Št 12. PoStnln* nlnFnnn T celnvfnt. Ljubljana. 22. marca 1933. Lefn XIV. m k izhaja vsako sredo. Naročnina: letno 30 Din, polletno IS Din, za inozemstvo letno 50 Din. inserati po tarifi. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo Plača in toži se * Ljubljani. Uredništvo in uprava je v Ljubljani v Kolodvorski al. št 1. Telefon inter. št 32-59 Kačun pri poštni hranilnici št 14.1M Razprava o drž. proračanu Važne načelne iz/ave predsednika vlado dr. Svšhiča —- f>ar~ lamenf dela noč in dan — državni preračun sprejet Najvažnejše delo vsakega javnega zastopa, od malega podeželskega občinskega odbora pa do državnega zbora, je proračunska razprava, ki tvori jedro in bistvo vsakega parlamentarizma. V proračunski razpravi prihaja vedno do najočitnejšega izraza bodoča politika občine, dežele ali države, kajti iz odobrenih izdatkov se jasno vidijo nameni in cilj, ki jih zasleduje ta ali oni javni zastop. Ravno tako govore jasen jezik viri, iz katerih hoče javni zastop črpati za izvajanje svoje politike potrebna sredstva, kajti ni vseeno, če se nalagajo bremena le na ramena gospodarsko šibkih ali pa na pleča gospodarsko močnih slojev. Naš parlament je imel pretekli teden seje noč in dan, da je mogel proračunsko razpravo pravočasno dovršiti, kajti s 1. aprilom se začne novo proračunsko leto, proračun pa mora odobriti tudi še senat. Pri tej priliki moramo naglasiti, da svoboda govora ni bila niti najmanj omejena; vsak poslanec je prišel do besede in vsak je lahko svobodno povedal svoje misli. To dejstvo je važno zaradi tega, ker postavlja vse trditve o pomanjkljivi parlamentarni svobodi na laž. Splošna parlamentarna navada je, da v javni razpravi utemeljuje vsak minister svoj proračun. Najvažnejši pa je v vsaki proračunski razpravi govor predsednika vlade, čigar naloga je, da oriše splošne smernice bodoče politike vlade, obenem pa brani dotedanjo vladno politiko. Ta naloga ni lahka; sedanjemu predsedniku vlade dr. Srškiču pa je treba priznati, da je jako častno rešil svojo nalogo. Predsednik vlade dr. Srškič je govoril nad 3 ure in je obširno obravnaval vsa pereča politična vprašanja. Zaradi skromnega prostora pa se moramo omejiti samo na njegove najbolj važne izjave. O znanih političnih izjavah, ki so jih dajali v najnovejšem času nekateri politiki, je rekel predsednik vlade med drugim: »Nekateri govorniki so zamerjali vladi, da ni dovolj energično reagirala na izjave političnih ljudi izven parlamenta. To očitanje vladi pa ni opravičeno: vlada je vršila svojo dolžnost in je poklicala na odgovor vsakogar, kdor je mislil, da more in sme nekaznovano zahtevati ureditev naših notranje-političnih vprašanj na način, ki bi utegnil spraviti v vprašanje veliko delo zedinjenja, izpodkopati temelje državnega edinstva in ogražati nedotakljivost državne celote.« Nesložna opozicija. — Če gre za državo, smo fsi eno! Nadaljujoč svojo kritiko o »punktacijah« je rekel predsednik vlade; »S temi izjavami je bila razbita tudi bajka o enodušnosti opozicionalnega bloka. Naši ne-prijatelji naj le žive v tej zmoti v svojem tisku. Toda poleg tega naj se ti neprijatelji ne varajo in naj si zapomnijo, da bodo vsi Jugoslovani, tako oni z režimom kakor oni iz opozicije, stali v eni črti, če bi bilo treba braniti našo narodno in državno neodvisnost.« »Punktacije so nadalje dokazale, da med političnimi skupinami izven parlamenta ni sloge.« Proti političnim kupčijam Našo žalostno politično prošlost ie obsodil predsednik vlade takole: »Mi vemo iz izkušnje, da so vodili naše politično življenje »pakti« (pogodbe, dogovori), ki so se sestavljali navadno le zaradi tega, da je prišel ta ali oni do vlade, ali pa je odšel z vlade. Te metode, pred 6. januarjem, so nam silno škodovale. V našem bodočem političnem življenju pa mora biti mogoče sodelovanje samo na podlagi: jasne pogodbe — dobri prijatelji!« Krepka beseda o Jugoslovanstvu 1 O tem vprašanju, ki pa za pametne ljudi že zdavnaj ni nobeno »vprašanje« več, je rekel dr. Srškič: »Ni važno, če kdo vsak dan stokrat podčrtava, da je Srb, Hrvat ali Slovenec, a drugi zopet, da mu ne gre iz,ust plemensko ime; važno je, ali se prvi ali drugi čuti člana velike jugoslovanske nacionalne skupnosti. »Jugoslovanstvo ne sme izključevati spoštovanja naše svetle prošlosti, ne srbske, ne hrvatske in ne slovenske, nego jih mora dvigniti, da služijo razvoju in napredku države. Najlepše je pač rekel v tem oziru Nj. Vel. kralj sam, ko je izjavil nekemu angleškemu časnikarju: »Kakor vas dejstvo, da ste Vi Britanec, ne dela manj Angleža kakor Škota, tako bodo tudi Srbi ostali Srbi, Hrvati Hrvati, Slovenci pa Slovenci, a vsi bodo ponosni Jugoslovani.« Razmerje države do verstva Naša država je versko močno pomešana: mi imamo v deželi poleg katoliške in pravoslavne še celo vrsto drugih veroizpovedi, na katere se mora država ozirati, da ohrani med narodom verski mir. O tem silno občutljivem vprašanju se je izrazil predsednik vlade takole: »Vlada ne more soglašati z nobeno akcijo, ki bi stremela za tem, da izzove »kulturni boj« proti katerikoli veri. Mi smo država, ki relativno troši največ za vere; mi smo država, ki se moralno in materijalno nad vse zavzema za versko vzgojo naroda. Mi smo država, ki se dobro zaveda, da verska vzgoja samo oplemenjuje človeško dušo in oblikuje prave državljane, ki bodo pravilno vršili svoje državljanske dolžnosti. Zaradi tega vlada pri nas popolna svoboda in popolna enakost vseh priznanih ver; njihovih verskih organizacij in verskega pouka.« O položaju katoliške vere pri nas pa je rekel dr. Srškič: »Da je stanje katoliške cerkve pri nas težko, more govoriti sanio oni, ki naših prilik ne pozna, ali pa oni, kateremu se iz neprijateljsko namere proti naši državi zdi potrebno, da vzdr» žuje to pogrešilo mišljenje o naši državi. Mi smo predvsem zaradi katoliške cerkve spremenili šolsko zakonodajo in ohranili vse obstoječe verske šole in pri reševanju agrarne reforme v severnih krajih naše države smo osvo« bodili cerkev od plačila prispevka v kolonizacij-ski fond, kar pomeni lOVo višjo odškodnino za cerkvena posestva, ki so prišla pod agrarno reformo.« Banovinske samouprave Naše najvažnejše upravno vprašanje je vprašanje občinskih in banovinskih samouprav. O banovinski samoupravi je rekel dr. Srškič sledeče: »Uvedbi banovinskih samouprav posveča vlada vso pozornost. Predmet se še proučuje. V duhu ustave pa bomo izvršili dekoncentracijo centralne oblasti na banovinske uprave. Rešili bomo pa ob enem tudi vprašanje banovinskih financ, da banovinam v bodoče ne bo treba iskati glavnih dohodkov v najbolj omrženih oblikah direktnih in indirektnih davkov.« Za večjo svobodo tiska Milejši zakon o tisku je napovedal dr. Srškič že ob prvem sestanku parlamenta. Sedaj pa je rekel: »Med vsemi političnimi zakoni je treba % prvi vrsti misliti na nov zakon o tisku. Dosedanji zakon je treba iz osnove spremeniti, pri tem pa pazljivo računati z velikimi narodnimi in državnimi interesi, ki morajo biti absolutni zaščiteni, da se ne bo motil notranji mir.« Agrarna reforma Dr. Srškič se je dotaknil v svojem velikem govoru tudi agrarne reforme. Glede te je is-javil, da pride novi dopolnilni lakonski predlog o končni likvidaciji agrarne reforme na vrsto takoj po sprejetju proračuna. Velik in dober vtis govora Govor predsednika vlade ni napravil le v parlamentu, ampak tudi v vsej javnosti najboljši vstis zaradi svoje jasnosti; kdor njegov govor pazljivo prebere, ta si mora biti o smernicah za bodoče delo vlade na čistem. Dr. Srškič ni samo obračunal z vsemi izmišljotinami, ki se širijo V utemeljevanju proračuna za socialno politiko, ki znaša nad 206 milijonov dinarjev (za 15 milijonov manj kakor lani) se je minister Pucelj obširno bavil s tremi najtežjimi vprašanji, ki zadevajo zlasti življenje delavstva: z brezposelnostjo, z bolniškim zavarovanjem in z iz-seljcništvom. Za brezposelne je bil ustanovljen poseben fond, ki naj krije izdatke za razne delavske ustanove. Iz tega fonda je bilo izdano do 1. januarja 1933. za podpore brezposelnim okoli 49 milijonov Din, občine pa so dobile posojila 20 milijonov; za delavske azile je bilo izdanih 15 milijonov. Žalostna pa je slika bolniškega zavarovanja. Stroški za bolniško zavarovanje so ogromni, krizo po povečujejo v veliki meri še neplačani prispevki delodajalcev. Ti dolgovi dosegajo že 180 milijonov! Naši izseljenci so še pred par leti pošiljali domov okoli 1 milijarde dinarjev, kar se je v našem gospodarstvu močno poznalo. Danes pa eo denarne pošiljatve izseljencev nele izostale, ampak tudi izseljenci se trumoma vračajo do- V proračunski razpravi je prišlo na dnevni red tudi Sokolstvo. 0 tem je rekel minister za telesno vzgojo dr. Hanžek: »Vlada ni niti poprej niti po škofovski poslanici vodila politike preganjanja proti katoliški cerkvi, ampak ji je vedno priznavala velike ugodnosti. Te smeri državne politike vlada ni nikoli opustila. Ne more in noče pa vlada nikdar dovoliti, že zaradi izgraditve državnega edinstva ne, da bi se fizična vzgoja mladine vršila izključno na verski osnovi. Od tega svojega načela vlada ne bo nikdar odstopila in si tudi ne bo dala izsiliti nikakih posebnih koncesij za katerokoli cerkev.« Svoja izvajanja je zaključil dr. Hanžek z besedami: »Sokol mora biti tak, kakršen je, ali pa ga ne bo.« V razpravi se je oglasil tudi poslanec gosp. Albin Koman, ki je govoril o prilikah v Dravski banovini. Rekel je med drugim: Gospod dr. Miha Gorišek se s člankom »Zadruge nam ne bodo dvignile trgovine s sadjem« — glej »Jutro« od 7. t. m. — izraža na način, ki more roditi o zadružnem gospodarstvu rcobče, kakor tudi v zadružnem vnovčevanju sadja le napačne pojme in pričarati v nepoučenih malodušnost. Zato in ker je ta problem /.a narodno in tudi poedino kmečko gospodarstvo dovolj velikega pomena, naj mi g. doktor dovoli, da povem tole: med ljudmi od ust do ust (s prozornim namenom!), ampak je povedal odkrito, kaj namerava in kaj hoče. To pa je pri nas nekaj nenavadnega, zato pa ravno ta javnost in odkritost toliko mogočneje učinkuje. Mi želimo le to, naj bi vsi govori predsednika vlade oziroma vsaj njegove najvažnejše dele prav pazljivo prebrali! mov. Za povratek izseljencev mora v izdatni meri skrbeti država, ker so v dobi gospodarskih polomov posebno v Ameriki prišli tudi naši izseljenci ob vse svoje prihranke. V razpravi o proračunu za socialno politiko se je oglasil tudi bivši minister, poslanec g. Ivan Mohorič, ki se je posebno obširno bavil z bolniškim zavarovanjem ter ostro grajal upravo nekaterih okrožnih uradov, ki denar veselo trosijo na stroške ostalih, varčnih uradov! To utegne imeti za posledico, da bodo tudi doslej še dobri in varčni uradi začeli nesmiselno razmetavati denar, ker nihče rad ne plačuje za druge! »Tak« stanje je moglo nastati samo zaradi tega,« je rekel g. Mohorič, »ker se ne čuti nihče odgovornega za tak način upravljanja denarja. V nemali meri pa je to posledica pretirane centralizacije; pri tem pa so ravno oni najbolj prizadeti, katerim bi moralo biti bolniško zavarovanje v korist. Zato pa se vprašanje reorganizacije bolniškega zavarovanja ne more več dolgo odlašati.« »Sokol velja za našo najodličnejšo narodno organizacijo. V Dravski banovini pa imamo ljudi, ki so hoteli — in bi še sedaj hoteli — vse izvenstrankarske organizacije podrediti svoji politični zaslepljenosti. Ti politični krogi še vedno rujejo in nadaljujejo javno in tajno borbo proti Sokolu. Baš ta borba mi daje pobudo, da opozorim g. ministra na važno vlogo Sokolstva v Dravski banovini in da ga prosim, naj Sokolstvo zlasti v tej pokrajini z vsemi sredstvi podpre. Te podpore pa ne zasluži samo Sokolstvo, ampak tudi druge kulturne in humane organizacije. Tu mislim predvsem na »Društvo kmetskih fantov in deklet«, ki g&je ljubezen do kmetskega dela in vzgajajo kmetsko mladino za dobre gospodarske in kulturne delavce. Vso podporo pa zasluži tudi naše odlično gasilstvo, ker deluje požrtvovalno brez razlike na vero, stan ali stranko«. Govor poslanca g. Komana so sprejeli poslušalci z velikim odobravanjem. Kmet je most, ki se po njem trgovci poljubno kretajo z ene in druge strani: od ene trgovci kot prodajalci, od druge trgovci kot kupci. Obema pa velja načelo: Ceno kupiti, drago prodati. V teh mejah se giblje trgovčev pro-fit. Tako je bilo, je in bo, dokler bo svet slonel na liberalno-gospodarskih tleh ali dokler bo konzument — v našem slučaju kmet — to trpel, oziroma še bolj jasno povedano: dokler bo potrebščine nabavljal in proizvode oddajal sam — samcat. Tega pa se trgovci boje in se bor6 proti gospodarskim združitvam kmetov in drugih stanov. Po gornjem načelu »ceno kupiti — drago prodati« se tudi medsebojno vežejo v raznolikih organizacijah. Z monopolnim gospodarstvom imajo tudi monopolne profite. To vidimo in čutimo zlasti v današnji krizi. Prav zato se moramo toliko bolj zavzemati za kmečke interese. Da smo torej iskreni in se bomo razumeli: Ni to zgolj mladeniška ljubezen do kmeta, pač pa precejšnja mera dasi mogoče podzavestnega strahu za lasten obstoj. Da spet ponovimo: Z njim rastemo in pademo. Toliko na splošno. Pa poglejmo malo sadno kupčijo, ki tvori v kmetijskem gospodarstvu nekaterih krajev naše domovine dokaj važno postavko! Nekje — kraj (postaja) je postranskega pomena — je letos menda 12 trgovcev izvozilo okrog 1500 vagonov sadja. Vzemimo, da so zaslužili pri vagonu le 1000 Din — s takim malenkostnim zaslužkom pa se trgovci ne zadovoljujejo —, tedaj doseže skupni zaslužek 1,500.000 dinarjev ali povprečno na trgovca 125.000 Din. Lep zaslužek, zato se ni prav nič čuditi, če so izvozniki rastli kot gobe in se, kakor trdi g. doktor, glede na donosnost prekupčevanja bavi že cela skupina ljudi. Naše mnenje je, da bi bilo vsekakor bolje, da bi se zaslužek stekal med množico, v tem slučaju med kmete. Tudi bi ne imeli ničesar proti temu zaslužku, če bi bila cena sadju primerna. Seveda je to v danih razmerah nemogoče, pri nas celo ne. Prepričani smo, da so kmetje prav radi tega načina vnov-čevanja svojega blaga ob nekaj milijonov. Ali nas to ne sme zanimati? Seveda ne, če korakamo le za osebnimi interesi. A mi nočemo po tej poti — pogube. Zato pa pravimo, da je osebnih zadev dan na dan manj in smo se zlasti za slična gospodarska vprašanja dolžni zanimati. Gospod doktor je mnenja, da brez posredovalcev (trgovcev) v sadni kupčiji ne pojde. Manjka da jim (zadrugam namreč) ognja na osebnem interesu, tehnična sposobnost, čut odgovornosti, trgovski smisel itd. Vsakdo gleda v svet z drugačnimi očmi in iskreno besedo je treba spoštovati. A dasi vsebujejo njegova izvajanja nekaj resnice, ne moremo deliti ž njim mnenja, da bi bilo zadružno vnovčevanje sadja za zboljšanje te kupčije nesposobno. Sicer pa — zakaj naj bi metali novo železo med rjavo šaro, ko ga nismo niti preskusili?! Smelo trdimo ravno obratno, kar trdi gospod doktor, in nič nas ne sme motiti njegova pripomba o pritajeni pritegnitvi kmetov v neko tako zadrugo. Če je zadruga tako postopala, ni bila zadruga. Pa vprašamo: Ali bi bilo tako postopanje, če bi bila zadruga zrastla iz poštenih kmetov, mogoče? Prav s takimi pa mora pričeti zadružno gospodarsko življenje. Pa recimo, da bi bila v našem slučaju nakupovala sadje namesto trgovcev zadruga iz kakih 100 razumnih in poštenih kmetov. Saj take menda že in še imamo. Taki zadrugarji se pri sadju razumejo vsaj toliko, kolikor trgovci, če ne še veliko več. Ali misli gospod doktor, da bi ti ne bili kos svoji nalogi in bi ne nudili dovolj razumevanja in jamstva za pravilen potek? Sicer bi ne bilo treba, da bi bili nepretrgoma vsi zaposleni, in kakor more razno pomožno osebje plačati trgovec — seveda na pleča kmeta —, tako bi mogli storiti tudi zadrugarji. V skrbi za čim boljše vnovčenje svojega ploda po lastni organizaciji, ki ga za trud tudi plača, bi se menda vsak pameten zadrugar zavzel. Tudi sposoben poslovodja bi bil mogoč — če bi že ne šlo brez njega. Pogreška je menda ta, da se pri nas prične vse preveč od zgoraj navzdol in ne obratno in tudi, da našemu preprostemu človeku z ozirom na njegove sposobnosti vse premalo zaupamo. On mora sam iz sebe in za sebe, za to ga moramo mi pripravljati, ne pa ga v svoji namišljeni nezmotljivosti in vsevednosti nepretrgoma voditi. Vzgajajmo ga — in pomagal si bo sam! Naša socialna politika Poročilo ministra Puclja. — Ostra kritika poslanca Mohoriča o socialnem zavarovanju iIfcrže maieodmG Minister za telesno vzgojo o Sokolstvu. — Odločen nastop poslanca Albina Komana za Sokolstvo, za gasilstvo in za »Zvezo kmetskih fantov in deklet«. Janko Furlan: f a|j0 I Kmetski interesi so prvi! — Zaslužek od svojega dela naj imajo kmetje Trije govori V pFOFaČUnski VCLZJJTCtVi Poslanec Koman proti „punktacijam" - Ostra obsodba politike dr. Korošca - Poslanec Cerar za male ljudi - Poslanec Gajšek za reformo kreditne politike V razpravi o državnem proračunu so govorili poleg drugih govornikov tudi kmetski zastopniki, poslanci Koman, Cerar in Gajšek. V svojih govorih so razpravljali predvsem o gospodarskih potrebah Dravske banovine, niso pa pustili v nemar tudi političnih vprašanj. Iz govora poslanca Komana Poslanec Koman je rekel med drugim: »Ne morem pričeti razpravljati o proračunu za leto 1933/34, ne da bi se ozrl predhodno na t. zv. »punktacije«. Te punktacije zahtevajo nič manj in nič več kakor samostojno slovensko državo, ki bi se svobodno sporazumevala z ravno tako samostojno hrvatsko in srbsko državo. Oče teh punktacij je dr. Korošec, t. J. oni msž, ki je bil eden naj odločnejših predstavnikov 8. januarske vlade, katera je imela poglavitno nalogo, pomiriti cd strankarskih strasti razpaljene duhove ter utrditi temelje državnega edinstva. Kako naj imenujem tako politično doslednost? Tajni agitatorji so ljudstvu tolmačili punktacije tako, da je treba razbiti edinstveno državo in na ruševinah ustvariti samostojno Slovenijo in druge neodvisne države. Strašne govorice so razširjali med ljudstvom in organizirali so že pred letom dni pravcate upore proti državnim oblastem, katerih epilog se je pretečeni teden za vršil pred državnim sodiščem. Z velikim zadoščenjem ugotavljam, da je ogromna večina Slovencev punktacije ogorčeno odbila, odklonila in obsodila. Pred večnim hujskanjem teh in takih razdiralnih krogov je dolžna vlada zaščititi patrijotično ljudstvo s tem, da vodi dosledno in brezkompromisno jugoslovansko politiko. S tako politiko moralno podprt narod bo sam likvidiral nesodobne avstrijske ostanke in 501etni klerikalni politični teror med Slovenci. Zatreti te hujskanje moramo tudi radi tega, ker iz njih izvira največ nezaupanja v naš narodni denar, kar ima za posledico nelikvidnost denarnih zavodov ter poslabšanje narodnega gospodarstva sploh. Gospodje poslanci, da bodete videli vso neiskrenost jezuitske politike dr. Korošca, kadar brani slovenski jezik z zahtevo po samostojni Sloveniji, naj navedem njegovo zahtevo v seji narodnega predstavništva dne 19. marca 1919. leta. Dr, Korošec je na tej seji zahteval od tedanjega predsednika veri-fikacijskega odbora, da ustavi čitanje poročila verifikacijskega odbora v slovenskem jeziku. Njegovi zahtevi je bilo ustreženo in čitanje poročil v slovenskem jeziku je bilo s tem odpravljeno. Gospodje poslanci, dr. Korošec je imel mirno vest in se ni prav nič bal ob tej priliki za slovenski jezik, čeprav ga je izganjal iz Narodne skupščine. Tedaj ni bila v nevarnosti ne slovenska kultura in ne slovenska individualnost. Tudi vera In katoliška cerkev je bila izven nevarnosti, dokler je bil on podpredsednik vlade. Kakor hitro pa je izgubil klerikalizem politično oblast, že je iz vseh strani pretila »opasnost« za slovenski jezik, "kulturo, vero in cerkev vse dotlej, dokler se ni dokopal zopet do oblasti. Katoliško cerkev so vodilni po- litiki bivše SLS ponižali do naj ponižne j še dekle svoji stranki in vera jim je bila le sredstvo za dosego politične oblasti. Nova politična doba jim je po 6. Januarju enkrat za vselej izbila iz rok to orožje in onemogočila mešetariti z vero. Ustavno in zakonito so prepovedane verske stranke. S tem pa je za vedno onemogočena klerikalna nadoblast in njihovo politično nasilje. Ko so se gospodje znašli v taki situaciji, so se odločili za borbo proti edinstveni državi. Kaj takega je zmožen samo klerikalizem. Da bi ponovno dobil oblast v svoje roke, ne izbira nobenih sredstev. Veže se z vsakomer, ki mu pomaga pri tem stremljenju. V politično življenje je zanesel največjo nemoralo. če bi se klerikalizmu dopustilo, da neomejeno zavlada nad Slovenijo in da se utrdi med Hrvati, tedaj bi obstojala stalna nevarnost za obstoj edinstvene Jugoslavije. Ker se pri nas klerikalizem istoveti z vero in cerkvijo, zato apeliram s tega mesta, kar sem že večkrat povdarjal na številnih zborih na merodajne kroge, da potegnejo cerkev iz dnevne politične borbe in da jo postavijo nad stranke za celotni narod in to v interesu vere in cerkve. Gospodje poslanci, kmetje iz Sloyenije smo od vsega početka stremeli za tem, kako se bomo s hrvatskimi in srbskimi kmeti čim tesneje povezali. Potovali smo po raznih krajih naše države ter iskali stike s hrvatskimi in srbskimi seljaki, ter se učili spoznavati nje in njihove razmere. Poizkušali smo ustvarjati z njimi edinstvene stanovske in gospodarske organizacije, pa tudi skupno politično organizacijo. V taki edinstveni organizaciji po vsej državi smo videli jamstvo naših celokupnih interesov. V taki organizaciji je pa tudi naj-jačje jamstvo za državno edinstvo. Edinstvenih organizacij kmetje pred 6. januarjem nismo mogli doseči. Sedaj pa nam je z velikim državniškim činom našega modreca vladarja omogočeno, da se združimo vsi srbski, hrvatski in slovenski kmetje v eno veliko politična organizacijo.« Iz govora poslanca Cerarja Poslanec Cerar je posegel v razpravo o splošni finančni, potem pa o socialni politiki. Na naslov finančnega ministra je rekel med drugim: »Dosedanja debata pa je pokazala, da se posamezni govorniki niso zanimali toliko za velevažni državni akt državnega proračuna, temveč so posvečali neverjetno veliko zanimanja za razpravo o splošnih političnih razmerah v državi. Ne morem razumeti, da se vodi v budžetski debati skozi štiri dni razprava o narodnem edinstvu. S tribune na desni strani se govori za državno edinstvo, a opozicija na levi dokazuje, da edinstvo jugo-slovanstva in države ne postoji in da je to vprašanje potrebno na novo postaviti na dnevni red. Jaz pa mislim, da za ogromno večino Srbov, Hrvatov in Slovencev vprašanje drž. edinstva ne postoji več! Spominjam se besed, ki jih je govoril Nj. Vel. kralj v svojem prestolnem govoru: »Narodno edinstvo in državna celina ne more nikdar biti predmet pogajanj in strankarskih kupčij, mora biti vedno nad našim dnevnim življe- Prijetno sveže —> lepo dišeče po vsakem pranju ii«;fslfSW18tfi li M I IPere belo! njem !n nsd vsakim strankarskim interesom.« Zato narodno edinstvo in enotnost države ne more in ne sme biti predmet diskusije. Ne sme se pustiti z vida, da zedinjenja Srbov, Hrvatov in Slovencev ni delo ene generacije, temveč plod strašnih naporov vseh Jugoslovanov, ki so s svojo železno voljo skozi stoletja kljubovali vsem sovražnikom, ki so z brutalno silo hoteli in skušali preprečiti zedinjenje vseh Jugoslovanov. Z obupno žilavostjo so Slovenci z uspehom zadrževali germanski val, s tradicionalnim zanosom so odbijali Hrvati madjarsko poplavo, Srbski polki pa so z legendarno hrabrostjo v Šestletni nadčloveški borbi štrli železne okove sovražnikov, ki so teptali našo sveto jugoslovansko zemljo. Legije hrabrih srbskih vojakov so dale svoje življenje in srčno kri in skupno ž njimi so se hrabro borili na dobru-ški fronti slovenski in hrvatski dobrovoljci za naše oslobojenje. Ko so ležali strti na tleh vsi naši zakleti sovražniki, je bila temu naravna posledica, da je gospod dr. Korošec kot zastopnik narodnega viječa u Zagrebu, torej kot reprezentant vseh na ozemlja bivše avstroogrske monarhije biva-jočih Slovencev, Hrvatov in Srbov naperil demaršo na Veliko Antanto ter zaprosil, da prizna jugoslovansko državo kot zavezniško. 1. decembra 1918 pa je isti dr. Korošec stopil ket reprezentant pred Nj. Vel. Kralja Aleksandra ter ga v imenu vseh Slovencev, Hrvat 3v in Srbov bivšega avstro-ogrskega ozemlja zaprosil, da proglasi Zedinjenje vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev, človek tedaj ne more razumeti, kako je mogel tako resen politik, kakor je g. dr. Korošec, ki je sodeloval pri ustvarjanju države, naenkrat postaviti proslule ljubljanske punktacije, ki zahtevajo, da se povrnemo v položaj pred 1. decembrom 1918! Zato mora biti politično jugoslovanstvo iznad vsake diskusije. Nujna potreba in upravičena zahteva je pa, da se izvede dekoncentracija in decentralizacija državne uprave, kar je že dane8 omenil g. predsednik Ministrskega sveta v svoje lepem govoru s pripombo, da je že pripravljen zakonski načrt, s katerim se provede decentralizacija. Nujno je potreben prenos vseh tipično pokrajinskih poslov, zlasti pa gospodarskih zadev na banovinske uprave, ker samo tako se lahko upravičeno pričakuje. da se bodo pri različnostih gospodarskih in kulturnih razmer v posameznih delih dr-ftave zamogle gospodarske prilike ugodneje razvijati. Splošne državne agende pa naj ostanejo v izključnem delokrogu centralne vlade. Dekoncentriralo naj bi se torej predvsem kmetijstvo, šume i rude, trgovina, obrt ln industrija, prosveta, gradjevine, socijalna politika, narodno zdravje in deloma notranje ministrstvo. Decentralizacija se mora izvesti na čim širši podlagi, tako da Beograd rešuje vsa zakonodajna in upravna vprašanja le načelno, izdaja samo okvirne zakone, prepušča pa v omejenih smernicah izvoljenemu banovinskemu svetu in odboru kot samoupravni korporaciji podrobno izvršitev, ter pokrajinskim prilikam prikladno izgraditev zakona. Dekoncentracija in decentralizacija namreč ne izključujeta unitaristične ureditve države, temveč jačata in vračata samo zaupanje, ki je danes omajano. Težki so današnji časi in v težkih razmerah je naše gospodarstvo. Jaz prav rad verujem gu. finančnemu ministru, da je njegovo stališče zelo težko. Na eni strani so ogromne potrebe države, na drugi strani pa popolno obubožanje naroda. Naša država je agrarna zemlja s povsem malo razvito industrijo, in ravno ta gospodarska struktura ji daje možnost, da lažje najde izhod iz težke situacije, v kateri se nahaja, nego velike industrijske države. Treba je samo napraviti gospodarski načrt, po katerem lahko do kraja razvijemo gospodarsko silo naše zemlje. Presenetljiva je statistika, katero sem videl pred par dnevi. V zadnjih desetih letih smo uvozili izgotovljenih tekstilnih izdelkov in surovin za 30 miljard. Za kritje tega uvoza smo Žrtvovali ves Izvoz našega žita, pšenice, rži, Ječmena ln ovsa, dalje vse živine, t. j.govede, prašičev, perutnine, jajc, kože, rakije in vina. Ta statistika Jie za nas porazna in jasno po-kazuje, kje je poglavitni vzrok naše privredne krize. Kakšno blagostanje bi vladalo, če bi bile te tfcžke miljarde sedaj v naši zemlji. In to bi bilo, kakor rečeno, mogoče, ker naša zemlja je tako srečna in blagoslovljena, da lahko vse te industrijske surovine prideluje doma. • ■ G. finančni minister bi ne smel biti ekse-kutor za izterjevanje davkov, temveč narodni gospodar, ki bi moral skrbeti, da davkoplačevalec ohrani sposobnost, da zmore zahtevana ln naložena mu davčna bremena. Popolnoma zgrešeno je, da pošilja v Slovenijo svoje uradnike k davčnim upravam, kadar mu zmanjkuje denarja; z nalogom, da se mora pridob-nina in davek na zgradbe dvigniti za 100°/o. Gospod finančni minister naj bo uverjen, da eo njegovi uradniki v Sloveniji tudi brez nje- govega posebnega pritiska tako brezobzirno vestni, da je posledica njihove vestnosti popolno obubožanje naših pridobitnih krogov. Predpisani davki v Sloveniji namreč ne ostanejo samo na papirju kakor po nekod, temveč se z brezprimerno brezobzirnostjo tudi izterjujejo. Dokaz temu je, da je od celokupnih neizterjanih davkov v državi od 2 miljard 700 milijonov v Sloveniji samo 40 milijonov neizterjanih, to je pr. l,5°/o. Zato je popolnoma odveč, da pošilja g. finančni minister svoje uradnike iz Beograda tako daleč v Slovenijo, ko ima vendar tako velike terjatve v neposredni bližini, kajti tudi pri plačevanju davka mora vladati poštenje in enakopravnost in ne samo pri delitvi dobrot. Naj mi oprosti g. minister financ, da omenim tudi to, da so razmere pri davčni upravi v kamniškem okraju, katerega zastopam, naravnost obupne. Premalo imam na razpolago časa, da bi mogel govoriti o tem podrobneje, vendar sem uverjen, da ima g. minister o tem dovolj gradiva na razpolago in ga pri tej priliki samo prosim, da napravi pri tej upravi enkrat red.« Drugi govor poslanca Cerarja Glede socialne politike pa je dejal: Letošnji proračun ministrstva socijalne politike ne nudi dovolj nih sredstev za omi-ljenje strašne bede, v kateri se nahajajo tisoči in tisoči naših državljanov. Mnogi imajo denar za drage zabave, kupujejo drage luksuzne predmete, ki jih v državo uvažamo, prosečo roko gladujočega reveža pa odrivajo češ »je kriza, naj ti pomaga država«. Jaz bi prosil g. ministra so-cijalno politike, naj o tem razmišlja in stavi zakonske predloge, s katerimi naj se obdavčijo luksuzni predmeti s posebno takso, katerih donosi naj se stekajo v fond za podporo brezposelnih. Na svilene damske nogavice naj bi se naložila 100°/o taksa, na šampanjec 200°/o, na puder in parfem 500°/o na vrednost blaga itd. Uverjen sem, da bi se na ta načir dobila velika denarna sredstva, ki bi šla v prid dobrodelnosti našemu gladujo-čemu delavstvu. Dobra prehranAJln zdravstveni pogoji usposabljajo državljana fizično za slučaj vojne za uspešno obrambo domovine. Ko izdajamo težke milijone za orožje, bi ne smeli nič manj skrbeti za fizično usposobljenost onega, ki bo orožje uporabljal; sicer je obrambna sila države nezadostna. Naj se dotaknem podrobneje prehranjevalnih težkoč prebivalstva sreza Kamnika, katerega imam čast zastopati na tem mestu. Vsled hribovitega terena se zelo malo pridela žita. Glavni donos kmetijstva je živinoreja in les, kar pa se danes ne da spra- viti niti po nizki ceni v denar. V normalnih letih se pridela žita komaj za tretjino leta. Zadnja letina pa je bila izredno slaba. Rja je uničila pšenico in pridelek je bil v nekaterih krajih komaj enkraten. Danes mora že nad 80% ljudi moko kupovati. Toda kako kupiti, ko ni zaslužka, ni dohodkov in denarja. Pomoč tem revnim krajem je nujno potrebna. Prosili smo, da naj se hitro dovoli vsaj znižana cena za prevoz živil po železnici. Vse to se je obljubilo že novembra meseca, a izdaja povlastic se je v ministrstvu saobračaja zavlačevala na samih formalnostih in biro-kratičnih zaprekah, narod pa čaka in strada. Z zahvalo moram priznati akciji in inicia- vseh ml:bwskii uraJnehklam: ^A^^m -lisk hilvc m orani! TISKARNA MERKU LHIBUANA GRIGqRe!čEVAul3 %t-25■ c)l\idšqram '}i-' 112 let le že stara rso 3r«fl«l3 ™ KvtmjskaL htvumlmca Lf se imenuje sedaj Sj. ni&ni aq YA % ot .alo&M&f Mvanilnica Sravsfee banovine Ljubljana, Knatljeva ulica 9 Tu naložile na najboljše obresti svoje prihranke Za vloge in vse obveznosti hranilnice jamZi cela Dravska banovina z vsem svojim premoženjem in vso svojo davfno moljo Najvarnejša naložitev denarja Najvišje obrestfovanje tžSafflBf vv-t-- ■-' dnevnico, da jim tako olajša bedno stanje. Radi čl. 57 pa jih je morala zopet odpustiti in namesto njih postaviti aktivne orožnike, ki bodo stali državo dvakrat toliko. So-cijalna pravičnost zahteva, da bi morali biti v dolžnostih in pravicah vsi državljani enaki. še na eno stvar bi s tega mesta rad opozoril g. ministra socijalne politike. Delavstvo smodnišnice v Kamniku je bilo že pod avstro-ogrsko zavarovano za starost pri »Alters Ver-sorgungs Amts fiir Heeres bedienstete Institut« na Dunaju. Delavstvo je vsa leta redno plačevalo prispevke, odtrgane od svoje plače. Ko pa je avstro-ogrska država razpadla, je po senžermenski mirovni pogodbi oddala denar, kolikor ga je odpadlo na delavstvo jugoslovanske narodnosti, naši državi. Radi padca avstrijske krone, pa je znesek tako nizek, da ni možno iz tega fonda ničesar plačati. Vršila so se že pogajanja z našim skladom »Ratnih delavcev v Kragujevcu«, da bi isti prevzel v zavarovanje. Sklad Ratnih delavcev pa zahteva tako visoko naknadno plačilo, da država tega plačati ne more. (Menda 15.000.) Prizadetih je menda delavcev bivše smodnišnice v Kamniku in delavcev v Puljskem in Kotorskem arzenalu, približno 314. Dolžnost naše države je že v smislu mirovne pogodbe, da prevzame vse dolžnosti kot nasledstvena država, ter da oskrbi državnim nastavljencem starostno oskrbo. V tej zavesti je tudi že ministrstvo za socijalno politiko skupno z ministrstvom financ izdelalo tozadevni zakonski predlog, ki pa nikakor ne pride pred skupSčino. Delavci, ki so dali vse svoje živ-lj enake sile v prid države, poleg tega pa še dajali od svojih itak skromnih plač prispevke, upravičeno zahtevajo, da stori država napram njim svojo sveto dolžnost. Zato prosim g. ministra za socijalno politiko, da tozadevni že izdelani predlog čim preje predloži Narodni skupščini v pretres.« Govor poslanca Gajška Poslanec Gajšek pa je govoril o kreditni politiki Narodne in Hipotekarne banke v Dravski banovini. Rekel je med drugim: Naš kmet in naš delavec sta ostala brez sredstev, tako da si ne moreta zagotoviti niti naj skromnejšega življenja. Obrtniki nimajo naročil, če pa kaj izdelajo in ponudijo na prodaj, ljudje nimajo potrebnih sredstev, da bi kupili blago. Naša industrija, posebno še naše rudarstvo, se bori s težko krizo, ki se kaže v neprestanih redukcijah, šumarska industrija je reducirana na 40 odstotkov. To je treba poudariti zlasti glede dravske banovine, kjer živijo kmetje v velikem delu od gozdnega gospodarstva. V dravski banovini je nad stotisoč delavcev brez posla. Denarni zavodi so skoro vsi nelikvidni. Vedno znova trdimo, da je vzrok te krize nezaupanje med ljudmi. Zlasti v časopisju bi bilo zato treba sistematično nastopati proti krizi zaupanja. Potreben je tudi strog zakon, ki bo točno določal funkcije in odgovornost članov upravnih in nadzornih odborov pri denarnih zavodih in delniških družbah sploh. Zakon o prisilni poravnavi izven stečaja bo treba novelirati in ukiniti zakon o posredovanju, da bi se tako dvignila poslovna morala. Narodna banka mora izvesti temeljito revizijo svoje kreditne politike in odpraviti birokratizem v svojem poslovanju. Krediti naj se delijo v pravičnem sorazmerju industriji in trgovini. Poštna hranilnica razpolaga z velikimi vlogami gospodarskih podjetij. — Zahtevamo, da sredstva, ki jih pri tem prihrani, investira in kreditira v onih krajih, kjer je bil denar vložen. Prav tako naj Državna hipotekama banka porabi vloženi denar v prvi vrsti tam, kjer je bil zbran. V finančnem zakonu je določeno, da je treba ves denar, ki mora biti pupilarno varno naložen, vložiti v Hipotekami banki. V naši banovini pa so že po 100 let stare okrajne hranilnice, ki pupilarno varno sprejemajo vloge, ker zanje jamči ves srez z vsemi svojimi razpoložljivimi davčnimi dohodki. Dose-daj ni niti enega primera, da bi pri kakšni taki hranilnici denar propadel. Pri teh hranilnicah pa se krediti prejemajo hitro in brez velikih težav, ker imajo hranilnične uprave vpogled v krajevno gospodarsko življenje. Zato je monopolna določba za Hipotekarno banko neutemeljena in škodljiva ter jo je treba revidirati. Naša državna in samoupravna uprava je draga in slaba. Danes postavlja že vsakega služitelja minister! Zato je potrebna dekon-centracija državne uprave. Macdonald, predstavnik angleške vlade, ki vodi pogajanja med Francijo in Italijo ter pogajanja glede razorožitve. Beltinci. Dne 10. marca t. 1. se je vršil redni občni zbor Zadružne elektrarne v Beltincih. Iz poročil načelstva je bilo razvidno, da se je elektrarna v svojem 6 letnem delovanju lepo razvijala in da je odplačala od 100.000 Din najetega posojila že 65.000 Din. Svoje razvodno omrežje želi izpopolniti predvsem v tem, da bi se začelo mlatiti na električni pogon, od katerega bi imelo tukajšnje kmetijsko prebivalstvo velike koristi, ker primanjkuje drv za pogon parnih lokomobil. Pri volitvah je bilo izvoljeno z malimi izpremembami dosedanje načelstvo s predsednikom inž. Mikužem, ki si je pridobil največ zaslug za ustanovitev in za organizacijo tega koristnega električnega podjetja na zadružni podlagi. Beltinci. Sreski cestni odbor na^ravlja od občine Beltinci do beltinskega kolodvora, odnos-no do sreske meje cestni drevesni nasad jablan. Priporočamo ga vsemu prebivalstvu v največje varstvo iz razloga, ker bodo ti eestni nasadi kras tukajšnje pokrajine, ki bodo donašali odboru neposredno, prebivalstvu pa posredno obilo koristi. ■ Sv. Jurij ob j. ž. V okviru kmetško-prošvestnega tečaja, ki že traja celo zimo, je priredilo tukajšnje »Društvo kmetskih fentpv in dekleč« 11. in 12. t. m. dvodnevni tečaj za okraševane pisank z našimi narodnimi motivi. Tečaj je vodil na tem polju priznani strokovnjak g. Frapčfe Belin, šolski upravitelj iz Šenčurja pri Krahjij, Udeležilo se ga je 46 deklet,.'ki so z. velikim zanimanjem sledila predavanjih) in se tudi z vso vnemo lotila praktičnega dela. 2e prvi poizkusi so pokazali prav lepe uspehe in je samo želeti, da bi se ta panoga naše-narodne umetnosti povsod udomačila. Tečaja so se udeležile tudi gojenke banovinske gospodinjske šole. -.jt,« Kmefiislvu je focba pomagali ir..i Po vsem svetu znani ameriški gospodarstvenik Henry Ford je pred nedavnim izjavil na vprašanje glede gospodarske krize naslednje zanimive ugotovitve: »Svet se nahaja pred novo veliko vojno ali pred celo serijo novih konfliktov, katerim se ne bo mogel izogniti, če v najkrajšem času ne najde izhoda iz sedan> gospodarske krize. V vseh deželah so velikanske množice brezposelnih. Ce se zanje v kratkem času ne najde dela, potem je edini ventil za te odvečne energije vojna. Vedno je bilo težje živeti v miru, ko se vojskovati. Nič ni lažje kakor razdirati in ljudje se radi odločijo na pot vojne, ker se hodi po tej poti najlažje. Zato je lažje zainteresirati vlade za nove vojne stroje in za vojne izdatke, kakor pa za miroljubne gospodarske načrte. Vzemimo za primer samo kmetijstvo. Pravijo, da se nahaja v obupnem položaju. Pa kaj se je za kmetijstvo sploh storilo? V primeri s tem, kar je bilo storjeno za oboroževanje, ni bilo za kmetijstvo sploh nič storjeno. Po mojem mnenju je temeljita napaka, ker se kmetijstvo omejuje le na proizvodnjo živil. Vsled tega je prišlo do nadprodukcije živil in do preplavljania trgov. V bodočnosti je treba bolj skrbeti za proizvodnjo predmetov, ki jih potrebuje industrija. In to se bo zgodilo, če bodo ljudje bolj mislili na ustvarjanje, ko na razdira-nje. Pri nas v Detroitu je bilo v tem pogledu izvršenih mnogo preizkušenj. Preteklo in to leto smo posejali več tisoč hektarjev s semenom soje (neke vrste fižola). Danes je dokazano, da se more iz soje pridobivati odličen materija! za izdelovanje upravljačev, barv in lakov. V kratkem bomo mogli izdelovati tudi druge avtomobilske dele iz produktov soje. 4 1 " ' ''"*' : ar:, t :?, Soja je rastlina, ki se more udomačiti v vseh krajih sveta. Toda soja je samo en majhen primer, kaj bi mogli doseči, če bi se res hoteli posvetiti reševanju kmetijstva. * . . ni : S Drug takšen primer nam iludi vprašanje goriva. Vsaka dežela more pridobiti toliko alkohola, kolikor ga potrebuje za pogon motorjev !& pa za kurivo. To pa bo mogoče |ele takrat, kadar bomo vsi razumeli, kakšno neverjetno korist dam more nuditi alkohol kot kurivo^; J| Izven vsakega dvoma je danes, da je kurivo bodočnosti samo alkohol. Ni pa kmetovalca, ki ne bi mogel pridobivati alkohola. To je aov primer, kako bi se v resnici moglo pomagati kmetijstvu. Popolnoma razumem, da je treba mnogo pozabiti in mnogo črtati, da bo mogoče pričeti reševati gospodarstvo iz sedanjega kaosa. Na prvem mestu so vojni dolgovi. Te bi bilo treba enostavno zbrisati. Vprašanje ureditve vojnih dolgov bi bilo nad vse priprosto, če se ne bi Amerika bala, da bi se uporabil denar, ki bi se prihranil z zbrisanjem vojnih dolgov, za oboroževanje. : i ■ To velja za vs« dolgove in ne samo za mednarodne. Tuli vse druge javne in zasebne bi bilo treba zbrisati. Samo to bi morali razumeti, da se to črtanje dolgov sme izvršiti le v interesu miru.« Mladina Kritika Bog živi kritiko t Pr. Levstik. Oceno kateregakoli izvrženega dela imenujemo kritiko. V glavnem lahko razdelimo kritiko y tri Trste: objektivna ali stvarna, subjektivna aH osebna in nestvarna ali odklanjujoča. Prva je pozitivna ali negativna v objektivnem smislu. Druga je pozitivna ali negativna v subjektivnem smislu. Tretja je v vseh slučajih negativno-subjektivna. V objektivni kritiki je ocena dela taka, kakor jo delo zasluži: zelo dobra, dobra, slaba ali zelo slaba. Druga kritika ocenjuje delo pristransko, pozitivno ali negativno. Tej kritiki niso važni stvarni argumenti ali resnična umetniška višina prikazanega dela. Njej je glavno razmerje ocenjevalca in njegove okolice do oseb, ki so delo ustvarile. To razmerje (prijateljstva ali neprijateljstva) služi kot temelj oceni. Tretja kritika je najslabša in se žal tudi danes največ uporablja. Pri tej se ne upoštevajo momenti, ki vsestransko dokazujejo veliko vrednost dela. Ta kritika a priori odklanja vsako pozitivnost iz sebičnih in partizanskih namenov. Sem lahko prištevamo politične kritike. Politična stranka iz načelnosti odklanja vsako akcijo nasprotne stranke, naj bo še akcija tako dobra in potrebna. Ves časniškl aparat poedine stranke ožigosa delo, ker ga smatra v resnici za koristno in torej za očuvanje lastnih interesov škodljivo. V tej kritiki je splošni dobrobitni interes podrejen strankarskemu. Naša politična preteklost to dejstvo zelo podčrtava. Vedno in povsod je kritika potrebna in za uspešno delo navzgor koristna. Najbolj umestna pa je v vsakem idejnem gibanju. V odboru društva z idejnim programom so ob ustanovitvi le trije do štirje, ki so idejno močni in so kot taki sposobni, diktirati društvu pravilno idejno smer. Vsi drugi so se samo izrekli za sodelovanje, ker mislijo, da jim je ta ideja najbližja. Ti so le zunanje oblikovani in nastopajo v društvu kot neobdelana in konglomeratna masa. Polagoma se vrši v njihovi notranjosti razkrajanje, ki odvrže od sebe vse ono, kar ni direktno vezano na samo idejo, za katero so se odločila čustva, ki so v glavnem žarišče vseh človekovih dejanj, prav tako pa tudi izloči snovi, ki pripadajo že drugi ideji. S stvarno kritiko je mogoče proces pospešiti in priveske tujerodnosti čim preje odstraniti.. Vsakemu delu mora biti stvarno premo-trivanje in dober pretres vseh v delo spada-jočih momentov — začetek. In to je že kritika. Za plodonosno delo društva je objektivna kritika njegova leva roka. Brez nje postane društveno delo enostransko, pomanjkljivo in sčasoma tudi destruktivno. Vsak, ki deluje pri društvu, je podvržen kritiki, iz enostavnega vzroka, ker kot posameznik ne predstavlja univerzalne popolnosti in miselne nezmotljivosti. Napačno je mnenje onih, ki mislijo in trdijo, da jim je kritika odveč. Tudi pregovor, da pometaj naprej pred svojim pragom, potem pred tujim, ne velja. Proti sebi je človek subjektiven kritik v pozitivnem smislu. Oni, ki se kritizirati ne pusti, škoduje najprej sebi in potem stvari, za katero deluje. Ker smo kot zemljani vsi rojeni z dobrimi in slabimi lastnostmi, lahko za svoje dobre strani upamo na dobro oceno, za slabe pa slabo. Zahtevati moramo, da se vsako naše delo stvarno oceni. Ta način nam bo prinesel dobiček: pozitivna kritika bo zadoščenje za naš trud, negativna pa bo zmanjšala slabe strani našega notranjega ustroja. Za objektivno kritiko in uspešno delo v dobrobit ideje se zahteva: medsebojna iskrenost, popolno zaupanje, strpljivost temperamenta, doslednost in trdnost značaja. Kreft Vlado. Planinka čaj Bahovec olajša in preprečuje nadloge staranja, ker daje žilam prožnost, razredča kri preprečuje poapnenje žil, pospešuje cir" 'acijo krvi in ohrani do visoke starosti nezmanjšano delovno sposobnost. — Zavitek Din 20 — v apotekah Vel. Osolnik. V nedeljo 10. t. m. je imelo naše »Društvo kmetskih fantov in deklet« svoj občni zbor, ki so se ga fantje in dekleta udeležili v prav lepem številu, lepa pa je bila tudi udeležba zavednih mož, ki z nasveti in podpornim sodelovanjem stoje mladini ob strani v borbi za zmago kmetske misli in kmetsko-delavske-ga gibanja. Po otvoritvi občnega zbora je poročal delegat »Zveze« tov. France Gerželj o namenu »Društva kmetskih fantov in deklet« ter o kmetsko-mladinskem gibanju sploh. Pri volitvah je bil izvoljen naslednji odbor: predsednik tov. Nande Kaplan; podpredsednik tov. Tone Petrič; tajnik tov. Franc Gradišar; blagajnik tov. Tone Ponikvar; odborniki tovariši in tovarišice Cir.l Gradišar, Tone Centa, Angela Marinček, Tone Zgonc, Francka Klančar, Mici Kaplan, Nande Bavdek in Mohor Zgonc; namestniki tov. Ludvik Petrič, Franc Bavdek, Stanko Marinček in Tone Klavz; nadzornika tov. Jože Garbas in Janez Gradišar; delegat »Zveze« tov. Anton Geroni, namestnik Stanko Marinček. — Po volitvah je sledil razgovor o bodočem delovanju. Društvo bo napravilo s sodelovanjem tovariškega društva v Zapotoku več propagandnih izletov; priredilo tekmo koscev in tekmo žanjic, posebna pažnja pa bo posvečena smučarskim tekmam v novi zimski sezoni. Središče ob Dravi. Naše »Društvo kmetskih fantov in deklet« priredi v nedeljo 25. t. m. Gub-čevo proslavo v spomin 360-letnice smrti Matije Gubca. Proslava obsega zelo bogat spored. Vabljeni vsi tovariši in tovarišice ter prijatelji kmetske mladine. Zapoge. Na drugem rednem občnem zboru našega »Društva kmetskih fantov iu deklet«, ki se je vršil 5. t. m., je bil izvoljen naslednji odbor: predsednik tov. Ivan Hočevar; podpredsednik tov. Božidar Oblak; tajnik tov. Franc Hri-bernik; blagajnik tov. Manca Hočevar; odbornika tov. Jože Jenko in Tone Oblak; nadzorstvo tov. Alojzij Hočevar in Tone Žirovnik. — Društveno delovanje je bilo v preteklem letu precej živahno; novi odbor pa si je nadel nalogo, da delovanje v bodočem letu še pomnoži. Iška vas. Redni občni zbor našega »Društva kmetskih. fantov in deklet« se vrši v nedeljo 2. aprila ob pol 2. uri popoldne pri tov. F. Mozirju. Vsi tovariši in tovarišice se ga polnoštevilno udeležite! »Društvo kmetskih fantov in deklet« iz Škofjcvasi priredi dne 25. t. m. ob pol 16. uri v dvorani Narodnega doma v Celju i<*ro »Živa pokopana«. — Za obilen obisk se društvo toplo priporoča. Domače vesli Javna zahvala. Vsem, ki so se me spomnili ob priliki moje 50 letnice, izrekam tem potom najiskrenejšo zahvalo. Koman Albin, narodni poslanec. * Novi direktor Higienskega zavoda. Z odlokom ministra za socialno politiko in narodno zdravje je postavljen za vršilca dolžnosti direktorja državnega Higienskega zavoda dr. Karel PstriJ, dosedanji vršilec dolžnosti t a socialno« medicinskega oddelka na tem zavodu. Za železniškega direktorja r Ljubljani je 'imenovan rr t prom. ministr. Joeip C. gir us, dosedanji direktor inž. Kl»dič pa je imenovan za direktorja v Subotici. 17 kg zlata in srebra na njivi. Organom finančne kontrole v Kočanih in Štipu je bilo prijavljeno, da je na njivi v vasi Sokolarac zakopanega mnogo tobaka. Finančni organi so začeli njivo razkopavati, pa so naleteli na ovčji meh poln turških zlatnikov in srebrnikov. Zlata in srebra je bilo v zemlji 17 kg. Smrten skok s petega nadstropja. V noči od četrtka na petek je v Zagrebu neki brezposelni delavec iz petega nadstropja poslopja Osrednjega urada za zavarovanje delavcev skočil na dvorišče. Kmetijsko gospodarsko zadrugo so ustanovili na Vinici. Neobhodno potrebno je, da se ji pomaga preko prvih težkoč, dočim ji je poznejši obstanek in uspeh zajamčen. Huda nesreča. Posestnik Janez Čeh iz Sv. Vrbana pri Ptuju je preteklo soboto pustil v kleti nabasano puško. Kmalu je šla v klet služkinja Marija Priložnik, ženska radovednost jo je pa premagala, da je vzela orožje v roke. Nenadoma se je puška sprožila in krogla je zadela dekle v bok. TZT fVOITITI na3ceneje pri Bogataj Mirko liLllDUlll preje Pok, Ljubljana, Stari trg 14 Imovina bivše radikalne stranke? Beograjska »Politika« je priobčila te dni vest, da je znašala imovina bivše narodne radikalne stranke okrog 5 milijonov Din, od tega samo v gotovini okrog 3 milijone. 80 letni starec skočil pod vlak. V nedeljo proti večeru je skočil pod beograjski vlak, ki je vozil skozi Lekenik, 80 letni kmet Stjepan Brlekovič. eSdel je na tračnice, da bi mu vlak odrezal glavo, pa je imela lokomotiva spredaj železni nastavek in ga je treščila s proge tako močno, da se mu je razklala lobanja in je obležal mrtev. Mož je moral navzlic gmotno dobro situirani rodbini na stara leta gladovati in to ga je pognalo v smrt. Sporazum med našo vlado in francoskimi upniki. 9. t. m. so v Parizu podpisali sporazum med zastopniki jugoslovanske vlade in odbora za zaščito francoskih upnikov glede olajšav za naša predvojna in povojna posojila v Franciji. Kamnosestvo Alojzij Vodnik Ljubljana, Kolodvorska ulica odprodaja radi veliko zaloge nagrobne spomenike pod izredno ugodnimi plačilnimi pogoji tudi na hranilne knjižice. Razpis tajniškega mesta. Uprava banovine razpisuje službeno mesto tajnika pri sreskem cestnem odboru v Ljutomeru. Za to mesto pridejo v poštev prosilci, ki so dovršili najmanj nižjo srednjo ali tej enakovredno šolo. Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z vsemi dokumenti, je vložiti do 10. aprila pri sreskem cestnem odboru v Ljutomeru. Zapeka Vseučiliške klinike potrjujejo, da naravna »Franc JoJefova« grenčira. zlasti v srednji in visoki starosti izburuo čisti želodec in čreva. Kdo je kmet? Udruženje vojvodinskih bank se je obrnilo na pravosodno ministrstvo s prošnjo, naj se uradno ugotovi, kdo je kmet, odnos-no koga je razumel zakonodajec pod tem pojmom. Ministrstvo je odgovorilo, da je kmet dotični, ki so mu dohodki od kmetijstva večji, nego dohodki od postranskih poslov, ki se z njimi peča, čeprav bi bili davki od dohodkov od postranskih poslov večji od davkov, ki jih plačuje od dohodkov cd kmetijstva. Žrtev požara. Na Dobravi pri Kamniku je te dni izbruhnil požar pri posestniku Prosenu. Pri reševanju pred.netov iz goreče hiše je zado-bila hude opekline na glavi 30-letna posestni-kova hčerka Katarina, ki so jo morali prepeljati v bolnico. Pomilostitev na smrt obsojenega morilca. Pred dobrim mesecem je bil v Ogulinu obsojen na smrt Ivan Pleše iz Delnic, ki je lani umoril svojo ženo, ker se je je bil naveličal. Stol sedmorice mu je pa zamenjal smrtno kazen z dosmrtno robijo. 40 odstotkov obresti je zahteval. Iz Novega Sada poročajo: Apelacijsko sodišče je na tožbo številnih kmetov obtožilo rentnika Josipa Neu-manna iz Titla, ker je za posojila zahteval 25 do 40 odstotne obresti. Javna dela pri nas. Radi omiljenja brezposelnosti bodo pričeli asfaltirati v Jugoslaviji ceste med Belgradom, Zagrebom, Vršcem in Su-botico. Sodba v procesu zoper Pernarja. Pred državnim sodiščem je bila razglašena sodba v procesu zoper bivšega poslanca Ivana Pernarja in tovariše. Obsojeni so Ivan Pernar na 1 leto strogega zapora, Gjuro Kemfelja na poldrugo leto strogega zapora. Košutič na 10 mesecev in Poštarič na 8 mesecev, vsi ostali obtoženci so bili oproščeni. Aretacije bankirjev. Kakor poročajo iz Skoplja, so bili tam v zvezi z veliko opijsko afero aretirani vsi člani upravnega odbora Gospodarske banke za Južno Srbijo. Preiskava je ugotovila, da je upravni odbor te banke oškodoval Državno hipotekarno banko za 7,508.707 dinarjev. Denar naložite najbolje in najvarneje pri domačem zavodu Kmetski hranilni in posojilni dom REGISTROVANA ZADRUGA Z NEOMEJENO ZAVEZO v LiubSIani Tavčarjeva (Sodna) ulica 1 Račun poštne hranilnico Št. 14.257 Telefon št. 28-47 Brzojavni naslov: »Kmetski doni« VLOGE na knjižice in tekoči račun se obrestujejo j)o 5%, pri trome&ečni odpovedi po 6%, večje stalne vloge po dogovoru. Stanje vlog nad Din 35,000.000-— Rezerve Din 1,100.000-— jamstvo ta vloge presega večkratno vrednost vlog. Strankam nudi brezplačno pošt. položnice za nalaganje denarja. VLOŽNE KNJIŽICE drugih zavodov sprejema brez prekinjenja obrestovanja. POSOJILA daje proti poroštvu, na vknjižbo in proti ^zastavi premičnin in vrednostnih papirjev ter dovoljuje kredite v tekočem računu pod najugodnejšimi pogoji. BLAGAJNIŠKE URE: Ob delavnikih od 8—12^ in od 3—4^, le ob sobotah in dnevih pred prazniki od 8—12}^. Podružnici v Kamniku, Glavni trg v Mariboru, Slomškov trg 3 Vesli iz svelaL Uspeh Rooseveltovih ukrepov. Drakonični ukrepi, ki jih je izdal Roosevelt zoper tihotapce zlata, so rodili popoln uspeh. V teku zadnjih dni so privatniki vrnili bankam za 400 milijonov zlata. Ker je s tem potekel rok, se bodo v bodoče vsi tihotapci zlata kaznovali z najstrožjimi kaznimi, v gotovih primerih z dosmrtno ječo. Kriza ameriške filmske industrije je zavzela velik obseg. Od 19.000 kinov jih je zaprtih že 6000. Obisk je padel za 40 odstotkov in so morale biti cene znižane. Več bombnih atentatov na delavske organizacije je bilo izvršenih v Sumencu v Bolgariji. Človeških žrtev ni bilo, materijalna škoda pa je precejšnja. Katastrofalen požar v mehiškem gledališču V Ahualulcu de Pinos (država Jalisko) je v mestnem gledališču med predstavo izbruhnil požar. Doslej so ugotovili 41 mrtvih in 70 ranjenih. 18 oseb pogrešajo. 20 oseb je bilo ubitih po električnem toku, ker je električna žica padla na kovinasto ogrodje balkona. Caldaris je sestavil novo grško vlado, v kateri je prevzel prometno ministrstvo general Konditis, notranje Metaxas, zunanje Ralis. Združene drž. Sev. Amerike bodo po časopisnih vesteh v najkrajšem času priznale sovjetsko Rusijo. V Nemčiji je bilo v februarju 475 konkur-zov in 179 prisilnih poravnav, v januarju je bilo 539 kenkurzov in 194 prisilnih poravnav. Zidje proti Hitlerju. Radi zadnjih dogodkov in preganjanja Židov v Nemčiji so nekatere židovske tovarne na Poljskem sklenile bojkotirati nemško industrijo. Med drugimi je preklicala svoje naročilo za strojne dele v Nemčiji ena največjih tovarn v Bielsku. To naročilo je znašalo 50.000 do 60.000 dolarjev. Kongres za zatiranje raka. Letošnji mednarodni kongres za zatiranje raka bo zboroval od 25. do 30. oktobra v Madridu. Tornado v Ameriki. Na meji Tennesseeja in Kentuckyja je divjal strahovit tornado. Več oseb je bilo ubitih in ranjenih. Tretjina vladne bolgarske narodno liberalne stranke se je iz nasprotstva proti vladni politiki odcepila od stranke in ustanovila pod vodstvom bivšega ministra Georgija Petrova lastno stranko. Cankovu, bivšemu ministrskemu predsedniku, so zemljedelci razbili shod in je mogel Can-kov ubežati v Sofijo le pod zaščito policije. Pogodba o nenapadanju bo sklenjena med Japonsko in Rusijo po izjavi sovjetskega veleposlanika Jurenijeva v Tokiu. Avstrijski kancler Dollfug je prevzel vrhovno poveljstvo vojske. Odvzel je to pravico parlamentu z ministrskim sklepom. Ministrstvo za propagando hitlerijanstva, oficijalno iza nacijonalno obnovo Nemčije, so ustanovili v Nemčiji. Za ministra je imenovan novinar dr. Gobbels, za njegovega tajnika pa novinar Funke. Obletnica Marxove smrti. 14. marca je preteklo 50 let, odkar je umrl dr. Kari Marx, ideolog in idejni ustanovitelj marksističnega delavskega gibanja. Revizija mirovnih pogodb? Nekatere države (Mala antanta, Francija in Poljska) branijo po vojni sklenjene pogodbe, druge hočejo revizijo (Nemčija, Italija in Madjarska). Prve imajo 122, druge 114 milijonov ljudi. Pri slabem počutju -e naravna »Franz Ja-sefova« grenčica prijetno učinkujoče domače sredstvo, ki se z njim znatno zmanjšajo cežko-če in češče zanesljivo koristijo že male količine. Dopisi ženskih zdravnikov h"alijo soglasno prav milo učinkovanje:* Fran* Joselo-ve« vode, ki je posebno izborna za nežni ustroj ženskega telesa. »Franz Josefova« grenčica sc dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. JEOL gospodinje Testo ca kruh. Kadar pripravljaš testo za kruh, potico, šartl ali kaj sličnega, dodaj na vsak kilogram moke eno žličko glicerina. S tem dosežeš, da bo testo mnogo boljše in kruh ali potica delj časa sveža. Kuhan hren. Iz moke in masti napravi svetlo prežganje, ter prilij par žlic vode, da 69 prežganje razpusti. Nato dodaj nariban hren, zalij z močno govejo juho, dodaj nekaj kisa, sladkorja in soli, kuhaj deset minut tako, da ne zavre. Ker povzroči vretje pri hrenu grenak okus. Makaroni. Kadar kuhaš makarone, daj jih vselej na vrelo slano vodo ter jih pusti vreti približno pol ure. Ko so kuhana, jih stresi na re-šeto in polij z mrzlo vodo. Ko voda temeljito odteče, jih stresi v pripravljeno kožico, v kateri imej že zarumenjene drobtine ali kako drugo omako. Pljučni emoki. 30 dkg telečjih pljuč skuhaj v slani vodi. Ohlajene sesekljaj prav na drobno, dodaj 3 kuhane in skozi sito pretlačene krompirje, dve pesti v mleku namočenih ter ožetih kruhovih drobtin, 2 žlici presnega masla in eno raztepeno jajce. Vse skupaj dobro premešaj ter napravi bolj majhne okrogle cmoke. Kuhaj jih v slani vodi 10 minut. Preden jih daš na mizo, jih dobro zabeli. (Sefmz 26. marca: Horjul, Lukovica, Dole pri Litiji, Ra-kičani. 27. marca: Litija, Cerknica, Polhov gradeč, Sp. Kostrivnica. 28. marca: Nadlesek pri Ložu, Dolnja Lendava, Gornja Lendava. 30. marca: Turnišče. 31. marca: Studenec pri Krškem. 1. aprila: Mokronog, Livod, Sv. Gora nad Pod* sredo, Videm na Savi, Križevci. Vrednost denarja nemška marka švicarski frank 1 ameriški dolar angleški funt francoski frank češkoslovaška krona italijanska lira Din Din Din Din Din Din Din 13-55 11-10 56-40 194-— 2-25 1-69 2-92 Irine cene v Dravski banovini Voli, žive teže, I. vrste Voli. žive teže, II. vrste Voli, žive teže, III. vrste Krave, žive teže, I. vrste Krave, žive teže, II. vrste Teleta, žive teže Prašiči, debeli, živa teža Prašiči, debeli, zaklani Prašiči, 3—4 mes. stari Kokoši Piščanci Din 4'— Din 3 — Din 2-— Din 2-— Din 1-90 Din 4-— Din 7--Din 9-— 1 kom. Din 200-— Din 25-— Din 18-— kom. kom. do 4-50 do 4-— do 3-— do 3-50 do 2-50 do 5-50 do 8-— do 11-— do 350--! do 30-— do 25-— Pridelki: Pšenica domača 100 kg Din 230-- Rž 100 kg Din 180-- Oves 100 kg Din 150"- Koruza 100 kg Din l00-- Ajda 100 kg Din 200'- Fižol 100 kg Din 180- Krompir 100 kg Din 75-- Seno sladko 100 kg Din 80 - Seno kislo 100 kg Din 50-- Slama 100 kg Din 50-- Mleko 1 liter Din 2'- Smetana 1 liter Din 10'- Surovo maslo 1 kg Din 24-- Sir 1 kg Din 16--Drva za gorivo, trda. 1 kub. m Din 80-— Drva za gorivo, mehka. 1 kub. m Din 60*— do 230*—« do 200--« do 170—i do 125*—< do 210-— do 200-— do 90-— 90-— 60-— 60"— 2-50 13 — 30--< 20-— do 120-— do 80-— do do do do do do do Ko preCltaS Kmetslcl list, daj ga prečitafi tudi sosedu in mu priporočaj, da st ga naroči. Celoletna naročnina znaša samo 50 dinarjev. Janko F ur lan: - 1. ».'i*-« | O naših kmetijskih I razmerah I .!•/,;• JHII fl r\- ' L-V H Pojem »kmet« se krije s pojmom posestnika jemlje, ki ga je ta v stanu dostojno preživljati. To zavisi od zadostno površine plodne kulturne žemlje, ki jo kmet more s svojo družino obdelati. Dobesedno smo že rekli: »Majhen zemljiški posestnik, ki lahko v par dneh obdela svojo zemljo z jarmom mršavih krav ali bajtar, ki se neprestano ozira za zaslužkom, nista kmeta.« Prav takih pa je pri nas velik odstotek. To dejstvo ni le nezdravo, — opasno je. Kjer nima kmečki človek dovolj zemlje, ni trdnosti, stalnosti, vztrajnosti v nikakem pogledu, ni miru. Manj za urejeno socialne razmero potrebnih vrednot Kemije, in primerjajmo to zemljo s številom obra-domcu. Sicer pa naj si iz nastopnih številk ustvari vsakdo sam svojo sodbo. Računajmo, da potrebuje povprečno vsaka oseba najmanj toliko redilnih snovi (hrane), kolikor jih pridelamo na površju enega ha obdelane zemlje, in primerjamo to zemljo s številom obra: tov: V Sloveniji živi na malone 16.000 km8 (1 km» = 100 ha) nad en milijon stotisoč ljudi, od teh pa 670.000 kmetov (nad 60%). Vseh kmečkih obratov jo 144.700; na te pride: a) poljedelske zemlje (njiv, sadovnjaki, vinogradi i. dr.) 886.000 ha; b) gozda 690.000 ha. Samih njiv je 308.000 ha. Povprečno pride na vsak obrat: a) poljedelske zemlje o% ha; b) gozda ha. Njiv je le nekaj nad 2 ha na obrat. Na vsakega kmečkega človeka: a) poljedelske zemlje 1M ha; b) gozda nad 1 ha. Njiv prid© na kmečko glavo nekaj izpod V* ha. To bi ne bilo tako slabo, če bi nam naslednja slika ne predočila drugačnega stanja: 19.600 obratov obsega le do V* ha, 14.600 obratov obsega od Ya—1 ha, 18.400 obratov obsega od 1—2 ha, 29.000 obratov obsega od 2—5 ha, 25.000 obratov obsega od 5—10 ha, 24.000 obratov obsega od 10—20 ha, 10.900 obratov obsega od 20—50 ha, 1.200 obratov obsega od 50—100 ha, 560 obratov obsega nad 100 ha. Tako imamo: okrog 52.600 bajtarjev (nad 36%), okrog 54.000 malih kmetij (37%), okrog 24.000 srednjih kmetij (16%), okrog 12.600 veleposestev (8%). Preveč je bajtarjev in malih posestnikov, ozir. premalo srednjih kmetij. Vsaka šesta kmetija je srednjevelika. Če kje, velja tukaj resnica, da je srednja pot najboljša, ker je nepobitna resnica, da je prav srednja kmetija jedro kmet-stva. Veleposestvo bi nas ne obremenjevalo, če oi ne posedovalo nad V* (27%) gozdne posesti, do-čim je 53.540 kmetij brez gozda (bajtarji). Nič manjše breme so razkosana zemljišča, k jih posedujejo ravno bajtarji in mali kmetje. To je spona intenzivni izrabi zemlje in čim boljšemu izkoriščanju časa. Kosanje se po dednem pravu še vedno vrši. Tako nahajamo v Prekmur ju »kmete« s par orali tako razkosane zemlje, da so parcele komaj po meter široke. To so steze, ki vodijo njih gospodarje od doma kot sezonske delavce Strokovna ali poklicna izobrazba in predmet, ki imamo ž njim posla — v našem slučaju torej zemlja — sta ali bi vsaj morala biti neločljiva pojma. Pri nas pa moramo podčrtati baš obratno, ker lep kos vzroka pomanjkanju kruha in begu z grude je tudi v poklicni zaostalosti in tudi napačni vzgoji. Kolikor se je v tem pogledu za narod storilo, je izhajalo bolj iz volje in pravilnega razumevanje poedincev. Zgrešena vzgoja nas ni vezala, ampak od tega ročnega delavca odtujevala in dali smo mu malo več kot pismenost, kar je od resnične kmečke kulture zelo daleč. Kaj vse visi še nad skromnimi posestniki zemlje? Je že tako, da potujejo rodovi pretežno skozi bajtarjevo in hišo malega posestnika. Oba obtožuje številnost otrok — pojav, ki se vije v socialno življenje kot črna proga. (Nadaljevanje sledi.) VABILO na X!. REDNI OBČNI ZBOR ,,EKONOM\w osrednje gospodarske zadruge v LJubljani r. z. z o. z., ki se bo vršil v sredo, dne 12. aprila 1933, ob 11. uri dop. v zadružnih prostorih Ljubljana. Kolodvorska ulica 7. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1932 in razdelitev čistega dobička. 4. Volitev nadzorstva. 7 5. Slučajnosti. Načelstvo, Ako občni-zbor ob določeni uri ne bo sklepčen, se bo vršil pol ure pozneje drug občni zbor, ki bo sklepal veljavno brez ozira na število prisotnih članov. Nekaj vozov dobrega SENA po ugodni ceni proda AnfOil Hočevar Zg. Šiška št, 11 pošta Ljubljana VII. Brezobrestna posojila za nakup premičnin in nepremičnin. doto,raz-dolžitev itd., proti poroštvu, zaznambi ali vknjižbi dajejo „KREDITNE ZADRUGE" LJUBLJANA Poštni predal 307 Sprejemajo zastopnike Kupujte domače blago! ?i Gešmihm Ljubljana Lingarjeva — Stritarjeva ulica je najugodnejši nakup za ženske in moške obleke ter druge potrebščine Poštenost moleča oodiefa ie znana) ZOBNI ATELJE Dentist KOBLAR ADOLF Ljubljana, Poljanska c. 12 Ordinira od 8. do 12. in od 2. do 6. ure; po dogovoru tudi izven teh ur. Ob sobotah se ordinira le do 4. ure. -L Perutntnarji! Inkubatore (valilnice) in ostalo opremo za perutni-narstvo nabavite najugodneje pri F.kadlec, tovarna inkubatorov, Temerin. Zahtevajte katalog 1 Semenski kakor druga semena, pesa rdeča in rumena, črna detelja lucerna, travna semena stalno v zalogi pri „ EKONOM" Ljubljana Kolodvorska ulica 7 m— Hi.. •■.:.-: •'•.-. "