stran sta ostala še dva kamna, ki kažeta na to, da so perice že pred letom 1950 to vodo uporabljale za pranje. Perišče je bilo v rabi vse do leta 1970, ko so po vaseh Moravske doline v domove napeljali vodovode in so pridne roke peric zamenjali pralni stroji.
( po pripovedovanju Ančke Pirnat iz Zgornjega Tuštanja zapisala Bernarda Mal)
2
Novice iz
£>e*fCf&&čas, ki nam je dan na voljo. Februar mesec kulture in zime. Prvega je v naši dolini veliko, o drugem pa kljub otroškemu moledovanju v tej zimi ni ne duha ne sluha. Hja, kako smo se znali veseliti prostih počitniških dni in visokega snega. Zardelih lic, mokri in dostikrat pošteno premraženi smo se veselili belih poljan. Z neomajno domišljijo smo se predajali neštetim igram, pa za to nismo potrebovali drage športne opreme, oblačil, kart za urejena smučišča z vlečnicami. Bližajoči večer nas je najpogosteje priklical v varno zavetje tople hiše, kjer nas je z nasmehom čakala mama s skodelico dobrega čaja in debelim kosom domačega kruha, ki smo ga brez oklevanja zmleli kar brez vseh dodatkov. Zvečer pa ni bilo časa za gledanje televizije, saj smo morali skovati načrt za naslednji dan, če nas ni spanec prej zazibal v sanje. Otroci sedanjega časa niti nimajo možnosti doživeti česa podobnega, ker nimajo časa, ker ni snega (zaradi ozonske luknje in vpliva tople grede, kar smo povzročili odrasli) in ker nimajo dovolj bratov in sester za družabništvo v igri. Igrati se sam, pa je prej kot ne dolgočasno. Otrokom se prav kmalu obetajo počitnice, prav tako želene kot nekdaj, toda jih bodo znali preživeti brez televizije, hladilnika in nezdravega poležavanja.
spoznaš v stiski. V naši dolini je priložnosti za spoznavanje dovolj, pa ne zaradi stisk, ampak mnogih možnosti druženja skozi kulturo. Ta številka glasila je vsa posejana z njo. Če si prežet z vsaj malo glasbenega ali igralskega talenta, svoj prosti čas lahko deliš s soustvarjalci v številnih kulturnih društvih. Možnosti je res veliko in tudi volje.
kultura se bo morda razmahnila na Moravškem tudi športna dejavnost. S tem ne mislim, da se okoli nas potikajo sami zapečkarji. Planinci so trasirali Moravsko planinsko pot, ki jo v celoti ali delno prehodi veliko ljudi. Ne samo gibanje in dokaj čist zrak tudi opazovanje kulturne in naravne dediščine prinaša na tej poti posebno zadovoljstvo. Poznavanje zgodovine domačega kraja je gotovo vrednota ponujena vsakomur, če se le zanima in jo hoče sprejeti za del lastne biti. Kdor požene globoke korenine v rojstnem kraju, je gotovo posebno bogastvo za okolje, v katerem je.
^£¿0 spoštovati je najtežje, ker se preveč ali premalo poznaš. V svoji globini vidiš svetle pike in črne madeže, ki dostikrat ostanejo večini prikriti. Mnogim se ustvari šibka samopodoba, podoba s katero niso zadovoljni. Iščemo pot k boljšemu in če smo dovolj vztrajni, jo najdemo, pa če je na njej še toliko nevarnih in nepreglednih ovinkov. Lahko pa jo urežemo kar po b/jižnici, ki vodi tudi skozi kulturo. S kulturo do pozitivne samopodobe. Še nekaj dni »kulturnega« meseca je pred nami. Ali kdo pravi, da se kulturni mesec ne da raztegniti v kulturno leto? Jaz že ne.
BERNARDA MAL, urednica
Marec je mesec, ko moramo z državo poravnati račune. Čeprav, bi že raje imel še en kulturni kot davčni mesec, ne pozabite do 31.3.2001 oddati davčnih napovedi!!!
V tej številki preberite
Fotografija na naslovnici......................................2
Županova stran......................................................4
Pet minut s svetnikom Romanom Novakom.....5
Odvoz komunalnih odpadkov...............................5
Poročilo o uvajanj CRPOV.....................................7
Policist svetuje.........................................................9
Osrednja občinska prireditev.............................10
Kultura z veliko začetnico drugič.....................13
Taborniki desetič zimovali.................................18
Lunin mrk..............................................................19
Za dobrim konjem se dviga prah........................21
Novice iz Slamnika,
Mengšana in Rokovnjača....................................22
Naslednja številka bo predvidoma izšla 30 marca. Vaše prispevke pričakujemo do 14. marca. Oddate jih lahko na sedežu Občine Moravče osebno, pošljete po pošti ali elektronski pošti. Naslovi so navedeni spodaj v modrem okvirčku.
-
Novice iz Moravske doline
23. februar 2001, Letnik II, Številka 2
Fotografija na naslovnici: Bojana Dorič Novice iz Moravske doline je informativno glasilo Občine Moravče, ki je tudi izdajateljica. • Izhaja predvidoma enkrat mesečno in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. • Sedež izdajatelja in naslov uredništva: Občina Moravče. Trg svobode 4, 1251 Moravče, telefon 731-035. • Izdajateljski svet: Matjaž Kočar. Janez Cerar, Roman Cerar. Roman Novak. Stanislav Ravnikar. • Urednica: Bernarda Mal, tel. 723-18-78. E-pošta moravske.novice@email.si. • Uredniški odbor: Bojana Dorič. Nevenka Marolt, Milka Novak, France Ravnikar. • Lektoriranje: Bernarda Mal. • Oblikovanje in priprava za tisk: Andrej Lombar • Tisk: Tiskarna Januš. • Naklada 1400 izvodov.
Vsi prispevki, ki jih pošiljate za objavo, morajo biti lastnoročno podpisani, imeti morajo datum in kraj pisanja, naslov prispevka, zapis avtorja besedila in fotografij. Ce pišete v imenu društva, politične stranke, skupine ljudi, opremite dopis z žigom in podpisom odgovorne osebe. Poleg prispevka, če imate le možnost, oddajte tudi zapis na disketi ali ga pošljite po E- pošti. Prispevki naj ne presegajo ene tipkane strani v običajni velikosti pisave. V nasprotnem primeru bomo prisiljeni prispevek zavrniti ali krajšati. Rokopisov ne sprejemamo! Slikovnega in pisnega gradiva ne vračamo!
\_)
Moravske doline
3
Spoštovani
Današnji uvodnik bom namenil tematiki, ki je že nekaj časa prisotna v naši občini in ki razvnema polemike med našimi krajani. Gre za problematiko izgradnje doma počitka ali doma za ostarele v Moravčah.
Prav zaradi dejstva, da je v poteku sprememba in dopolnitev Prostorskega plana Občine Moravče, je to nedvomno pomembno področje in naloga tudi za naš občinski svet. Sam postopek sprememb in dopolnitev je po novem veliko bolj zapleten in zahteva celo vrsto analiz in simulacij, ki jih je potrebno opraviti predhodno, preden dokument zapusti občino in začne svojo pot preko pristojnih ministrstev in nazadnje konča na seji Vlade RS. Od tam se ponovno vrne na Občinski svet. ki ga dokončno potrdi. Tudi sedaj veljavni plan je »opravil« podobno pot. Želel bi omeniti le nekaj segmentov pri pripravi. Predvsem ne bodo več možne razpršene gradnje individualnih hiš, kar je bila praksa do sedaj. Pri načrtovanju posameznih elementov, bo potrebno upoštevati vsa strokovna izhodišča za posamezni tip predvidene gradnje itd...
Občina Moravče se teh elementov zaveda, zato je poleg individualnih vlog tudi strokovno pristopila k načrtovanju predvsem družbene infrastrukture, med katere sodi tudi dom počitka.
Zavedati se moramo, da Občina kot investitor nikoli ne bo mogla graditi takšnega doma, kajti obseg investicije s popolno vsebino presega dve miliardi SIT. Za boljše razumevanje, kaj pomeni takšna vsota denarja, naj povem, da je to kar desetkrat več. kot je bila cena za izgradnjo prizidka k osnovni šoli. Zato je lahko naša občinska naloga le, da v prostoru predvidimo ustrezno lokacijo za postavitev takšnega doma in pri tem upoštevamo strokovna izhodišča, kar med drugim pomeni, da lokacija ne sme biti preveč oddaljena od središča kraja, a prav tako ni priporočljivo, da je v samem naselju, da je zagotovljena potrebna infrastruktura, da je na parceli dovolj prostora za izgradnjo rekreacijskih in parkovnih površin, da ni v neposredni bližini industrijskega ali kakšnega drugega motečega objekta itd... Vsekakor takšne površine v občini imamo, saj je v polmeru cca. 500m kar nekaj mirnih kotičkov, ki pa niso povsem odrezani od okolice. Na tem področju je do sedaj največ delal Stane
Ravnikar, predsednik odbora za socialna vprašanja in svetnik pri Občinskem svetu občine Moravče, ki je naveza/ stike z resornim ministrstvom in pridobi/ nekatere izhodiščne podatke za planiranje takšnih objektov.
In kdo so lahko investitorji v navedene objekte? Predvsem je tu država, ki pa letno gradi zelo malo domov. Prav tako so to lahko posamezniki ali podjetja, ki spreminjajo namembnost nekaterih hotelov v dejavnost oskrbe za starejše predvsem v delu nadstandarda. Dejavnost je vsekakor zanimiva, a zahteva zelo velika investicijska sredstva, kar je glavna ovira, da bi kot investitor nastopala Občina. Pred časom je Občina Moravče dobila ponudbo za sofinanciranje doma, ki naj bi ga gradila Občina Domžale s soudeležbo privatnega investitorja, a je tudi ta projekt za sedaj »padel » v vodo, kajti takšna investicija je tudi za Občino Domžale kar velik zalogaj. Kaj lahko torej naredimo kot Občina? Predvsem moramo v naših planskih dokumentih predvideti to dejavnost in opredeliti primeren prostor v našem okolju, sprejeti prostorski plan in nato počakati na ustreznega investitorja, ki bi mu bila ta lokacija zanimiva. Skoraj nemogoče pa je, da bi takšno investicijo izpeljalo posamezno društvo ali kakšna dobrodelna organizacija, saj si ne predstavljam, da bi razpolagala s takšnim obsegom prostih likvidnostnih sredstev. Vsekakor pa moramo biti optimisti in predvsem državi ponuditi kar se da ugodne in idealne pogoje za gradnjo. Nedvomno bo otvoritev avtoceste Krtina- Ljubljana dvignilo realne možnosti, da pridemo z našo ponudbo v ožji izbor resornega ministrstva. Špekulacije okoli prostora, kje naj bi stal dom, prehitevajo razvoj dogodkov. Lokacije kot so stara Rašica, prostor za trgovino Vele. Tržen - pa neprimerne. Pozdravljam pa vsako pobudo, ki poskuša prispevati k oblikovanju izhodišča za strokovni tim Locus, ki ga je Občina izbrala kot pripravljavca dokumenta sprememb in dopolnitev prostorskih dokumentov Občine Moravče.
MATJAŽ KOČAR, župan
4
Novice iz
Odvoz komunalnih odpadkov
Strokovne službe Občine in izvajalca odvoza komunalnih odpadkov nadaljujejo vključevanje gospodinjstev oz. lastnikov objektov v organiziran odvoz komunalnih odpadkov. S 15. februarjem se je pričelo s poskusnim, z marcem pa z rednim odvozom v naselju Gora pri Pečah. Na območju naše občine bodo v naslednjem mesecu v redni odvoz vključena še preostala štiri naselja, od devetinštiridesetih, kjer odvoz še ni organiziran.
Pri vključevanju naselij se pojavlja kar nekaj nerešenih vprašanj:
• prevelika oddaljenost od oddjemnega mesta od objekta povzročitelja; zbirna in odjemna mesta določajo izvajalci v soglasju s povzročitelji
• previsoka cena odvoza; cene ravnanja z odpadki se oblikujejo v skladu z zakonodajo in drugimi predpisi, v ceno je zajeto tudi spomladansko in jesensko zbiranje in odvažanje kosovnik odpadkov
• odpadkov je za eno vrečko na mesec; stroške ravnanja z odpadki so dolžni plačevati vsi povzročitelji s stalnim prebivališčem oz.lastniki objektov na območju občine.
Z višanjem življenskega standarda in razvojem tehnologije količine odpadkov naraščajo, vendar kljub temu upamo, da bomo po vključitvi vseh naselij v redni odvoz zmanjšali število in velikost črnih odlagališč, za katerih sanacijo vsako leto porabimo veliko proračunskih sredstev, ki bi jih ob večji osveščenosti in pripravljenosti občanov lahko koristneje uporabili v druge namene.
Posebno pereč je problem odlaganja odpadkov na lokaciji za pokopališčem, kjer se poleg zabojnika odlagajo kosovni, negospodinjski in nevarni odpadki, čeprav so v okolici vsa naselja vključena v redni odvoz komunalnih odpadkov.
Ne bi bilo odveč, če bi vsi skupaj razmislili in upoštevali indijanski pregovor, da Zemlje nismo podedovali od očetov, ampak jo imamo v zakupu od vnukov.
F. K., Foto: MILANBRODAR
Pet minut s svetnikom
Roman Novak,
svetnik OS Moravče, kandidiral na listi SKD, sedaj član Nove Slovenije
Potokarjev Roman z Imenj je bil občinski svetnik že v prvem Občinskem svetu, ko je bil tudi podpredsednik. V sedanji sestavi je bil po sklenitvi koalicije treh strank dve leti tudi podžupan. Zaradi nestrinjanja z določenimi političnimi odločitvami je sedaj samo "navadni" svetnik.
Kot diplomirani kmetijski inžiner se je pred petnajstimi leti zaposlil v Kmetijskem poskusnem centru Jable. Po smrti očeta so se mu še povečale obveznosti na domači kmetiji, ki jo obdeluje skupaj z mamo, ženo in tremi otroki. Vedno poudarja, da je doma pridelana hrana čedalje več vredna, ker veš, kaj daješ v usta. Čeprav je tudi na tako majhni kmetiji veliko dela, zaslužka pa bolj malo, si ne more dovoliti, da bi zemljo, ki je zanj velika vrednota, zaraščal plevel. Pa tudi rekreacija na kmetiji je za vse družinske člane koristna in zdrava.
V zadnjem obdobju je gotovo največja pridobitev za Občino Moravče prizidek k osnovni šoli, za kar se je kot bivši član Odbora za šolstvo tudi ves čas zavzemal. Kljub mnogim zapletom in denarnim težavam je prizidek le dokončan in opremljen. Prizadeval si je, da bi se rešil tudi problem premajhnega vrtca in da se je končal postopek denacionalizacije za zemljišča ob vrtcu. V enem letu in pol Občini Moravče še ni uspelo pridobiti gradbenega dovoljenja, da bi se potem izgradnja dejansko tudi lahko začela. Upa, da bo občinska politika našla toliko politične volje in sredstev, da bo naposled poskrbela tudi za naš naraščaj, ki ga je zaenkrat na Moravškem še vedno dovolj, in tako pomagala mladim staršem, ki se velikokrat prav zaradi neurejenega varstva bojijo imeti več otrok.
Pri delu v OS pogreša popolne in celovite informacije, zaradi česar so svetniki večkrat nepopolno informirani ali celo zavedeni, zato se velikokrat odločajo v korist določenih političnih interesov ne pa občanov. Z občinsko upravo nima slabih izkušenj. Ve pa, da je prav občinska uprava pogosto tarča nezadovoljnih občanov, ki svoje nestrinjanje s političnimi odločitvami stresejo na tiste, ki so najbolj pri roki, čeprav so le izvajalci naročil predpostavljenih. Naša občina postaja tudi dom mnogim novim občanom, ki so si pri nas zgradili hiše ali le vikende. Opaža, da le-ti včasih hitreje pridejo do kvalitetne infrastrukture (voda, elektrika, cesta...) kot domačini, ki že vrsto let prispevajo svoja sredstva v obliki dohodnine in samoprispevkov v občinski proračun ali pa so s svojim delom in zemljišči za infrastrukturo prispevali k razvoju občine. Modrost in izkušnje starejših rad upošteva pri svojem delu in pri različnih odločitvah. Zato z veseljem podpira idejo o izgradnji doma za ostarele v Moravčah, da bi starejši občani, ki iz kakršnih koli razlogov ne morejo biti doma, jesen življenja lahko preživeli vsaj v svojem kraju ter med svojimi znanci in prijatelji. Na ta način bi se jim oddolžili za njihovo preteklo delo.
V prostem času, ki ga ob mnogih obveznostih ni v izobilju, se rad sprehodi po gozdu in med polji ali pa odpelje družino na krajši izlet. Včasih je gojil tudi vrtnice in mizaril za domače potrebe, sedaj pa za te hobije skoraj ne najde časa.
M.N.
Moravske doline
NSi
Nova Slovenija
Krščanska ljudska stranka
Tudi z aktivnim delom v poslanskih pisarnah uresničujemo naše geslo "Gradimo politiko od spodaj navzgor". Tako imamo volivci ob ponedeljkih priložnost, da se osebno srečamo s poslanci Nove Slovenije, ki se ta dan nahajajo v svojih poslanskih pisarnah. Vsak poslanec ima poslansko pisarno v svojem volilnem okraju, kjer smo dobrodošli, če potrebujemo pogovor, nasvet, ali imamo pripombo ali predlog. Naš volilni okraj pokriva mag. Janez Drobnič, ki ga lahko pokličete v Državni zbor na tel. št. poslanske skupine (01) 478-96-15. Ko bo pridobljen stalni naslov poslanske pisarne, vas bomo o tem obvestili.
Iz programa stranke NSi:
KULTURA
Kultura je osnova družbene zavesti pri identifikaciji posameznika in naroda. Poudarek NOVE SLOVENIJE na področju kulture bo v tem. da ta ne bi bila zgolj v domeni kulturnih elit ali velikih urbanih središč, ampak da bi bila dobrina vseh državljanov Slovenije. V državnem financiranju kulturnih dejavnosti želimo zato vzpostaviti primerno ravnovesje med klasično in alternativno kulturo, med elitno in množično kulturo, med metropolo in večjimi ali manjšimi središči ter kulturo na podeželju. Hkrati moramo razlikovati med kulturnimi dejavnostmi vse nacionalnega pomena in tistimi, ki jih je delno moč izpostaviti tržnim razmeram. Povišanje sredstev za kulturne in znanstvene namene želimo doseči z vpeljavo večjih davčnih olajšav pri donacijah v te namene, zmanjšanjem ali odpravo DDV na knjige, natisnjene v slovenščini. Slovenskemu jeziku bo posvečena posebna skrb. Zavzemali se bomo za spremembo učnega načrta poučevanja slovenščine na vseh ravneh, da bo ta postala bolj priljubljen učni predmet.
Občina Moravče - Oddelek za komunalne zadeva in urejanje prostora
Aktivnosti pri spremembi prostorskega plana
Občina Moravče se je v lanskem letu odločila, da bo pričela z aktivnostmi za spremembo prostorskega plana. Sedaj je v veljavi plan, ki je bil nazadnje spremenjen v I. 1996/97 in pridobljeno soglasje vlade RS s sprejetjem odloka o spremembah v I. 1998. Glede na izkušnje, ki jih imamo, vemo, da je postopek dolgotrajen in da se je na tem področju spremenila zakonodaja , ugotavljamo, da je bila odločitev o tem pravilna.
Kot zahtevajo predpisi, je potrebno pri spremembi plana izdelati strokovni del sprememb in dopolnitev plana na osnovi zbranih pobud, uskladiti spremembe z obveznimi izhodišči plana RS, javno razgrniti in opraviti javno razpravo ter pripraviti stališča do pripomb, pripraviti gradivo za posege na najboljša kmetijska zemljišča in pridobiti strokovna mnenja in sklepe pristojnih služb.
Novost zakonodaje je tudi obvezno upoštevanje določil o ohranjanju narave pri prostorskem načrtovanju.
Občinski svet občine Moravče je na 15. seji dne, 22.11.2000 že sprejel dokument Program priprave sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega plana in prostorskih sestavin družbenega plana za območje občine Moravče, oboje dopolnitev 1998, ki opredeljuje predmet in cilje, namen ter vsebino sprememb in dopolnitev plana, obseg nalog, spisek pravnih osebe, ki sodelujejo pri pripravi ter terminski plan s postopkom sprejemanja sprememb in dopolnitev plana.
Tudi rok za zbiranje pobud občanov in ostalih lastnikov zemljišč za spremembo plana seje že iztekel. Vseh pobud je preko 120. Poleg pobud občanov smo pridobili tudi pobudo družbe Termit. Pričakujemo pa tudi pobudo družbe SCT Kresnice, ki naj bi uskladila plan z veljavnim ureditvenim načrtom kamnoloma Ušenišče. Prispeli sta še dve pobudi pravnih oseb za ureditev kamnolomov na območju občine Moravče. Tudi na pripombe Občine Moravče ne smemo pozabiti, ki se nanašajo na iskanje lokacije deponije za potrebe zimske službe, opredelitev do sanacij divjih
peskokopov in kamnolomov ter lokacij za gradnje novih vodohranov in črpališč za potrebe vodooskrbe. Novost teh sprememb plana bo tudi obdelava v digitalni obliki, ker so bili v taki obliki v geoinformacijski sistem že v letu 1998 preneseni vsi podatki sedaj veljavnega Prostorskega plana občine Moravče. Menimo, da je nujno nadaljevati s spremembo plana v takšni obliki.
Na podlagi razpisa z zbiranjem ponudb smo že izbrali najugodnejšega ponudnika za izdelavo sprememb prostorskega plana, z njim podpisali pogodbo in v skladu s predloženim terminskim planom že začenja prve aktivnosti.
M. BRICL
ISCG
DOMŽALE
A V T OJŠ OLA
LONČAR d.o.o.
Cesta talcev 10, 1230 Domžale
Marko: 041/785-735 Janez: 041/697-971
Tečaja B kategorije: 26.2.2001 ob 19. uri in 26.3.2001 ob 19. uri
V prostorih AMD Moravče
6
Novice iz
Predstavitev poročila o poteku uvajanja CRPOV in razvojnega projekta CRPOV v občini Moravče
Zadnji dan v mesecu januarju je Studio 5 iz Mirne na Dolenjskem, ki ga vodi g. Marko Kapus. v Kulturnem domu v Moravčah predstavil obsežno Poročilo o poteku uvajanja CRPOV in razvojni projekt CRPOV za območje celotne občine Moravče. Ob tej priložnosti je bila predstavljena tudi naloga Geografskega inštituta Antona Mehka iz Ljubljane »Vrednotenje zemljišč za različne tipe tal«, ki zelo podrobno in pregledno prikazuje primernost tal za pozidavo in kmetijsko dejavnost in omogoča načrtovanje za optimalno rabo tal na območju občine Moravče. Nosilka naloge, dr. Majda Topole, je navzočim občanom predstavila nalogo, ki jo je naročila Občina Moravče in je takorekoč edina v naši republiki, ki ima tla tako natančno in pregledno proučena. Arhitekt Renato Repše je predstavil naselitveni prostor in vizijo razvoja gradnje.
Iz predstavitve so bile razvidne napake, ki se pojavljajo pri gradnji, kot tudi ukrepi, ki bi ohranili prvotno zasnovo naselij v občini. S pravilnim načrtovanjem in gradnjo strokovno sprejemljivih objektov bi še lahko omilili nepravilnosti, ki so se pojavljaje pri gradnji v preteklosti. Marko Kapus je predstavil podatke o naravni in kulturni dediščini v Moravski dolini. Število naravnih, arheoloških, zgodovinskih, umetnostno zgodovinskih, etnoloških in naselbinskih znamenitosti je izredno veliko, zato je k
Da se lahko potrebni infrastrukturni objekt, kot je
transformatorska postaja na Detelovi cesti v Moravčah,
lepo vključi v okolje starega jedra Moravč, je pokazalo
sodelovanje med Elektro Ljubljana Okolica, Občino
Moravče in Zavodom za varstvo naravne in kulturne
dediščine Kranj. V_/
ohranjanju in predstavitvi naše naravne in kulturne dediščine potrebno pristopati s pravo mero občutka.
V nadaljevanju je predstavil področje razvoja turizma. Pripravljenost je skoraj 100%, želje pa so bolj razdrobljene. CRPOV zajema katalog predvidenih projektov s tega področja, ki bo dobra osnova za načrtovanje turističnega razvoja v bodoče.
Janez Ocepek iz Kmetijsko svetovalne službe v Moravčah je predstavil območje obdelave s kmetijskega vidika. V občini je skoraj 400 kmetijskih gospodarstev, ki pa so pretežno v hribovitem in kraškem območju. Od tega je nekaj manj kot 10% čistih kmetij.
V obdobju od 1997 - 2000 je opaziti povečanje tržne proizvodnje.
Mag. Luka Juvančič z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije je na državni ravni opravil analizo o projektih CRPOV v fazi uvajanja. Poudaril je primernost vključevanja projektov CRPOV v regionalne projekte. Tovrstno vključevanje se izvaja tudi v občini Moravče, saj so se že začele aktivnosti za pripravljalno fazo projekta »Po poteh dediščine«, v katerega se vključuje enajst občin. Po krajši razpravi sta se župan Matjaž Kočar in gospod Marko Kapus ob zaključku predstavitve razvojnega projekta CRPOV zahvalila vsem, ki so pri izdelavi tako obsežnega projekta sodelovali in izrazila upanje, da se bodo programi v naslednjih desetletjih ob veliki zavzetosti občanov uresničevali v načrtih za celostni razvoj podeželja in obnovo vasi v občini Moravče. Predvsem od nas samih je torej odvisno, ali bomo podeželje, kjer živimo, znali urediti tako, da bo privabljalo turiste tako z znamenitostmi in posebnosti, ki jih imamo, kot tudi z našo poslovnostjo in gostoljubnostjo
MILAN BROD AR
Moravske doline
7
Oživljanje travniških sadovnjakov
Pri pripravi projekta »Uvajanje CRPOV v občini Moravče« so bili na osnovi anket (splošna, tematska - kmetijstvo,...) pridobljeni tudi naslednji rezultati, ki se nanašajo na področje sadjarstva.
• 82 % anketirancev ima ob hiši kmečki sadovnjak in
• 13% ga nima
• 40 % anketirancev ima redno vzdrževan sadovnjak
• 30 % ima opuščenega, vendar ga je pripravljena obnoviti
• 15 % vprašanih pa ima opuščenega in ne vidi smisla v obnovi.
Kmetijsko svetovalna služba je v letu 2000 organizirala za področje oživljanja travniških sadovnjakov tri izobraževalna srečanja.
23. marca je bila animacija in predstavitev projekta »Oživitve travniških sadovnjakov in sadnih vrtov Sloveniji«.. Praktično so bili izvedeni prikazi oživitvenih. vzgojnih in rednih rezi sadnega drevja v travniških nasadih, prikazi precepljanja in celoletne oskrbe teh nasadov.
Prikaze na teh srečanjih je vodil Jani Gačnik, strokovni vodja projekta, na zadnjem srečanju se mu je pridružil še Franc Kotar, zasebni kmetijski svetovalec za sadjarstvo. Prikazi in predstavitve so bile na kmetiji Kunavar v Spodnjem Tuštanju. Izobraževalna srečanja so udeležencem osvežila in prinesla nova znanja iz sadjarstva, ki so jih že v minuli jeseni lahko s
19. junija je bilo srečanje s prikazom pomladansko -poletnih del v nasadu, in sicer poletnih precep/janj in predstavitvijo inventari-zacije tovrstnih nasadov.
9. septembra je bil prikaz postopkov izdelave jabolčnega soka, postopka predelave sadja v sadna žganja in jabolčni k.
pridom uporabili. Vsekakor pa bo v prihodnje potrebno znanja še dopolnjevati tako s področja sadjarstva, predelave sadja kot tudi trženja, saj so zahteve trga po kakovosti vsak dan višje in zahtevnejše. Uspešen sadjar pa ve, da je njegova največja nagrada lastno zadovoljstvo z opravljenim delom in zadovoljen kupec.
Ohranjanje, oskrba in obnova travniških sadovnjakov pa ima poleg pridobitnega značaja, tudi namen v ohranjanju naravne in kulturne dediščine kmetij, vasi in celotnega podeželja na območju občine, k čemur so tudi naša prizadevanja usmerjena.
J.OCEPEK
V mesecu februarju 2000 so se lastniki gozdov posvetili izobraževanju na temo varnega spravila lesa in lesnih sortimentov do s tovornjaki dostopnih gozdnih poti. Predavatelj profesor Požar z Gozdarskega srednješolskega centra iz Postojne je v besedi in praktično poučil, kako se dela lotiti varno. Z arhivskim posnetkom, bi radi opozorili vse slušatelje, da bi pridobljena znanja uporabili in jih posredovali tudi svojim pomočnikom, saj je sedaj čas najintezivnejše sečnje, ki pa se bo zaradi izjemno visokih temperatur za ta letni čas končala prej kot sicer.
8
Novice iz
i
Spoštovani starši
Približujejo se zimske počitnice, čas brezskrbnega rajanja in veselja. Ob pričetku druge polovice šolskega leta bi v tem članku izkoristil priložnost za opozorilo staršem in šolarjem. Predvsem starši otrok, ki hodijo sami v osnovno šolo, morajo paziti in opozarjati otroke, da spoštujejo prometne predpise in prometne znake, saj bomo le tako sami največ prispevali k večji varnosti na poti v šolo in domov.
NEKAJ PRIPOROČIL
Otroci morajo imeti na poti v prvi razred osnovne šole ter vrtec spremstvo. Spremljevalci so poleg odraslih oseb lahko tudi otroci stari od 10 do 14 let, če to dovolijo starši otroka.
• Otroci morajo ponoči in ob zmanjšani vidljivosti med hojo po cesti nositi na vidnem mestu predpisan odsevnik -kresničko.
Otroci, ki obiskujejo prvi razred osnovne šole, morajo na poti v šolo in iz nje nositi poleg odsevnika tudi rumeno rutico, nameščeno okoli vratu.
• Pešci morajo hodili po površinah, namenjenih za hojo pešcev. Če le-tc niso urejene, smejo izjemoma hoditi tudi po drugih površinah (kolesarska steza, cesta). Pri tem pa ne smejo ovirati drugih udeležencev v prometu, ki jim je omenjena površina namenjena. Zunaj naselja, kjer ni urejenih površin za pešce, morajo pešci hoditi ob levem robu vozišča v smeri hoje, vendar lahko uporabljajo le en meter ceste.
• Izjemoma lahko pešci hodijo po desni strani vozišča v smeri hoje, če je to zanje varneje (nepregleden ovinek, plaz).
• Pešec mora prečkati cesto ali kolesarsko stezo na prehodu za pešce, če je le-ta oddaljen več kot sto metrov, pa sme cesto prečkati izven prehoda za pešce. Pešec ne sme prečkati vozišča izven prehoda za pešce, kadar sta smerni vozišči ločeni fizično ali ju ločuje neprekinjena črta.
Pešec mora prečkati vozišče brez ustavljanja in po najkrajši poti, predno stopi na vozišče, se mora prepričati ali lahko to varno stori.
• Naprošamo vas, da ne kršite cestnoprometnih predpisov,
še zlasti ne v prisotnosti otrok, saj boste s tem pripomogli k varnejši udeležbi v prometu, prav tako bodo vaši otroci, ko vas bodo posnemali v udeležbi v prometu, varnejši. V šoli se pozanimajte, kje mimo vašega doma poteka varna šolska pot in po njej spremljajte otroka v šolo.
• Policisti in drugi občani, ki nam pomagajo spremljati promet ob začetku šolskega leta, se bomo potrudili, da bo šolska pot varna, cilj pa bomo dosegli z doslednim spoštovanjem cestnoprometnih predpisov udeležencev v prometu, ne samo v okolici šol in ne samo ob navzočnosti policistov, ampak vedno ob udeležbi v prometu.
MARKO KLADN1K vodja policijskega okoliša
Energetsko H svetovanje mtfa
Kako zmanjšati stroške ?
V zadnjem letu smo bili priča nenehnemu zviševanju cen energentov. Najbolj je nihala cena ekstra lahkega kurilnega olja, tj. energenta, ki ga uporablja največ gospodinjstev. Razmerje cen se je porušilo. Edina vzporedna primerjava je bila možna pri utekočinjenem naftnemu plinu, katerega cene so rasle podobno kot pri ekstra lahkem olju. Podražila se je električna energija, v začetku decembra pa še zemeljski plin. Če primerjamo te cene s cenami iz preteklih let, je zemeljski plin najcenejši, sledi lahko kurilno olje, najdražji pa je utekočinjeni naftni plin, najbolj značilne pa so velike razlike med njimi. Poraba energentov narašča povsod v svetu, s tem pa tudi onesnaževanje. Problem tople grede že povzroča spremembe klime.
Zaradi povečevanja porabe, se količina fosilnih goriv, kamor sodijo vsa zgoraj našteta goriva, zmanjšuje. Zaradi tega je nujno varčevanje z energijo ter učinkovitejša in bolj smotrna raba energije s sodobnimi napravami, ki porabijo manj energentov in imajo boljše izkoristke.
V gospodinjstvih je smiselno zmanjšati porabo energije za ogrevanje. Ker za ogrevanje porabimo največ energije, je tu tudi največ možnosti za zmanjšanje stroškov. Pravilno in učinkovito je kratkotrajno prezračevanje, kar pomeni, da v stanovanju ali v hiši nekajkrat dnevno (po pet minut) naredimo prepih. Med dolgotrajnim zračenjem po nepotrebnem izgubimo veliko toplote, obenem pa se ohladijo tudi stene. Prostori, ki jih manj uporabljamo, naj bodo manj ogreti (stopnišče, garaža, hodnik, shramba, spalnica...). Znižanje temperature v teh prostorih za eno stopinjo pomeni približno šest odstotkov nižjo porabo energije. Če na ogrevala namestimo termostatske ventile, se poraba zmanjša še za nekaj odstotkov.
Otežkočeno ali onemogočeno kroženje zraka ob radiatorjih pomeni toplotne izgube. Kroženje zraka najpogosteje ovirajo zavese do tal, preširoke okenske police, sušenje perila, založenost, ip..
Če v nočnem času spustimo rolete ali zapremo polkna, zmanjšamo toplotne izgube. Ob daljši odsotnosti prilagodite režim ogrevanja (nočni režim). Če ogrevate stanovanja z električno energijo, vklopite termoakumulacijske peči v času nižje tarife. Smiselno je vgraditi avtomatiko za samodejni vklop pri nižji ceni.
Dodatni prihranki so tudi posledica rednega vzdrževanja, npr. dimnika. Vzdrževanje ima poleg optimalnih pogojev delovanja tudi pažarno-varnostne razloge. Dimnik naj bo pregledan in očiščen v določenih intervalih, ti pa so odvisni od vrste goriva. Najpogosteje je potrebno pregledovati dimnike pri uporabi trdih goriv. Tudi kotle je potrebno pregledovati in jih očistiti. Čiščenje ponavadi izvaja za to usposobljeni dimnikar, še bolje pa je, če to opravilo prepustimo pooblaščenemu serviserju. Čist kotel pomeni manjše toplotne izgube, če je kotel obložen, je poraba goriva višja, višja je tudi temperatura dimnih plinov ( 1 milimeter sajaste obloge poveča porabo goriva za štiri odstotke). Po čiščenju kotla je pomembna tudi nastavitev gorilnika, kar naj zopet opravi pooblaščeni serviser. Čist in pravilno naravnan gorilnik zagotavlja normalno obratovanje in optimalno zgorevanje v kotlu. Vsako leto pred nastavitvijo zamenjamo šobo, ki naj ustreza moči kotla.
IVAN KENDA, univ. dipl.inž.
Moravske doline
9
9_
Kdo uči izbrisat 'z spomina nekdanje dnif brezup prihodnjih oduzet spred oči,...
Za kulturno življenje na Moravškem gotovo ne moremo reči, da se bori z brezupom. Številne lepe in bogate prireditve pričajo o tem. da je ljubiteljska kultura v kraju živa in ustvarjalna. Za to nam daje tudi lepe možnosti urejena dvorana z vedno boljšo tehniko in, zaenkrat, tudi ugodnimi pogoji za vaje v različnih prostorih kulturnega doma.
V sredo, 7. februarja, je bila v Kulturnem domu v Moravčah osrednja občinska prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku. Slovensko himno je izvajala Pihalna godba Moravče pod taktirko kapelnika Saša Vavpetiča. Kdor ji je želel s petjem pritegniti, pa si je lahko pomagal z Zdravljico na lepem panoju, ki ga je za to priložnost z barvito vinsko trto in grozdjem opremila Nina Dorič.
0 kulturi je spregovoril župan Matjaž Kočar, ki je poudaril, da je praznik kulture odraz identitete slovenskega naroda. V zgodovino se nismo zapisali z velikimi dejanji, prav tako se ne moremo ponašati z veliko državo in slavno preteklostjo. Znali pa smo ostati na površju in krmariti med velikimi narodi, ker smo imeli energijo za preživetje. Prešernovo poslanstvo je prelomnica v slovenskem kulturnem življenju. Njegova dela kažejo na notranjo razklanost vsakdana, njegova vizionarnost pa ga je dvignila nad podobo jezika.
Komorni zbor Limbar pod vodstvom Elizabete Kunavar je s pesmijo Strunam počastil spomin na največjega slovenskega pesnika. Z Gregorčičevo pesmijo Nazaj v planinski raj pa je spet prišla do izraza glasovna barvitost in uglašenost tega zbora.
Za pevski naraščaj se res ni bati, v kar so nas prepričali tudi "Metuljčki cekinčki", ki so se predstavili z dvema pesmicama Janeza Bitenca, v preiredbi Slavka Avsenika ml.. Zborček je izdal tudi že kaseto in zapel poslušalcem v Cankarjevem domu.
Kot gost proslave je nastopila dramsko-recitatorska skupina "Kaj ti mar" KD Komenda. V recitalu "Osrčenje" so se prepletale Prešernove pesmi, predvsem iz ciklusa Sonetov nesreče. Recitatorji, ki so vse pesmi "črpali iz spomina", so ob izbranih odlomkih klasične glasbe doživeto podajali Prešernove stihe, ki so bili do tega večera za marsikoga nerazumljivi, ob živi in nazorni interpretaciji pa so zaživeli v polnem pomenu. Tudi neprestano gibanje nastopajočih in izražanje s simbolnimi gestami je pripomoglo k budnejšemu spremljanju recitala. V Komendi pa je naslednji dan na proslavi gostoval KID Limbar z recitalom, ki ga je decembra predstavil v Moravčah. Ta medobčinska kulturna zamenjava je obogatila in navdušila mnoge gledalce na obeh prireditvah.
10
Novice iz
S koračnico Tolmin je godba zaključila proslavo, na kateri se je letos zbrala polna dvorana gledalcev. Tudi to je znak, da na Moravškem dajemo podporo kulturnemu ustvarjanju prejšnjih in sedanjih rodov.
MILKA NOVAK Foto: Franci Skok
Sopotnica kulture je znanje
Vrhpolje so druga največja krajevna skupnost po številu prebivalcev v občini Moravče. Prebivalci so s kleno voljo prebrodili mnoga prijazna in neprijazna obdobja. Zmogli so v kraju obdržati šolo. Res je to le podružnična šola OŠ Jurija Vege in izvaja pouk v prvih štirih razredih obveznega osemletnega osnovnega šolanja. Toda šola kraju prinaša mnogo več. Je nosilec kulturnega dogajanja v kraju. Če se otroci navadijo že v rani mladosti ustvarjati, izvajati in spremljati kulturne prireditve, jim to ostane v krvi. Nekateri postanejo obiskovalci prireditev, drugi pa vestni amaterski umetniki. Več glav več ve, je vodilo njihovi mentorici in učiteljici Fani Pačnik. Otroci se v šolo radi vračajo tudi potem, ko se vsak dan vozijo v Moravče in kasneje Domžale, Ljubljano, Kamnik...Prosti čas dostikrat porabijo za snovanje novosti v tradicionalnih prireditvah, ki se na Vrhpolju vrstijo skozi vse leto.
Kulturni praznik je kot nalašč pripraven za to, da se kulturi posvetimo iz večih vidikov.
Arhivski posnetek: Srečanje krajanov Tuštanja ob visoki obletnici obstoja njihovega kraja, november 1999
V vrhpoljski dvorani, ki ob kulturnih prireditvah »poka po šivih«, so program pripravili in izvajali člani KD Vrhpolje, Tamburaški orkester Vrhpolje in šolarji. Merilo njihove uspešnosti je gotovo aplavz poslušalcev in če je tako, lahko zapišem, da so bili tokrat zelo uspešni. Prizadevni kulturniki so v program spretno vpletli tudi tako priljubljeno obliko tekmovalnosti na kvizu. Dve ekipi sta se potili ob mnogih vprašanjih, ki jim tudi najbolj vneti prešernoslovci zavoljo njihove zavitosti ne bi bili vedno kos. Toda gradivo, ki so ga dobili tekmovalci za študij, je valuta, ki so jo znali dobro vnovčiti eni in drugi, pripravljalci in tekmovalci, da so gledalce spravljali ob živce pri navijanju in izvabljali prešeren smeh. Kdo si je priboril več točk, sploh ni pomembno. Najslajšo zmago so slavili kulturniki v zavesti, da njihov trud vložen v pripravo prireditve ob slovenskem kulturnem prazniku le ni bil zaman.
Bo kultura v prihodnosti prevzela veliko in odgovorno nalogo povezovanja vse bolj odtujenih sokrajanov? Se bo kdaj zgodilo, da se bomo raje prepustili skupnim kulturnim užitkom kot pa televiziji? Kdaj bo nastopila doba, ko se bomo brez slabe vesti, da nismo postorili še tega in onega, udeleževali kulturnih prireditev, se po njih veselili z drugimi obiskovalci in neobremenjeni s časovno preganjavico razpravljali o skupnih načrtih za razvoj kraja?
Morda je to le jalovo razmišljanje, a zagotovo ima v sebi dobronamerno in nujno potrebno sporoči/o po tisti vsečloveški zavesti, da posameznik v svetu ne pomeni nič. Včasih se poraja občutek, da je vsakdo zadosten sebi, pa je to le varljivo za tiska nje oči pred resnico. Ljudje smo družbena in družabna bitja in takšni si tudi ostanimo.
MAL
Moravske doline
11
V Spodnji Sliv ni znova prešerno
Vseslovenska kulturna prireditev v počastitov kulturnega praznika je bila že šestnajstič pri obeležju GEOSS-a v nedeljo. 4 februarja Dolgoletni organizatorji prireditve Društvo GEOSS. Kulturni center Litija in Krajevna skupnost Vače. so se tudi letos izkazali.
Mnogi se na prizorišče odpravijo peš. Če je to v prijetni družbi, so žulji manj boleči, dobra volja pa prav kekčevska.
Slavnostni govornik, igralec Jurij Souček, je bil v govoru najbolj kritičen do »novokomponiranih« Prešernovih pesmi....
S slovensko himno je srca mnogih ogrela mezosopranistka ljubljanske opere Milena Morača.
Med mnogimi znanimi obrazi je bila tudi prva dama Slovenije Štefka Kučan.
Zadovoljni udeleženci so se po prireditvi zadržali v klepetu o tem in onem...Če boste prihodnje leto z nami, bo doživetje kulturnega praznika še lepše.
BRANKA
12
Novice iz
Kultura z veliko začetnico drugič
V naši občini zagotovo smo napredni, če ne drugče pa vsaj v kulturni ponudbi, ki ima bogato preteklost in se iz dneva v dan še bogati. Sprejemanje in posredovanje kulture ni osnovna človekova potreba, je pa tista, ob kateri lahko osebno rastemo. Da je kulturna dejavnost dosegla zavidljivo raven, imajo največ zaslug tisti, ki kulturo posredujejo in zaupajo svoje talente v izoblikovanje svojim vodjem. Prav slednjim smo tokrat v mesecu slovenskega kulturnega praznika namenili več pozornosti.
FANI PAČNIK: mentorica kulturnih snovanj na Vrhpolju Od kar se spomnim se ukvarjam s kulturo. Najprej sem sama nastopala kot učenka, ko pa sem postala učiteljica v domačem kraju, sem čutila, da je šola neke vrste nosilec kulturnega dogajanja in tako postala mentorica številnim šolskim otrokom. Otroci pa rastejo in prerastejo šolske klopi. Če so kulturo v šolskih letih vzljubili, so se radi vračali k meni po nasvete v svojem mladostnem ustvarjalnem poletu in še sama ne vem, kdaj in kako sem postala njihova mentorica. Zdi se mi preprosto; kar imaš rad in nosiš v sebi, ti ni težko deliti z drugimi. Kulturna dejavnost na področju igralstva in recitacije ima v vsakem kraju zanimive vzpone in padce in tudi na Vrhpolju ni drugače. V zadnjem času veliko sodelujeva z Natalijo Brodar. Skupaj izbirava besedila, ki so razumljiva našemu že dobro poznanemu občinstvu. Z veseljem bi se lotila tudi scenarijsko in scensko zahtevnejših dramskih stvaritev, a na žalost za to nimamo finančnih možnosti. Vsako leto pripravimo načrt dela in ga tudi realiziramo, kar pa jasno kaže, da znamo zavihati rokave in ustvarjati v okviru danih možnosti.
MILKA NOVAK: režiserka dramske skupine KID Limbar,
V letošnjem letu bomo praznovali peto obletnico delovanja društva. V tem času smo uprizorili štiri igre: Učenjak, Gosposka kmetija. Veriga in Naš naraščaj. Po veliki noči se bomo občinstvu predstavili z novo igro domačega avtorja.
Ker želimo odkrivati in ohranjati kulturno dediščino našega kraja, smo izbrali dve igri domačega dramatika Frana Detele. Tako smo obeležili njegovo 70-letnico smrti in 150-letnico rojstva, hkrati pa smo želeli gledalcem predstaviti bogastvo besede in duha skoraj pozabljenega rojaka. Ker gledalce bolj pritegnejo komedije kot resnejše drame, izbiramo tudi igre, ki se na dostojen način ponorčujejo iz človeških napak in slabosti, hkrati pa imajo v sebi tudi neko pozitivno sporočilo ali kritiko odnosov v družbi. Priprava igre je dolgotrajen proces, še posebej za režiserja v amaterskih gledališčih, saj se mora ukvarjati tudi z mnogimi organizacijskimi zadevami. Največji problem je poiskati ustrezno dramsko delo, potem se začne "lov" za igralci, ki jih ni vedno lahko dobiti, vsaj za nekatere vloge. Ko vaje že stečejo, se začnejo tudi priprave za izdelavo kulis, izbiranje glasbe, kostumov, rekvizitov... Režiser naj bi poleg režiserskega znanja imel tudi sposobnost voditi svoje igralce in sodelavce k cilju, pri tem pa mora znati prositi, se zahvaljevati, dogovarjati in usklajevati, predvsem pa mora imeti rad svoje sodelavce. Premiera vsem sodelujočim požene mnogo adrenalina po žilah, ob tem pa se vsi nenehno sprašujemo, ali bo igra gledalcem všeč. Če uspemo, je naš trud poplačan.
SAŠO VAVPETIC: kapelnik Pihalne godbe Moravče
Vodenje pihalnega orkestra sem prevzel 1. septembra 1998 na pobudo večine članov orkestra. To je zelo odgovorna
naloga, ki zahteva veliko znanja. Kot dolgoletni član godbe sem imel kar nekaj izkušenj in znanja, vendar pa je vodenje orkestra nekaj drugega, zame novega. Zato se, kolikor mi čas dopušča, udeležujem seminarjev in drugih načinov izobraževanja za dirigente. Na seminarjih poleg znanja pridobim tudi nove skladbe, kar mi olajša izbiro pri sestavljanju programa. Pri tem upoštevam nekaj kriterijev, kot so npr. zahtevnost, zvrst glasbe na prireditvah in seveda okus godbenikov in publike. Težko je ustreči vsem hkrati. Za napredek, glasbeno vzgojo, moram glasbeni material izbirati tudi med bolj resno glasbo, ki morda ni tako priljubljena.
Sodelovanje s člani godbe je po mojem mnenju kar zgledno. Poskušam na nek način tudi z zanimivim programom ustvariti delovno vzdušje. Nenazadnje nas druži ljubezen do glasbe in prijateljstvo. Razmišljam tudi o prihodnosti godbe. Predvsem si moramo pridobiti čim več mladih kadrov, tudi tekmovanje orkestrov bi bil dober motiv za delo, dopolniti manjkajoče instrumente, še bolj dvigniti nivo muziciranja in še naprej ostati pomemben člen kulture v občini.
Moravske doline
13
NUŠKA SUŠNIK: vodja dramske skupine SKD Peče Pred štirimi leti je bilo v Pečah ustanovljeno Športno kulturno društvo. Peški okoliš ni prav velik, zato smo ustanovili eno društvo za obe področji. Z dramsko igro sem se začela ukvarjati že v OŠ in se tudi v SŠ nisem odrekla sodelovanju v dramskem krožku. Tu, v Pečah, pa sem poskusila z režijo in pripravo celotne igre. Obiskovala sem igralski tečaj in se marsičesa naučila. V društvu vlada dobro vzdušje, ko se zaženemo v delo, nas kar ni moč zaustaviti. Po vajah si dostikrat privoščimo še kakšen klepet v katerem izmed okoliških lokalov, se skupaj odpravimo »na teren« in nasploh imamo marsikaj skupnega. Tudi besedila za igre iščemo vsi. Izposodimo si jih v Mestnem gledališču v Ljubljani, potem pa se lotimo branja in iskanja »ta pravega« besedila. Ko se odločimo, izberem vloge in začne se.... Vsako leto pripravimo eno igro in prireditev za starostnike, miklavževanje in sodelujemo na občinskih prireditvah. Letos smo bili prav zabavni na kmečki povorki v Moravčah, ko smo prikazali motiv s panjske končnice, kako hudič babi jezik brusi. Hja. najpomembnejša je ideja, potem pa se že potrudimo in sami ubesedimo krajše prizore. Imamo srečo, da je naš organist Jože Vidergar ml. dobra duša in rad sodeluje pri glasbeni podobi prireditev. Tako skupaj preživimo marsikatero prijetno urico, koristno porabimo čas in še veseli smo, če se naših prireditev udeleži veliko gledalcev. In do sedaj nas še niso pustili na cedilu.
ALOJZIJ ŠTEFAN: zborovodja mešanega pevskega zbora DU Moravče Letos mineva 15 let odkar sem sprejel vodenje mešanega pevskega zbora DU Moravče. Osnovno dogajanje glasbenega ustvarjanja je doživetje prijetnega druženja ob ljudski pesmi, ki je še posebno v času ustanovitve zbora kazala vse znake umiranja..
Moji pevci so ljudje, ki se (razen dveh) prej niso aktivno ukvarjali z zborovskim petjem. Zato je bilo za ustvarjanje zborovskega zvoka potrebno veliko potrpljenja in truda - na obeh straneh. Vztrajnost in skoraj neverjetna pripadnost in ljubezen do slovenske pesmi sta največja odlika zbora. Program petja se je razvijal in bogatil skupaj z zborom. V začetku so bile to izključno narodne pesmi, ki sem jih moral prirejati sam. Izbor pesmi je bil vse do pred nekaj let podrejen prevladi ženskih glasov, "kronično" pa je primanjkovalo moških glasov. Na sporedih nastopov v domovih za ostarele, na revijah in srečanjih pevskih zborov, so se kmalu znašle tudi zborovske priredbe narodnih pesmi in preproste umetne pesmi.
Z vztrajnim delom sem od prvotne ljubezni do ljudske pesmi za jubilejni koncert, ki bo 17.06.2001, lahko sestavil program, v katerem bo moč slišati tako našo prvo pesem (Roža na vrtu) kot tudi zahtevnejše zborovske pesmi skladateljev: Schvvaba, Tomca, Kramolca in Premrla. Moje delo je poslušanje in veselo druženje ob prepevanju. Mirno lahko rečem, da sem se v pevskem zboru DU Moravče največ naučil jaz sam.
MILAN KONTARCEK: vodja Tamburaškega orkestra Vrhpolje
Vsak petek zvečer se pripeljem na Vrhpolje in preživim večer polen glasbe in neutrudnega dela s približno dvajsetimi člani orkestra. Pred tremi leti sem sprejel to delo na prigovarjanje Slavka Kokalja pobudnika za ustanovitev tega orkestra. S Kokaljem pa se poznava iz orkestra Mandolina. Z Vrhpoljci se dobro ujemamo, kdaj že maram povzdigniti glas, da se ve, kako je treba odigrati določeno melodijo, pa mi ne zamerijo, saj vedo, da se brez muje še čevelj ne obuje. Sem samouk, a se z glasbo ukvarjam že veliko let. Od vsega je najpomembneje, da znaš učencu pokazati in odigrati določen sklop not na čim bolj enostaven način. Seveda brez znanja branja notnega zapisa ne gre, zato sem v preteklem letu posebej uril najmlajše člane in si želim, da bi lahko nadaljeval z uvajanjem v svet glasbe. Orkester je dobro napredoval. Poleg nastopov na prireditvah po občini se udeležujemo srečanj tamburaških skupin in prav zato izbiramo poleg ljudskih pesmi tudi skladbe z repertuarja koncertnoh skladb. O tem, kaj bomo igrali, se odločamo skupaj. Člani orkestra povedo, kaj jim je všeč, sam pa skladbe nekoliko prilagodim in pripravim aranžma za možnosti, ki jih imamo in sestav instrumentov. Radi bi dokupili še nekaj teh, a je vse povezano z denarjem, ki pa ga za kulturo v nobeni občini ni dovolj.
14
Novice iz
5
ELIZABETA KUNAVAR; zborovodkinja KZ Limbar
»Musica noster amor.« (»Glasba naša ljubezen.«) bi lahko bilo geslo pevk in pevcev KZ Limbar, ki že peto leto dopolnjujemo kulturno ponudbo domačega kraja. Sprva smo prepevali slovenske ljudske in umetne skladbe, sedaj pa želimo poslušalcem približati tudi skladbe drugih slogovnih obdobij (renesansa, romantika). Sem vneta zagovornica a cappella petja (petje brez spremljave), saj je to edini pokazatelj kvalitete izvajanja (intonančna čistost, dikcija, muzikalnost,...). Žal je tovrstno petje mnogo bolj cenjeno v okoliških občinah, zato prihajajo na naše koncerte zlasti poslušalci od drugod. Za uspešno delo pa ni dovolj le ustrezna izbira pevskega programa, ampak predvsem cilji, ki jih želimo v sezoni doseči. Ker letos teče že naša peta sezona se pripravljamo na jubilejni koncert ter gostovanji v Pragi in na Dunaju. Tudi letos bi želeli sodelovati na območni reviji pevskih zborov, vendar nam bo (kot kaže) zaradi nesoglasij med Občinama Moravče in Domžale letos to onemogočeno. Naša velika želja je nadaljevati s snemanjem zgoščenke, vendar nam finančne razmere tega ne dopuščajo. Nastopov pa nam kljub temu ne manjka, saj smo jih imeli od septembra do februarja že 21. Ključ do uspešnega dela pa je zlasti v pristni volji do ustvarjanja in druženja, za kar sem svojim pevkam in pevcem zelo hvaležna.
MIRO CAPUDER; pevovodja moškega prosvetnega pevskega zbora KD Tineta Kosa Moravski moški pevski zbor izvira že iz leta 1894, ustanovitelj je bil g.Janko Toman. Sam sem pevski zbor prevzel 1964 leta ter ga še vedno vodim. Naš pevski zbor sodeluje pri raznih proslavah in prireditvah v Moravčah, pa tudi po drugih okoliških krajih. Pevski zbor poje tudi na pogrebih, saj smo do sedaj že peli okrog 1400 pokojnikom. Pevski program obsega največ slovenskih pesmi, pa tudi tujih, črnsko duhovnih pesmi ter pesmi svetovno znanih avtorjev. Po letih smo v srednjih letih, vendar pogrešamo mlade, ker jih premalo vstopa v naše vrste. Vsi pevci se med seboj dobro razumemo, enkrat tedensko sodelujemo na vajah, po končani vaji proslavimo tudi rojstne dneve. Naš pevski zbor je kot družina, zato je delo v zboru zanimivo. Nabralo se je kar veliko uspešnih in zanimivih let tako zame kot pevce, a se vseeno predjamo petju z vsem srcem, saj nas petje osebno bogati. Pojemo za lastno zadovoljstvo in našo zvesto publiko.
MILAN KOKALJ: zborovodja Dekliškega zbora
Dekliški zbor KD »Tine Kos« Moravče vodim že od ustanovitve leta 1979. V teh letih je bilo na Moravškem bolj prisotno moško prepevenje. Zato je prišlo do ideje, da bi ustanovili dekliški zbor. Nikoli ne bom pozabil, ko smo prvič prepevali na reviji pevskih zborov v Domžalah, nam je bilo rečeno, da smo en nov zbor, ki smo se zbrali za revijo, potem pa ne bomo več
prepevali. To je bilo zato, ker so se ^^^^^^^^^^^^^M v tistem času množično »rojevali« zbori in tudi množično propadali. Vendar je bila naša volja drugačna, kar dokazujemo že 22. leto. Zbor prepeva različne zvrsti glasbe od narodnih in umetnih do zabavnih in narodno-zabavnih melodij.Težave imam predvsem s pevkami, ko zaradi različnih obveznosti po nekaj sezonah zbor zapustijo in sem spet na začetku. Zbor namreč le s trdim delom počasi pridobiva na zvoku, interpretaciji, svoji izraznosti in zato sta ena ali dve sezoni premalo. Problem je tudi, da je za dekliške zasedbe bolj malo notnega materiala in zgodi se, da večkrat sam ali ob pomoči glasbenih strokovnjakov pišem razne skladbe in priredbe samo za naš zbor. Poleg klasičnega stavka a ca pella prepevanja radi zapojemo tudi ob kakšni instrumentalni
spremljavi na naše veselje in na veselje poslušalcev. Sodeč po odzivu poslušalcev na naših koncertih, le-ti prav z veseljem prisluhnejo tudi zabavnejšim notam. Rajši se »ne gremo prevelike glasbene filozofije«, da bi poslušalce »morili« z »visoko glasbeno umetnostjo », kajti držimo se načela »rajši prvi na vasi, kot zadnji v mestu«. To pa je tudi naš motto za naprej, ko se družimo kot prijatelji na čast lepote glasbe in naše 25- letnice delovanja, katero bomo čez dobri dve leti proslavili z izidom nove zgoščenke in kasete.
F.RAVNIKAR, B.DORlC, M.NOVAK IN B.MAL, fotografije so iz arhivov društev
Moravske doline
15
Ljutomerska »VAJA ZBORA« v Moravčah
»Smeh ima tisto moč, ki nas naredi srečne, pa tudi jasnovidne.« Tako so po Gogolju zapisali v gledališkem listu igralci gledališke skupine KD »Ivan Kaučič« iz Ljutomera, ko so vabili na ogled »Vaje zbora« - komedije Vinka Moderndorferja v treh slikah s pevskim zborom in streljanjem.
In pelo se je, smejalo in streljalo na odru moravškega kulturnega doma 27. januarja v nabito polni dvorani, kjer so si najbolj vztrajni ogledali predstavo celo stoje, več kot trideset obiskovalcev pa je žal zaradi pomanjkanja prostora odšlo domov.
Ljutomerski amaterski gledališčniki so gostovali pri nas tokrat že drugič in znova so dokazali, da so z dušo in telesom pri stvari. Ne le, da so imeli srečno roko pri izbiri dela, tudi odigrali so svoje vloge tako, da so obiskovalce mnogokrat zasrbele dlani in se je oglasil iskren aplavz. Navzoči smo se strinjali s spremnimi besedami v gradivu, ki pravijo, da je »Vaja zbora« komedija in satira. Pozornemu gledalcu ni ušlo, da so komični značaji nastopajočih »tudi metafora slovenske družbe in pevski zbor prav tako zgolj metafora za združbo zelo različnih ljudi, ki bi včasih morali zapeti, kljub različnosti interesov, v sozvočju ... Pa se žal to na Slovenskem zelo redko zgodi. Nobena skrivnost ni, da je pevski zbor humorna vzporednica nekemu drugemu zboru...«
Ideali včasih tudi razočarajo človeka in to izkušnjo je še kako občutil mlad, izobražen zborovodja Peter, ki je poln načrtov za dobro delo nastopil svojo prvo službo na Goličavi.
Razočaranja pa se kar vrstijo: od prvega stika z županom, do vsega nadaljnjega dela z zborom, ki naj bi po njegovem pričakovanju štel vsaj 20 ali 40 pevcev in bi že do sedaj znal ubrano združiti svoje glasove. Tako pa naleti na skupinico devetih pevcev, kijih sicer druži veselje do petja, vendar ne morejo preseči lastnih težav in interesov, kar vse skupaj otežkoča delo mlademu entuziastu Petru, kije takoj ob prihodu podpisal obvezujočo pogodbo v upanju, da bo z »zborom« lahko uresničil tudi vsa županova pričakovanja in zdrži v tej zmešnjavi le zaradi ljubezni do Helence, ki pa ima kljub obljubam na koncu načrte za nadaljnje življenje s svojim možem in ne z njim. Kljub neštetim težavam, ki spremljajo vaje zbora, pa le-ta na koncu dokaže, da so pravi mojstri »svojega poklica«, ko se proti komu zarotijo. »Vaja zbora« je predstava, s katero so ljutomerski gledališčniki razveselili večino gledalcev, pa ne zato, ker so jim ob prihodu pred predstavo ponudili vpokušino kozarček dobrega vina in priznan ljutomerski sir. Kljub pestri, raznoliki in kvalitetni kulturni ljubiteljski dejavnosti v Moravčah je prav, da gostimo tudi druge izvajalce, ki so, čeprav amaterji, na visokem strokovnem nivoju. Tako lahko izmenjajo z njimi izkušnje, ki jih lahko koristno uporabijo tudi pri svojem nadaljnjem delu. Ljutomerčani so bili nad odzivnostjo naše publike navdušeni in upamo, da bo tako tudi junija v Ljutomeru, ko se bo naša občina predstavila s svojo bogato kulturno dejavnostjo v Prlekiji.
S.V.
Gradov/ kralja Matjaža
Že v prejšnji številki tega časopisa ste lahko zasledili vest, da je Nina Merzel za sodelovanje na likovnem natečaju na temo »KRALJ MATJAŽ« prejela za nagrado izlet v Podpeco na tradicionalno prireditev Gradovi kralja Matjaža.
Nina je z očkom in mamico zares obiskala to prireditev v začetku mececa februarja. Najprej so si ogledali veličastne gradove iz snega, potem pa je izpod Pece prišel kralj Matjaž s pomočnikom in nagovoril vse zbrane otroke ter se z vsakim pogovoril in ga obdaril z medvedkom. Sledila je razglasitev in podelitev nagrad za najboljše literarne in likovne izdelke v okviru natečaja. Nino Merzel je kralj Matjaž poklical kot tretjo najboljšo. Nini se je ta dan zdel prekrasen, vesela je, da ja učiteljica Inge Ivertnik poslala njeno sliko na likovni natečaj. Ta čudovita nagrada pa naj bo tudi spodbuda za vse naše likovne ustvarjalce, da sodelujejo na razpisanih natečajih.
BARBARA FALE
Osnovna šola Jurija Vege Moravče
Koledar prireditev in dejavnosti za mesec marec
7.3. šolsko tekmovanje iz znanja angleškega jezika za učence 8.razreda
8.3.   skupne govorilne ure
12.3. šolsko tekmovanje iz znanja fizike za bronasto Štefanovo priznanje
14.3. regijsko tekmovanje iz znanja zgodovine
15.3. predavanje Mirjane Golič »Kako se odločiti za poklic« ob 17.00 za starše in učence 6. in 7. razreda
17.3. regijsko tekmovanje iz znanja slovenskega jezika
20.3. angleška bralna značka za učence od 5.-8. razreda
23.3. regijsko tekmovanje iz Vesele šole na OŠ Janka Kersnika na Brdu
23.3. dejavnosti in kviz ob obletnici rojstva Jurija Vege
25.3. sodelovanje na prireditvi ob Materinskem dnevu 31.3. Kaj veš o prometu? - šolsko tekmovanje
- regijsko tekmovanje turističnih podmladkov Slovenije Turizmu pomaga lastna glava
16
Novice iz
Hinko je izmišljen, avtorji pa ne
Ljubljana, 13.2.2001. S tiskovne konference v knjigarni Mladinske knjige v Ljubljani ob predstavitvi avtorjev, založbe Grlica in njunega skupnega rezultata knjige Hinkovi skrivni zapisi, prvenca iz zbirke Dnevniki.
Na tiskovni konferenci se je zbrala pisana druščina. Desetim najstnikom in Mojiceji Podgoršek so se pridružili še predstavniki založbe Grlica, ki je knjigo izdala, Tone Partljič, predsednik bralne značke, Tilka Jamnik, podpredsednica bralne značke, Eva Karažija, ravnateljica moravške šole, Sonja Vraz, predstavnica Občine, ki je izid knjige finančno podprla, novinarji in nekaj staršev.
Knjiga je nastajala pod peresi dveh fantov in osmih deklet ob skrbnem vodenju in usmerjanju njihove mentorice in knjižničarke Mojiceje. V predstavitvi je povedala, da je prav počaščena, da so jo tipični najstniki z vsemi prisrčnimi nerodnostmi, včasih pa tudi čudaški odklonilnostmi sprejeli v svoj krog, ji zaupali in se z njo posvetovali o različnih težavicah okoli najstništva, ki so povezane s šolo, družino, vrstniki. Hinko, ki se je prikradel v njihov skrivni krog, je plod njihove domišljije in kolektivni junak, saj v njem ni moč prepoznati katerega od avtorjev. Postavili so ga v moravško okolje in razmere, kar knjigi daje res čudovito domačnost in prepoznavnost. Odločitev, da knjigo napišejo, je povzročila pravo ustvarjalno evforijo, ki pa je skladno z najstniško dušo kdaj tudi popustila. Marsikateri sivi lasje povzročilo iskanje založnika, denarja,... Ko so že skoraj obupali, se jim je nasmehnila sreča v obliki založbe Grlica. In potem je steklo, in potem je knjiga ugledala luč sveta, in prišla med bralce in strokovne ocenjevalce, ki so o knjigi povedali veliko spodbudnega.
Tone Partljič, je največ časa posvetil veseli druščini najstnikov, s katerimi se je zapletel v prisrčen klepet. O knjigi pa pravi, da je najboljša v ljubezenskem delu, kjer Hinko v
KRATKE ŠOLSKE VESTI
TEKMOVANJE IZ ZNANJA ZGODOVINE Tekmovalo je 66 učencev. Bronasto priznanje je osvojilo 24 učencev. Mentorica zgodovinskega tekmovanja Maja Vilar pa že pripravlja 10 učencev na regijsko tekmovanje.
TEKMOVANJE V VESELI ŠOLI Tekmovalo je kar 181 učencev od 4.-8. razreda. Na tekmovanje sta učence pripravljali mentorici Vanda Urbanija in Maja Vilar. Na regijsko tekmovanje seje uvrstilo 42 učencev.
TEKMOVANJE V NAMIZNEM TENISU 18. januarja je bilo v Mengšu tekmovanje v namiznem tenisu domžalske regije. Ekipo naše šole so zastopali učenke in učenci v kategoriji 3.in 4. razred.
Pod vodstvom mentorja Marka Osolnika so dosegli 2. mesto in srebrno kolajno. Ekipo so zastopali: Rok in Miha Markuš ter Tina Bricelj in Vanja Klopčoč.Čestitamo za uspešen nastop.
BARBARA FALE
smrtni ljubezni en dan prisega na Ančko, drugi na Liziko, tretji na Lauro,...Katera bo zadnja, pa najstnikom tako v tem hipu še ni mar. Hinko je čudovit tudi pri popisovanju odnosov v družini, ko se ti mladi frkolini včasih svojih fotrov in mam sramujejo, ker niso dovolj vitki, pa bogati, pa izbrano oblečeni, na koncu pa vseeno priznavajo, da je mama in oče in družina le ena sama in edina na svetu, ki ji pripadaš. Hinko se kdaj po nočnih blodnjah odpravi v šolo ves skozlan, ker pač mora.
Uspešen je pri učenju, zato od njega pričakujejo, da bo nadaljeval šolenje in postal kaj boljšega. On pa vztraja pri svojem in se odloči za frizerski poklic, sanja o svojem salonu in novostih, ki jih bo promoviral v svoji stroki. Frizura je eden izmed pomembnih prvin njegove pojave, saj je z njo tvegal celo to, da se mami ne bo udeležila valete. Hinko vedno najde svetlo točko, ki ga povleče iz težav in mu da novega elana, zato mirno lahko zapišem, da je pozitiven junak. Avtorji si želijo, da bi knjigo prebralo čim več staršev in otrok. Morda bodo potem kakšni brezupni in resni najstniški prepiri le še dober razlog za odkrit pomenek in sproščujoč smeh. Naj vas te vrstice prepričajo, da boste posegli po Hinkovih skrivnih zapisih. Tudi sama sem jih z užitkom prebrala in ni mi žal čas. Je že res, da avtorji še ne znajo poglobljeno pisati o vseh dogajanjih v kamricah svojega srca, pred seboj pa imajo še veliko časa, da spregovore tudi o tem, morda čez pet, deset ....let. Zanimivo je tudi to, da se založba odloči za natis knjige neke peščice neznanih avtorjev. Sabrina Žgajnar, predstavnica založbe Grlica, pojasnjuje, da je dnevnik ena izmed najbolj priljubljenih literarnih zvrsti med mladimi bralci. Že dolgo so pri založbi snovali zbirko Dnevniki, v kateri bodo objavljeni dnevniški zapisi ameriških najstnikov. Ko so prebrali besedilo moravških osnovnošolcev, so odkrili prav to, kar so iskali, dober tekst, celo odličen. Zakaj ne bi poskusili z objavo? Odločitev je prinesla dobre sadove. Slovenski najstniki se bodo prepoznavali v njej. Izid knjige je pozitivno presenetil in postal zanimiv medijski dogodek, saj so se najstniki še nekajkrat odzvali povabilom. Gostje na valu 202 v radijski oddaji Sence adolescence bodo na počitniški četrtek, 1 .marca, ob 19.30, kjer boste njihovo komunaktivnost lahko ocenjevati tudi sami. 7.marca ob 14.30 pa se bodo predstavili na 3.radijskem programu.
MAL
Moravske doline
17
Taborniki že desetič zim ovali na Pohorju
Že nekaj dni pred odhodom na zimovanja smo pogledovali v nebo, poslušali vremensko napoved ter spremljali snežne razmere na smučiščih. A snega ni in ni hotelo biti. Nekoliko skeptični smo pakirali smučarsko opremo zadnji večer v avtomobile in se spraševali: ali jo bomo sploh rabili, ali nam bo samo za kramo, ki je je že tako veliko? Kaj bomo počeli, če ne bo snega, se nismo kaj dosti spraševali, saj za to poskrbijo naši vodje zimovanja. Med osebno opremo smo dali še družabne igre, igralne karte ali dobro knjigo,da večeri ne bodo predolgi.
Zgodaj zjutraj smo krenili na pot. Ko smo pred Mariborom zavili proti Hočam in se pričeli po ovinkasti cesti vzpenjati po pobočju Pohorja, smo stegovali vratove skozi okno, da bi uzrli belino snega, a žal, povsod le trava, ki nam je vzela še zadnje upe na zimsko smuko.
Prispeli smo! Naša dolgoletna gostitelja Otilija in Rajko, oskrbnika PD na Mariborski koči, sta nas prijazno sprejela. Po obilnem zajtrku smo se namestili po sobah in najbolj važno je bilo, kdo bo spal skupaj. Starešina Silvo misli na vse in tudi tokrat smo bili z nastavitvijo vsi zadovoljni. Predhodnica grč si je šla med tem časom ogledat smučišča na Arehu in Belviju. Zadovoljni so se vrnili z vestjo, da je na Belviju smuka možna. Veselja nismo skrivali!
Vsak dan po vstajanju smo imeli jutranjo telovadbo, nato zajtrk in
že pred deveto uro smo bili na smučišču. Izrabili smo dopoldanske ure za smučanje, popoldne, ko je sneg postal mehak in nevarnost poškodb večja, smo se sončili, šli na pohod, se peljali z gondolo in si ogledali smučišče "lisičke" tudi ponoči. Zvečer smo se zabavali s šaljivim kvizom in taborniškimi igrami. Štirje dnevi so hitro minili in v nedeljo so prišli starši po nas. Z lepimi spomini, brez poškodb in bolezni smo se razšli in si 37 krat obljubili, da se prihodnje leto zopet dobimo na Pohorju.
S. MILENA
ŠAH
V nadaljevanju Domžalsko-kamniške šahovske lige je žreb ekipi Športnega društva Termit Moravče namenil dva dvoboja z ekipama ŠD Črni graben.
V tretjem kolu smo gostovali na Prevojah pri prvi ekipi Črnega grabna. Igrali smo v neverjetnem mrazu, kljub temu pa smo sosede ugnali z rezultatom 3:1. Na prvih dveh tablah sta Alojz Cerar in Stane Korošec igrala z najmočnejšima lukoviškima igralcema, bratoma Hribar, in remizirala. Štefan Korošec in Janez Grčar sta zmagala na tretji in četrti tabli, kar je prineslo lepo zmago nad tradicionalnim tekmecem. Naslednji teden je v Moravče prišla druga ekipa iz Črnega grabna, ki se je nepričakovano pokazala za močnejšega nasprotnika kot prva ekipa in iztržila neodločen rezultat 2:2. Zmagala sta Alojz Cerar in Štefan Korošec, Stane Korošec in Janez Grčar pa izgubila.
Vrstni red ekip po četrtem kolu:	
1. ŠD Kamnik	11,5 točk
2. ŠD Mengeš I	10.5
3. ŠK Komenda I	9.0
4. ŠK Komenda II	9,0
5.ŠS Dob	8,5
6. Črni Graben I	8,5
7. ŠD Termit Moravče	8,0
8. ŠD Mengeš II	8,0
9. Črni Graben II	8,0
10. ŠK Komenda III	7.5
11. Trzin II	7,5
12. ŠD Domžale	6,5
13. ŠK Komenda IV	5,5
14. Trzin I	4,0
Tekmovanje se bo nadaljevalo 5. aprila, naša ekipa pa gostuje v Trzinu.
STANE KOROŠEC
Drobna pozornost veliko pomeni
V društvu krajanov Limbarska gora smo se v lanskem letu odločili, da vsak član ob rojstnem dnevu prejme voščilnico, tisti z okroglo obletnico pa še simboločno darilo.
Prevzela sem to zadolžitev in moram reči, da je kar zahtevna, kajti članov je preko 60, skrb pa imaš skozi vse leto, da koga ne izpustiš. Kar nekaj časa porabiš, da vsakemu napišeš nekaj osebnega, prav njemu namenjenega in ne le nekaj oguljenih fraz. Vendar se splača, ko vidiš, da mnoge s tem zelo razveseliš in so ti zato hvaležni.
Skoraj neverjetno je, koliko ta drobna pozornost nekaterim pomeni. Predvsem starejši člani so zelo veseli lepih in vzpodbudnih besed in iskrenih želja. Sama pravzaprav čestitke nisem pričakovala, ker je sebi pač ne kaže poslati. Zato sem bila prijetno presenečena, ko mi je na sestanku društva predsednik Marko poklonil doma narejeno čestitko, ki jo je »ustvaril« njegov brat Franci. Na njej so slike mojih dveh otrok, ko sta bila še majhna. Pred osmimi letu ju je »ujel« na kamero in nato preko računalnika prenesel na papir. Neizmerno sem bila vesela, ker se kaj takega nisem nadejala in mi bo ta čestitka lep in drag spomin.
Sedaj si še bolj predstavljam veselje drugih, ko prejemajo voščilnice in vem, da se splača potruditi. Dostikrat ni potrebno podariti ogromnih in dragih daril, temveč je dovolj, da svojemu bližnjemu pokloniš nekaj časa, pa ga neizmerno razveseliš.
To mi bo vodilo tudi za vnaprej, kajti ta akcija ima v bistvu večji pomen, kot izgleda na prvi pogled.
FRANCKA TOMAN
18
Novice iz
Lun in Mrk 9.1.2001 Kamnik
Posnel Rok Palčič iz Astronomskega društva Komet Kamnik skozi 25cm-ski teleskop.
Posnela moravška astronoma Rok Grad in Matej Mihelič v sodelovanju s kamniškimi astronomi.
Trije zaporedni posnetki mrka skozi 20cm-ski teleskop. Posnela moravška astronoma Rok Grad in Matej Mihelič.
Opazovanje neba in vprašanja o tako oddaljenih zvezdah so predmet neštetih otroških in »odraslih« vprašanj. 9.januarja smo tudi na našem nebu lahko zelo dobro opazovali popolni lunin mrk. Mrk se je začel ob 18.45, popolna faza mrka je nastopila ob 20.50. Mrk pa se je končal ob 23.56. Čeprav je bil to čas za spanje, se je marsikdo odločil za opazovanje izjemno barvitega pojava. Moravski astronomi, ki so osnovnošolsko krožkarsko dejavnost že prerasli želje po opazovanju neba pa ne, so v kamniškem observatoriju to noč napravili kar nekaj lepih posnetkov, ki bodo bogatili njihov osebni foto album in naš časopis. Fantje, v volji je moč, v tihoti neba pa lepota, zato še napajajte svojo radovednost ob teleskopu in nas razveseljujte z lepimi posnetki.
UREDNICA
Čeprav zima na žalost otrok in veselje voznikov letos ni pokazala ostrih zob, to pomladno cvetje še ni ozaljšalo vrtov naše doline. Narcise so vzcvetele pod spretnimi prsti rokodelk, ki so se v prvem februarskem četrtku zbrale v avli kulturnega doma. Čestitamo!
BRANKA
Ambulanta za otroke in mladino Gordana Prijovič, dr. med.
ZDRAVSTVENA POSTAJA
MORAVČE,
tel. 723 10 08
ZDRAVSTVENA POSTAJA
LUKOVICA,
tel. 723 50 06
URNIK DELA:
ponedeljek - MORAVČE
13.00-19.00-ambulanta
torek - LUKOVICA
13.00 - 15.30 - posvetovalnica, 15.30-19.00-ambulanta
sreda - MORAVČE
7.00-10.30-ambulanta 10.30 -13.00 - posvetovalnica
četrtek - LUKOVICA
7.00-8.00-ambulanta
8.00 - 11.00 - sistematski pregledi
11.00-13.00-ambulanta
petek-MORAVČE
7.00-8.00-ambulanta
8.00 -11.00 - sistematski pregledi
11.00-13.00-ambulanta
19
Taborniki že desetič zim oval i na Pohorju
Že nekaj dni pred odhodom na zimovanja smo pogledovali v nebo, poslušali vremensko napoved ter spremljali snežne razmere na smučiščih. A snega ni in ni hotelo biti. Nekoliko skeptični smo pakirali smučarsko opremo zadnji večer v avtomobile in se spraševali: ali jo bomo sploh rabili, ali nam bo samo za kramo, ki je je že tako veliko? Kaj bomo počeli, če ne bo snega, se nismo kaj dosti spraševali, saj za to poskrbijo naši vodje zimovanja. Med osebno opremo smo dali še družabne igre, igralne karte ali dobro knjigo,da večeri ne bodo predolgi.
Zgodaj zjutraj smo krenili na pot. Ko smo pred Mariborom zavili proti Hočam in se pričeli po ovinkasti cesti vzpenjati po pobočju Pohorja, smo stegovali vratove skozi okno, da bi uzrli belino snega, a žal, povsod le trava, ki nam je vzela še zadnje upe na zimsko smuko.
Prispeli smo! Naša dolgoletna gostitelja Otilija in Rajko, oskrbnika PD na Mariborski koči, sta nas prijazno sprejela. Po obilnem zajtrku smo se namestili po sobah in najbolj važno je bilo, kdo bo spal skupaj. Starešina Silvo misli na vse in tudi tokrat smo bili z nastavitvijo vsi zadovoljni. Predhodnica grč si je šla med tem časom ogledat smučišča na Arehu in Belviju. Zadovoljni so se vrnili z vestjo, da je na Belviju smuka možna. Veselja nismo skrivali!
Vsak dan po vstajanju smo imeli jutranjo telovadbo, nato zajtrk in
že pred deveto uro smo bili na smučišču. Izrabili smo dopoldanske ure za smučanje, popoldne, ko je sneg postal mehak in nevarnost poškodb večja, smo se sončili, šli na pohod, se peljali z gondolo in si ogledali smučišče "lisičke" tudi ponoči. Zvečer smo se zabavali s šaljivim kvizom in taborniškimi igrami. Štirje dnevi so hitro minili in v nedeljo so prišli starši po nas. Z lepimi spomini, brez poškodb in bolezni smo se razšli in si 37 krat obljubili, da se prihodnje leto zopet dobimo na Pohorju.
S. MILENA
ŠAH
V nadaljevanju Domžalsko-kamniške šahovske lige je žreb ekipi Športnega društva Termit Moravče namenil dva dvoboja z ekipama ŠD Črni graben.
V tretjem kolu smo gostovali na Prevojah pri prvi ekipi Črnega grabna. Igrali smo v neverjetnem mrazu, kljub temu pa smo sosede ugnali z rezultatom 3:1. Na prvih dveh tablah sta Alojz Cerar in Stane Korošec igrala z najmočnejšima lukoviškima igralcema, bratoma Hribar, in remizirala. Štefan Korošec in Janez Grčar sta zmagala na tretji in četrti tabli, kar je prineslo lepo zmago nad tradicionalnim tekmecem. Naslednji teden je v Moravče prišla druga ekipa iz Črnega grabna, ki se je nepričakovano pokazala za močnejšega nasprotnika kot prva ekipa in iztržila neodločen rezultat 2:2. Zmagala sta Alojz Cerar in Štefan Korošec, Stane Korošec in Janez Grčar pa izgubila.
Vrstni red ekip po četrtem kolu:	
1. ŠD Kamnik	11,5 točk
2. ŠD Mengeš I	10.5
3. ŠK Komenda I	9,0
4. ŠK Komenda II	9.0
5.ŠSDob	8.5
6. Črni Graben I	8,5
7. ŠD Termit Moravče	8,0
8. ŠD Mengeš II	8.0
9. Črni Graben II	8,0
10. ŠK Komenda III	7.5
11. Trzin II	7.5
12. ŠD Domžale	6,5
13. ŠK Komenda IV	5,5
14. Trzin I	4,0
Tekmovanje se bo nadaljevalo 5. aprila, naša ekipa pa gostuje v Trzinu.
STANEKOROŠEC
Drobna pozornost veliko pomeni
V društvu krajanov Limbarska gora smo se v lanskem letu odločili, da vsak član ob rojstnem dnevu prejme voščilnico, tisti z okroglo obletnico pa še simboločno darilo.
Prevzela sem to zadolžitev in moram reči, da je kar zahtevna, kajti članov je preko 60, skrb pa imaš skozi vse leto, da koga ne izpustiš. Kar nekaj časa porabiš, da vsakemu napišeš nekaj osebnega, prav njemu namenjenega in ne le nekaj oguljenih fraz. Vendar se splača, ko vidiš, da mnoge s tem zelo razveseliš in so ti zato hvaležni.
Skoraj neverjetno je, koliko ta drobna pozornost nekaterim pomeni. Predvsem starejši člani so zelo veseli lepih in vzpodbudnih besed in iskrenih želja. Sama pravzaprav čestitke nisem pričakovala, ker je sebi pač ne kaže poslati. Zato sem bila prijetno presenečena, ko mi je na sestanku društva predsednik Marko poklonil doma narejeno čestitko, ki jo je »ustvaril« njegov brat Franci. Na njej so slike mojih dveh otrok, ko sta bila še majhna. Pred osmimi letu ju je »ujel« na kamero in nato preko računalnika prenesel na papir. Neizmerno sem bila vesela, ker se kaj takega nisem nadejala in mi bo ta čestitka lep in drag spomin.
Sedaj si še bolj predstavljam veselje drugih, ko prejemajo voščilnice in vem, da se splača potruditi. Dostikrat ni potrebno podariti ogromnih in dragih daril, temveč je dovolj, da svojemu bližnjemu pokloniš nekaj časa, pa ga neizmerno razveseliš.
To mi bo vodilo tudi za vnaprej, kajti ta akcija ima v bistvu večji pomen, kot izgleda na prvi pogled.
FRANCKA TOMAN
18
Novice iz
Lun in Mrk 9.1.2001 Kamnik
Posnel Rok Palčič iz Astronomskega društva Komet Kamnik skozi 25cm-ski teleskop.
Posnela moravška astronoma Rok Grad in Matej Mihelič v sodelovanju s kamniškimi astronomi.
Trije zaporedni posnetki mrka skozi 20cm-ski teleskop. Posnela moravška astronoma Rok Grad in Matej Mihelič.
Opazovanje neba in vprašanja o tako oddaljenih zvezdah so predmet neštetih otroških in »odraslih« vprašanj. 9januarja smo tudi na našem nebu lahko zelo dobro opazovali popolni lunin mrk. Mrk se je začel ob 18.45, popolna faza mrka je nastopila ob 20.50. Mrk pa se je končal ob 23.56. Čeprav je bil to čas za spanje, se je marsikdo odločil za opazovanje izjemno barvitega pojava. Moravski astronomi, ki so osnovnošolsko krožkarsko dejavnost že prerasli želje po opazovanju neba pa ne, so v kamniškem observatoriju to noč napravili kar nekaj lepih posnetkov, ki bodo bogatili njihov osebni foto album in naš časopis. Fantje, v volji je moč, v tihoti neba pa lepota, zato še napajajte svojo radovednost ob teleskopu in nas razveseljujte z lepimi posnetki.
UREDNICA
Čeprav zima na žalost otrok in veselje voznikov letos ni pokazala ostrih zob, to pomladno cvetje še ni ozaljšalo vrtov naše doline. Narcise so vzcvetele pod spretnimi prsti rokodelk, ki so se v prvem februarskem četrtku zbrale v avli kulturnega doma. Čestitamo!
BRANKA
Ambulanta za otroke in mladino Gordana Prijovič, dr. med.
ZDRAVSTVENA POSTAJA
MORAVČE,
tel. 723 10 08
ZDRAVSTVENA POSTAJA
LUKOVICA,
tel. 723 50 06
URNIK DELA:
ponedeljek - MORAVČE
13.00-19.00-ambulanta
torek-LUKOVICA
13.00 - 15.30 - posvetovalnica, 15.30-19.00-ambulanta
sreda-MORAVČE
7.00-10.30-ambulanta 10.30 -13.00 - posvetovalnica
četrtek - LUKOVICA
7.00-8.00-ambulanta
8.00 - 11.00 - sistematski pregledi
11.00-13.00-ambulanta
petek - MORAVČE
7.00-8.00-ambulanta
8.00 -11.00 - sistematski pregledi
11.00-13.00-ambulanta
Moravske doline
19
1
Šopek pesmi za naše žene in matere
Šopek zvenečih pesmi so v letošnjem letu pripravili pevci
Moškega pevskega zbora Kulturnega društva Tineta Kosa
ženam in materam, ki v mesecu marcu praznujejo dan
žena in materinski dan.
In kaj bo v tem šopku lepih želja?
Naš rojak Rado Kokalj je v času ansambla Rudija
Bardorferja napisal številne pesmi, ki jih je mojstrsko
uglasbil Rudi Bardorfer. Kdo ne pozna pesmi: Moravska
dolina. Naša punčka. Vrni se
in številnih drugih skladb, ki so napolnile skrinjo naše narodne zakladnice.
Tomaž Plahutnik bo izvabljal melodije iz milozvenečih citer, svojo zgoščenko pa bodo predstavili tudi člani mladega ansambla SICER.
Šopek bomo med vas razdelili v dvorani kulturnega doma Moravče v soboto, 17.marca, zvečer.
Pridite in preživite z nami lep večer!
MOŠKI PEVSKI ZBOR KD TINE KOS MORAVČE
V petek, 23.februarja, bo ob 19.00 uri v dvorani kulturnega doma Moravče ob 50- letnici Glasbene šole Domžale koncert učencev glasbenih oddelkov iz
Domžal, Mengša, Lukovice in Moravč.
Predstavili se bodo najboljši učenci in njihovi mentorji v solističnih nastopih in večjih glasbenih skupinah.
Prisrčno vabljeni na zanimiv glasbeni dogodek mladih glasbenikov.
Vstop je prost.
Dragi otroci in starši
Lepo vabljeni na nedeljsko počitniško matinejo v nedeljo, 25.februarja 2001, ob 11.00 uri dopoldan v Kulturni dom Moravče. Na sporedu bo predstava z naslovom "ČAROBNA HIŠICA " v izvedbi gledališča "Joli Moli"
Svoje srečanje v Čarobni hišici bosta s "čudnimi" in smešnimi stvarmi predstavila čarovnik Andy in klovn Joli. Ker je predstava na pustno nedeljo, so zaželene tudi maske. Najboljše maske bodo nagrajene s sladkimi nagradami. Cena vstopnic za otroke 300 SIT in starše 500 SIT.
Boste tudi vi z nami?
MALI OGLAS
V SLIKOPLESKARSTVU zaposlim mlajšega delavca iz Moravč ali okolice. Pokličite po telefonu 041 647-602.
PUSTNA POVORKA v Moravčah
v soboto, 24. februarja, ob 15.00
Vsi udeleženci povorke, ki bodo v pustnih kostumih, dobijo krof in topli napitek brezplačno. Najbolj domiselno našemljene skupine
bodo nagrajene. Zbor udeležencev bo pred Kulturnim domom. Pridite priganjat zimo v vas!
Društvo krajanov Limbarska gora in SK Termit Moravče
VABITA NA
13. POHOD PO NAGELJ NA LIMBAjRSKO GORO,
KI BO 25.MARCA 2001
v
l
Kot je že v navadi, bo vsaka obiskovalka ob prisrčni dobrodošlici prejela nageljček.
Ob 10. uri se bo pričel bogat kulturni program, nato pa bo za prijetno razpoloženje poskrbela skupina Gamsi. Poskrbljeno bo tudi za hrano in pijačo ter bogat srečolov. Dobro voljo pa prinesite s seboj. Prireditev je kot nalašč za vse, ki ste se naveličali posedanja po stanovanjih, za vse ljubitelje čistega zraka, lepega razgleda in prijetnega druženja v naravi. Obljubljamo, da se bomo potrudili po najboljših močeh, saj se zavedamo, da je prireditev zaradi obiskovalcev in ne zaradi nas.
Prisrčno vabljeni tudi tisti, ki ste vraževerni. Ne bo vam žali
20
Novice iz
Končno sem se lahko razveselila novega prispevka za rubriko Pisma bralcev. Hvaležna sem avtorici, da se je odločila in napisala svoj pogled na sedaj aktualno temo CRPOV. In upam, da je z njim vlila veliko poguma še komu, ki bi rad povedal svoje stališče do tem, ki ga vznemirjajo.
UREDNICA
Za dobrim konjem se dviga prah
Vtisi s predstavitve projekta Celostni razvoj podeželja in obnova vasi z nekaj zrnci popra za boljši okus in široko razgledovanje po projektu, dokler je še pravi čas. Vabilo na predstavitev raziskovalne naloge, me je zvabilo v kulturni dom. Že prvi pogled na pripravljene aparature, meje napotil sedet v tretjo vrsto. Iz izkušenj vem, da je grafoskop bolj skromen v prikazovanju slikovnih ali tabelarnih podatkov v tako veliki dvorani, kot je moravška. Torej naj bo to prvi namig vsem tistim, ki dvorano opremljajo s tehničnimi pripomočki za posamezna predavanja.
In sedaj k vsebini predstavljene naloge. Pozdravno! S predstavitve sem odnesla marsikaj zanimivega. Spoznala sem, da živim v zelo sončnem delu Slovenije in izvedela, kje se bodo kmetje ukvarjali s sadjarstvom, kje z živinorejo, kje se bodo pokazale nove zazidalne površine, kje je gozd, kje so kulturni spomeniki v smislu krajine same ali že postavljenih stavb. Zemljišča so po dolini različna, zemeljska plast različno globoka; vsa dolina pa je poseljena z zaselki, vasmi in mestom samim, ki ima trško zasnovo. Zgodovina krajev in doline je pestra in tisočletna. Sedaj vem, da je naloga s krajšim naslovom CRPOV na razpolago vsem radovednim ljudem v moravški kjižnici.
Kako urejati zazidalne načrte za prihodnost, katere dejavnosti bodo prinesle v dolini zaslužek, kako skrbeti za kulturno krajino, kako negovati in skrbeti za naravne lepote in jih ohraniti našemu mlademu rodu.
Turizem: kaj pa smo zanj že naredili? Planinstvo in pohodništvo: koliko različnih poti poteka po delu Občine Moravče! Zanimivo, da nihče od strokovnjakov, ki so razlagali možnost pozidave centra, ni omenil možnosti gradnje doma za starejše občane. Tudi ta dejavnost bi domačinom ponujala stalni zaslužek; starostniki, vse več nas bo tudi v Moravški dolini, bi
pa imeli zagotovljeno kvalitetno prehrano in oskrbo, ki bi jim jo nudili ljudje, ki jih starejši prebivalci poznajo od mladih nog. Za turizem je potreben hotelček, za starejše pa domek, ki je tudi neke vrste hotelček za starejše v njim znanem okolju. Tudi centra obšolskih dejavnosti nisem zasledila. Takih centrov je v Sloveniji več in mislim, da jih je še premalo.Nobenega pa ni na tako atraktivnem kraju, ki bi lahko ponujal zanimivosti kraškega sveta in trdnejših kamnin hkrati. Šole kar nekaj časa čakajo, da pridejo na vrsto za izpeljavo malo drugačnega načina pouka. Ob različnostih, kijih dolina ponuja, bi otroci neposredno spoznavali in osvajali znanja z različnih področij. Tak dom bi otrokom ponudil slovensko in zdravo hrano, ki bi »zrasla v peškem podolju«. Ljudje, ki dolino dobro poznajo, pa bi svoje znanjeprenašali na mlade ljudi. Strokovnjaki - geologi bi lahko v delih posameznih opuščenih peskokopov izdelali geološke karte na kraju samem, tako bi bile geološke dobe veliko bolj razumljive vsem, ki se morajo te snovi »naguliti iz dolgočasnih« knjig. In povejte po pravici, kdo ne bi raje sedaj spomladi duhal rožic na travniku in mimogrede spoznal malo geologije, kot pa sedel v zatohli učilnici in sanjal o...To je le nekaj začetnih misli, ki jih bodo strokovnjaki zagotovo dopolnili. Zanimivo se mi zdi, da naloga ni pokukala globlje pod površje. Kaj če bi se izkazalo, da je pod dolino tako topla voda kot v Tuhinjski dolini? Bomo imeli tudi kopališče? Moj namen ni kritizirati opravljeno delo. Brez tako široko zasnovanega projekta se mi ne bi mogle porajati napisane misli. Naloga nas torej sili tudi v nenehno razmišljanje, kako lahko dolina brez "grdih odpadov" sredi mesta in velikih tako imenovanih industrijskih con, ponuja zaslužek tistim, ki so v njej vztrajali tudi v času, ki ljudem ni bil posebno naklonjen.
PO NARAVI RADOVEDNA
PA BREZ ZAMERE
PA RES JE!
Zima se že poslavlja,
ne da bi zobe ostre pokazala.
Kuranti okrog pusta
že iz davnine naznanujejo,
da je čas,
da pomlad zimo pohrusta!
NEVARNA HRANA Najprej bila je krava zdrava, potem je bilo mleko, skuta, sir... In prišla je bolezen »norih krav«. Goveji zrezki, pa salame mmmm.... čez noč postale so nevarne. In upnikom ne preostane druzga nič, kot da zaupamo pridelovalcem, ki naj, za božjo voljo, kravo hranjo zdravo. In jedli bomo šnicle še naprej iz norega ali ne norega mesa.
Slišali smo uk kulturni, modri govor veleumni, da le beseda sta in zemlje gruda preživetja vir slovenskega naroda.
Res?
Ni le beseda ena izostala da je krščanska vera stala življensko moč narodu dala, in ga smrti obvarvala ? Ker: Beseda je meso postala!
Moravske doline
21
Novice iz Slamnika, Mengša na in Rokovnjača
Hura! Na prvi strani Mengsana je županovo vabilo
na ogled pripravljenega osnutka občinskega proračuna;
ogled je lahko prijeten ali neprijeten, kakor za koga. Pripravili so javno razgrnitev ureditvenega plana -Pokopališče Mengeš. Projekt sta pripravila domačina, mlada arhitekta Rok Benda in Miha Skok. Projekt tenkočutno uvaja prilagodljiv sistem pokopov in mejne pogoje območja, namenjenega za pokopališče.
Seje občinskega sveta so imele zanimivo vsebino; potek trase ceste Želodnik -Vodice, delno povečanje cen odpadnih in komunalnih vod, povišanje cen oskrbe s pitno vodo, vrednost točke za uporabo mestnega zemljišča, tekla bo tudi priprava za izdelavo zazidalnega načrta za območje M 28/2 Mengeš. "Mengeška obvoznica", pravijo zavzeti člani DVO -Domžale Kamnik, mora biti speljana tako, da bo ohranjala bogastvo Mengeškega polja - pitno vodo in ohranjala zemljišča v češeniški in črnelski gmajni.
Galerija Klet je gostila mlade ročk glasbenike; fantje načrtujejo svoje glasbeno delo v smeri prebujanja roka v glasbenem mestu Mengeš.
V farni cerkvi sv. Mihaela je Mešani pevski zbor Svoboda pripravil koncert s posebno staro božično pesmijo Ena stara božična pejsen, ki jo je v pesmarico uvrsti že Primož Trubar. Tudi koledniki so obiskovali mengeške domove v božičnem času. Na predvečer praznika svetih treh kraljev so verniki k maši v Loko pri pešačili ob soju bakel, kot že nekaj let prej.
vSIamniku nas razveseli lepo voščilo 102 leti stari
gospe Mariji Juvan. Če bi se jubilantka lahko vrnila "nazaj", bi si izbrala leta, ko je z velikim veseljem delala na polju. Pravi, da vse pride in vse mine, najbolje pa je, da "nismo eden čez drugega."
Tudi domžalski občinski svet je namenil cesti Želodnik-Vodice precej časa; vrtci burijo glave občinskih svetnikov tudi v Domžalah. Iščejo in iščejo, pa ne samo v Domžalah, kako bi dali zanje manj in dobili od njih čim več. Pripravili so tudi osnutek občinskega proračuna za leto 2001; varovana stanovanja in gradnje domov počitka, sofinanciranje dijaških vozovnic, hodnik za pešce ob magistralni cesti na relaciji Vir -Dob so delček neurejenih a za občane pomembnih stvari.
Šole so pripravile Otroške parlamente. V vrtcih pa so otroci v najlepšem pravljičnem mesecu vsakega leta doživljali lepe trenutke in bogatili svoj čustveni svet. Po različnih krajevnih skupnostih in župnijah v občini Domžale so v času božičnih praznikov potekale različne dejavnosti: koledovanja, praznovanja ob srebrnem jubileju župnije Jarše, na sv. Štefana so blagoslavljali konje v farni cerkvi v Ihanu, varovanci domžalskega Doma upokojencev pa so pripravili lepo razstavo ročnih del.
V letu 2000 je kar nekaj krajevnih skupnosti izdalo svoja glasila, v katerih lahko na drugačen način zabeležijo pomembne
dogodke v svojem kraju.
V Domžalah je stari Godbeni dom odprl vrata klubskemu centru Svet knjige; zbirališče vseh knjižnih in kulturnih moljev. Bo leto 2001 prelomno leto za Knjižnico Domžale, ki ima stacionarne enote v Domžalah, Mengšu in Moravčah. Domžale le niso tako brez kulturne dediščine, kot nekateri mislijo. Območje nekdanje Žalske vasi je območje sedanje tovarne TOKO. Kar pozidali bi, pa hitro, da se vložek prične vračati že "včeraj!"G. Oberwalder nas, hvala bogu, pravočasno opozarja, naj mladi načrtovalci hitijo počasi. Šport je v domžalskem glasilu močno zastopan. Košarkarji so slavili petdeset letnico svojega dela. Kar precej priznanj so si v tem času prislužili. Tudi atletska sezona se bliža s hitrimi koraki, bližajoča pomlad vabi mlade tudi na nogometna igrišča.
v Rokovnjaču beremo, da župan A. Živko Burja
pravi, da je za napredek  Občine Lukovica potrebno sporazumevanje in skupno delo.Samo z nerganjem se nikamor ne pride. Nerganje je zelo domiselna beseda. Ceste še vedno pestijo prebivalce sosednje občine, ob tem ko se trasira cesta, pa se marsikdaj ugotovi, da je v zemljiško knjigo kot lastnik zemljišča vpisan povsem drug. Posamezni občinski odbori so začrtali svoje delo za prihodnost na podlagi analize preteklega obdobja. Šolstvo, vrtci, različne socialne pomoči, gospodarstvo, obrt, kmetijstvo in turizem bodo našli mesto v občinskem proračunu. Gospa Vera Beguš ne more iz "svoje kože". Če ne ustvarja sama, pa pripravi pogoje za ustvarjanje. Extempore Krašnja 2000 je ponujal krasne pogoje za likovno ustvarjanje. Temo in tehniko so si udeleženci izbrali sami, tako so se tudi najlažje izpovedali. Dela so podarili KUD Fran Maselj Podlimbarski, s tem bodo umetniki pripomogli k začetku priprav gradnje kulturnega doma, ki ga Krašnja prav gotovo potrebuje. Potujoča knjižnica Lukovica bo v vasi ob določeni uri in dnevu v tednu pripeljala znanje natisnjeno v naših prijateljicah -knjigah.
Tudi v notah je zapisano posebno bogastvo umetnih, zborovski, narodnih in ponarodelih pesmi. Gospod Karel Leskovec s svojim znanjem bogati šentviške pevce mešanega zbora, pevci, obiskovalci in gostitelji pa njega. Tudi Pihalna godba Lukovica je v času lepih božičnih praznikov poskrbela, da so bili obiskovalci njenih koncertov prijetno presenečeni; v letu 2000 so poslušalce razveselili kar trinajstkrat.
Mladi rod iz Črnega grabna se je pokazal na odrskih deskah v Cankarjevem domu v Ljubljani in domačem kulturnem domu. S kolesom do lepih doživetij, peš v planine ali bližnje višje hribe, s hokejskimi palicami po zaledenelem ribniku, vse to so doživetja, ki mladim in malo manj mladim polepšajo dni, polepšajo čas in polepšajo nas same.
Vsem, ki ste si vzeli čas za prebiranje, želim naj jih pust le toliko pohrusta. da bo na pepelnično sredo še, pa čeprav bolj na rahlo, pozvanjalo v mošnjičku.
MICA KAVKA
Novice iz
ZAHVALA
V oseminosemdesetem letu je prenehalo biti srce naše ljube mame, babice in prababice, tašče, sestre in tete
ALBINE LAVRINC
rojene Topolšek
po domače Drčarjeve mame iz Peč
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja. Hvala za darove za svete maše, za podarjeno cvetje, sveče in dar za novo župnišče. Zahvala vsem, ki ste se dragi mami poklonili v njen spomin in jo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se crkvenemu pevskemu zboru, župnikoma g.Zaletelu in g.Kozjeku, dr.Dežmanu in sestri Lidiji, kolektivoma Termit in Nove Ljubljanske banke, praporščaku DU Moravče, zastavonoši in vsem ostalim.
Vsi njeni
V SPOMIN
4.marca bo minilo šest let, odkar nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi mož, oče, dedek, tast in stric
ŠTEFAN PIRC
iz Podgorice pri Pečah.
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in se ga spominjate.
Tvoji: žena in hčerki z družinama
Tam. kjer sta. ni sonca ne luči.
le vajin nasmeh nam v srcih še živi
In nihče ne ve. kako bn/i.
ko zavemo se. da vaju več ni
V SPOMIN
V marcu mineva 10 let od poslednjega slovesa od našega ata CIRILA. V decembru pa je minilo^2Jeti odkar je od nas za večno odšla draga mama FRANČIŠKA,
KOŽE LOVA ATA IN MAMA Z DOBRA VE
Vsem, ki se ju kdajkoli spominjate in obiščete njun prerani grob, iskrena hvala.
Vsi njuni
Le delo. skrb. ljubezen in trpljenje izpolnjevalo Tvoje je življenje Pa poŠte so Ti moči in Čeprav spokojna spiš. z netiv kakor prej Živiš
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj nas je v 62.letu starosti zapustila naša draga mama, stara mama, sestra in teta
ALOJZIJA RAVNIKAR
roj.Dermota
P/eškova mama s Plesa 6 pri Moravčah
Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče, darove za cerkev in svete maše. Zahvaljujemo se moškemu zboru za zapete žalostinke in župniku Viktorju Primožiču za pogrebni obred.
Iskrena hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Vsi njeni
Tebi naš dragi, nepozabni sin in brat
ALEŠ SLAPAR
z Gorice pri Moravčah
v lep spomin
Aleš naš, pogrešamo te Ti ne veš. kako boli nas srce. Ko sedaj nekje v daljavi ti prebivaš, našim se očem za vedno skrivaš. V mislih naših pa živiš, vse do dne. ko v objem nam prihitiš.
Tvoji: mami, oči in Blaž
Solze, žalost, bolečina te /budile niso. a ostala je praznina, ki močno boli
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage žene, mami, babice, sestre in tete
VALENTINE PETERKA
s Se/a
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za sočustvovanje, izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, svete maše in darove za vrhpoljsko cerkev. Hvala vam, da ste jo tiho in zbrano pospremili na njeni zadnji poti. Hvala župniku Vinku Čampi za lepo opravljen obred, pevcem iz Tosame za zapete žalostinke, cerkvenemu pevskemu zboru z Vrhpolja, gospe Florjančič za ganljive besede slovesa ter g.Močilnikarju za zaigrano Tišino.
Vsi njeni
Moravske doline
23
#     t #
P I R C
« Matej Pire s.p
gsm 041 647 602 Stegne 11 1251 Moravče
KLEPARSTVO KROVSTVO TEGOLA SERVIS
ANDREJ VRTAČIČ
Fortunata Berganla 3,1240 Kamnik
Telefon/foks 018312 355, GSM 041 689 /50
Pooblaščeni izvajalec za vgradnjo strešne kritine: -BRAMAC
- OPEČNA KRITINA (CREATON, TONDAH)
- ESAL (SALONIT ANHOVO)
- TEGOLA CANADESE
- TRIMO TREBNJE
KRONA VSAKE HISE JE DOBRA KRITINA!
Garancija:
. )0 let za delo
_do 50 let za moteno'
OLJE RASTLINSKO 11 STEK. 189,90 SIT
OLJE RASTLINSKO 11 PVC ZVEZDA 209,90 SIT
COLA 1,51 PVC 119,90 SIT
KAVA CAFFEITALIANO 100g 94.90 SIT
NAREZEK GOVEJI 150g POMURKA 155,90 SIT
NAPOLITANKE 1 kg KRAŠ 569,90 SIT
LAK ZA LASE TAFT 250 ml +(50 ml gratis) 449,90 SIT
CALGONIT POVVERBALL TABS 440g 949,90 SIT
Ostanite naši kupci v trgovinah v Krašcah, Šentvidu, Pečah in Kandršah!
CENE VELJAJO DO RAZPRODAJE ZALOG NAPAKE V TISKU SO MOŽNE.
REDNA MESEČNA AKCIJA ZDRUŽENJA CENEJŠI OD 21.2 DO 4.3. 2001