35. štev.
V Kranju, dne 1. septembra 1906.         VIL leto.
Političen in gospodarski list.
Izhaja vsako soboto iveOr. — Stane u relo leto 4 K, za pol leta 2 K, xa ftttrl leta 1 K. Zu druge države liane K 660. Posamezne številke po 10 vin. - Na Mrotbe brei istodobne vpoliljntve naročnine ae ne oiira, — Z« oznanil« se II pla/uje xa petit-vrsto 10 vin., te se tiaka enkrat, u većkrat primeren popust.
Uredništvo in upravnUtvo se nahaja nu prlattvi gospoda K. Floriana v ♦Zvezdi«. — Upravnlltvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oinanlla, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi
nuj ae iivolljo franklrali. — Hokopisl ae ne vrafajo. ^^SpElMiflajat^^
Tedenska priloga:
„Jeseniska Straža11.
Mesečna priloga:
„Slovenski Tehnik".
Katoliški shod v I -bljan in lažnivosti klerikalcev.
Kakor mano, se je vršil v nedeljo «ka< toliški shod* v Ljubljani. Ta shod je bil vse kaj druzega, kakor katoliški shod. Dr. Šu Steišič je en čas hujskal proti liberalcem, en čas zavijal oči pioti nebu in molil, en čas klel liberalce. «Slovenec» je prinesel cel nje gov govor. Dolg je kakor povest o morsk kači, lažniv pa kakor jezik stare opiavljive babe, ki prenaša po vaseh same laži in se živi od tega.
Na shodu je bilo kakih Štiri do pet ti sofi ljudi. To je majhno število, če se vzame, da so duhovniki kar po sili vlačili v Ljub Ijano in da so zbobnali ljudi s Kranjskegn, Štajerskega in Primorskega, celo iz Hrvnškega so jih prignali hrvaški popi, le s Koroškega jih je prišlo prav malo. To pa zato, ker je dr. Šušteršič napravil na Dunaju tako volilno izpremembo, da 120.000 Slovencev na Ko roškem ne dobi nobenega poslanca, 18.000 kočevskih Nemcev pa enega, to se pravi, se demkrat toliko Slovencev na Koroškem kakor
PODLISTEK.
Križem po Gorenjskem.*)
Slike in utisi. VI.
Jesenice, v avg. r.nii;. V nedeljo popoldne na postaji. Vlaki prihajajo in odhajajo. V Ljubljano, v Trbiž, Beljak, na Bled, Gorico, Trst . . se čuje glas vratarjev. Potniki se gnetejo ob blagajni, kjer ena sama gospodična oddaja na stotine, da, tisoče kart. Nobene pregraje in ob edini blagajni, nobenega redu, čakalnice premajhne, restavracija zadostuje komaj za čas, ko ni pričakovati nobenega vlaka. To Kaže pač modrost naših železniških ministrov in načelnikov raznih oddelkov pri ministrstvu!
•) Glej lunski letnik it. 46.
Nemcev na Kočevskem ni toliko vrednih, da bi imelo enega poslanca. Zato tedaj ni bilo koroških Slovencev na katoliški shod. Tud duhovniki niso hoteli iti, ker vedo, da jih je dr. Šušteršič prodal na Dunaju. Dr. Šušter šifi pa je na katoliškem shodu potem zabav■ Ijal na koroške Slovence, ker niso hoteli poklekniti pred njega, ki jih je sramotno prodal Iz govora dr. Šušteršiča se lahko učimo, kako mora človek govoriti, da ga ljudje radi po slušajo, čeprav ti hinavci. Znan jo Šušteršič, kakšen je bil včasih, ko so mu duhovni smr deli, ko se je bratil t Nemci, ko je hotel bit večji liberalec kakor dr. Tavčar in župan Hribar. Sedaj se je spokoril. Postal je Iz Savla, — Pavel. Samo da jo postal na drug način. O Savlu se pripoveduje, da ga je omamila svetloba, da je potem postal tako rekoč slep in se je izpreobinil v Pavla. Pri dr. Šušteršiču pa je v toliko drugače, da »o tisti oslepeli, ki ga poslušajo in mislijo, da je Pave), v resnici je pa še vedno stari Savel. Imenitno pa se zna delati Savla. To je po kazal v nedeljo na shodu. Tam je vpil: Pri šel sem in govorim edinole, kot ponižni služabnik svete in edinozvellčavne vere. resnici je bil pa našemljen v fraku in jo vpil, kakor divji bivol. Kvasil je mnogo in take stvari, ki jih slišite na prižnicah, kadar se duhovni gospodje jeze, ker jih kdo dene v Gorenjca* ali «Narod». Tudi Šušteršič se je jezil na liberalce, češ, da mu no puste
Že sedaj, ko šo ni otvorjen karavanški predor, so se izkazale vse postaje premajhne, skla dišča se pa sploh morejo primerjati le ?. navadnimi kurniki. Železniška uprava menda hoče sebi koristiti s tem, da na ta način ovira promet. Najraznovrstneje ljudi vidiš na postaji. Ogoreli Tržačan In Goričan italijanskega in slovenskega pokolenja, mogočni alpski Nemec poleg živahnega Dtinajčana, ponižni Slovenec-domačin, ki se komaj upa govoriti slovenski poleg Italijana, Nemca in zavednega Ceha. Tudi ruski in francoski glas ti donita na uho. če ti je usodn mila, dn moreš dobiti prostor na restavracijski verandi, nudi so ti pravi užitek, ko pri čaši izbornega plzenjca — za to vsa Čast gospodu Lor-berju! — opazuješ to vrvenje in drvenje judl.
♦Poglej,!* mi pravi moj znanec, nastanjen žo dalje Časa na Jesenicah, kažoč na voliko poslopje nasproti kolodvoru, «to je nanovo
svobode vesli. Povedal pa ni, kje in kdaj mu je kdo kratil to svobodo. On samo natolcuje brez dokazov. Rekel je, da mora on skrbeti za časni in večni blagor. Poznamo go, da prav pošteno skrbi za časni blagor, ker ima na leto okrog 20 tisoč dohodkov. To je lepa skrb za začasni blagor. Za večni blagor skrbi pa takrat, kadar ga ljudje vidijo. Takrat io privleče z debelo mašno knjigo v cerkev in se drži, kakor ste ga že videli namalanega v <Osi>. Jezil se je, ker mu je neki koroški duhovnik pisal, da bi se ta duhovnik preveč ponižal, če bi prišel na katoliški shod v Ljubljano. Naši telički s kmetov lahko vidijo, kako sodijo pošteni duhovniki o «katoliškem> shodu. S Koroškega ni bilo razen par izjem, nobonega duhovna noši backi so pa mislili, da gredo v Ljubljano po svoje izveličanje. Lagal je dr. Šušteršič na shodu, da hočejo liberalci zapreti cerkve i. t. d. Zagovarjal jo tako duhovnike, ki na prižnicah napadajo ljudi in sprašujejo po izpovt dnicnh razne svinjarije. Kdor pozna dr. Šušteršiča, ve, da je to lepo rejen mož z nosom, ki je podoben tistemu kajfežu, ki v ceikvi ugasujo sveče, in s štrucasto glavo na temenu. Godi se mu prav dobro, ker se mu katoliški backi puste na čisto ostrici. Svojega sina pošilja v nemške razrede. Stanuje pa ta mož v Ljubljani v velikanski hiši, kjer ima 16 sob. Pomanjkanja ne pozna. Na shodu pa je govoril: «In
zgrajeni hotel štajerskega Slovenca i Počiva vška, ki ga je gradba železnice in karavanškega predora privedla na Kranjsko. Ima kakih dvanajst sob za prenočišče in veliko dvorano v pritličju in v prvem nadstropju. Doli na Savi ob državni cesti si je zgradila tovarna z vsem kom tortom opremljeno kantino s prenočišči. Schrevev hotel na pošti ima veliko sob za tujco in še vse druge gostilno — okoti 20 jih je na Jesenicah in na Savi — prenočujejo potnike, pa vendar primanjkuje stanovanj na vseh koncih in krajih. Koliko odide potnikov, ker ne dobe prenočišč, pa tudi z zasebnimi stanovanji jo velik križ. Jesenice s Savo štejejo Žo kakih 270 hiš, nekatero med njimi so prave pa-ače, pa vendar ni država za kakih dvesto državnih uslužbencev mogla najti primernih stanovanj, da bo morala sama zidati še nova mslopja, če so privatniki tega ne polotijo, "one stanovanjem so tako poskočile, da so
koliko jih je iuned vat tukaj, ki v potu svojega obraza služIte svoj kruh in marsikateri dan ne vesto, kaj bodete drugi dan dali jesti otrokom.* Te lepe besede niso nikogar nasitile in tudi doma ni bil nobeden otrok v lakoti potolažen, vendar ima dr. Suštoršič predrzno Celo, da govori o revščini, no pomaga pa nobenemu v revščini. Kmetje so zapravili v Ljubljani na tisoče denarja, kdo jim ga povrne. Seveda potem ga nimajo doma, ker ga zapravljajo po takih nepotrebnih shodih. Šušteršič je potem sklenil govor z besedami: Hvaljen bodi, Jezus Kristus I
Med tem govorom je prišlo okrog 8000 liberalcev in socialnih demokratov proti katoliškemu shodu. Začeli so katoliškim bačkom žvižgati, klicati jim: be-e-e. Ko seje škof peljal, so ga izvižpjali in klicali: cProč s škofom 1», <Pročs hinavci!* Tudi drugi duhov-nlkl-agilatorji so jih mnogo slišali. Ljubljančani so pomilovali kmote, da se puste tako voditi za nos. Bila sta dva škofa in naš Bo-naventura. Kazali so jih na shodu, kakor v menažeriji medvede. In nekatere ljudi vleče to, da vidijo škofa!
V 'Narodnem domu• pa je zborovalo v nedeljo dopoldne ob 10. uri nad 4000 napred-njakov In socialnih demokratov. Govorila sta dr. Tavčar in E. Kristan. (Lepa dva govora priobčimo.) Zbrani zborovale! so krepko pri trjevali obema govornikoma. Shod jo po zdravilo 39 brzojavk iz raznih krajev. Po shodu je šla velika večina demonstrirat pred katoliški shod. Klerikalce so ščitili orožniki in policaji. Lep shod, ki ga morajo orožniki varovati. Zvečer so imeli klerikalci veselico v hotelu <Union>. Igrala jim je godba in peli so po svoje. Poredni ljudjo pa so jim na vrt pod mize nastavili smrdljive bombe, ki bo širile grozen smrad med »katoličanu. Jedli so malo, temveč pa so pili, da je bilo . zvečer vse pijano. Babo in dedci so se kar očitno objemali. To je bil — »katoliški shod* Vera ima zares lepe zagovornike. V ponede Ijek in torek je ostalo še nekaj duhovnikov v Ljubljani, ki ko predstavljali <kaloliški shod Ljudstva ni bilo več, ker so videli, da vse skupaj ni nič druzega, kakor sama farbanja
ki je zato bila pripravljena, ker bodo kmalu volitve v državni In deželni zbor.
morejo meriti z ljubljanskimi, samo da je stanovanje tu še težje dobiti,* Ali domačini nič ne zidajo P* «Nič se jim ne more očitati. Stori vsak kar je v njegovi moči, ravno tam nad ko lodvorom bo v kratkem dokončana vočja stavba Janeza Kerjana, tovarniški delavci se skušajo, kdo bo prej imel svojo hišico, to varna zida vsako leto več poslopij, pa vendar je za rapidno napredujočo industrijo, zn ogromni promot, ki je nastal z novo železnico in se še po otvoritvi karavanškega predora znatno poveča, šo vse to premalo.*
Spomnil sem se na industrijske kraj na Vestfalskom, ki so v par letih zrasli velika mesta. Nekaj podobnega se vrš na Jesenicah,
S u r m a- diu>
Njuni voli so so tako poznali, da^so že s mukanjem pozdravljali, kaj čuda, da sta se tudi človoka spoznala in začela ljubiti!
Klavzule na trgovskih računih.
(Ii trgovske prakse.)
Ako vzamemo v roko trgovski račun, vidimo na njem tiskane razne klavzule in
JOgoie, n. pr.: «plača in toži se v.....,
reklamacijo se vpoštevajo tekom .... dni i ,», »osebno izbrano blago so ne vzame azaj* i. t. d. Akoravno vidi trgovec take pripombe vsak dan na došlih računih in jih a sam tiskati na svoje račune, vendar malo-cdo pogleda te klavzule, še manj pa premisli, zakaj so na računu in kakšno vrednost imajo. Teh klavzul si nt izmislil en trgovec, ampak so sad izkušenj naših prodnikov trgovcev. S temi klavzulami se hoče zalagatelj, kakor tovarnar tako grosist izognili Sikanam svojega odjemalca. Vse to klavzule so prešle v kri trgovskega stanu in poslale so trgovsko-običajne. Oglejmo si pa njih pomen in njih vrednost Vsak trgovski račun nosi v prvi vrsti
opazko: »plača in toži se v.....Glasom
našega civil, pravd. zak. mora tožnik tožiti iri onem sodišču, v čeggr okolišu ima toženec svoje bivališče. Navadno sta pa zalagatelj in odjemalec krajevno daleč nnrazen. Cakor znano se odjemalcu ne /.ljubi vselej ulaga plačati in tudi vsi opomini ne pomagajo nič. Zalagatelju preostaja le pot tožbe in bi moral tožiti sedaj pri onem sodišču, pod ka tero spada dolžnik. Kajpada bi imel tako več stroškov in sitnosti, zategadelj pa stavi po goj, da smo tožiti pri svojem sodišču, kar je tudi dovoljeno, s pridržkom, da se podvržeta oba dola kompetentnosti tega sodišča, preden se sklene kupčija. In kakor je glede tožbe, tako je tudi glode plačila. Dolžnik si pri pla čilu večkrat odbije za poštnino i. t. d. akoravno ni opravičen, ker se je določil kraj izvršitve oni, kjer stanuje zalagatelj. Dolžniku tedaj niso dovoljeni odbitki za nakaznico in poštnino, ker mora poslati denar franko, in to še posebno povdarjajo nekateri zalagatelji z opazko, da ne pripoznajo nobenih odbitkov za poštnino, ampak se imajo izvršiti plačila direktno nanje in franko. Akoravno sodišče ne smatra vedno te klavzule kot obojestransko sprejele pogojo, vendar ravna vsak trgovec v svojem interesu, ako pregleda vsak došli račun. Ako mu kak pogoj ne ugaja, naj vrne račun s priporočenim pismom, kajti le v leni slučaju lahko dokaže, da se no strinja s tiskanimi klavzulami.  Pa tudi pri
prevzetju blaga rabijo naši trgovci premalo previdnosti. Blago pride domov, skladiščnik nič ne pregleda in šef še ne ve, ali je blago dospelo, ali je v redu ali ne. Pošiljatev lepo spravijo, račun se plača. Čez delj časa, ko se misli blago porabiti, pa vidijo, da ne odgovarja naročdu i. t. d. Seveda se sedaj hitro reklamira večkrat v razžaljivem pisma; toda pošiljatelj zdaj po sebi umevno noče nič slišali in vedeti, ampak se sklicuje na pogoj, da se na reklamacije ozira le gotov čas, kateri rok je tiskan na računu. In ako pride taka zadeva naposled pred sodišče, odloči sodišče pošiljatelju v prid. Za zgled hočem navesti le en slučaj. Pek se je pritožil pri mlinu po pretoku treh mesecev, ko bi moral plačati račun, če), da je dobil kislo moko. Mlin te pritožbe ni pripoznal in kakor se je izkazalo je poslal mlin dobro moko, toda pek je imel vlažno skladišče in tako ni čuda, da je po Hala moka slaba. Taki slučaji se pripetijo vsak dan. Zato je pa potrebno, da je trgovec previden in natančen. Trgovec mora pregledati vsako, tuli najmanjšo reč in tako bo marsikaj napačnega opazil, izogne se marsikateri sitnosti in izgubi. Ako bo v »k trgovec previden in natančen, ne bo imel toliko vzroka tožiti o slabi trgovini.
Z. v «T. V.»
Dopisi.
Il VelMOTegi. Cenjeni g. urednik! Bodite toliko dobri in sprejmite v svoj cenjeni list sledeče vrstice, kar bodete gotovo storili tem rajše, ker se že precej dolgo nismo oglasili. Menda nimajo nikjer na Kranjskem tako «dobrega* župnika, kakor v Velesovem. Imenujemo ga navadno g. Jože ali g. Kalimir in to ime povsem zasluži. Pred štirimi tedni, to je 2. avgusta, je prinesla neka gospa vojaškega uradnika iz Gorice k nam Materi )ožji venec, ki je bil zelo dolg, namreč 8 m in je veljal 50 K (reci petdeset), v zahvalo, ker je njen mož pred par leti ozdravel, ko ,e bil zelo težko bolan. Dotična gospa je šla i gospodu Kalimiru in mu povedala, da je prinesla venec v dar in zakaj. G. Kalimir je bil navidezno vsled tega prav vesel. Pride nedelja, dne 4. avgusta in venca ni pri Materi božji. Dotična gospa, ki je darovala venec, je sla pogledat, kje je venec. Pri Materi bužji ga ni in ga ni. Ženska, ki je tam molila, ji pove, da ga je vzel g. Kalimir in ga nesel v svojo sobo. Gospa, vsa ogorčena vsled tega, zavpije nad ženskami, ki so tamkaj molile; «Kaj boste molile tukaj, kjer ni nobene vere več.* Potem leti naraynost
Pričela mu je prinašali skrivaj dobrih jedil, podarila, mu rdeč robec, zašila mu jopič.
On ji ni mogel dati ničesar, ker ni »imel ničesar, le na piščalko ji je igral in iskal za njene volu najboljšo paše. Oče je hvalil Uliso, da ni lena na paši, zgodaj vstaja in mnogokrat zamudi večerjo, le da Živino žene na travnik. Mati se je vo selila, da je deklica zdrava in lepa, da hodi nn delo tako veselo kakor na ples in celo mesto očeta pase ob nedeljah. — In ko sta so nazadnje vračala, ni vedel nihče, kako sla pri križu, kjer se pota ločijo, vzela slovo in le ptice so iz grmovja opuzovale njune poljube.
Ho man se je čisto izpremcnil, gibal se je Živahneje, hodil hitreje in pokonci, včasih mu je celo smehljaj zaigral okrog molčečih usten, in v temnih očeh jo zagorel skriv nosten ogenj.
Vsako nedeljo je od mutere zahteval svože perilo. Nekega večera ga dobi Ulisa vsega zamaknjenega v delo. Odrezal je bil
debelo vejo, precepil jo po dolgem v dve polovici, izdolbol, dal oba kosa zopet skupaj in na nju obroč.
«To bo suma!* ji reči. <Ko bo rž požela, in pridejo k tebi snubači, bom igral nanjo.*
«Ni res! Snubače bom zapodila! Še eno leto hočem biti prosta, poleti hočem še vole pasti s teboj. Zaigraj raje sedaj, poskusi svojo surmo.*
«To se ne spodobil* ji odvrne, t do jeseni naj počaka.*
Deklica mu sune delo iz rok.
t Jutri ne pridem več!* vzdihne.
«Kdo pa pride?* vpraša nemiren.
»Očešam, jaz bom morala iti spravljat lan.*
•Zdelo se mi je, da najino veselje ne bo dolgo trajalo,* za mrmra zamolklo.
'Vsak večer pridem na razpotje.*
•Ne hodi; ljudjo bi te videli in v vasi pripovedovali.*
•Kaj zato P Kako si neumen! če bi bil pameten, bilo bi vse drugače.*
k župniku. Kaj se je tam godilo, ne vemo, le toliko nam je znano, da se je slišalo iz župnišča glasno govorjenje in vpitje, ter da je čez dolgo (asa prilla gospa z vencem vred iz župnišča. Toda to le ni vse, kar počenja g. Kalimir. Predzadnjo nedeljo zjutraj je pri-digoval, da se nihče ne more zveličati, čeravno moli rožni venec in litaniju, hodi v cerkev, k spovedi, k sv. obhajilu in hodi na božja pota, ako pa ni pokoren duhovnikom. Pri isti pridigi je privlekel na dan stvari, katere so se godile pred tremi leti. Rekel je, da se gostilničarji, ki se pred tremi leti niso podpisali, da o žegnanju ne bodo imeli godca, ne morejo {zveličati zato, ker niso pokorni duhovnikom Take larefare nam vleče g. Kalimir na dan, potem bode pa zopet Sel v Ljubljano k Tončku pravit, da to ni res, kakor je sel zadnjič, ko sfl mu Cerkljančani povedali, kaj je pridigoval na novi maši v Cerkljah. V nedeljo popoldne pa je sel v Ljubljano na shod, ž njim je Sel tudi najkrajši v fari in nekdo, ki je pred volitvami nekemu naprednjaku pod častno besedo obljubil, da bode volil z naprednjak!, potem je pa volil z nazadnjakl. Toliko za danes, o priliki mu povemo se, kakšno pismo je dobil iz «Sodražice, kar pa sam bolje ve, kakor mi, potem kakšen se je zadnjič, to je bilo predzadnji ponedeljek zvečer, peljal domov. To bi mu že danes povedali, pa nas zna iti tožit, kakor je šel nekega posestnika, ko mu je povedal isto. Na svidenje, g. Kalimir I
Velesovčani. Z Bledi. Gospod nadučitelj Rus je v zadnjem »Gorenjcu« priobčil dolgovezen, a ravno tako prazen dopis z Bleda, v katerem mi odgovarja deloma na stvari, katerih podpisani nisem niti trdil, deloma mlati prazno slamo, da se napolni nekaj rubrik Zrno in višek njegovega članka je le impertinenca, ki kaže njegov karakter v vsi nagoti. Namen njegov je pesek v oči celemu učiteljstvu in javnosti, da bi opral sebe in uničil eksistence treh svojih kolegov, sredstvo proti javnosti pa pregovor, da od sumničenja vedno nekaj obvisi. Po njegovem zadnjem dopisu ga ne smatram več vrednega, da bi odgovarjal njegovim točkam, to povem vsej javnosti, zato se obrača ta moj dopis le na občinstvo, da sodi tega poštenjaka. Kar je pred leti napravil dobnga, tega mu ne cdrekamo, zadnju 4 leta pa le zavira, razdira, sumniči in dela razpore med učiteljstvom in tudi med občani. Po zgoraj navedenem izreku trdi še vedno, da je napravil krajno-dolski nadzornik le svojo dolžnost, ko je (po njegovem navodilu) denuncira! učiteljstvo zaradi nemoralnosti in predrzne si celo sumničiti nepristranost sodišča, ki je v dveh instancah dosledno
«Ne maram biti pametneji in ne tebe v nesrečo spraviti,*
Deklica je bila jezna in užaljena.
«Tvoja ljubezen ni pametna/ Ne pridem na razpotje, ker tega nisi vreden.*
Hitro sežene svoje vole skupaj in odide sama. Njemu nakljub poje vso pot vesele in poskočne pesmi. Osem dni mu ne pride nasproti, zvečer po delu pleše in se zabava v gostilni.
Najbolj razposajena je bila v nedeljo, ko ga je zagledala med hlapci. Ni plesal, ni pil, ni prišel v sobo. Skozi okno je gledal notri in njegove otožne oči je niso zapustile, ko je tako lepa in bogato oblečena, od vseh odlikovana, plesala v sobi.
Najbolj se je sukal okoli nje njegov bratranec Teodor, sin tistega, s katerim je mati imela pravdo, in Ulisa se je šalila ž njim. Hotela je Romanu pokazati, kaj jc, kako dekle je izgubil po svoji neumnosti Pa njegov žalostni pogled je ni zapustil, in obšla jo je taka ginjenost, taka žalost, da izgine iz gostilne, čeravno je ples še trajal,
obsodilo krajno-šolskega nadzornika. In potem njegova nesramnost, trditi, da je občinski svet proti svojemu prepričanju ali pa premalo informiran dal najboljše morali čno spričevalo celemu obdolženemu učiteljstvu. S tem je pač jasno dovolj pokazal vse svoje brezmejno sovraštvo do svojih lastnih kole-"ov! Pač z veseljem bi bil on porabil vsako m..v unjse dokazilo pred sodiščem, saj je bil prit*, tam, a vedel ni ničesar. S svojo zlob-nosijo nas bo prisilil do tega, da si bomo ogledali natančnejše, kdo je oni, ki si upa kaj tacega trditi. Na vse mogoče in nemogoče iz mojega dopisa odgovarja, le enega mojih stavkov ni hotel razumeti. Vedel sem in uganil prav dobro, da ne bo niti korajže za obrambo. Zakaj ni vprašal po onem zakoncu? — Odgovor na poslano krajnošol-skega nadzornika, ki izvira iz iste kovnčnice, še pride. - Na Bledu, dne 30. avgusta 1906.
Jakob Petorael, lupan.
Novice iz Cerkljan.
— Janez Stare, podžupan in penzijo-nirani nadzornik hranilnice in posojilnice vedno obrača plašč po vetru. Dopoldne je v besedah neodvisen kmet, popoldne pa navadno privesek črne suknje. Sploh ne ve, kaj da je, ker njegovi možgani, kakor vseh Be-Sterjevih «barko v in buteljnov* se ne po-vspno čez farovški prag. Tega možička ima zeleni Janezek na vrvici, kakor Bošnjak medveda ali opico. Če potegne Janezek na desno, gre na desno, čo na levo, gre pa tja. Zeleni Janezek zna svoje backe in buteljne «knriniti«, ker so vsi pri hranilnici in posojilnici dolžni. Zato pa plešejo kakor on gode.
— V izjavi pravi Mošenk, da «Go-renjru* ne bode pravil, zakaj je odstopil od nadzorstva. Odstopil pa je: 1.) Branila mu je žena, kateri je podložen; 2.) dobil je pismo od «Zadfužne zveze* v Ljubljani, da se malo briga za svoje dolžnosti; 8.) ker sam o stanju hranilnico in posojilnice nič ne ve.
— Tudi so si odborniki kar po domače ižposojevali brez porokov, kar zahtevajo pravila. Stare je sam pravil, da njemu ni nihče porokoval. Ko je odstopil, mu piše Bešter pismo, da naj plača ali pa naj dobi poroka. Takrat je zavrelo po Sta-relu, a njegova jezica se kmalu ohladi.
— Načelstvo hranilnice in posojilnice je temu možu izposodilo denar proti pravilom, kar ni postavno, oni izposo-jujejo denar ljudem, ki nič ne premorejo, kakor velesovskemu župniku g. Kalimiru, ker se ne ve, ali vrne kdaj ali nikdar.
Skrije se v svoji kamrici, joka lam v kotu in toži nad svojo nesrečo.
Drugo jutro hiti na razpotje. Nek mož sedi tam ves sključen, in ona se dela, kot da hoče iti mimo in da je ostala samo za trenotek.
<Roman, koga čakaš?* vpraša porogljivo.
«Nikogar. Prišel sem tu sem---
da si odpočijem!* odgovori Žalostno. • Ginjenost ji prevzame dušo.
<Si hud name?* vpraša boječe in sede k njemu.
(Ne. Ti nisi moja in ne boš.*
<In meni je brez tebe tako žalostno, sokol moj,* zašepeta.
Mladenič jo pogladi po laseh in prime za roko.
Jokala je in sama ni vedela, zakaj, kajti njej ni bilo ne otožno ne^amotno pri srcu. In tako sta se zopet spravila.
* * *
Dnlje prili.
— «Smrdoljubov> dopisnik je tudi večni študent, sedaj občinski sekreter. Fant je zelenega Janezka sošolec, a vredna sta drug druzega. Sekreter je imel opraviti že mnogo z oblastvi. Zato je za «Smrdolju-bove* buteljne prav pripraven kot Bešterjev sodrug. Fanta jim iz celega srca privoščimo.
— Sekreter naj bi ogleda) Živino, ki se postavi v semenj; ko opravi svojo dolžnost, potem naj obiskuje zelenega Janezka. Mogoče pa dobi od Janezka več za (hudičevo gren-čiro ali šnops*, kar sekreter tudi obrajta.
— Iz sekreterjevega pripovedovanja: (Sakrament*, ko sem bil Se študent, to smo ga zbijali, po štiri leta smo ribali en gimnazijski razred. Nekoč gremo študentje na izprehod proti Šenčurju. Bilo nas je več. V prvem gozdiču pod Primskovem so bili cigani. Eni smo šli naprej, drugi so lam ostali, posebno eden, ki se je pisal za Beštra, ni mogel naprej. Takrat še nisem vedel, kaj je hotel cigankam, danes pa že vem. »Prraej-duš(, da je vse to res II
Tržiške novice.
- Naši katoliški - prijatelji delavcev. Mislili smo, da se je pri nas strankarski boj polegel že toliko, da nam ne bo treba nikdar več pisati proti našim nasprotnikom. Saj je pa v istini vladalo med obema strankama neko tiho sporazumljenje, in dasi ne ravno prijateljsko, smo vendar občevali med seboj prijazno in do resnejših spopadov med nami ni prišlo. A med tem, ko smo mi ponujali roko odkritosrčno v spravo, so se naši katoliški le hl ini 1 i in zadajali so nam v zadnjem času udarec za udarcem, kakor bi hoteli dokazali, da klerikalci v Tržiču niso nič boljši, kakor drugod. Naj navedemo samo dva slučaja. Pri Sokolu je kot član tih, miren in priden mladenič, ki se v strankarske prepire sploh no vmešava, in ki je Sokol le zaradi tega, ker je prišel do spoznanja, da je telovadba jako koristna za Človeški organizem, t 'služben je v tovarni gospoda župana Mallyja in član splošnega bolniškega in podpornega društva. Ta mladenič je bolehal že dobrih štirinajst dni, predno se je odločil, da vpraša zdravnika za svet. To misel je izdal svojim sodelavcem v tovarni, a naletel je. Slučajno je sklenil iti k zdravniku tisti teden po ljudski Veselici v Pristavi, kjer je tudi Se telovadil. Ko torej pove svoj sklep v tovarni, zadere se takoj nanj neka malenkostna oseba, ki sliši na ime Mokorel in ki nima niti toliko m ožgan v svoji sicer debeli bulici, kakor kaka kokoš: •Sokolov naše društvo ne bo podpiralo I* Ali ni to skrajna nesramnost? Odbornik podpornega društva si upa zabrusiti v obraz redno plačujočemu Članu take besede, odbornik onega istega društva, ki je v rokah naših katoliških — seveda on je sam katoliški — tistih naših narodnjakov, ki razumevajo probujo narodne zavesti tako, da društvo občuje — čujte in strmite! — da slovensko društvo občuje s svojimi člani Slovenci v blaženi nemščini in da ima samonemški pečat (Allgemeine Kranken- und UnterstOtzungs-Kassa*. Zakaj pa plačujemo svoje mesečne doneske? Mari. zato, da bi se nam potem očitalo pri vsaki priliki naše mišljenje? Še enkrat naj se to zgodi, potem vam posvetimo drugače; naša potrpežljivostjo pri kraju in poskrbeli bodemo, da ne zrastejo vaša drevesa do nebes.
— Še lepši je drugi slučaj, ki se je godil v Goeknovi tovarni, in pri katerem jo udeležen znani (politik* Bahun. Po milosti in priporočilu nekega liberalca je prišel v tovarno in se splazil s hinavščino in denunciranjem tako daleč, da vživa sedaj dvomljivo čast mojstra, ki daje tovarniškim delavcem delo. Ta Bahun z ene, z druge pa dva pridna mladeniča, od katerih je eden Sokol, drugi pa Bahunov sodruStvenik — dlan katoliškega izobraževalnega društva sv. Jožefa — lo so glavno osobo v tej žaloigri. Pretekli
leden prideta zadnja dva k Bahunu in ga prosita, naj jima da novega dela, da ga vzameta zvečer domov. Hej, je bila to lepa prilika, da je Bnhniin pokazal svojo oblastnost in Re nekoliko maščeval nad liberalci, ki imajo pri veselicah lepo vreme, katoliški pa še lepši — dež I «Kar imata — prej izdelajta,* za-renči nad delavcema. <Ssj imava že skoraj izdelano,» si upa ugovarjali eden za oba, a bo nesreči — Sokol, in ta predrznost razkači Bahuna tako, da od same jeze komaj še pihne iz sebe: «NiČ ne dam!» To je bilo pa fantoma tudi preveč in odšla sla iz tovarne, ko je manjkalo ravno še četrt do šeste ure. To pa jo bila zopel voda na Bahunov mlin. Urnih krač jo ubere v pisarno in za-toži delavca zaradi tega, ker sla bolj pridna kakor on, ki se mu niti hoditi ne ljubi. (Prijatelj* Slovencev — Goeken — je bil pa seveda tudi vesel, da je mogel pokazati zopet enkral svojo ljubezen do ljudi, katerih žulji so ga spravili na noge, in odmeril je grešnikoma kazen — vsakemu krono «abcuga*. Vendar pa bi radi videli nosova — Goek-novega in Babunoega — drugo jutro, ko sta delavca zahtevala delavske knjižice. Oba je narava že itak obdarila s precejšnjimi kopiti, a to jutro pa smelo lahko trdimo, da sta jima visela nosova še čez brade. Saj je pa tudi sitno, da se delavec umakne nadalj-nemu maščevanju s tem, da popusti delo.
— A še eno resno besedo. Šu-štersič prisvaja sobi in svoji stranki najiskro-nojšo ljubezen do delavstva, njegovi pristaši pa izvršujejo to ljubezen na jako praktičen način, kajti ta dva slučaja nista osamljena in mi le želimo, da bi kazali to ljubezen na ta način i v nadalje. V Tržiču imamo tudi strokovno društvo, kateremu pravita nalagajo dolžnost, da se poteguje za pravice delavstva. Kje je bilo to društvo ob tej priliki, da se ni potegnilo za svojega člana? Hazumemo! Strokovno društvo je pod isto patronanco kakor katoliško izobraževalno društvo in — vrana "vrani nikdar ne izkljuje oči. Ne razumemo pa delavcev, da tišče v take tovarne, kjer jih zatirajo vsi kolikor morejo. V Tržiču je za pridne roke dovolj dela in pri tem še Nemcem tlačuniti ni treba, kaj še, da bi se moral delavec v prahu plaziti pred tako puhlimi glavicami, kakor je Bahun. .Odločno pa svetujemo vsem onim ljudem, ki imajo toliko masla na glavi, kakor Bahun, nnj ne hodijo preveč na solnce. Bahunčku za danes še pri-zanesemo, v drugič pa ne zamolčimo ničesar in šepetale bodo različne veže, posamezni oddelki v tovarni i. t. d. Torej — »ajmoht, gmahl*.
— Velika nesreča se je pripetila v nedeljo dopoldne. Bilo je ravno po doseli maši in ljudje so se kakor običajno zbirali na trgu na prijateljski pogovor. Med eno gručo, ki je stala tik pred občinsko pisarno, je bil tudi Lovro Zaplotnik, delavec v predilnici. Naenkrat neko ropol arijo v zraku in v naslednjem hipu se zgrudi Zaplolnik smrtno ranjen na tla. Odtrgala se je na nerazumljiv način železna oknica pri podstrešni sobi in padla 2 oglom Za plot-uiku na glavo. Prenesli so ga domov, kjer je umrl šele v torek ponoči. Pokojnik je bil blaga duša, z vsakim prijazen, odkritosrčen prijatelj in zvest zagovornik napredka in svobodo. Zapustil je vdovo s tremi nedoraslimi otroci. Lahka mu zemljica in blag spomin!
Narodna slavnost na Bledu.
Prfltečcno nedeljo, dne 26, t. m., smo imeli pri nas veliko narodno veselico, ki se je vršila v prid ustanovnemu skladu blejskega Sokola. Veselica s pristno narodnim značajem je uspela v vsakem oziru najbolje v splošno zadovoljiiost. Ob napovedani uri se jo zbralo na novem kolodvoru vse polno domačega občinstva, ki je pričakovalo vlaku. Ko je prižvižgal vlak na postajo in se ustavil, jo nastala pravcata gnječu mnogih izletnikov, oziroma udeležnikov veselice iz vseh
krajev naše divne Gorenjske.  (Jeseniški Sokol*, ki je prihitel v našo sredo, jo stopil pred kolodvorom v red in g. župan Pelernel, obdan od narodno oblečenih deklet in fantov, ga pozdravi v imenu občine in pripravljalnega odbora. V svojem govoru izraža svoje veselje in zahvalo, da se je (Jeseniški Sokol* odzval vabilu pripravljalnega odbora, posebno še v tako obilnem številu. Udeležencem želi prijetnih ur na Bledu in jim zakliče prisrčni dobrodošli in na zdarl G. Humer, starojta .Ješ. Sokola* se zahvali za prisrčni sprejem, prizna, da šo Sokoli radi prišli med blejske rodoljube in izreka željo, naj bi Sokol kmalu razprostrl svoje kreljuti nad lo zavedno občino in jo prešinjal s pravim sokolskim duhom. Vrlemu Županu, ki stoji na čelu zavednemu, narodnemu Bledu, pa zakliče na zdarl Imenom slovenske sokolske zveze v Ljubljani je gov< rit g. I. Kajzelj približno takole: Sirom slovenskega sveta je znan Bled radi svojih prirodnih krasot, znano pa je daleč naokoli tudi gorko rodoljubjc, s katerim se ponaša blejska občina. Danes se namerava postaviti nekako temelj k ustanovitvi (Sokola*. To misel pozdravlja slovenska sokolska zveza z veseljem. Naj bi kmalu prišlo uresničenja! Prepričan sem, da bo v tem zavednem kraju vršil novoustanovljeni Sokol častno svojo nalogo in stremil, da doseže čimproje ciij in smoter sokolstva. Naj bi Sokol ščitil s svojim delom, da se nikdar ne bo izkušal tujec polastiti teh rodoljubnih tal, naših krasot in odbijal krepko vsak tak napad od sovražne mu strani. Vam, g. župan, ki načelujete zavedni blejski občini kličem trikratni: Na /.dar! Posameznim govorom so sledili živahni na /.dar- in živio-klici, ki so odmevali daleč preko jezera. Z godbo na čelu je potem odkorakala dolga vrsta (Jeseniškega Sokola* in narodno oblečenih gospo-dičen in fantov ob jezeru do Prešernovega spomenika. Pevci so zapeli, godba je zasvi-rala in «Sokol* je položil venec na Prešernov spomenik. Nato so se odpeljali Sokoli in godba v 27. ladjicah čez jezero, da preje dospo na slavnostni prostor. Na obsežnem travniku poleg vile Mirni dol — koji prostor je državni in deželni poslanec, g. deželnosodni nadsvetnik Ferjančič iz prijaznosti prepustil — se je vršila veselica. Godci so zav/eli nalašč za nje pripravljen prostor in začeli igrati, Kmalu se je prikazala na telovadni prostor vrsta Sokolov, se razdelila na dve skupini in začela proizvajati menjaje vaje na drogu in bradlji. Živahno odobravanje in mestoma burno ploskanje mnogobrojnih gledalcev je glasno pričalo o priznanju vrlim telovadcem. Ti so pa tudi v polni mori zaslužili pohvalo, ker so vso vujo, ludi najtežje, bodisi na bradlji in drogu izvajali tako eksaktno in s s toliko preciznostjo, da smo se naravnost čudili, da zmore toliko doseči po dveletnem obstoju vrli (Jeseniški Sokol*. Dokaz, da slu bili ti dve leti čas dela; treba je bilo vstrajnosli in krepko volje. Skupino, ki so jih telovadci napravili po vajah na oroiju, zaslutijo toplo priznanje, Manj pohvalno moremo izreči sodbo o prostih vajah. To zagrebške vajo so bile sicer dobro priučene; mislimo le, da bi bilo treba tukaj bolj energičnega poveljevanja ne le telovadcem, ampak i>.iil. godbi. — Srečke za dobitke so gospo-dične-prodajnlke kmalu razpečale. Dobitki, katerih je bilo lepo število, so bili prav primerni, lz semnja jo vsakdo prinesel za spomin iz planinskih krajev zvonec in to ni bilo žvenkljanja od strane malih in velikih ne konca ne kraja. To pa je tudi nekoliko pripomoglo do popolnejšo zabave. V paviljonih so stregle gospodične v narodnih nošah. Bile so to le brhko in ljubeznive Gorenjke, kojih imena smo objavili že v zadnjem »Gorenjcu*. Za njihovo požrtvovalnost jim hodi izrečena na tem mestu najtoplejšo priznanje, V planinski in Češki pivurni si mogel pogasiti žejo z dobrim pivom, v dolenjski kleti si se okrepčal z pristnim cvičkom, v kuhinji si dobi mrzlih jedil in gorkih klobusic. Šampanjski paviljon in kavarna spočetka seveda nista
imela dosti obiskovalcev, a na večer je bilo tudi tu živahno. Pripomnimo, da cene jedil in pijače nikakor niso bile pretirane. Proti večeru so prišli tudi letoviššarji k veselici in nastalo je vrvenje kot v kakem čebelnjaku. Meščanska godba iz Kranja je dobro svirala in mladina je veselo rajala do zgodnjega jutra. Upamo, da gmotni uspeh te velikanske narodne veselice ne bo zaostal in se bo s tem položil precej velik temeljni kamen k ustanovitvi našega Sokola. Zahvaljujemo se v prvi vrsti (Jeseniškemu Sokolu* za izvrstno telovadbo, pripravljalnemu odboru, posebno narodnim damam, ki so s toliko vnemo in požrtvovalnostjo bili na delu, pa tuli vsem drugim, ki so pripomogli k večjemu sijaju te naše redko tako dobro uspele prireditve. Naj bi ji sledio še kmalu druge enako!
Tedenski politični pregled.
Dologacijsko zasoitanjo bo meseca oktobra v Budimpešti, in sicer se začne 18. ali 20. oktobra. Zagovorniki vladnega načrta volilne reforme so vsled tega nevoljni, češ, da se s tem reforma zopet zavleče ali celo pokoplje, dočim upa vlada, da bo načrt dotlej v odseku rešen in pride po delegacijskem zasedanju v zbornico.
Zedinjenje Bosne in Hercegovine i Hrvatsko. Zagrebški mestni zbor je soglasno sprejel predlog, naj se cesarju, ko pride k vojaškim vajam v Trebinje, izreče želja hrvatskega naroda, da združi Bosno, Hercegovino in Dalmarp s Hrvatsko in Slavonijo v eno edino kraljevino. To prošnjo naj izreče vladarju župan trebinjski pri pozdravu; vsi drugi mestni zastopi po Dalmaciji, Hrvatskom in Slavoniji naj pa store enak sklep ter naj ga brzojavno sporoče vladarju, ko slopi v Trebinji na hercegovska tla,
Rusko. Ministrski predsednik Stolvpin jo carju dokazoval nepotrebnost in neuspešnost vojaške diktature, priporočal mu je pa naj takoj izvede neke liberalne reforme. Temeljem posebnega carskega ukaza so podaljšajo naredbe za javno varnost in za ojučenje izredne obrambe še za eno leto. V podporo prebivalstva v vseh okrajih prizadetih po slabi letini je finančni minister pooblaščen potrositi 50 milijonov rubljev, katere pokrijejo s 4% rento.
Atentat na roškega ministrskega predsednika Stollplni. O atentatu na ministrskega predsednika Stolipina se uradno poroča : Okolu 4. ure popoldne 26. m. m. se je pripeljala pred dvorec ministrskega predsednika na Lekarniškem okolu v Pelrograda kočija z dvema bistrima konjema. V kočiji so sedele štiri osebe, dva civilista in dve vojaški osebi v inozemski uniformi. Vse štiri so šle skupaj v sprejemno sobo, ena izmed oseb, oblečena v uniformo, je držala v roki šlem, v katerem je bila očividno bomba. — Naenkrat jo padla bomba v sprejemni sobi slučajno na tla in eksplodirala z grozno silo. Generalni major Semjatin, ki je kakor uradnik pridetjen ministru vnanjih stvari in se je nahajal v sosednji sobi, je bil takoj ubit, ceremonijerju Veroninu je bila odlrgana glava. V sprejemni sobi so našlo smrt vse osebe, ki so se nahajalo tamkaj, mod njimi tudi štirje storilci. Petnajstletna hči Stolipinova, ki se je nahajala v gornjem nadstropju, jo bila na nogah težko ranjena. Stolipinovemu sinu je bila zlomljena noga. Ministrski predsednik je ostal nepoškodovan. Kočija, v kateri so se
I. prlloja „Gortnlcu" it. 35 I* I,
1.1906.
pripeljale omenjene štiri osebe, je bila razdrobljena, voznik pa ubit, konji so ostali nepoškodovani. Vsa zadnja stran dvorca je bila vsled eksplozije razdejana. V kočiji so našli nabite revolverje in drugo orožje. Po atentatu so mrtve in ranjene prenesli v bližnje bolnišnice, vojaštvo je pa obkrožilo dvorec. Stolipin je bil za časa atentata na balkonu. Policija meni, da niso bili zločinci iz Petro-grada, mm več da so prišli t dežele. Povodom atentata v dvorcu ministrskega predsednika Stolipina je b Jo 60 žrtev, od teh je bilo BO ubitih. Trije zločinci so bili tudi ubiti, četrti je bil aretovan, Petnajstletni hčeri Stolipina sta bili zdrobljeni obe nogi. Prebila je noč mirno, ko so ji ubrizgnili morfiuma; potrebna je amputacija. Sinu Stolipinovemu je bila zlomljena kolčna kost. Ministrski predsednik je dvakrat obiskal otroka v bolnišnic1. Ubite osebe so grozno pohabljene. Že pred nekoliko dnevi je hotel odstavljeni Častnik Bobo-ripin svariti ministrskega predsednika pred atentatom, toda niso ga pustili pred ministra. — V Petropavlovsko bolnišnico so prine-li 24 mrličcv in 22 ranjencev, od teh so štiri umrli. Štirje ranjenci, ki so na sumu, da so se udeležili atentata, so bili odvedeni v jel-nisko bolnišnico. Car je poslal Stolipinu brzojavko, v kateri izraža svoje ogorčenje nad atentatom ter nado, da mu otroci kmalu ozdravijo. Stanje hčere Stolipinove je opasno.
Kulturni boj na Francoskem. Različni Usti prinašajo sedaj podrobnosti o zborovanju francoskih škofov, ki se je vršilo koncem maja. Iz teh poročil je razvidno, da se je veČina navzočih škofov izrekla zato, da se francoski katoličani prilagodijo novim razmeram in z 48 proti 26 glasovom je bil sprejet načrt za verske družbe v okviru novega zakona, Papeža je ta sklep baje neprijetno dirnil in je vzkliknil: <Proti meni so glasovali, glasovali so kot Francozje.*
Q o do v i prihodnjega tedna:
2. Angeljska. Bojan, Leposlova; 3. Tekla, Erazma, Miroslav, Strašimir; 4. Rozalijn, Ida, Domogoj; 6. Viktorin, Lavrenoj, Just, Dobrina; 7. Bronislava, Regina, Vidojka; 8. Rojstvo Device Marije (Mali Šmaren), Go-deslav.
Novičar.
Imenovan je prof. Anton Jeršinovič iz Kranja v Ljubljano, suplent Bogumil Remec iz Kranja pa zač. gimn. učiteljem v Ljubljano.
Osebne vesti. G. Rajmund Svetek je prestavljen iz Ljubljane k okrajnemu glavarstvu v Kamnik, g. Kordin pa iz Kamnika v Radovljico. — G. Ivan Batagelj, višji revidcnt in prometni kontrolor tudi za gorenjsko železnico, je premeščen iz Beljaka v Trst. — Kaplan dr. Franc Grivec je premeščen iz Doba kot naučni prefekt v duhovsko semenišče; g, Franc Kimovec iz Predoseljkot prefekt v Alojzijevišče v Ljubljano; g. Leopold Kolbezen iz Cerkljan v Št. Jernej; g. Evgen Legat od Sv. Križa pri Litiji v Škofjo Loko; za kaplana v Dob pride g. dr. Alojzij Merlmr, g. Janez Langerholz pa v Cerklje.
Okrajni višji komisar v Radovljici, g. Fran Sohitnik jo premeščen k agrarni komisiji v Ljubljano.
„Naft List" nam očita pri naštevanju gorenjskih liberalnih občin naivnost in no-vestnost, češ, da se dičimo z blagom, ki ni
naše, to je narodno• napredno. Ne bodite no, smešni, gospodje možakarji okrog «Našega Lista*, ki ste si morali izmisliti izmed sebe novo stranko, obstoječo iz desetih mož, da bi vaše precej pohlevne zmožnosti sploh mogle priti na površje, kar bi se v večji stranki bolj težko zgodilo. II prav dobro poznamo te narodno-napredne zastope in njhove načelnike in vemo, h kateri stranki pripadajo. Pa ne, da bi si vi domišljevali, da so to že pristaši (Našega Usta*? Verjetno bi bilo vse z ozirom na vašo pisavo.
Strašno neumen napis se blišči na postaji Dobrava pri Bledu. Ker naša dična železniška uprava ni znala, oziroma ni mogla prestaviti pristnega slovenskega imena: «Do-brava*, dala mu je škandalozni napis: «Do-brawa». Pohlevne slovenske ovčice, vprašamo Vas, kje na svetu se dobi kak narod, ki bi pustil na tako izzivajoč način pačiti svoj nedotakljiv narodni zaklad. Dol s takimi skrpucali!
0 obrtni nadaljevalni soli v Kranju. Iz obrtniških krogov se nam piše: Med obrtniki je te dni krožilu okrožnica, katero sta razposlala zastopnika obrtnikov in trg. zbornice v šolskem odboru to šole, gg. Ivan Potočnik in Lovro Rebolj. V njej pripovedujeta, da je odbor obrtno-nadaljevalne šole v svoji zadnji seji razpravljal glede prenaredbe šolskih ur ter prišel do .prepričanja«, da bi bilo »najboljše*, da bi se šolski pouk vršil samo dvakrat mi tiden, in sicer iamo ob nedeljah od 8. do 12. are in ob četrtkih ravnotako. Nekaj odbornikov jo bilo sploh mnenja, da je, predno se o tem sklepa, najbolje, Če se vpraša obrtnike mesta Kranja, ako so zadovoljni s to novotarijo. O tem se hode sklepalo v prihodnji seji. Na koncu svoje okrožnice priporočata to novo vpeljavo, ker bi se
— po njunem mnenju — s tem .pridobilo precej časa* ter bi bilo s tem tudi vsem •vsestransko ustreženo.* — Ce pregledujemo podpise na tej okrožnici, tedaj vidimo, da je zaznamovanih na dotični poli 07 obrtnikov,
— v resnici pa jih je v Kranju veliko več. Od teh 57 je 20 zadovoljnih z novo prena-rodbo, 6 nezadovoljnih, 18 se jih je samo podpisalo, 13 jih sploh ni hotelo podpisati, oziroma jim dolična pola ni bila vročena. Od 57 jih je torej zadovoljnih le 20, torej niti polovica, vsi drugi ti -f 18 -j- 13 = 57 pa se — vsaj tako moramo vzeti — ne ogrevajo za novo prenaredbo. Unije prih.
Javna telovadba ženskega oddelka in iolskega naraščaja <Gorenj. Sokola* dne 26. m. m. se je izvršila v splošno zadovoljstvo. Točno ob napovedani uri so prikorakale ob zvokih sokolske koračnice z gracijoznimi koraki telovadke, opremljeno z obroči, izvedle lep rajalni nastop ter slikovite vaje z obroči. Te so bile dobro naučene, gibi so se izvajali z lahko eleganco, točno in enotno; edino pri drugi vaji smo opazili premalo živahnosti. Deset izbranih telovadk je nastopilo pri drugi točki z vajami s kiji. Tudi te moramo pohvaliti s pripombo, da je bilo pri nekaterih krogih videti premalo enotnosti; tudi takt godbe je bil prepočasen. Vaje na orodju: bradlji (z različno višino lest vin) in dveh konjih so bile lepe, sistematično sestavljene ter sigurno in dovršeno izvajane. Lahke vaje (kar je edino pravilno), lahko izvajanje, prožni doskoki, siguren pristop in odstop, vse to je izpričevalo pravega vodstva pri telovadbi v društvu, discipline in dela. Ponosno zaveda-
joč se dobro izpolnjene naloge so telovadke zopet odkorakale; spremljalo jih je burno pritrjevanje zadovoljnega občinstva. Z ozirom na žensko telovadbo bi želeli samo še, da bi prihodnjič mogli videti že samostojno vodstvo v rokah vaditeljic ter da bi se število telovadk pomnožilo. — Takoj za telovadkami je prikorakal naraščaj pod vodstvom brata Ažmana. Nastopil je najprvo z vajami s praporci, ki so bile primeroma težke, a so izborno uspele; potem pa na bradlji, konju in v skoku v daljino; konično še skupno na konju v trojicah. Vaje na bradlji so se nam zdele malo pretežke, dočim so zelo ugajale vaje v trojicah na konju. Ljudstvo je sledilo z zanimanjem vsakemu gibu ter ni Sledilo s pohvalo. Telovadbo je zaključil naraščaj s prekrasno skupino na bradlji. Tu smo videli razne drže, simetrično vsporejene ter med seboj zvezane; videli smo male junake v discipliniranem nastopu ter bratski složnosti pod sokolskim praporom. — Vaditeljski zbor (Gorenjskega Sokola« je pokazal s tem nastopom, da vrši vestno svojo težko nalogo, da polaga posebno važnost na vzgojo naraščaja, ker edino od njega imamo pričakovati dobrih Sokolov, ter vzgojo ženstva, kateremu je zaupana prva vzgoja slovenske dece — bodočih Sokolov. Naj ne odboči od te poti, temveč hodi vedno v tej smeri naprej. — Pri telovadbi in pri koncertu je igral prostovoljno ad hoc sestavljeni dijaški orkester, ki je žel za svojo precizno in pridno izvajanje godbe-nih točk obilno zaslužene pohvale.
I. Vsesokolskl hrvatski ilet. Hrvatsko sokolstvo stopi v nedeljo in ponedeljek prvikrat skupno zbrano pred javnost, da položi njej in ostalemu Sokolstvu račun svojega soko-lovanja. Ob tej priliki se bodo sestali Sokoli vseh slovanskih plemen, v posebno impozantnom Številu pa poleti v kraljevi Zagreb otee Sokolov — viteški Češki Sokol. Tudi slovensko Sokolstvo pohiti na zlet v dokaj častnem številu; dosodaj je priglašenih 410 uniformiranih članov, Nastopilo bode pri prostih vajah, skupinah in vzorni telovadbi na orodju. K tekmovalni telovadbi pošlje 20' tekmovalnih vrst. «Gorenjski Sokol* se udeleži zleta s 23 člani, izmed teh je 18 telovadcev. Tekmovali bodeta 2 vrsti našega Sokola, in sicer ena v višjem, ena v nižjem oddelku. Izleta v Črnogoro se udeleži (Gorenjski Sokol* po dveh zastopnikih, K dobremu uspehu in složnemu bratskemu delu zbranega Sokolstvu kličemo srčen Na zdar!
Sestanek tržiškega čveterospeva v nedeljo popoldne dne 2. septembra v Podbrezjah v gostilni g. Pavlina. Prijatelji in znanci dobro došli!
V Ameriko je šel iz Kranja tukajšnji klepnr Valentin Pajer.
Porodil se je g. Janko Pečar, postaje-načelnik v Medvodah, z gdč. Angelo Finžgar-jovo i Brezij.
Slovensko planinsko društvo je prejelo od vodstva lova knezu VVindischgrfllza naslednji oklic: (Slavno občinstvo se opozarja, da se vrši dne 5., 6. in 7, septembra t. 1. na Kamniških planinah (od Grintovca do Ojstrieo in v predgorju) lov na divje kozle. Slavno občinstvo se tedaj uljudno prosi, da naj v tem čnsu opusti hojo po Kamniških planinah, da se ne zgodi kaka nesreča in so ne moti lov.*
Otrok utonil. Kočarici Mariji Babičevi v Prodosljih pri Kranju je utonil 2 letni sin Anton, ko je bil pri mlinu Jurja Sorlija in tnm padel v vodo,
Blejski grad z jezerom in vsemi posestvi vred je naprodaj. Povod temu so razmere g. Feliksa Mura. Po naši sodbi bi morala gledati dežela na to, dn kupi v. aj grud in jezero.
Opozarjamo na jutrišnjo veselice v Cerkljah, v Radovljici, v Begunjah in na Jesenicah.
Poiir je npopelil predvčerajšnjim v MengSu sedlarju Francetu Pečniku hišo, pod in svinjak z veliko poljskimi pridelki in sedlarskim orodjem. Škode je 8000 K, zavarovalnine 4400 K. Vzrok požara je neznan.
Meščansko godbo ustanavljajo v Škofji Loki. Posvetovalni shod je bil v gostilni g. Guzelja, Nabralo se je že nekaj prostovoljnih doneskov.
Družba sv. Cirili in Metodi v Ljubljani opozarja vse one svoje podružnice, ki lotos še niso naznanile svojih odborov in funkcijo-narjev, naj to store vsaj do 6. septembra t. I. Rabijo naj za to lani doposlane tiskanice. Te podatke rabi družbino vodstvo za koledar 1907. leta. Ko bi prczrln kaka podružnica ta opomin, zvrnča naj potem krivdo sama nase.
Vodstvo.
Ni smrt obsodili so porotniki slepca Jerneja Perkota, ker je bil umoril otroka svo jega gospodarja. Perko je bil že od mladih nog pri Cimožerju kot rejenec in je bil ves čas priden in dober delavec. Pred osmimi leti je pa po nesreči oslepel — in od te dobe mu je tudi duh nekako otemnel, kajti v vsakem človeku je slutil le pregonjevalca in zasramovalca. Cimožarja je že dlje časa sovražil — odkar mu je pa ta očital, da mu krade klobase, ni svojega sovraštva mogel več brzdati in končno se je nad njim maščeval tako, da je nekega dne, ko je bil sam doma in ko mu je gospodinja, odhajaje naročila, naj punčiko včasi poziba, če bo jokala, svoje maščevanje na grozen način izvršil. Zaklal je otroka ter pobegnil. Kmalo so ga vjeli in zaprli — in sedaj so ga porotniki obsodili na smrt.
Gorenjcem, ki potujejo po novi železnici I Nova železnica nam je odprla nov svet, zvezala nas je z Baško in Soško dolino, z Gorico in Trstom — in zvez) nas l Rožno dolino I Torej od Beljaka in Celovca do Trsta le slovenska zemlja, slovensku ljudstvo. — Treba pa je, da Slovenei izkoristimo to zvezo in da se vsepovsod podpiramo ob celi progi! — Primorci prihajajo trumoniu na Gorenjsko; povsod jih je vse polne! Tisti (i o r e n j c i in Slovenci pa, ki gredć na Primorsko, naj pazijo dobro, da podpirajo le — slovenske trgcjvce, obrtnike, gostilne, bolele, kavarne! Opozarjamo na oglas krasnega narodnega hotela »prizlateraje-lenu* v Gorici.
Dražbi sv. Cirili in Metodi v Ljubljani naznanja, da je na veliki skupščini v Logatcu 2. m. m. razsodnikom izvoljeni g. prof. dr. Josip Tominšek odklonil to častno zvanje; ker je ono naperjeno, ne bo rekel namenoma, a vsekako očitno v svojih posledicah proti možu, ki je ž njim v najožji dotiki, proti ravnatelju g. H. Schreinerju. Tem povodom si je vodstvo <Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani* izvolilo vsled {j 18, alinea 8 svojih pravil g. ravnatelja Schreinerja za interimnega družbenega razsodnika ter svetovalca v važnih družbenih zadevah.
Vodstvo.
Slovenski znak. Kakor se je že poručalo, dala je napraviti znana narodna tvrdka Uršič k Lipej v Brežicah sloven. znak, kateri so prodaja v korist družbe sv. Cirila in Metoda, in se je že od razprodanih znakov družbinem vodstvu poslalo 50 kron. Eden znak slane 1 krono, pri večjih naročilih se dovoli znaten popust. Naročijo se lahko znaki z varnostno iglo ali z gumbom pri tvrdki Uršič k Lipoj v Brežicah ob Savi. Ker se mala naročila po povzetju ne izplača razpošiljati zavoljo prevelike poštnine, se prosi, da se denar v znamkah ali po nakaznici v naprej pošlje, večja naročila se lahko po povzetju razpošiljajo. Obenem se pa prosijo narodni trgovci vseh krajev, da prevzamejo prodajo slovenskega znaka, Pokažimo se vsepovsod «Slovenec sem».
Odbor za slovenski znak.
Razpis službe otroške vrtnarice. Na
Otroškem vrtcu družbe sv. Cirila in Metodu
v Ljubljani se razpisuje službaolroške vrtnarice v Rojanu. Plača znaša letnih 600 K. Službo bode nastopiti 15. septembra 1906. Nekolekovane prošnje naj se vpošljejo najdalje do 12. septembra 1906 pod naslovom: Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Vodstvo.
Izkaz društvene posredovalnice slovenskega trgovskega društva « Merkur*. V službo sei sprejme: knjigovodja, kontoarist, 7 pomočnikov mešane, 3 pomočniki špecerijske, 4 pomočniki železninske, 3 pomočniki manufakturne in 3 pomočniki galanterijske stroke. 2 konloristinji in 5 učencev. - Službe iščejo: knjigovodja, 3 Vnnioristi, 15 pomočnikov mešane, 6 pomočnikov špecerijske, 2 pomočnika mešane in železniško, 2 manufakturne in 2 galanterijske stroke. 3 prodajalke in 7 konloristinj.
*   * *
Pijanstvo med angleškimi ženami. K
obilnim ločitvam zakonov na Angleškem zlasti primore pijanstvo mod tamošnjimi ženami, kvodenci izjavljalo, da so ženski živci ob-čutnejši kakor moški in zato deluje nanje tudi alkohol v dosti večji meri. S tem se takoj omaja samozavest in značaj, žene postanejo nezanesljive in lažnive. Tako pride v zakonih potem do ločit »e.
Mlade vdove. Po zadnjem štetju je v Indiji 250000 deklic vpisanih za poročene, namreč deklic v starosti 5 let ali še manj. Od 5. do 10. leta jih je dva miljona, od 10. do 18. leta pa 7 miljonov deklic, katere so že sklenile zakon. Tam namreč stariši določajo navadno že v nežni mladosti hčerkam može. Radi tega pu se dogaja, da udovi obilo deklet, Se predno vedo, kaj je zakon. Ali imajo pa tudi čudne postave, kajti taka deklica, kateri je umrl -mož*, se ne more več poročiti. Angleške postave seveda dopuščajo zakon, ali indijski običaji se temu upirajo. In tako je v Indiji 420 miljonov vdovic pod 15 h lom, in mod temi jih 20 miljonov ni izpolnilo niti še 7. leta svojo starosti.
Ubogi papež. Grof Bcrtora, ki je pred nekaj dnevi umrl v Monte Carlo, je zapustil v svuji oporoki papežu 6 milijonov frankov. In ne* krnet bo še vedno tako neumen, da bo mislil, kak revež je papež.
Gospodarstvo.
Tedenski sejem v Kranju dne 27. m. m.
Prignalo se je 1(16 glav goveje živine, 7 telet, 14 hrvaške goveje živine, — hrvaških ovca 40 hrvaš, kozlov in 139 dom. prašičev, 50 kg pšenice K 7*50, prosa K 6'50, rž. K' 6*60, ovsa K V- -, ajde K 6*26, fižol, rib-ničan K 22'-, koks K 2350, krompir 1*70
Mestni hranilnica v Kranju. V mesecu avgustu 1906 je 286 strank vložilo 74.890 K 22 vin., 279 strank dvignilo 52,960 K 02 vin., I) strankam se je izplačalo posojil 11.100 K — vin. Stanje hranilnih vlog 4,108.072 K 15 vin. Stanje posojil 2,333.126 K 24 vin. Denarni promet 493.691 K 98 vin.
Mestna hranilnici v Kamnika. V mesecu avgustu 1906 je 145 strank vložilo 44.682K 01 vin., 146 strank dvignilo 37.230 K 13 vin., 5 strankam izplačalo se je hipotočnih posojil 12.200 K — vin. Stanje hranilnih vlog 1,480.(110 K 58 vin. Stanje hipotečnih posojil 1,071.311 K .32 vin. Denarni promet 143.740 K 86 vin.
Občinski davek ni kolesi je uvedla občinu Kitzbdchel na Tirolskem. Od vsakogu bicikla v mostnem ozemlju imujo plačati lastniki 10 K davka, kur prinese občinski blagajni kpih dohodkov. Zoper ta davek so nekateri vložili ugovor na deželni odbor, ki pa je zavrnil pritožbo kot neutemeljeno in potrdil sklep občinskega odboru.
Dve veliki kmetijski razstavi. Letos sta dve veliki kmetijski razstavi: ena mednarodna v Milanu, druga deželna v Zagrebu.
V Galiciji je obdelane zemlje 13,186.293 oralov; veleposestniki, katerih je skupaj 4193
oseb imajo, v svoji posesti 5,372.000 oralov, kmetje in mali posestniki, katerih je skupaj 1.672.348. posedujejo skupaj samo 7,800.000 oralov. Pet šestink gališkib gozdov je v rokah veleposestnik» — večino davkov so pa vendar zviti plemenitaši zvalili na kmeta. Posledice teh nečuvenih razmer se kažejo po vsej deželi, na eni strani skrajno siromaštvo in nevednost — na drugi oderuttvo in luksus. Galicija je ena najsiromašnejših dežel v celi Evropi.
Dobavni razpis. C. in kr, vojno ministrstvo je naznanilo trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da namerava po javni konkurenci zagotoviti različne oblačilne in opravne predmete, med temi so: žeblji za čevlje in drugi železni izdelki, volnene rokavice, vrvi, usnjene rokavice i. t. d. Ponudbe je poslati vložnemu zapisku c. in kr. vojnega ministrstva najkasneje do 10. oktobra t. I. 12. ure opoludne. Dobavni razglas, ponudbeni uzorci in seznam predmetov, katere je dobaviti, so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice na vpogled.
Rnskl državna banki, se baje izpremem v delniško družbo, kakršna je n. pr. avstro-ogrska banka. Osnovna glavnica bo baje znašala 600 milijonov rubljev v zlatu, katerega bo preskrbela berohnska tvrdka Men-delssohn k Co. z nekaterimi francoskimi bankami. Nova banka bo imela vse tiste pravice kakor dosedanja državna banka, torej bo smela samo ona izdajati papirnati denar. Za to pravico pa pripade ves dosedanji zaklad v zlatu, ki ga ima državna banka to je 600 milijonov rubljev, ruski vladi, ki se ki se hoče s tem pomagati iz velike denarne stiske, — Ruska državna banka, je bila ustanovljena leta 1860 kot popolnoma državna naprava, ki je neposredno podrejena finančnemu ministru. — Novejša poročila prerekajo vesti o tej izpremembi.
Stavbeni tvrdka E. Grofl k Co., ki gradi karavanški predor med Kranjsko in Koroško, se je združila z dunajsko «stavbno družbo Union*. Slednja pomnoži zato svojo delniško glavnico za 31 milijona kron. Stavbni svetnik vitez Pisehof, ki je vodil dela pri karavanškem predoru, postane stavbni vodja družbe »Union*. Tvrdka E. GroB & Co obstoji od 1. 1880 in je izvršila več železnic, mostov in vodnih stavb.
V Bosni so našli deželni geologi v raznih krajih mnogo vredne rude, katere imajo v sebi mnogo aluminija, Nadejati se je, da bode pridobivanje aluminija donašalo deželi veliko koristi. Mi se le bojimo, da bodo tujci vtaknili dobiček v svoj žep — za domačine bo le trudapolno in nevarno delo v rovih in plavžih.
Dobavni razpis. C. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Boljaku naznanja trgovski in obrtni zbornici v Ljubljani, da so bo za leto 1907 oddala dobava raznega lesa po javni ponudbi. Dobaviti bo razne lesove, železniške prage, deske, tramove, late, topo-rišča, ročnike, oglje, metle, cize i. t. d. Dobavni pogoji, ponudbeni vzorci in seznami predmetov se dobe pri ravnateljstvu v Beljaku (oddelek [3] za vzdrževanje in stavbo železnic). Ponudbe je nujkusneje do 12. septembra t, 1. 12. ure opoldne vložiti pri gori navedenem ravnateljstvu. Dobavni razpis, ki obsega natančnejše podatke je v pisarni trgovske in obrtne zbornice v Ljubljani na vpogled.
Nove puške za armado je naročila grška vlada v tovarni za puške v Stcvru, in sicer 100.000 repetirk. Tekom septembra oborožijo celo grško vojsko z novimi puškami.
Nove signale bodo uvedli na železnicah mesto, kjer stoji znak, ki pove, če je proga prosta ali ne, ne. bo treba strojevodju nanj paziti, kar je bilo dozduj pogostokrat zaradi velike tamošnje megle nemogoče. To bo vse že prej preskrbtl čuvaj, kar mu bo mogoče potom posebnega mehanizma, Ću bo proga prosta, bo zazvonil na stroju zvonec, če bo pa zaprta, bo tako dolgo pola piščalka, dokler ne bo tega preprečil strojevodja sam,
Premog m zopet podraži. Trboveljska premogokopska družba naznanja, da se po«
draži premog vsled povišanja delavskih plač in vsied zvišanja lesnih cen.
Ogromno turbino izdeluje slavna tovarna Krupp na Nemškem. Turbina bode imela gonilno moč za 24.000 konj. Ista Kruppova fabrika ima že eno turbino za 13 000 konjskih moči.
SredstTO proti trtni nii je iznašel kemik Bebr. Ta učenjak je prišel na to, da s« s pomočjo elektrike lahko zamori trtno uš ne da bi se s tem trti škodovalo. Bavarska vlada dila sedaj poskuse — in če se Behrov način sponese, bode vinogradnikom po vsem svetu pomagano.
Koliko davki plačujejo zasebne avstrij tke železnice? To je silno zanimivo vpra sanje. Lani je plačala južna železnica devet milijonov kron davka, čUtega dobička pa je imela 18 milijonov kron.
Razpis dobave lesa. C. in kr. povelj ništvo pomorskega arzenala v Puiju je poslalo trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani raz pis za dobavo raznega lesa. ki ga potrebuje pomorski srzenal v Pulju v letu 1907. Do baviti je med drugim temeljne trpmove iz hrastovega, smrekovega, jelovega in meces novega lesa, tramove, planke, deske, droge, doge, krivino iz raznega lesa i. t. d. Ponudbe je najkasneje do 26. septembru t. 1. 3. ure popoldne poslati na c. in kr. poveljoištvo po morskega arzenala v Pulju. Dobavni razpis, ki obsega natančnejše podrobnosti, množine, vrste in oblike lesa ter dobavne pogoje, je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled.
Razglasila mestnega županstva v Kranju.
Razglas. V smislu § 83. občinskega reda se objavlja, da je občinski odbor v svoji seji dne 10. avgusta 1906. v popolnitev sklepa z dne 1. marca 1899. sklenil, da se mestna občina Kranj pravomoćno obvezuje, da bo v smislu zakonskega načrta, sprejetega v seji visokega deželnega zbora kranjskega dne 22 novembra 1905 k pioračnnanim troškom nameravanega vodovodu za mesto Kranj in okolico v znesku 620.000 K prispevalo s svoto 127.071 K.
Prosveta.
Tehniike in trgovske iole m Praškem
V kraljevini Pruski je danes 19 šol, v katerih se poučuje o predelovanju kovin in gradbi strojev. Te šole pohaja 3132 dijakov. Na Pruskem je dalje 33 arhitektskih (stavbinskib) akademij s 5885 dijaki, 39 šol za tekstilno (tkalsko) in druge industrije s 14.424 dijaki. Dalje se nahaja na Pruskem 11101 šola za strokovno-obrtno izobrazbo z 202.905 dijaki-obrtniki, ki so obvezani k strokovnemu pouku. 94 sličnih zavodov s 23.905 dijaki obstaja za prostovoljni pouk. Trgovskih šol je 316 s 34,206 dijaki. V desetih okrožjih je uveden obvezen pouk v trgovski stroki. Obrtne zadruge, osobito peki in mesarji vzdržujejo 423 strokovnih šol s 28.124 dijaki.
Socialne stvari.
Zi nridnifttvo državnih zelenilo je iz-
dela'o železniško ministrstvo načrte, da se zboljša gmotni položaj uradništvu najnižjih treh kategorij. V ta namen se opusti najnižja plačilna vrsta v 10. službenem razredu ter bo začetna plača 1600 K; nadalje se nakažejo večji zneski v podporo potrebnim uradnikom imenovanih treh kategorij, posebno ako so se zadolžili brez lastne krivde. Končno se pomakne večje Število starejših zaslužnih uradnikov iz 8. v 7, činovni red.
Štrajk policistov v Rimu. Na naredbo ministrskega predsednika so v noči od 28. na 29. m. m. zaprli velik del štrajkujočih policistov ter zažugali ostalim, da bodo postopali proti njim kakor dezerterjem, če ne pridejo takoj zopet v službo.
******************** pr
rrotinske in akrninasta bolečine bodenje v straneh, trganje v udih, krče, bolečine v hrbtu, živcih in mi«lcah, trganje v ledjih, izpahe iid. oidruvi po izjavi tisočerih zahvalnih ni-nem Fellerjev lepo dišeči rastlin-uki esenčni tluid z znamko ,,Elan-Fluld"r 12 malih ali 16 velikih Hlcklenic stane franko 5 K, 24 malih ali 18 velikih franko 8 K 10 v, in 6 Skatljic franko 4 krone pri _ ir^elovatelju E. Vi Fellerju, lekaram u t jiu~.oi, Elzio trg At. 202. Hrvatsko. — Priporočili je. da ne narobe Fellerjeve odvajajoče raharhara • kraljic«' ' znamko „Elaa-Plllen" skupno z Fluidom 6 hi-ljic za 6 K; iste vplivajo čudovito pri bolečinah v želodcu, neredni prebavi, slabosti, zaprtosti itd. — Pravega balzama je dobiti ne 1, ampak 2 ducata za 5 K franko. — Zagorski prsni in sirup u kašelj 2 steklenici S kron. — Prave švedske želodčne kapljice S K franko. 48/h in i;
Z milim kapitalom si ustanovimo dobro eksistenco z napravo žganjarske manipulacije v malem obsegu, oziroma z napravo kotla za destilacijo žganja in likverov • specijalitet. Navodila in dobre informacije 9so dobe zastonj. Poizveduje se pod »Lukrativ št. 127» pri upravništvu za oglase (anonce), g. Cd vardu Braunu, Dunaj I„ Rotenturnstrasse 9.
Živčna slabost in razd ražu ost vieh naporno delujočih ljudi kakor tudi malokrvnost mnogih otrok izvin, kakor tndi dr, F. VVelgl v Monakovem, ne malokdaj zlasti iz vsakdanjega uživanja zrnate kave. Celo male množine, kakor jih uživamo v običajni mlečni kavi, so kvarne organizmu. Pri tem je opomnili, da imajo ravno cenojfa kavine vrste mtjveč kofeina v sebi, da torej učinkujejo najfkodljivejAe. Dalje nima zrnata kava kar nobene redilne vrednosti in povzroča kakor sploh alkoholne pijače samo hipno razburjenost, ki naposled oslabi vse moči. Zato se priporoča, da nikoli le pijete zrnate kave brez obilo primešane Kathreinerjeve Kneippove slad ne kave, ki izdatno uhlažu n omenjeni Škodljivi učinek. Otroci, potem tisti, ki so bolni na srcu, Živcih in želodcu, ua naj bi 1ili samo čisto Kathreintrjevo kavo, ki ima vonjiv okus po kavi ter Je ied Ina in krvotvorna. Zaradi mnogih manj vrednih posnemknv pa poudarjajte pri nakupovanju izrecno ime <Kathrelnerjeva kuv«»in jemljite sanio zaprte izvirne zavoje a varstveno znamko »župnik Kneip*.
Loterijska srečka dno
(Iradec:        61 3
5. avgusta t. 1.
77    90 21
Spominjajte se
Narodnega Doma v Tržiču!
5le.Ur). obcir)$tL»u n)e$t« r$rar)j«, $laUr). drti$tL>orT) kraojskln); L>5«n> prij«teljerr> lr> 30«r)ccrr) ter D$en> Or)ln); od k«-terih) rt)i rji bilo rrjogoce se poslovili O$ebr)0, klicen) o priliki $Oo\cqa od-9 beda 1} r$r«oj« o IJrfto, krepki 0
176
$eL>er.
Gorica ® Svoji k svojim! @ Gorica
jtotet „pri zlatem jelenu"
V sredini mesta. — Narodno podjetje. — Krasna lega. — Nad 30 sob. — Velik jedilni salon, stekleni salon, točama, klubove sobe, kegljišče. — Veliki in mali vrt za restavracijo, obsežna veranda. — Solidna postrežba.
Naša Železnica vas vodi v Gorico 1 Podpirajte svoje rojake, ki se boro za gospodarsko osvobojo od tujcev. ———————————
174 16-1
i 5 pari kamnov in stopami se odda takoj v najem. — Glede pogojev naj se blagovoli obrniti pismeno ali ustmeno na lastnika: Lovreno Benedlk, mlinnr in žagar v Dolenji vari nad Skofjo Loko. iti 32
Prvo in največje *±H£&
vozna kolesa, šivalne stroje in zraven spadajoče stvari
Mittler A Co, DnnaJ XIII 5 Hittelbergstrasse 27
priporoča svoja dobro znana in priljubljena oklopna kolos«. — Bogato ilustriran senik z 128 str. za I, lSOe se posije zastonj in poštnine prosto. iJCejo se zastopniki in prekupovalci v vseh delih drtave. 47-11
Čvrstega
dečka
sprejme takoj Ivan Kralj, mizarski 176 8-1   mojster v Tržiču.
168 -2
prodaja najceneje trgovina z mešanim blagom
Peter Majdič „MERKUR", v Kranju.
Ka] je
Priznmo najboljša, po najnovejših izkušnjah hlgenije sestavljena irt večkrat odlikovana kozmetična
ustna voda.
Dobiva se pri gg. I. Krašovlcu, A. Trcvnu
ter gospej Jerici Mortč. izdelovalec: O. Seydl, Ljubljana, Špl-talske ulice t. 76-45
Slav. občinstvu uljudno naznanjam, da sem založil poleg šivalnih strojev in koles tudi
veliko iz g^o t ovij enih oblek
za gospode in dečke dobrega dunajskega izdelka
99-13 y vellU l2berIi
Obenem naznanjam, da se dobe kolesa popolnoma nova od 65 gld. naprej, šivalni stroji pa že od 45 gld. naprej. Velike važnosti je tudi stroj za pletenje no g o vic, spodnjih
jopic i. t. d., ki je zelo pripraven za vsako večjo družino, na katerem se lahko v enem dnevu naplete 6—8 parov novih velikih nogovic; tudi stare se lahko podplcte zelo hitro. Pouk proskrbim vsakemu cen j. kupcu brezplačno ter se ga lahko nauči v teku 4—6 dni. — Umetno vezenje in pletenje na šivalnih strojih se poučuje vsak dan v moji hiši zastonj. — Da so šivalni stroji, kakor „Adler", „Bobbin", „Ringšif* i. t. d., katere prodajam jaz, ravno tako dobri in še celo boljši od drugih strojev, koje prodaj.iju druge tvrdke. Vrhutega so pa moji stroji še 20 7« cenejši. To pričajo mnoga zahvalna pisma od boljših kro-jačev in šivilj, ki so kupili stroje pri meni.
Priporočam se si. občinstvu, da se ozira pri nakupu na mojo zalogo, kjer se najbolje in najceneje kupi, ter prepriča, da so moja zagotovila resnična.
tovrenc Rebolj v pranju, iMii trg n i h.
priporoča svojo veliko zalogo
praVib Švicarskih žepnih ur _
vsake vrste, dalje budilke, ure z nihalom, prstane ln V61 lžice i. t. d. po najnižjih cenah.
Popravila se izvršujejo v lastni delavnici, točno in po nizkih cenah.
Precizijske ure kakor: Schaffhausen srebrna od gld, 19*50 naprej, dntact* srebrna od gld. 14*50 naprej, <Omcga> srebrna od gld. 14"-- naprej. Sistem «Rosskopf» ure od gld. 2*40 naprej. — Prava zlata ženska ura od gld. 9*75 do 18--. Enaka s 3 pokrovi od gld. 15 — do 29—. Srebrna pancer verižica 100 gr. težka gld. 490, 50gr. gld.^50.
Ceneje kot povsod drugod! Potrebščine za kolesa in gramofone.
1)7-14
Zaradi kakovosti in nizke cene priporočam posebno preci-zijsko uro tlntacU
96
SG
A::.D
B9B
Najcenejša in največja domača W>1      Razpošiljanje švicarskih nr na vse
eksportna tvrdka! ■ m^
— H. SUTTNER
I)            uitiM« DO. __
Ljubljana. Mestni trg nasproti rotovža, preje v Kranju.
Vljudno naznanjam, da sem se preselil iz Kranja v glavno mesto Ljubljano In otvoril na Mestnem trgu, nasproti rotovža
i i veliko na novo urejeno prodajalno i i
z največjo zalogo nr, zlatnine, srebrntne in billantnega blaga. Toraj je priložnost cenjenim odjemalcem, da si -osebno lahko izberejo blago, istotako vabim vsakogar, da si ogleda mojo prodajalno, t kateri se nahaja ne samu blago, kalero je navedeno v cenilniku, ampak ogromna izbira vseh različnih, modernih ur, kakor: žepnih, salonskih In stenskih ter budilk, brlljantov, zlatnine in srebrntne, po konkurenčnih cenah. Ker vse blago nakupujem za golovi denar in tudi prodajam blago za gotovi denar, nimam napeljano na obroke, zato mi je posebno]še vsled •ogromnega prometa, ker razpošiljam svoje blagg na vse kraje sveta, mogoče, prodajati pristno in fino blago po prav inizkih cenah.
Zahvaljujem se cenjenim odjemalcem za dosedanje zaupanje in prosim taiste, naj blagovolijo tudi naprej •ohraniti moji trgovini svojo naklonjenost.
Z velespoštovanjem
H. SUTTNER.
OPOMBA:
Prosi se, da se blagovolijo pošiljati odslej naročila in dopisovanja na naslov:
H. Suttner, Ljubljana, Mestni trg.
Cenilci ** um torij in poštnine prosto.
163 8-8
Poslano.")
Ooapodu nadučitelju Rusu!
So ljudje na svetu, ki ne morejo videti, da bi imeli njihovi tovarifii za svoj trud večji vspeh, kakor oni sami za svojo lenobo. Za boljše vspehe žanjejo tovariši tudi večjo hvalo in večjo ljubezen od strani svojih gojencev in njih staršev, kar pa Vi, gospod nadučitelj, ne morete prenašati, ker nočete biti sam prvi. čeravno Vam je šola danes deveta briga. Pred skrbjo za solo so skrbi: l.) skrb, da bi 8e piSčeta dobro redila; 9.) skrb, da bi drevje dobro obrodilo; 3.) skrb, da bi bilo dosti cvetlic na vrtu, s katerimi more človek po-streči znanim in neznanim znancem; 4.) skrb za znane in neznane goste, ki jih imate na stanovanju in hrani; 5.) skrb, da bi svoje to-variše po nedolžnem spravili v «šmir»; 6.) skrb, da bi ne izgubili svojih zadnjih prijateljev, ki jih lahko seštejete na prste, če izpustite vsaki drum' prst; 7.) skrb. da bi svojim učeni'' m vzeli zaupanje do njihovih najboljših učiteljev; 8.) skrb, da bi smeli zopet enkrat na koru pritiskati meh in zadnja 9.) skrb, ta je tako mala, da bi jo lahko izpustili, ko bi tudi morala biti prva. To je skrb, da v doli po konceh prstov malo «nagajžlate» otroke.
Gospod nadučitelj, skrajna nevarnost je, da ne postane brezno, ki si ga sami kopljete, pregloboko, ker višje oblasti imajo skrbeti, da se otroci v šoli uče, ne pa, da učitelj Rus štrli s svojimi očmi, kdaj pride povelje: Pojdite Vi boljši, meni najslabšemu pa ostane s t n liček, odkoder mi lete piščeta v usta, de-narci pa v žep. Brezznačajen je Človek, ki obddži svojega tovariša, Čeravno ne ve o njem nič slabega, fie večji neznačajnost pa je, da, naravnost nesramen čin, če hočem očrniti tovariša, o katerem vem, da ravna po svoji vesti za blagor svojih učencev.
Ne širokoustite se in ne očitajte drugim zahrbtnosti, ko ves Bled ve, kakšni ste in kolika Vam je skrb za vsakovrstne prireditve. Spomnile se na svojo mladost in najboljše storite, Če pokleknete pred tiste, ki jih obre-kujete ter jih s povzdignenimi rokami prosite odpuščanja, če vzamejo dotičniki Vašo prošnjo na znanje.
Če pa ustreže šolski svet Vaši prošnji, da bi nam spravili najboljše učiteljske moči z BVila in pokopali obrtno šolo, potem je pa drugo vprašanje, koliko otrok bodite imeli v jeseni v šoli.
Imena nezadovoljnih z Vašim obnašanjem izveste prav v kiatkem, da tako pomoremo dnižhi sv. Cirila in Metoda do par desetakov.
Za danes: Na zdarl
Tehnik Ivan Rui.
'i Za vsebino je uredništvo odgovorno le v toliko, ko' knr zahteva zakon.
SalonsHo opraVo
moderno, še dobro ohranjeno, proda ceno Anton Korošec t Kranju It. 64
(Kokriško predmestje). 172
Kđor UaM kakao ln 4okol.de, Uma bodi pripomo.n :
Ivin* floff*
Kandol-Kateo
ki lm» najmanj UM, t ..bi, j« tor.j najlai« pri-baron, n* proTiroAa nikoli laprtoitl in j. ob najboljim oknin l.redno poo.nl 1'riit.n urno ■ kasnom '11 I*»m H.ff In I l.rjo raritTnno inamk".
Zarojipo VikgOO vinujev i    . >/• ■ 00 .
Dobim <* ponod.
m
V slovo!
Vsem svojim cenj. obiskovalcem kavarne se potom svojega odhoda iz Kranja najpri-srcneje zahvaljujeva za dosedanji obisk in naklonjenost ter jim kličeva
„Zbogom I"
Obenem prosiva, Če ima kdo še kak račun, naj ga pošlje.
Z odličnim spoštovanjem 178 Marija in Vinko Oiimie.
V KRANJU, dne 1. sept'1906.
prodaja od 18. avgusta do 15. septembra zaradi prlmanjkovanja prostorov po lelo znižanih cenah, dokler je kaj zaloge:
^f\f\   J°P'° za dame in deklice po gld. 1*50, 2—, 2*50
OUU 3'-do 5'-. 166 4_3
ogrinjal (Raglans) za dame in deklice v vseh IV/V '        barvah po gld. 2*50, 3'—, 4'-, 5'— do 6'—.
r% f\f\ oblek za molke in dečke iz suknja in karagarna OUU Po gld. 3'-, 4--, 5'-, 6*- do 8'-.
oblek za otroke iz suknja in perila po gld. 1 —
250
do 2'
Klobukov iz volne za moike in dečke od 50 kr. naprej. Površniki, ulstri, pelerine in haveloki po zmerno najnižjih cenah.
Ljubljana, Mestni (Glavni) trg št. 5.
Usojam si slav. občinstvu uljudno naznanjati, da sem prevzel s 1. avgustom 1.1. občeznano
trgovino z urami, zlatnino in srebrnino
od g. H. Suttnerja v Kranju na glavnem trgu poleg lekarne.
Vsled dolgoletne izkušnje in enoletne mojsterske prakse v Tržiču ter opremljen z vsakovrstnimi v mojo stroko spadajočimi predmeti, sem v prijetnem položaju ugoditi vsestranskim zahtevam Castilih naročnikov. — Priporočam se torej p. n. občinstvu v blagohotno naklonjenost z zatrdilom, da bom skušal postreči vsakemu najbolje in najtočneje.
Z odličnim spoštovanjem
164-3
Rudolf Rus
V KRANJU, 15. avgusta 1906
urar.
H < o
o<
O
p O
5- g
8 I
* °
0 <->•
►a g
3 3
1 i w 3
9YB
56
22
Gorenjci! 5foll X sW
Radar pridete v Ljubljano, obiščite
kavarno 1E0N
v LJubljani, Stari trg št. 31.
■Ondi dobite vsak čas najboljšo in najcenejšo kavo, raznovrstne likerje, pristno Tino in priznano dobro vrhniško pivo. Tudi se lahko zabavaš pri redko se naliajajočem Polvphon-Ochestron.
186-8      Leon Pogačnik. toKPlcil M K sVolim!
Lemin in Rosin iz sadnega soka kg 2 K. Vanin iz jajc, smetane i. t. d. . » 6 » Babi se brez pridatkor. Oddaja se najmanj V4 kg. Iz tega se napravi različni sladoled, mrzle in gorke pijače, dalje jo fini pridatek za mlečne in močnate jedila, kavo, čokolado i. t. d.
Navodila priloži zastonj razpošiljatelj
E. BRANDT %
tovarna finega peciva v Kranju
HOTEL „ILIRIJA"
*9-26 Ljubljana Kolodvorske ulice št. 22
3 minute od južnega kolodvora.
Shajališče vseh Gorenjcev.
Udobni restavracijski prostori, moderno urejena kavarna z dvema najnovejšima biljardoma ameriškega sistema, lepo, nanovo urejene sobe za prenočevanje. -Kopalne sobe v hiši. — Točijo se najboljša -štajerska naravna vina, pristni dolenjski cviček iz Gadove peči, kakor tudi priljubljen hrvaški pelinkovec. — Izborna kuhinja. Postrežba točna. Cene nizke.
Za mnogobrojen obisk prosi spoštovanjem
Frlc Novak.
t*
1} . i .<*
M. Podkrajšek
frizer za dame in gospode
Ljubljana, Sv. Petra cesta 30. Filijalka 340—7   nasproti hotela „Union"
priporoča
'((iteni laik«
za gojitev los in za umivanje gl.tve svoj zdravniško priporočeni gorko in mrzlo zračni sušilni aparat Suši brez nadležne vročine, Ne provzročuje skrčenja las. Vpliva dobro na pospeševanje rasti las.||
fjeloia vsakovrstnih vpieik stnženih In uiifniii las
Oddelek za dame
s sepiralnim vhodom.
j $m , Pod to
znamko
je sposnati
prodajalne,
t katerih le prodajajo samo Slngerjevi šivalni stroji
Siugfor Oo., ako. dru*, ta šivalne stroje 33-17 Kranj, glavni trg 192.
Svarimo s tem najnujnejše svoj« odjemalce pred šivalnimi stroji, ki jih ponujajo druiri trgovci pod imenom -izvirno Singerce*. Kor mi svojih strojev nikdar ne oddajamo takim trgovcem, obstoje takt <izvirni Singerjevi stroji* kvečjemu Iz starih rabljenih, iz tretje roke dobljenih šivalnih strojev, za katere ne moremo niti prevzeti kakega poroštva, niti doposlati
I pu-. minili delov.
69-11
T6nn.es
tovarna za stroje, Železu in kovino-livarna v LJubljani priporoča kot posebnost žage in vae
stroje za obdelovanje lesa, Krancis - turbine osobito za žagine naprave zvezane neposredno z vratilom. Sesalno-genera-torski plinski motori, najcenejša gonilna sila 1 do 3 vin. za konjsko silo in uro.
Šivalni stroji iri koles«
Tovarniška uloga 71- 44
Ivaij Jax-a v Ljubljani
Dunajska cesta 17
priporoča svoje najbolj priznane
nivnlne stroje in kolesa
V.niki sedopošljejo na zahtevanje zastonj.
Naj bolje za zobe
[Mirne v latami o, K. Samih v Kruli
Najcenejša In najhitrejša vožnja Je s paniki
,Severnonemškega Lloyda'
iz Bremena v ]tew-york
s cesarskimi brzoparniki Kaiser VVilholm II., Kronprins VVilholm, Kaiser Wilholm der Orosse. — Prekomorska vožnja traja 5 do 6 dni
Natančen zanesljiv pouk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških Železnic dobite v Ljubljani edino le pri
EDVARD TAVČAR -JU ¥ Kolodvorskih ulicah št. 35
nasproti občeznane gostilne «Pri starem Tišlerju*.
Odhod iz Ljubljane je vsak torek, četrtek in soboto. Vsa potovanja se likajoča pojasnila točno in brezplačno. Postrežba poštena, redna in solidna.
Potnikom, namenjenim v zapadne države kakor: Colorabo, Mexiko, Californija, Arizona, UtoJb, Wyoming, Nevada, Oregon in Washington nudi nas« društvo posebno ugodno in izvanredno ceno Čez Galdevtoa. Odhod na tej progi iz Bremena enkrat mesecem.
Tu se dobivajo pa tudi listki preko Baltimore in na vse ostale dele sveta, kakor Brazilca, Kuba, Buenos Airee, Colombo, Singapore, v Avstralijo itd. itd. 186—(3
9431
Prodajam kolesa
nova in stara. Nova od 05 do 100 gld,, stara od SO do 40 gld. t enoletno garancijo ter vse, kar spada zraven. Sprejemam tudi vsa popravila. Dalje vtlsm knjige trdno, lepo in po niski oeni.
Uljudno se priporočam
Pavel Bisjak
Kranj št. 102.
166 a
Ugodna prilika!
Samo 3 goldinarje
stane poštna pošiljka brutto 5 kg (50 do 60 kosov), pri izdelovanju neznatno poškodovanega, lepo zbranega, po cietju dišečega
Mt toaletnega mila ~m
(vijolica, španski bezeg, smernica, breskvino cvetje i. t. d.) Razpošilja proti povzetju podjetje
MANHATTAN «-»
Budimpešta VIII, Beseredigasse 3.
Aleksander Ambrožic
urar in trgovec na Bledu
dalje vsakovrstnih stenskih in budilnih
ur, verižic, prstanov, uhanov i, t. d., 79—17    vse po najnižjih cenah.
****************
m Reki)
juridičnih knjig
se poceni proda.
Kje, pove upravništvo f Gorenjca t.
****************
Izgubil n I«
pes (tičar)
črne barve z nekoliko belo dlako, Ima nov ovratnik s podolgastirn gumbom.
Kdor ga najde, naj ga izroči proti primerni nagradi Andreju Hafnerju, posestnika v Dorfarjih It. 14. ivo -i
S
Podpisana uljudno naznanjam slav. občinstvu, da sem zopet IM prevzela
katero bodem vodila pod najboljšo oskrbo. Na razpolago imam tudi sobe za prenočevanje tujcev, dalje bode vedno skrbljeno za okusna gorka in mrzla jedila ter za izvrstno vinsko kapljico.
Za mnogobrojni obisk se priporoča
*na Orlnšck jjf
gostil ničarka. ttfc
to
I
LI 4-3
Plaff"oVi mm
80 najboljši za družinsko rabo. t^mmhm
Šivajo, pošlvavajo, vežejo. — So nedoseini za obrtne svrhe. — Šivajo naprej in nazaj. — jar Teko na krogljicahl n
Ulnvno zastopstvo:
Frančišek Tschinkel
LJubljana
mestni trg 19.
181-8
Kočevje
na gradu.
krojaški mojster
Radovljica it. 41
Jesenice it. 20
priporoča cenjenemu občin stvu svojo delavnico v iz delovanje vrst oblek IS gospode, uradniških uniform, salonskih, turistov-silh in kolesarskih oblek ta ogrinjal ter havelokov. Vedno bogata zaloga angleškega, francoskega in brnskega sukna. Naročila se izvršujejo po najnovejšem kroju točno in poceni. Tudi se sprejemajo popravila. Za dobro in natančno moro se jamči. Špocijalitit v izdelovanju trakov in salonskih oblek. Motam se dobe tudi vsakovrstni dOŠ> Usti in SOlnČniki najboljšega izdelki ter se sprejemno tudi popravila. \u-a
G. jUtr-icM dedičev
priporoča slavnemu občinstvu in spoštovanim gostilničarjem svoje izborno
marino in na batovi način Varjene pif o
53
38
,North British and NJerkantile'
Zavarovalna družba proti ognju.
UBtanovljena leta 1809.
Skupna zavarovalna varščina znaša nad 524 milijonov kron v zlatu. Zavarovalna varščina zavarovalnine proti ognju znaša 301 milijon kron v zlatu.
Ta zavarovalna drulba proti ognju je najbogatejša in najstarejša v Avitriji, j« najvUje koneeti-jonirana, je odgovorna avstrijski sodni oblasti in te kom i vitko elitno domete zavarovalnico. Zavaruje ie lahko pod najugodnejšimi pogoji «
»koda, povirocena po ognja Is streli
oa poslopjih, premakljivem blaga in vsakovrstni zalogi, zavarujejo ee lahko travni-iki in poljski pridelki, dalje <*elo tivina, ki je morda na pati od strele itdeta. Zavarovalnina je taka, da z oziram na nizko ceno ne zaostaja u nobeno ta tako solidno uvarovalnioo.
Nastala škoda se hitro pregleda in takoj izplača. Runa pojasnila daje in zavarovalne pogodbe iklepa v vsakem večjem okraju obstoječa agentura, pred vsem pa
generalna agentura v Gradcu, RadeUkjjeva ulica It 6. 218-37
Najcenejša in največja domača eksportna tvrdka.
Baspoiiljanje švicarskih ur na vse kraje svetal
Urar in trgovec
H. Suttner v Ljubljani
priporoča svojo izborno zalogo najfinejših natančnih švicarskih ur, kakor najbolj slovečih znamk Šaf hausen, 0-
mega, Roskopf, Urania i. t. d. Zlatnine ln srebrntne, kakor nakras-kl, verižice, uhani, prstani, obeski 1.1, d. najfinejšega izdelka po najnižjih cenah. — Dokaz, da je noje blago zares Uno in ceno, je to, da ga razpošiljam po cele« svetu ln imam odjemalce tudi urarje ln zlatarje glavnih mest.
It^atlK RaYB0 le tairtW*ow|B ▼•liki cenik,
praTega* srebra 'gld* 8 96, kateri 80 pOŠlje ZaStOUJ tU pOŠtuinO
ista i dvojnatim trsim sre- DTOStO.
»briim motnim pokrovom - .       . m___..
gi.660 in naprej.    Moške ure, 2 tretjini naravne velikosti.
m. Nikelnasta anker-
9
Št. 505. Prava srebrna eilin-der-remontoar, trpeino ko-lesje in motni pokrovi, gld. 485, ista i dobrim anker-koleejem gld. 5'96 in naprej
188-8
v Spodnji Šiški pri Ljubljani
n   ob glavni costi nasproti ljudski Soli.
se priporoča slavn. občinstvu za mnogobrojni obisk. Točijo se pristna bizeljska, ljutomerska, dolenjska in vipavska vina ter mengiško dvojnomarčno pivo.
Gorka in mrsla jedila ob vsaki uri. Posebna soba za večje družbe je na razpolago.
Velik vrt s teraso in krasnim razgledom na Kamniške planine in Šmarno goro.
i 126-9
Za tujco novo opremljene sobe: postelja 1 K, soba z dvema posteljama 2 R.
Jako ugodna prilika sa leto-viščarje, za katero se cena primerno zniža.
Na razpolago so vsi domači listi.
■nT Cese saadse! Totaa postrežbil
Z odlit. spoštovanjem
ANTON MAVER, lastnik.
Ti?ttiit ii prcponr
Drag. Puc
Ljubljana, Dunajska ooeta 18
zvršuje vsa tapetniška dala Ur ima r zalogi tudi vse predmete te stroke astnega izdelka. Vodja podružnične zloge pohištva prve kranjske mliarskt zadruge v 9t. Vidu nad Ljubljano.
Odlikovao s zlato svetinjo in častnim križcem v Parizu dne 98. februarja 1904. 71-47
JOS. Milil
. J. Spreitzerjev naslednik
LJUBLJANA,
Slomfikove talio« alt .4*
ShiteM-iiedB ii koisTrokcijstro UUdriKuitri.
Kleno omrežje na stroj, ograje na mirev dvora, obmejno omrelje, vesna vrata, balkoni, verande, stolpne krile, štedilnike itd.
Specijaliteta: 74—7 valjiČni zastori (Rollbalken).
Večkrat premiranol
Glinaste peči
štedilnike, banje sa kopeli, kakor tudi Upe, vaze ln drage glinaste li-delke v vseh barvah, trpežne hi cent priporoča us-s'
Avgust Drelse
prva in največja tovarna pe6i in glinastih izdelkov
- v LJubljani. -
•M.M.neoi juhv nori COMCOVftS«
ZflbS- tehnični ittljf
Oton Scyjl
pri g. dr. E.CHobočnika. ¥ Kranju
Zobovja, tudi ne da bi se odstranile kore* nine, z ali brez nebne plošče, is kavčuka kakor tudi »lata, dalje vravnalnloe m obturatorjl se izvršujejo po najnovejših 100-14 metodah. Plombe v ilatu, poroelanu, amalgam« in oementu kakor tudi vse ioboiara*» niike operaoije izvršuje tu iptoljaisat
Odprto vsako nedeljo od 8. do 6.
■
in rastlinja grmiča
sta sestavljena iz najzdravilnejših planinskih rastlin, podpirata in pospešujeta prebavo, krepita želodec in ž njim celo človeško telo ter sta vsled teh svojih odličnih lastnosti najboljša izdelka te vrste.
Edini izdelovatelj:
122-10
Anton Jelenec v Idriji
intetelj rastlinske destilacije Jelen".
Udaja konsorcij iGortBicn«
Odgovorni urednik Andrej Sever Lastnina in usek Iv. Pr. Lampreta v Kratijo
3364