29. januar 2010 Prosinec Medij Mestne občine Ptuj, leto XVI, številka 1, ISSN 1318-8550 cena 0,42 €, poštnina plačana pri pošti 2250 Ptuj MadTarodflj pustni festival ^ternationai Guntafpštiftl Inrgnunionaie Fastliingsiestival MrtTunarodni poktadnl testi«! Fsitirtl infarriaaanaie tfe r Carneitf le Risiival fnttnatonji (Hkamavai Ognit G/A —- fng - r-sszssrr ® i «EsmoaCptApj^jl f» u 50. kurentovanje - eden največjih svetovnih etnografskih festivalov ■ Najdražje parkiranje je nepravilno parkiranje ■ Spremembe pri izvajanju gospodarskih javnih služb ■ 2010 bo leto finančne nediscipline in prekomernih kapacitet ■ Pogovor z Viktorijo Dabič, prejemnico velike oljenke Mestne občine Ptuj ■ Letos pričakujejo približno enak priliv brezposelnih kot lani ■ Stojan Kerbler odlikovan z redom za zasluge RS •« ^ ^ptn pokovitelj BORUT PAHOR, predsednik vlade RS X. \ "NJ g Mednarodni pustni festival International Carnival Festival Internationale Fase h ingsTestfaa I Medunarodni p.okladni festival - - tv FestivaTtflternazionale del Cainevale Festival international du carnaval" 1 ure 1 - .1 * ■P Bh } «¡6 ■'tuj, Slove C' al ¿4 »t* ■ ta jvl£ T m i ■ : m M t J VT 10. TRADICIONALNI KURENTOV-KORANTOV SKOK torek, 2. februar, 24.00, Budina pri Ptuju, domačija 2. princa karnevala Matevža Zokija GLASBENA PREDSTAVA ART KARNEVAL - ŽIVALSKI KARNEVAL petek, 5. februar, 20.00, Amfiteater Gimnazije Ptuj OTVORITVENA SLOVESNOST 50. KURENTOVANJA sobota, 6. februar, 11.00 KARNEVAL 50. SLOVENSKIH PIHALNIH GODB IN MAŽORET nedelja, 7. februar, 11.00 POLI ŽUR četrtek, 11. februar, 15.30 5. TRADICIONALNA OTROŠKA POVORKA petek, 12. februar, 10.00 RADIO CENTER - OTROŠKO PUSTOVANJE sobota, 13. februar, 13.30 50. MEDNARODNA PUSTNA IN KARNEVALSKA POVORKA nedelja, 14. februar, 14.00 Med povorko bo Ptuj preletelo največje število balonov doslej. VELIKA OTROŠKA MAŠKARADA ponedeljek, 15. februar, 16.30 POVORKA 50. SKUPIN VESELIH MAŠKAR IZ VRTCEV ponedeljek, 15. februar, 16.30 KARNEVALSKA DVORANA od 5. februarja vsak dan od 20.00 HOUSE EVENT - TOM NOVY, PETER LOVŠIN, ZORAN PREDIN, VLADO KRESLIN, SEVERINA NOVI FOSILI, ALYA, ELVIS JACKSON, LEPA BRENA, KARMA, SEKA ALEKSIC, DOMEN KUMER, CUBISMO, TONY CETINSKI, DANIJELA, RITMO LOCO, DAVOR RADOLFI, ČUKI, SAŠA LENDERO, DAVOR BORNO, DAMJANA GOLAVŠEK, MAMBO KINGS, WERNER, HELENA BLAGNE, BOŠTJAN KONEČNIK, TANJA ŽAGAR, ATOMIK HARMONIK ZABAVNI KARNEVALSKI PROGRAM MESTNI TRG, vsak dan, 16.30-18.30 KONZORCIJ KURENT i mm • • Maribor, Slovenija - Evropska prestolnica kulture 2012 ČISTA ENERGIJA! Mcrlbcr • Mursha Sobota • Novo mesto • Ptq! ♦ Staven) Gradec * letenje kurentövanje 2012 ^«¡HERITAGE carnival SLOVENIA MESTNA OBČINA PTUJ Tavneslužbe ptut FlVJ SAW HOTELS & RESORTS ZAVAROVALNICA MARIBOR CPM NCP PETROL 1 nlbO ^ IexpoH IBTROH 'fijj Qveolia CI5IO liMlS <1 SUD I«nninii 4!$intera i ^LrcBor ■ iti (TÄ VW» Štajerski !DNIK RADIOPTUJ «9,B-9M'I04J POKROVITELJI VEČER 24 UVODNIK 29. JANUAR / PROSINEC 2010 Tretje razvojno soglasje Z novim letom stopa Slovenija na pot okrevanja, zato je prepričanje, da je nastopil čas za »tretje razvojno soglasje«, toliko večje. To soglasje pa mora temeljiti na prizadevanjih za izgradnjo pravične, inovativne in zelene Slovenije. Svetovna gospodarska in finančna kriza sta Slovenijo močno prizadeli, še posebej najbolj ranljive. Danes vemo, da je globalna kriza Slovenijo prizadela toliko bolj, ker je bil v preteklosti zamujen čas za prestrukturiranje slovenskega gospodarstva v bolj konkurenčno in trajnostno ekonomijo skupaj z nujnimi prilagoditvami v pokojninskem in zdravstvenem sistemu, v javni upravi in javnih financah. Kar pa ne sme biti alibi in ne opravičilo za dejstvo, da je kriza globoko prizadela slovensko gospodarstvo in ljudi. To je treba razumeti kot nauk, da so v Sloveniji potrebne spremembe. Zato odločenost in odločnost, da se te spremembe uveljavijo, ne smeta biti odveč. Strategijaje jasna: zagotavljanje socialne varnosti in povečevanje zaposlitve, izboljševanje konkurenčnosti gospodarstva, njegovo tehnološko prestrukturiranje in povečevanje dodane vrednosti ter okoljska in energetska prenova Slovenije. Cilj je, da ljudje zaživijo bolje, da sprostijo svojo ustvarjalnost in dajo Sloveniji nov razvojni polet trajnostne rasti, ki bo povečevala kakovost življenja ljudi in okolja. Posebna pozornost mora biti namenjena ukrepom za izboljšanje materialnega položaja ljudi s postopnim dvigom minimalne plače, sprejemom zakona o udeležbi pri dobičku, z davčno razbremenitvijo najnižjih dohodkovnih razredov, z novim sistemskim urejanjem trga dela in novo ureditvijo zaposlovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti, z učinkovitimi programi aktivne politike zaposlovanja in socialnega podjetništva ter s sistemskim urejanjem vseh začasnih in občasnih oblik dela. Za večjo konkurenčnost slovenskega gospodarstva moramo povečevati inovativnost gospodarstva in vzpodbujati razvoj inovativnih produktov, neposredne vzpodbude za ustvarjanje novih delovnih mest z višjo dodano vrednostjo, spodbujati neposredne tuje investicije in uresničitve koncepta varne prožnosti delovnega mesta. To vizijo je treba uveljaviti kot tretje razvojno soglasje, pri čemer moramo videti tudi priložnost za naše mesto. Z bogato kulturno dediščino, delavnimi ljudmi, izjemno ponudbo različnih aktivnosti se lahko Ptuj postavi ob bok prihodnjemu razvoju. Danes je Ptuj soočen z eno izmed največjih brezposelnosti v Sloveniji. Zato potrebujemo tudi lokalno razvojno soglasje, ki bo dalo več priložnosti podjetništvu in omogočilo več novih delovnih mest z dodano vrednostjo. Na veliko stvari smo lahko ponosni, pred nami je 50. obletnica ptujskega kurentovanja, ki je s pomočjo lokalnega gospodarstva postalo zelo prepoznavno in se kot festival lahko primerja z mnogimi, ki imajo daljšo tradicijo. Pred nami je izziv projekta Evropska prestolnica kulture, kjer lahko pokažemo svoje sposobnosti in znanje ter s sodelovanjem vseh akterjev naredimo naš Ptuj še boljši. Ravno zaradi tega verjamem, da nam lahko uspe. V norčavih pustnih dneh vam želim veliko dobre zabave in naj bodo vsaj enkrat v letu najbolj skrite želje uresničene. Dejan Levanič MISEL MESECA »V enem dnevu je časa za vse, če delate samo eno stvar: če pa hočete delati dve stvari hkrati, pa ni dovolj časa niti v enem letu.« Lord Chesterfield SPREHOD PO VSEBINI Najdražje parkiranje je nepravilno parkiranje Sprememba pri izvajanju gospodarskih javnih služb na območju MO Ptuj Kako pripraviti gasilce za uspešno intervencijo ob neurju Na prvi letošnji seji podelili velike oljenke Odgovori na vprašanja in pobude svetnikov 2010 bo leto izredne finančne nediscipline Lani zabeležili 230.000 dnevnih gostov Kmečka tržnica na Ptuju 50. kurentovanje 11. princ karnevala Milan Senčar Pogovor z Viktorijo Dabič Intervju z Jožetom Glazerjem Ptujčan prihaja na vaše domove že 15. leto - IV. del Ljubljanski simfoniki očarali Ptuj Stojan Kerbler odlikovan z redom za zasluge Na muzejski sceni Galerija Tenzor ponovno odprla svoja vrata 10. jubilejni pohod po Potrčevi in Murkovi poti Avtomobilski poligon in velodrom morda kmalu tudi na Ptuju Delovni obisk ravnateljev srednjih šol v Bruslju Grajenski ekošolarji pomagajo Prireditev ob svetovnem dnevu invalidov na OŠ Olge Meglič Lutke v šoli Otrok si mora svoje mesto izbojevati in se postaviti zase Aktivnosti dijaške sekcije Kluba ptujskih študentov Andrej Čuš postal predsednik Kluba ptujskih študentov Deček Matic privekal na svet prvi v tem letu Ko navihani Veseli december mine ... V Sloveniji potrebujemo okrog 350 krvodajalcev na dan Letos približno enak priliv brezposelnih oseb kot lani Novi prostori Zpizove izpostave Rokometni turnir »Zvezde 09« Dex Zlatolični, najlepši slovenski nemški ovčar v Bratislavi Božično-novoletni koncert in bazar na OŠ Breg 6 6 7 10 11 11 12 13 14 16 18 19 20 20 21 22 23 24 25 25 26 27 28 28 29 29 30 30 31 32 33 35 Naslovnica: Princ karnevala 2010 z dvorno damo Foto: Staša Cafuta Ptujčan po Sklepu o programski zasnovi objavlja članke o delu občinskih organov, občinskega urada in svetov četrtnih skupnosti, o delovanju političnih strank, informacije in komentarje o dogajanjih in rezultatih poslovanja na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti, pisma, odzive in pobude bralcev, oglasna in propagandna sporočila. Medij brezplačno prejemajo gospodinjstva Mestne občine Ptuj. Naklada: 8.750 izvodov. Izdajatelj: Mestni svet Mestne občine Ptuj. Naslov uredništva: Mestni trg 1, Ptuj. Odgovorna urednica: MILENA TURK, telefon: 748-29-20, e-pošta: milena.turk@ptuj.si. Uredništvo: Vasja Strelec - LDS, Metka Jurešič - SDS, Darja Galun - SLS, Milan Zupanc - DeSUS, Franc Kolarič - ZE Ptuj, Mirjana Nenad - SD, Peter Letonja - SNS, Dejan Klasinc - SMS, Ivan Jurkovič - N.Si Nova Slovenija. Sodelavke: Staša Cafuta, Mateja Tomašič in Bronja Habjanič. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja prispevkov in spremembe naslovov. Oblikovanje in priprava za tisk: Vejica, Rado Škrjanec, s. p., tel.: 041 684-910, e-pošta: vejica@gmail.com. Tisk: Grafis, tel.: 02/608-92-25, e-pošta: repro@grafis.si Dostava: Pošta Slovenije. Oglaševanje: Agencija LOTOS d. o. o., Marketinško-medijski center, tel.: 02 741 71 20, gsm: 041 283 694; e-pošta: lotos.ptuj@siol.net. Na podlagi zakona o DDV sodi Ptujčan med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5 %. 4 5 CZkpmsf 3 29. JANUAR / PROSINEC 2010 IZ MESTNE HIŠE Najdražje parkiranje je nepravilno parkiranje Občinski (mestni) redarji že več let izvajamo nadzor nad spoštovanjem zakonskih določb s področja mirujočega prometa v Mestni občini Ptuj. S sprejetjem Zakona o občinskem redarstvu (ZORed) so se pooblastila in pristojnosti občinskim redarjem bistveno povečala, vendar še naprej posvečamo največ časa nadzoru nad ustavljenimi in parkiranimi vozili ter ovirami v naselju. Robert Brkič, vodja Medobčinskega redarstva SOU Tako kot v večini drugih mestnih središč smo tudi na Ptuju priča vsakodnevnim kršitvam zakonskih določb s področja mirujočega in dinamičnega prometa, kot so parkiranje na pločnikih, kolesarskih stezah, prehodih za pešce, na označenih parkirnih prostorih za invalide, na zelenicah, neupravičena vožnja v območju za pešce, neupoštevanje prometne signalizacije, parkiranje v modri coni brez veljavnega parkirnega listka in podobno. Občinski redarji imamo osnovno nalogo, da s preventivnim delovanjem ter izrekanjem sankcij in opozoril preprečimo oziroma zmanjšamo število prekrškov ter tako prispevamo k boljši splošni varnosti občanov in zavarujemo najšibkejše udeležence v cestnem prometu. Zakon o občinskem redarstvu določa delovno področje in naloge občinskih redarjev. Zakon o varnosti cestnega prometa (ZVCP-1), Zakon o varstvu javnega reda in miru (ZJRM-1), Zakon o prekrških (ZP-1) in Odloki lokalnih skupnosti pa natančneje določajo naloge, za katere smo pristojni občinski redarji, in določajo način izvedbe postopka. Ko občinski redar ugotovi prekršek, izda na kraju prekrška obvestilo o prekršku, če je le-to mogoče. Ob ugotovitvi prekrška v zvezi s parkiranjem kršiteljev največkrat ni ob avtomobilu. Če se voznik vrne do svojega vozila, medtem ko redar vodi uradni postopek, ponavadi poskuša najti opravičilo za storjeni prekršek in se tako izogniti izreku sankcije. Ko opazi, da redar nadaljuje z uradnim postopkom in kršitelju predstavi prekršek, predpisano globo ter zahteva na vpogled dokumente, se pogosto zgodi, da se začne kršitelj do redarja vesti žaljivo, ne- sramno in nedostojno ter se želi z njim prepirati. V takšnih primerih občinski redar kršitelju predstavi elemente nedostojnega vedenja do uradne osebe pri uradnem poslovanju, izda ustno odredbo, da naj s takšnim vedenjem takoj preneha, kršitelju pa izreče globo zaradi kršitve 2. odstavka 7. člena ZJRM-1, za katero je predpisana globa 417 evrov. Pri izvajanju nalog s področja ZVCP-1 sme občinski redar od voznika zahtevati vozniško in prometno dovoljenje, voznik pa mora zahtevano listino izročiti občinskemu redarju na vpogled. Udeleženec v prometu, ki redarju ne želi izročiti zahtevane listine, se kaznuje z globo 80 evrov. Kljub pogostim in ponavljajočim se kršitvam občinski redarji pri svojem delu ne izrekamo le glob, temveč izdajamo opozorila, svetujemo in nudimo informacije, za katere smo pooblaščeni. Posebej spoštljiv in korekten odnos moramo imeti do najšibkejših udeležencev v cestnem prometu, to so starejši občani, otroci in invalidi, ter do obiskovalcev našega mesta. Seveda pa si tudi turisti ne morejo privoščiti parkiranja na pločniku, kampiranja izven za to določenih mest in storitve drugih prekrškov, s katerimi bi ogrožali varnost ljudi in bi tudi v svoji domovini za enake ali podobne prekrške utrpeli določene sankcije. Občinski redarji se aktivno vključujemo v delovanje Varnostnega sosveta in Sveta za vzgojo in preventivo v cestnem prometu v MO Ptuj. Od navedenih organov sprejemamo koristne informacije, napotke in naloge v zvezi s potrebami za našo pogostejšo prisotnost na določenih točkah. Občinski redarji smo vključeni v nekatere planirane akcije, naj- Primeri nepravilnega parkiranja v starem mestnem jedru. pogosteje skupaj s policisti ali prostovoljnimi organizacijami. Prav tako pri vprašanju mirujočega prometa sodelujemo s sveti četrtnih skupnosti Ljudski vrt, Jezero in Center. Sodelovanje s policisti Policijske postaje Ptuj izvajamo z občasnimi skupnimi patruljami, izmenjavo določenih informacij ter nudenje pomoči redarjem s strani policije. Najpogostejše ugotovljene kršitve v starem mestnem jedru so: - neupravičeno parkiranje na parkirnih mestih za invalide v Miklošičevi ulici, - parkiranje izven parkirnih boksov v modri coni v Miklošičevi ulici, - parkiranje na pločniku v Prešernovi ulici od Hotela Mitra do križišča s Cankarjevo ulico ter med bistrojem Amadeus in Hotelom Park, - parkiranje na pločniku nasproti OŠ Olge Meglič in na pločniku Cafove ulice, - parkiranje na pločniku pred Glasbeno šolo Karola Pahorja in pred bivšo trgovino Žerak v Dravski ulici izven parkirnih boksov, kjer poteka varna šolska pot, - vožnja z motornimi kolesi in kolesi z motorjem v območju za pešce (Krempljeva-Mikloši-čeva), - parkiranje v Vošnjakovi ulici, Jadranski ulici in na Vrazovem trgu brez ustrezne dovolilnice, - parkiranje v Vodnikovi ulici (ob stavbi pošte) v nasprotju s prometno signalizacijo, čeprav je na parkirišču v Lackovi ulici (vhod ob trgovini Metro Mana) omogočeno 15-minutno brezplačno parkiranje predvsem zaradi uporabnikov poštnih storitev, - parkiranje na pločniku ob Tr-stenjakovi ulici pred in nasproti lekarne ter pred zgradbo Davčne uprave. Parkiranje na pločniku je prepovedano ne glede na širino pločnika, razen takrat, ko je s prometno signalizacijo to dovoljeno in ustrezno označeno. Postavljena prometna signalizacija velja 24 ur na dan, razen če je z dopolnilnimi tablami določeno drugače (npr. plačilo parkirnine v modri coni). Od uvedbe možnosti plačila parkirnine v modri coni za krajši čas ugotavljamo, da je kršitev parkiranja brez veljavnega parkirnega listka bistveno manj kot v prejšnjih letih. Poleg četrtne skupnosti Center se s podobno problematiko na področju mirujočega prometa srečujejo tudi druge četrtne skupnosti. Posamezniki se morajo zavedati, da z nepravilnim parkiranjem ogrožajo druge udeležence v prometu, uničujejo zelenice, kvarijo videz okolja ter si po nepotrebnem nalagajo stroške za plačilo izrečene globe, saj je nepravilno parkiranje tudi najdražje parkiranje. 4 IZ MESTNE HIŠE 29. JANUAR / PROSINEC 2010 Sprememba pri izvajanju gospodarskih javnih služb na območju Mestne občine Ptuj Obveščamo vas, da je z letom 2010 na območju Mestne občine Ptuj izvajanje nekaterih obveznih in izbirnih lokalnih gospodarskih javnih služb pričelo opravljati občinsko podjetje Javne službe Ptuj, d. o. o., s sedežem v Ulici heroja Lacka 3, Ptuj. Alen Hodnik Ustanovitev občinskega podjetja za namene izvajanja javnih služb Mestna občina Ptuj je k reorganizaciji izvajanja gospodarskih javnih služb pristopila predvsem z namenom zagotovitve večje transparentnosti, učinkovitosti in Foto: Aleš Šprah je mestni svet leta 2008 sprejel tudi Odlok o koncesiji za opravljanje določenih lokalnih gospodarskih javnih služb v MO Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 7/08), kjer je opredeljeno, da se za izvajanje obveznih in izbirnih lokalnih gospodarskih javnih služb novoustanovljenemu podjetju po- Sedež Javnih služb v ulici Heroja Lacka 3. racionalizacije poslovanja, prav tako pa je bilo potrebno izbrati takšen način izvajanja dejavnosti, da bo omogočen vsestranski nadzor nad poslovanjem. Na podlagi opravljene analize organiziranosti gospodarskih javnih služb in upoštevanja veljavne zakonodaje je Mestni svet Mestne občine Ptuj junija 2008 sprejel Odlok o ustanovitvi podjetja Javne službe Ptuj, d. o. o. (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 7/08, 11/08 in 11/08), s katerim je tudi določil dejavnosti v javnem interesu oz. interesu MO Ptuj, ki jih bo to podjetje izvajalo. Edini družbenik in lastnik podjetja je Mestna občina Ptuj, s čimer je izpolnjen pogoj možnosti podelitve neposrednih koncesij in drugih izključnih pravic. Hkrati z ustanovitvenim odlokom deli neposredna koncesija, hkrati pa so bili z odlokom opredeljeni viri financiranja, pogoji in način izvajanja gospodarskih javnih služb, javna pooblastila, nadzor nad izvajanjem koncesije ter ostala pomembnejša vprašanja. Na podlagi navedenih aktov je bila družba Javne službe Ptuj, d. o. o., ustanovljena in registrirana novembra 2008, v letu 2009 pa so bile na družbo prenesene nekatere izključne pravice in pooblastila. Večji korak k zastavljenim ciljem predstavlja leto 2010, ko bo družba pričela z izvajanjem vseh gospodarskih javnih služb, ki jih ureja Zakon o varstvu okolja (oskrba s pitno vodo, odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov ter odlaga- nje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov). Prvič bodo uporabniki storitev račune po novem sistemu prejeli za opravljene storitve v januarju 2010, in sicer za dobavo vode, odvajanje in čiščenje odplak ter odvoz odpadkov. Glede prenosa izvajanja je pomembno izpostaviti nekatere vidike prenosa, ki so poleg spremembe prejemnika plačil za opravljene storitve pomembne za uporabnike teh storitev. Prenos trajnikov -direktnih obremenitev in osebnih podatkov Pravice in obveznosti uporabnikov storitev navedenih gospodarskih javnih služb ostajajo nespremenjene, prav tako ostajajo nespremenjeni stroški storitev. Za uporabnike storitev, ki imajo za plačilo storitev pri svojih bankah urejene neposredne obremenitve (t. i. »trajniki«), potekajo aktivnosti v smeri ureditve prenosa obstoječih obremenitev. Glede na število neposrednih obremenitev je pričakovati, da teh na novega izvajalca ne bo mogoče prenesti v celoti. Uporabnike storitev prosimo, da prejeto položnico preverijo in v primeru, da ni označena kot plačana z direktno obremenitvijo (npr. prečrtana ali brez zneska), to v valutnem roku poravnajo, neposredno obremenitev pa ponovno uredijo pri svoji banki. Dodatna obvestila uporabnikom storitev bodo navedena na hrbtni strani položnice. Ob prenosu dejavnosti izvajanja gospodarskih javnih služb bodo od dosedanjih izvajalcev javnih služb preneseni nekateri podatki o uporabnikih storitev. Večinoma gre za podatke, ki so potrebni za opravljanje ustreznih obračunov, hkrati pa se prenašajo tudi nekateri osebni podatki, ki so nujni za izvrševanje zakonitih pristojnosti in nalog (ime in priimek, naslov, TRR, davčna številka). Osebni podatki bodo varovani skladno z Zakonom o varstvu osebnih podatkov, uporabljeni pa zgolj za namene, za katere se zbirajo. Težave, ki lahko nastanejo pri uporabnikih ob prenosu dejavnosti Velja opomniti, da je glede na spremembo prejemnika plačil za opravljene storitve spremenjen transakcijski račun, na katerega se nakazujejo ta plačila. Posebej se na možnost napake pri nakazilu opozarja uporabnike storitev, ki svoje račune plačujejo preko spletne banke in imajo številko TRR prejemnika plačil shranjeno v shranjenih predlogah. Glede na velik obseg prenosa dejavnosti obstaja možnost nastanka napak, zato uporabnike prosimo, da o napakah pri obračunu storitev kakor do sedaj obvestijo Komunalno podjetje Ptuj, d. d., oz. Čisto mesto Ptuj, d. o. o., o ostalih napakah pa izvajalca Javne službe Ptuj, d. o. o. cykpwM 5 29. JANUAR / PROSINEC 2010 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE IZ MESTNE HIŠE / MESTNI SVET Kako pripraviti gasilce za uspešno intervencijo ob neurju Naravne nesreče, kot so neurja s točo, postajajo stalnica v naših življenjih, zato je pomembno medsebojno razumevanje in sodelovanje v neurju prizadetih občanov in reševalnih služb. Ker so običajno pričakovanja občanov, da bodo gasilci naredili več kot dane razmere dopuščajo, je pred gasilci izziv, da naredijo vse, kar je varno, ne pa nekaj kar bi ogrozilo njihovo ali drugo varnost. Mag. Janez Merc Izobraževanje gasilcev Za uspešno opravljanje vsakega strokovnega opravila je potrebna ustrezna izobrazba. Gasilci za delo na strehi prinašajo znanja iz različnih poklicev, iz svojega življenja in dela ter iz različnih oblik gasilskega izobraževanja. Posebej predpisanega izobraževanja v obliki učnega programa v okviru usposabljanj za nazive kot tudi specialnosti ni. Zahteve na terenu kažejo, da je za to dejavnost potrebno pripravi posebni program izobraževanja. Toda kdo bo prevzel odgovornost za takšno izobraževanje, ki naj usposobi gasilce za delo na poškodovani ali uničeni strehi, ki je ob tem še mokra in se izvaja predvsem ob slabem vremenu. Pravila varstva pri delu najdejo več vsebine za naloge, ki se ne smejo izvajati, kot za naloge, ki jih lahko izvajamo. Trenutno se v sodelovanju gasilske šole pripravlja program izobraževanja, ki pa bo zelo zahteven, saj bo od tega odvisna usposobljenost gasilcev za tisti del dela, ki ga gasilci lahko opravijo, da pri tem ne tvegajo več, kot dogodek omogoča. Ustrezno zdravstveno in psihofizično stanje Za tako zahtevno dejavnost, kot je delo na strehi, je potrebno tudi ustrezno zdravstveno in psihofizično stanje gasilca. Vsekakor je ustrezno zdravstveno stanje nujni predpogoj, ki mu sledijo še drugi pogoji. Psihofizično stanje predstavljajo osebne kvalitete posameznika, ki pri tem delu niso zanemarljive. Opremljanje gasilcev Dosedanje opremljanje gasilcev ne ustreza novim nalogam, recimo delu na strehi. Potrebna so nova osebna zaščitna oprema kot tudi nova tehnična sredstva. Osebna zaščitna oprema mora zagotavljati varnost in mobilnost na strehi. Obstoječa gasilska oprema ni primerna za delo na strehi, hkrati je predraga in v nekaterih primerih tudi nevarna. Ob tem pa ne moremo mimo cene, saj vsaka vrsta dela zahteva svojo opremo, kar pa prinaša dodatne finančne obveznosti. Ker je delo krovcev in reševalcev na strehi nova obveznost, jo je potrebno na novo tudi financirati. Zavarovanje gasilcev za opravljanje takšnih vrst dela mora temeljiti predvsem na ustrezni višini zavarovanja. Ker kljub vsakemu zavarovanju obstajajo možnosti civilnih tožb, je prav, da se z ustrezno višino in z zavarovanjem odgovornosti zagotovi zavarovanost gasilcev. Varnost pri delu je tisti dejavnik, pri katerem moramo najprej zaščititi gasilce in reševalce ter šele nato ukrepati. Delo po neurju v mnogih primerih sploh ne omogoča varnega dela, zato morajo biti vse odločitve sprejete zelo kompetentno in odgovorno. Gasilci morajo storiti vse, kar je možno v dani situaciji, pa nikoli več, kot zmorejo. To pa pomeni trezno presojo potreb in zmožnosti ter hkrati iskanje novih inovativnih možnosti. Gasilci morajo marsikje narediti kaj, kar ni v skladu z varstvom pri delu, težko pa jih bo razumeti, če česa niso naredili ali so preveč tvegali. Tu je inovacija skoraj vsaka rešitev. Odgovornost za strokovno delo je najtesneje povezana s kriteriji stroke za rešitev problema pri prizadetem občanu, a v neskladju s kriteriji stroke varnega dela. Marsikje je potrebno improvizirati. Gasilci so marsikje pravi inovatorji, saj opravljajo naloge, ki jih tudi stroka ne bi opravila, ker bi prej ugotovila, da je najprej potrebno zagotoviti varnost in šele nato opraviti delo. Prav ta segment bomo morali tudi gasilci upoštevati, saj tistemu, ki se mu bo kaj zgodilo, kot tistemu, ki bo za to moral prevzeti odgovornost, ne bo lahko. Pravni red v vsaki družbi je potrebno spoštovati, to pa pomeni, da bo potrebno narediti vse po načelih stroke in nič več, kot smo zmožni in za kar smo kompetentni. Preprečevanje škode v nesreči se začne pri lastnih silah in nadaljuje na objektu nesreče. Delo se opravi takrat, ko je zagotovljena ustrezna varnost, ne pa brezglavo in za vsako ceno. Na prvi letošnji seji podelili velike oljenke Milena Turk Ptujski svetniki so na prvi letošnji seji 25. januarja sprejeli sklepe o podelitvi najvišjega priznanja, ki ga na področju kulture podeljuje Mestna občina Ptuj, to je velika oljenka. Podeljene so bile tri velike oljenke: Viktoriji Dabič, Mirku Pihlerju in Nataši Petrovič. Oljenke jim bodo izročene na proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku. Viktorijo Dabič je zaradi zaslug na področju izobraževanja in osveščanja okolice o kulturi in slovenskem jeziku ter kot ljubiteljico narave in povezovalko različnih generacij predlagalo Planinsko društvo Ptuj. Mirka Pihlerja je predlagalo Društvo izobražencev Viktorina Ptujskega zaradi njegovega izjemnega pesniškega in tudi slikarskega ustvarjanja ter večletne skrbi za kulturno in duhovno rast v širšem družbenem okolju. Natašo Petrovič je predlagala Zveza kulturnih društev Ptuj, ker ima po njihovem mnenju izjemne organizacijske zasluge na kulturnem področju ter zaradi skrbi za ohranjanje in podajanje lepe slovenske besede. Nataša Petrovič je leta 1984 že prejela oljenko, ki jo podeli župan. V Odlok o komunalnem prispevku so svetniki vnesli nekatere spremembe v zvezi z oprostitvijo plačevanja le-tega, in sicer v primerih, ko gre za gradnje gospodarske javne infrastrukture ali neprofitnih stanovanj ali objektov, kjer je edini investitor Mestna občina Ptuj. Mestni svet pa lahko odslej na podlagi pisne vloge investitorja oprosti plačila komunalnega prispevka tudi v primeru gradnje drugih nestano-vanjskih objektov, če je za gradnjo le-teh izkazan javni interes. V takih primerih se bo štelo, da je znesek komunalnega prispevka, ki bi sicer moral biti plačan, vložek ptujske mestne občine v določen objekt. Svetniki so potrdili Pravilnik o protokolarnih obveznostih (objavljen je v priloženem Uradnem vestniku). V pravilnik so bile v primerjavi z osnutkom, ki je bil obravnavan na novembrski seji, dodane še nekatere natančnejše dikcije. Med protokolarne aktivnosti se po novem šteje tudi posaditev drevesa (slovenske lipe) ali postavitev umetniške skulpture v enega izmed parkov ali drevoredov. V občini se bo odslej morala voditi tudi knjiga gostov, o vpisih vanjo pa bo odločal župan. Med drugim je v pravilniku določena tudi višina vrednosti protokolarnega darila, ki ga posameznemu gostu izroči župan, to je 62,95 6 MESTNI SVET 29. JANUAR / PROSINEC 2010 evrov. Predpisano je, kako se med letom, npr. ob novem letu ali ob rojstnem dnevu, izkaže pozornost nosilcem občinskih priznanj in aktivnim funkcionarjem (podžupanu in članom mestnega sveta). Pravilnik tudi ureja, kako se iz- kaže spoštovanje v primeru smrti aktivnih in bivših funkcionarjev, predsednikov četrtnih skupnosti, direktorjev javnih zavodov in častnih občanov. Mestni svet je med drugim pooblastil župana, da lahko sam, brez potrditve mestnega sveta, potrdi dokument identifikacije investicijskih projektov (DIIP), ki je vreden največ 500.000 evrov. Tukaj gre za projekte manjše vrednosti in zaradi poenostavitve postopka je na mestu, da to po- trditev opravi župan. Po Uredbi o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ je namreč potrebno za vse investicijske projekte izdelati tudi DIIP. Odgovori na vprašanja in pobude svetnikov Pobudi Albina Piška: 1. V letu 2010 naj se podpre projekt izgradnje umetnega drsališča na lokaciji ptujske tržnice, da pride do njegove realizacije. Odgovor: Pobudo smo posredovali službi mestnega arhitekta in Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine, da podata svoje mnenje glede umestitve umetnega drsališča na lokacijo ptujske tržnice. Če bomo pridobili pritrdilno mnenje, bomo pri rebalansu proračuna predlagali potrebna sredstva za realizacijo predloga. Marijana Nikšič Zorko 2. Mestni svet in pristojne strokovne službe poziva, da pristopijo k ureditvi gozda oz. parka v Ljudskem vrtu. Odgovor: Gozd v Ljudskem vrtu - parceli št. 208 in 209, obe k. o. Ptuj, je v lasti Mestne občine Ptuj. Ves ostali gozd je v zasebni lasti in v lasti Gozdnega gospodarstva Maribor. V okviru vzdrževanja zelenih površin bosta parceli očiščeni podrasti, pograbljeno bo listje, v poletnem času pa se bo izvedla košnja trave. Skozi vse leto se na teh parcelah dvakrat tedensko pobira papir. Zdenka Matjašič Pobude Petra Pribožiča: 1. Mestna občina Ptuj naj na Direkcijo za ceste Republike Slovenije pošlje zahtevek za nujno preplastitev in ureditev Ormoške ceste, tj. preplastitev ceste G2 na relaciji od novega krožišča na Ormoški cesti v smeri Spuhlje. Odgovor: Mestna občina Ptuj je že izbrala izvajalca za pripravo projektne dokumentacije gradnje pločnika in javne razsvetljave od krožišča na Ormoški cesti v smeri Spuhlje. Po pridobitvi vseh potrebnih soglasij in dovoljenj na izdelano projektno dokumentacijo se bo pričelo z izgradnjo pločnika, javne razsvetljave in preplastitvijo državne ceste G1-2. Andrej Trunk 2. Mestna občina Ptuj naj skupaj s Komunalnim podjetjem Ptuj v začetku leta 2010 pristopi k ureditvi mestne tržnice. Odgovor: V pripravi sta Odlok o načinu izvajanja gospodarske javne službe Urejanja in vzdrževanja javnih tržnih prostorov in Odlok o tržnem redu. Marijana Nikšič Zorko 3. Ureditev označb in usmerjevalnih tabel, javnih parkirišč, uvedba javnega prometa in kvalitetne talne signalizacije. Odgovor: V letu 2009 sta bila v Mestni občini Ptuj pripravljena Elaborata za postavitev turistične in druge obvestilne signalizacije na državnih in občinskih cestah v Mestni občini Ptuj. Elaborat za postavitev turistične in druge ob-vestilne signalizacije za državne ceste je bil posredovan v potrditev na Direkcijo Republike Slovenije za ceste. Takoj po prejemu potrditve elaborata bomo pričeli z ureditvijo oz. postavitvijo turistične in druge obvestilne signalizacije na državnih in občinskih cestah v Mestni občini Ptuj. Andrej Trunk Pobuda Janeza Rožmarina: Stopnice do stavbe Davčnega urada z izhodom na Trstenjakovo ulico naj se ali popravijo ali pa zaprejo. Odgovor: Stopnice z izhodom na Trstenjakovo ulico, parc. št. 1105/1, k. o. Ptuj, so v lasti Republike Slovenije, Gregorčičeva ul. 20, Ljubljana, zato so pristojni za vzdrževanje omenjene lastnine. Najemnika (DURS Ptuj) bomo pozvali k sanaciji navedenih stopnic. Zdenka Matjašič Vprašanje Vlada Čuša: 1. Ali je Mestna občina Ptuj že posredovala podatke, ki bodo tudi osnova za uvedbo nepremičninskega davka, na pristojno ministrstvo, saj je rok samo še do konca januarja 2010? Odgovor: Mestna občina Ptuj je sodelovala v postopku usklajevanja osnutkov predlogov modelov vrednotenja nepremičnin z občinami, ki je opredeljen v 9. členu Zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin (Uradni listi RS, št. 50/06). Zahtevani podatki so bili tako pravočasno posredovani na Geodetsko upravo Republike Slovenije. Do konca januarja 2010 se bodo podatki o podrobnejši namenski rabi zemljišč ponovno preverili in se bo morebitne spremembe posredovalo pristojnemu organu. Nina Majcen Ogrizek Pobuda Emila Mesariča: Strokovna služba občinske uprave naj pristojne za vzdrževanje in upravljanje mostu čez Dravo po- zove, da se začne razmišljati o njegovi obnovi in rekonstrukciji, sicer se nam bo porušil. Odgovor: V skladu s posredovano pobudo bomo pristojne na Direkciji Republike Slovenije za ceste pozvali, da čim prej pričnejo s sanacijo mostu čez Dravo. Andrej Trunk Pobuda Albina Piška: 2. Vodstvo SOU naj razmisli o uvedbi nadzora mestnega redar-stva tudi v nočni izmeni, predvsem v petek in soboto ponoči, ko je na Ptuju največ nereda in vandalizma. Odgovor: Medobčinsko redar-stvo Skupne občinske uprave je sprejelo Pravilnik o razporeditvi delovnega časa občinskih redarjev, ki je podlaga za odrejanje dela v nočnih izmenah. Do sedaj smo izvajali patruljne nadzore za vzdrževanje javnega reda in miru v poznem popoldanskem in večernem času skupaj s policisti Policijske postaje Ptuj. S komandirjem Policijske postaje Ptuj bomo čim prej preučili možnosti delovanja skupnih mešanih patrulj v nočnem času. Ker smo občinski redarji javni uslužbenci, sofinanciranje našega dela s strani lastnikov gostinskih lokalov ni mogoče. Lastniki lokalov bi lahko ta denar namenili za najem usposobljenih varnostnikov za dvig kvalitete varnostnih storitev v svojem lokalu. Tako bi s tem pripomogli k večji splošni varnosti ljudi ter zasebnega in javnega premoženja. Robert Brkič Cykpmsf 7 29. JANUAR / PROSINEC 2010 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE STRANKE MESTNEGA SVETA SPOROČAJO Zdafii&v&ape Ptujski proračun tudi v letu 2010 brez ključnih prioritet Postavljanje prioritet, ko gre za sprejemanje in izvajanje ptujskega proračuna, je odločilnega pomena. Z njimi se odločamo za projekte, ki vnašajo v naše okolje novo kvaliteto življenja in razvojno perspektivo. Zeleni Ptuja načeloma podpiramo vse tiste projekte, ki bodo v decembra 2009 sprejetem Odloku o spremembi Odloka o proračunu za leto 2010 v funkciji nadaljnjega razvoja naše občine. Smo pa v fazi javne razprave o tem proračunu in na sejah mestnega sveta v zadnjih treh letih podali številne argumentirane predloge. Ocenjujemo, da jih je bilo premalo upoštevanih in to v škodo Ptujčanov in Ptujčank. Gospodarsko nazadujemo in smo med najbolj ogroženimi, ko gre za število nezaposlenih v slovenskem prostoru. Na Ptuju imamo dotrajano vodovodno omrežje iz azbestnih, zdravju nevarnih cevi. Glede na kilometre teh cevi smo žal »rekorderji« med slovenskimi občinami. Ptujsko mestno jedro je v proračunu podhranjeno, kot da Ptuj ne bi bil med izvajalci Evropske kulturne prestolnice v letu 2012. Omenjamo še projekte, ki so po volji vladajoče koalicije na Ptuju spet izpadli, so pa po našem mnenju prioritetni: redni monitoring nad onesnaževalci, konkretni ukrepi za pospeševanje gospodarskega razvoja občine, reševanje stanovanjske problematike mladih, ureditev tržnice, ureditev postajališča za javni promet, ureditev ptujskih potokov (Studenčnica, Grajena in Rogoznica), uvedba javnega mestnega potniškega prometa, večja podpora turističnim prireditvam nacionalnega pomena, kot so kurentovanje, martinovanje idr., ureditev pločnikov ter kolesarskih poti za večjo varnost in mobilnost, ureditev prehoda pri trgovini Borovo«. Zeleni Ptuja nasprotujemo potratni gradnji še enih reflektorjev na mestnem stadionu, za katere vemo, da porabijo ogromno električne energije in ogrožajo ptujsko veduto, nihče pa ne odgovori, kje je denar za pokrivanje teh stroškov. Zeleni Ptuja Slovenci 8. februarja obeležujemo kulturni praznik, Prešernov dan. Zavedajmo se, da je kultura del našega vsakdana. Z njo bogatimo, plemenitimo in izpopolnjujemo ne le svoje življenje, ampak tudi našo okolico. £lovdnaka ljudska Btrunka MO SLS Ptuj Evropska kulturna prestolnica 2012 Socialni demokrati Ptuj obžalujemo, da so rezultati javnega razpisa Ministrstva za kulturo za razvojne investicije v javno kulturo zaobšli ptujsko območje. Menimo, da to nikakor ne bi smelo ogrožati ambicij Ptuja kot mesta - partnerja v projektu Evropska prestolnica kulture 2012 in s tem povezane zagotovitve boljših pogojev za kulturno in umetniško ustvarjanje. Verjamemo, da bo potrebno za investicije tega nacionalno pomembnega projekta poskrbeti tudi na državnem nivoju, zato predlagamo in podpiramo reguliranje ter izvajanja tega zelo pomembnega projekta preko zakona o Evropski prestolnici kulture. Veseli nas, da to idejo zagovarja tudi ptujski župan Štefan Čelan. K podpori pozivamo tudi vse ostale ptujske politične stranke. Ob tej priložnosti Ptujčankam in Ptujčanom iskreno čestitamo ob kulturnem prazniku, Prešernovem dnevu, in jim želimo vesele trenutke ob jubilejnem 50. kurentovanju! Miran Meško, predsednik SD Ptuj Anamarija Meznarič, predsednica Mladega foruma SD Ptuj Dr. Jože Pučnik - velika osebnost demokratizacije in nastanka slovenske države 11. januarja je minilo sedem let od smrti dr. Jožeta Pučnika, velikega Slovenca, predsednika Demosa in častnega predsednika SDS, poslanca, znanstvenika, filozofa in vizionarja, ki je v času demokratizacije in nastajanja slovenske države odločilno zaznamoval naš politični prostor. Dolgih sedem let je preživel v zaporu v mučenju in poniževanju od nekdanjega komunističnega režima. Nikoli se mu nihče ni javno opravičil, kot tudi ne mnogim, ki so trpeli pod težo totalitarizma. Njihovi akterji pa danes prejemajo odlikovanja. Prav zato je pomembno, da se ime dr. Jožeta Pučnika zaradi velike zgodovinske vloge ohrani v nacionalnem spominu tudi tako, da njegovo ime nosi osrednje slovensko letališče. V MO SDS Ptuj obsojamo nestrpnost vseh tistih, ki ponovno vnašajo razdvojenost v slovenski prostor z nerazumno idejo o preimenovanju letališča. Ob slovenskem kulturnem prazniku vam čestitamo in vam želimo kulturnih dogodkov čez vse leto. MO SDS Ptuj 8 STRANKE MESTNEGA SVETA SPOROČAJO / POLITIKA 29. JANUAR / PROSINEC 2010 Delo odborov stranke Zares - nova politika Ptuj Slovenija je danes zelo razdeljena Nova Slovenija Po dveh letih predsedniškega mandata dr. Danila Türka je Slovenija postala zelo razdeljena. V Novi Sloveniji ocenjujemo, da je dr. Danilo Türk s svojimi izjavami in odnosom do preteklosti odprl stare rane v slovenskem narodu. Predsednik si dejansko ne prizadeva za spravo med Slovenci, kar je tako obetavno napovedal ob svoji zaprisegi. V N.Si ocenjujemo, da se predsednik redno udeležuje mnogih dogodkov, kar mu štejemo v dobro, vendar z odnosom do naše preteklosti ne deluje v smeri narodne sprave. Z nagrajevanjem visokih funkcionarjev nekdanjega režima pa je pokazal svojo ideološko obremenjenost ter nerazumevanje spoštovanja človekovih pravic. Kako lahko iz ust predsednika demokratične države slišimo kar nekaj izjav tudi o podpori nedemokratičnemu komunističnemu voditelju Titu. S takšnimi izjavami ponovno pokaže, kam spada in od kod prihaja. Očitno je v Sloveniji pot do razumevanja in pravega vrednotenja preteklosti ter demokratičnih vrednot še zelo dolga. Na Ptuju pa čutimo razdeljenost med partnerskimi mesti v projektu Evropska prestolnica kulture 2012 in kulturnim ministrstvom, ki vedno bolj oži denarna sredstva za ta namen. Ptuj je eno izmed partnerskih mest Evropske prestolnice kulture v letu 2012 z željo, da bi v skupnem nastopu s projekti uspel narediti več pri ohranjanju in razvoju kulturne dediščine ter kulturnih aktivnosti v našem mestu, kar bi pospešilo celoten razvoj, še posebej turizma. Bližajoči kulturni praznik z izkazano pozornostjo do kulturnih ustvarjalcev v našem mestu nas naj zbliža, kajti kultura in duhovna plat človeškega življenja lahko edini združujeta ljudi. V Novi Sloveniji želimo vsem Ptujčankam in Ptujčanom ponosno praznovanje kulturnega praznika, ki nas povezuje skozi vsa zgodovinska obdobja. Mestni odbor N.Si Ptuj m jvaiaiina jvicsai ^^ ženskam v NOB Katarina Kresal v Dražgošah poseben poklon namenila Notranja ministrica Katarina Kresal se je na slovesnosti ob 68. obletnici dražgoške bitke poklonila vsem padlim. Kot prva ženska v vlogi slavnostne govornice v 53 letih, odkar v Dražgošah potekajo prireditve v spomin legendarni bitki, je še poseben poklon namenila ženskam, ki so se v narodnoosvobodilni boj zapisale s svojim imenom. Poudarila je, da so se v NOB zapisale »vse tiste pogumne žene, ki so med bojem osvobajale tudi sebe, ki so se emancipirale, medtem ko so spreminjale svet«, ter obenem spomnila na vse tiste junaške kurirke in obveščevalke, po katerih so poimenovane partizanske bolnišnice in osnovne šole. Hkrati je menila, da je trpljenje civilnega prebivalstva najtežja plat vojskovanja. »Partizanska vojska se je lahko obdržala le zaradi civilnega prebivalstva, saj je pri njem dobila zavetišče in iskreno pomoč, zaradi česar so ljudje pogosto tvegali življenja,« je dejala ministrica. Svoj govor je Katarina Kresal zaključila z besedami: »Ko v uporu in boju zaslutiš razsežnost nečesa tako velikega, da sežeš onstran smrti, tedaj je mogoče zmagati: tedaj se rodijo pesmi, ki premagajo čas; tedaj se rodijo ljubezni, ki ostanejo večne; tedaj se rodijo države, ki jim zgodovina ne more več do živega. Bodimo ponosni, da živimo v taki državi.« MO LDS Ptuj Mestni odbor Zares - nova politika Ptuj je v preteklem letu ustanovil naslednje odbore: za gospodarstvo, šolstvo, promet, okolje in prostor, zdravstvo, finance, kulturo in medije, kmetijstvo, šport in rekreacijo, znanost, socialno politiko in za mladinsko politiko z namenom obravnave posameznih vsebinskih zadev, priprave ustreznih podlag in oblikovanja stališč za odločanje organov stranke o lokalni politiki na Ptuju. Naloge odborov so predvsem: - spremljanje dela občinske uprave in vsebine njenih predlogov, - spremljanje dela Mestnega sveta MO Ptuj, - izdelava stališč in predlogov na osnovi delovnega gradiva Mestnega sveta MO Ptuj, - izdelava letnega programa dela MO Zares - nova politika Ptuj. Članice in člani programskih odborov so lahko vse osebe, ki za to izrazijo interes, in ni nujno, da so članice oz. člani stranke. Prav zaradi tega MO Zares Ptuj poziva vse občanke in občane, ki jim ni vseeno, v kakšnem mestu živimo, da se pridružijo omenjenim odborom in s svojimi predlogi, z idejami in s strokovnim znanjem pripomorejo k izboljšanju kakovosti življenja Ptujčanov. Svoje predloge in zamisli nam lahko pošljete pisno na naslov: MO Zares Ptuj, Osojnikova 3, 2250 Ptuj, preko e-pošte mirko. vamberger@zares.si ali se osebno oglasite v pisarni stranke, vsak drugi in četrti ponedeljek v mesecu od 18. do 20. ure. Z veseljem bomo prisluhnili vašim idejam in predlogom ali težavam. Miro Vamberger, predsednik MO ZARES Ptuj . /¿,/v/, 9 29. JANUAR / PROSINEC 2010 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE 2010 bo leto izredne finančne nediscipline, prekomernih kapacitet in slabše konkurenčnosti Leto 2009 je bilo za gospodarstvo izjemno težko leto. Seveda je finančna in gospodarska kriza zajela celotno svetovno gospodarstvo, torej nismo pri nas nobena izjema. Toda dejstvo, da je bila v preteklosti in je tudi danes podravska regija še vedno močno povezana predvsem s kovinskopredelovalno industrijo in z gradbeništvom, prisotnost visokotehnoloških panog pa je zelo slabo zastopana, je situacijo še dodatno obremenilo. Veliko pove o tem že zgolj podatek, da je bila neto dodana vrednost na zaposlenega v Podravju v letu 2008 samo 29.688 evrov, zaskrbljeno pove mag. Aleksandra Podgornik, direktorica Štajerske gospodarske zbornice (ŠGZ). Besedilo in foto: Staša Cafuta Direktorica ugotavlja, da so se poleg izjemnega upada naročil v letu 2009 podjetja soočala z izjemnimi likvidnostnimi težavami. Plačilna nedisciplina je bila že pred krizo velika, kriza pa je stvar le še poslabšala. Iz ankete, ki je bila izvedena v Sloveniji, ima kar 70 % podjetij finančne težave. »Upam si trditi, da je v Podravju ta odstotek še večji glede na to, da ustvarjajo največ prihodka prav delovno intenzivne dejavnosti.« Kljub poskusom vlade, ki je sprejela kar nekaj ukrepov, je kreditni krč bil in je še izjemno močen. Podjetja so le s težavo in pod neugodnimi pogoji dobivala kredite za svoje razvojne projekte in za opravljanje svoje redne dejavnosti. »Celo lansko leto smo vladi preko obiskov vladnih predstavnikov posredovali apele, da podjetja potrebujejo razbremenitev stroškov dela, fleksibilen trg dela in druge razvojne spodbude. Zdaj lahko že ugotovimo, da je vlada s svojimi ukrepi v večini blažila socialne pritiske, pozabila pa na razvojno komponento,« še ugotavlja Pod-gornikova in nadaljuje, da je eden izmed ukrepov države, ki naj bi prispeval k ohranitvi delovnih mest, Zakon o delnem povračilu nadomestila plač. Zakon je sicer koristen za delodajalce v smislu pridobivanja prihodkov in finančnih sredstev, vendar na zbornici opažajo, da je ta zakon vzpodbudil tudi nedelo (veliko delavcev, ki so vključeni v ta ukrep, gre ob ponovnem predčasnem pozivu na delo raje v bolniško, kot da bi šli delat). Tudi izobraževanje ni šlo v pravo smer - namen je bil izboljšati učinkovitost in usposobljenost zaposlenih, vendar je šlo v mnogih primerih bolj za pokrivanje kratkoročnega finančnega primanjkljaja. Več pozornosti spodbujanju inovativnosti v podjetjih Pri svojem delu na terenu v ŠGZ opažajo, da so podjetja zaradi trenutne situacije večino časa usmerjena v iskanje kratkoročnih sredstev (krediti, finančne vzpodbude), ne ukvarjajo pa se z razvojnimi projekti, kar se bo vsekakor dolgoročno poznalo. Premalo se tudi povezujejo z znanstveno sfero in obratno, kar je bila osrednja tema 3. Štajerskega gospodarskega foruma, ki so ga konec septembra organizirali na ŠGZ. Govorniki na forumu so med drugim razpravljali tudi o premalo učinkoviti povezavi med podjetji in univerzami. Manjkajo predvsem jasno opredeljeni cilji ter sredstva in smernice za doseganje teh ciljev. »Da bi povečali uspešnost slovenskega gospodarstva, so potrebne spremembe pri temeljih, kar pomeni, da se več pozornosti nameni spodbujanju inovativnosti v podjetjih in sposobnosti prenosa znanja, zamisli in raziskovalnih dosežkov iz akademske sfere v gospodarstvo,« dodaja direktorica ter nadaljuje, da Slovenija pri vlaganju gospodarstva v raziskave in inovacije še vedno precej zaostaja za najbolj razvitimi evropskimi državami, saj je inovacijsko usmerjenih malih in srednjih podjetij le Direktorica Štajerske gospodarske zbornice mag. Aleksandra Podgornik je prepričana, da se morajo podjetja v teh časih ozirati po novih trgih zunaj naših meja, tudi tistih, ki so bili do sedaj nevsakdanji za naše poslovno okolje. okoli 28 %, medtem ko jih je npr. v Nemčiji 57 %. Tako največji problem predstavlja financiranje, saj se znanost pretežno financira iz javnih, podjetja pa iz zasebnih virov. Rešitev so javno-zasebna partnerstva, ki pa še niso prav zaživela in predstavljajo novost v slovenskem prostoru. Novi trgi zunaj naših meja Podgornikova je prepričana, da se morajo podjetja v teh časih ozirati po novih trgih zunaj naših meja, tudi tistih, ki so bili do sedaj nevsakdanji za naše poslovno okolje. Gospodarska diplomacija, ki je bila osrednja tema 4. Štajerskega gospodarskega foruma, se je reorganizirala. »Gospodarstveniki vsekakor pričakujejo pomoč gospodarske diplomacije na področju navezovanja stikov s potencialnimi partnerji, pri pridobivanju bonitetnih informacij, pri organizaciji sestankov in svetovanju. Izpostavljajo tudi nujnost sklenitve bilateralnih sporazumov o izogibanju dvojnega obdavčevanja v primerih, ko takega sporazuma še ni,« je na kratko povzela pobude in sklepe foruma. V Sloveniji potrebujemo nekaj nujnih sistemskih reform. Na to so že opozorili tudi na 5. Štajerskem gospodarskem forumu, katerega tema je bila prav pokojninska reforma. V letošnjem letu se bodo na forumih soočili tudi s predlagano reformo v zdravstvu in na področju delovnopravne zakonodaje. Štajersko gospodarstvo je v krču pravzaprav zadnjih dvajset let, saj prestrukturiranje gospodarstva ni bilo v celoti izvedeno in v takšnem času tudi ni moglo biti. Maribor je bil mesto z bogato industrijsko tradicijo, orientirano na določene trge, ne samo s proizvodi, ampak tudi z izobrazbeno strukturo zaposlenih in s tehnološko opremljenostjo podjetij. Spremembe se dogajajo, in to velike, vendar problemi seveda ostajajo, ne samo zaradi izrednega pomanjkanja denarja za razvojne projekte, soočamo se tudi s pomanjkanjem znanja in ne nazadnje motivacije. »Nedvomno bo tudi 2010 težko leto. To bo leto izredne finančne nediscipline, prekomernih kapacitet in slabše konkurenčnosti. Potrebne bodo reforme na trgu dela, pri upokojevanju, pri zniževanju porabe javne uprave in tudi v zdravstvu. Potrebna bo torej razbremenitev gospodarstva. Predvsem pa bo potrebna tudi usmeritev gospodarstva na nove trge, v nove dejavnosti in v pridobivanje in uporabo znanja,« je sklenila mag. Aleksandra Podgornik. 10 TURIZEM / GOSPODARSTVO 29. JANUAR / PROSINEC 2010 Lani zabeležili 230.000 dnevnih gostov Pokritje zunanjega dela Termalnega parka bi Terme Ptuj uvrstilo med ključne ponudnike termalnih storitev L eto 2009 je bilo uspešno na vseh področjih, ambiciozno vstopamo v 2010, je novinarje v sredini januarja nagovoril direktor Term Ptuj Andrej Klasinc. Besedilo in foto: Staša Cafuta S tradicionalnimi prireditvami bodo nadaljevali tudi letos. Ku-rentovanje, starorimska poroka na dan otvoritve zunanjega dela term (24. aprila), mednarodni plavalni miting in državno prvenstvo v toboganskem spustu, mednarodni balonarski praznik ter odmevne, letos že 3. rimske igre, ki so bile v okviru akcije Naj kopališče 2009 nagrajene za inovativen turistični produkt. Letos pričakujejo na starorimskem dogodku kar 1.200 udeležencev (lani 700), leta 2012, ko bo Ptuj del evropske kulturne prestolnice, pa kar 2.000 udeležencev. V času svetovnega nogometnega prvenstva bodo odprli južnoafriško vas v amfiteatru, ki lahko sprejme do 1.800 gledalcev. »V Grand hotelu Primus smo gostili številne domače in tuje športnike ter športne ekipe, s čimer utrjujemo prepoznavnost naše destinacije tudi na področju Lani so zabeležili 230.000 dnevnih gostov (340.000 vključno s hotelskimi), kar je primerljivo število v primerjavi z letom 2008. So pa za ohranitev tega števila morali veliko bolj delati na prodaji, saj je število zahodnih gostov padlo, fokusirali pa so se na trge vzhodno od nas, kot npr. Slovaška, Romunija, Poljska in Rusija. Poleg domačih gostov pa si sledijo: Avstrijci (9 %), Nemci (8 %), Italijani (7 %), Nizozemci (6 %) ter Hrvati (2 %), pri slednjih so zaznali kar 40-odstotni upad v primerjavi z letom poprej. Milena Mojzeš, Andrej Klasinc in Peter Šimenko. Večjih investicij v tem letu ne načrtujejo, bo pa leto v znamenju izdelave projektnih dokumentacij za nadaljnji investicijski cikel, med drugim tudi za pokritje zunanjega dela Termalnega parka, ki bi Terme uvrstil med ključne ponudnike v območju 300-ih kilometrov. športnega turizma. Večjih investicij v tem letu ne načrtujemo, potekalo bo v znamenju izdelave projektnih dokumentacij za nadaljnji investicijski cikel, ko planiramo dopolnitev atraktivnega tobogana v zunanjem delu, po- kritje zunanjega dela Termalnega parka in izgradnjo novih prostorov zdravstvene službe, projekt energetsko učinkovite družbe pa je že v teku,« je o usmeritvah še povedal Klasinc. Kmečka tržnica na Ptuju V mnogih slovenskih mestih in krajih so se v zadnjih letih začele uspešno razvijati kmečke tržnice in prireditve, kjer kmetije, ki se ukvarjajo s predelavo na domu, uspešno tržijo svoje izdelke. Verjetno ste že slišali za prireditve, kot so Podeželje v mestu, Praznik sira, Praznik kmetij ..., kjer se srečamo ponudniki tipičnih kmečkih pridelkov in izdelkov ter kupci, željni proizvodov, ki zagotavljajo svežino, večinoma ročno izdelavo in tradicionalen okus oz. okus naših babic in dedkov. Majda Tumpej, univ. dipl. ing. zoot. Fotoarhiv Kmetijsko gozdarskega zavoda Ptuj Tudi na območju ptujske Upravne enote Ptuj je že kar precej kmetij, ki se ukvarjajo z dopolnilnimi dejavnostmi. Med njimi smo ponudniki sirov in drugih mlečnih izdelkov, mesnih izdelkov, krušnih izdelkov in peciv, sokov ter drugi. Vsaka kmetija s svojo proizvodnjo in kontrolo proizvodnje jamči za kakovost, pristnost in izvor svoje ponudbe. Veliko kmetij z našega območja trži svoje izdelke na mnogih tržnicah po Sloveniji, saj na Ptuju kultura trženja kmečkih izdelkov in kmečke tržnice ni razvita. V preteklih letih so na veliko rasli tudi trgovski centri, ki so preusmerili kupce iz mesta na obrobje. Ptujska tržnica, čeprav Vsak petek je na Kmečki tržnici pet kmetij, ki ponujajo svoje dobrote. Sodelujejo kmetije, ki so ustrezno registrirane in tudi sodelujejo na razstavi Dobrote slovenskih kmetij. arhitekturno zelo lepa, sicer potrebna obnove, sameva. Zato smo se sodelavci Kmetijsko gozdarskega zavoda na Ptuju odločili, da začnemo s Kmečko tržnico vsak petek dopoldne na Ptuju. Kmečko tržnico je podprlo tudi Komunalno podjetje Ptuj, ki C^kpmsf 11 29. JANUAR / PROSINEC 2010 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE je upravljavec ptujske tržnice. Na tržnici sodelujejo kmetije, ki so ustrezno registrirane in tudi sodelujejo na razstavi Dobrote slovenskih kmetij. Kmetije, ki imajo kvalitetne izdelke in so ustrezno registrirane za dopolnilno dejavnost, morajo svojo tržno pot najti v neposredni prodaji tako na tržnicah, raznih lokalnih tržnih dnevih in prodaji na domu. Naša želja je, da postane Kmečka tržnica stična točka med podeželjem in mestom, da se razvije raznolika in inovativna ponudba ter poživi mestni utrip. Vsak petek je tako na Kmečki tržnici pet kmetij, ki ponujajo svoje dobrote. Nameščeni smo v ozadju tržnice, pod stopnicami. Trenutno ponujamo sire in mlečne izdelke iz nepasteriziranega in nehomoge-niziranega mleka, mesne izdelke, izdelane na tradicionalen način, sadni in orehov kruh, haloške gibanice in domači kruh iz krušne peči ter jabolka in jabolčni sok. Za sodelovanje so pripravljene tudi druge kmetije z našega področja, tako da bo v prihodnjem letu ponudba še bolj pestra in raznovrstna. Zdrava, naravno pridelana in predelana hrana brez odvečnih umetnih dodatkov ali aditivov je zelo pomembna za zdravje. Ni pomembno samo, kaj imamo na krožniku, ampak še bolj, kakšna je hrana, ki jo uživamo. 50. kurentovanje kot eden največjih svetovnih etnografskih festivalov 50. jubilejno kurentovanje bo uradno potekalo med 6. in 16. februarjem. Pričetek dogodkov pa bo že 2. februarja, ko bo tradicionalni kurentov skok. Karnevalski šotor bo sprejel 3.000 ljudi. Organizatorji so pripravili pester program tudi za dogajanje v središču Ptuja, kot na primer karneval 50 slovenskih pihalnih godb, povorko 50 skupin veselih maškar iz vrtcev ter polet 50 balonov nad Ptujem. Vabljeni vsi Ptujčani, povabite prijatelje, posredujte informacije v svet! Besedilo in foto: Staša Cafuta Na novinarski konferenci so člani konzorcija Kurent (Mestna občina Ptuj, Perutnina Ptuj ter Terme Ptuj) predstavili letošnji program jubilejnega 50. kurentovanja. Potekalo bo pod sloganom: Kurentovanje je zakon že 50 let. Boljše ne ja gre!« Častni pokrovitelj bo predsednik slovenske vlade Borut Pahor. Program bo sestavljen iz treh sklopov: iz mednarodnega simpozija na temo ohranjanja etnološke dediščine, sejemskih dejavnosti in prireditev. Predstavile se bodo maske iz Italije, Avstrije, Francije, Belgije, Romunije, Madžarske, Romunije, Hrvaške, Srbije, Makedonije, pa tudi iz Kitajske (kitajski zmaj in kitajski lev). Na mednarodni karnevalski povorki, ki bo 14. februarja, pričakujejo okrog 70.000 obiskovalcev (na treh lokacijah bodo postavili tribune za gledalce), v desetih dneh festivala pa kar okrog 250.000 ljudi. Število nastopajočih bo letos naraslo iz lanskih 7.500 na 12.000. Da pa bi še bolj obeležili 50-letnico, se bo otroške povorke udeležilo 50 vrtcev iz vse Slovenije in tujine, nastopilo bo 50 pihalnih orkestrov, nad ptujskim nebom pa pričakujejo 50 toplozračnih balonov. Celotni program kurentovanja najdete v prilogi Ptujčana ali na spletni strani www.kurentovanje.net. Neprecenljiva dediščina Vsi štirje govorci, župan dr. Štefan Čelan, dr. Roman Glaser, Andrej Klasinc ter princ karnevala Milan Senčar, plemeniti Bernard Ptujski, so si bili enotni, da je letošnje leto prelomno, da pričakujejo presežke. »50 let je doba, vredna premisleka, kaj smo storili dobrega in kaj bi bilo smiselno popraviti, kaj odvzeti. Etnografska dediščina je botrovala, da letos praznujemo častitljivo obletnico,« je povedal župan ter nadaljeval, da se zaveda, da bi morali dediščino še bolj negovati, se je še bolj zavedati in na dostojen način prezentirati. Njihov cilj je, da se kurentovanje razvije v smeri enega največjih svetovnih etno festivalov. V prihodnje ne bodo dajali prevelikega poudarka nadaljnjemu razvoju Dr. Roman Glaser, dr. Štefan Čelan, princ Milan Senčar, plemeniti Bernard Ptujski, ter Andrej Klasinc. Njihov cilj je, da se kurentovanje razvije v smeri enega največjih svetovnih etno festivalov. karnevalskega (sodobnega) dela, temveč etnografskega. Župan je na novinarski konferenci prikazal pogled na etnografsko dediščino skozi prizmo spoznanj starodavnih civilizacij in dosežkov sodobnih znanstvenikov. »Najnovejša spoznanja kvantne mehanike in kognitivnih znanosti nas napotujejo celo do spoznaj, da smo vsi del enovite kozmične duše, ki nas najtesneje informacijsko povezuje. Ta in še mnoga novejša spoznanja dokazujejo, da je mnoge stare kulture vredno na novo raziskati in odkriti prajezike, ki so nekoč znali govoriti z naravo, živalskim svetom, sočlovekom in univerzu-mom.« Sporočilno vrednost mask je župan razdelil v tri skupine, in sicer: maske, ki vzpostavljajo odnos do človeka in živali; maske, ki vzpostavljajo pristen odnos človeka do narave, ter maske, ki nenazadnje prikazujejo odnose med ljudmi. »Smisel življenja je pristen odnos do vsega živega. 50. obletnica je začetni korak v tej smeri.« Kurentovanje bo leta 2012, ko bo Ptuj postal ena izmed evropskih kulturnih prestolnic, prvi dogodek v sklopu kulturnega projekta. Čelan tudi napoveduje, da bo t. i. Art & Heritage Carnival združil različne ustvarjalce na temo kurentovanja ter predstavil umetniške presežke. »Ker je kurentovanje na Ptuju prežeto s celotnim duhom pokrajine, v kateri se izraža že pol stoletja, ga brez naboja, ki mu ga daje gospodarstvo, sploh ne bi moglo biti,« je odnos Perutnine Ptuj do kurentovanja povzel dr. Roman Glaser. »Z razširitvijo turistične infrastrukture na primerno raven in količino prenočitvenih zmogljivosti smo v Ptuju 12 AKTUALNO / TURIZEM 29. JANUAR / PROSINEC 2010 dobili povsem nove temelje za nadaljevanje pustne tradicije. Poleg tega lahko v Termah Ptuj poskrbimo še za razširitvene ravni dosedanje ponudbe in na ta način zagotovimo, da je kurentovanje vabljiva turistična destinacija. V pustnem času pričakujemo 3.000 nočitev,« je povedal Andrej Kla-sinc. Svoje poslanstvo v sklopu kurentovanja je predstavil tudi princ pustnega karnevala Milan Senčar, plemeniti Bernard Ptujski, ki pripravlja kar nekaj dobrodelnih dogodkov, med drugim pa tudi dobronamerno dejal, da naj se v času pusta osvobodimo vsakdanjih mask in si nadenemo nasmeh na lica, v srce pa spustimo dobro voljo ter se opravljeni v barve domišljije podamo pustni norčavosti naproti. 11. princ karnevala Milan Senear, plemeniti Bernard Ptujski Znan ptujski obraz, Milan Senčar, ki se zadnje čase največ posveča humanitarnemu delu v Lions klubu in ki mu je lansko leto tudi predsedoval, je že vrsto let zapisan dobrodelnosti, zato tudi ne preseneča, da si je ime nadel po plemiču, ki je bil eden največjih dobrotnikov v času Gospodov Ptujskih. Besedilo in foto: Bron ja Habjanič Iz zgodovinskih virov Bernard Ptujski (1386-/1421) je bil sin Hartnida V. Ptujskega (1354, f pred 22. II. 1385) in Wilbirge Rauchensteinske. Po očetovi smrti so za mladoletna otroka Bernarda in Friderika poiskali vplivne in znane plemiče, ki so prevzeli varuštvo nad njima in obsežnimi posestmi Ptujskih. 1386 so bili varuhi grof Friderik Ortenburški, celjski grof Herman, Henrik Rauhensteinski in Hugo Devinski. Po smrti Huga Devin-skega je varstvo nad Bernardom prevzel njegov bratranec Ulrik Wallseejski. Iz osebnega življenja Bernarda Ptujskega ne vemo mnogo. Poročen je bil z Wilbirgo Maidburško. Izmed Gospodov Ptujskih velja Bernard za velikega donatorja in ustanovitelja. Poleg novoustanovljene Marijine cerkve na Ptujski Gori je poskrbel, da so se izvajale vse štiftne ustanove njegovih prednikov, predvsem pri ptujskih dominikancih, kjer je bila družinska grobnica tega rodu. 12. marca 1399 je Bernard Ptujski za ptujske dominikance in konvent minoritov izstavil listini, v kateri jima je zagotovil trajne dohodke za njuno delovanje, v primeru, da bi Gospodje Ptujski po moški liniji izumrli. Bernard Ptujski je prvi ptujski socialni ustanovi, meščanskemu špitalu, ki so ga ustanovili Gospodje Ptujski, že leta 1314 podelil tudi posebno zemljiško posest »Spitalgult« v Skorbi. Zgradba špitala (sedaj Glasbena šola v Dravski ulici) je bila dovolj velika za oskrbovance in je imela lastno majhno cerkev, posvečeno sv. Duhu, in zato je ustanova v virih pogosto imenovana Špital sv. Duha (»Das Spital ad Sancum Spiritum«), v katerem je mesto skrbelo za svoje najubožnejše stare meščane. Leta 1399, ko je Bernard Ptujski sestavljal darovnico, še ni imel svojih otrok, sicer ne bi izrazil bojazni, da bi Gospodje Ptujski izumrli. Darovnica je stopila v veljavo po smrti zadnjega Gospoda Ptujskega, Friderika IX., leta 1439. Ta je umrl brez moških potomcev in uresničila se je zla slutnja Bernarda o izumrtju rodu Gospodov Ptujskih. Letošnji princ bo iskal smisel svojega poslanstva v dobrodelnosti, zato je ustanovil tudi Sklad princa karnevala »Skupaj z ljudmi dobre volje bom v času, ki ga zaznamujejo stiska, kriza in brezposelnost, poskrbel, da po svojih najboljših močeh priskočimo na pomoč prizadetim. Pomoči potrebne pa niso samo socialno ogrožene skupine, z dobrodelnostjo želim tudi odpreti pot v boljšo prihodnost mladim ustvarjalcem in bom tako del zbranih sredstev namenil za izobraževanje in spodbujanje znanstvenega dela, raziskav in umetniške ustvarjalnosti. Nalogo princa razumem kot poosebljeno združevanje vseh »Vse ljudi dobre volje pozivam, da si v času karnevala strgate vsakdanje dolgočasne obraze in nadenete barvite maske pusta in veselja!« ljudi od blizu in daleč, vseh tistih, ki jim ni vseeno, kako gojimo ter razvijamo tradicijo karnevala in maskiranja. Sem in bom princ vseh, delal bom za dobro vseh in odprto bom sprejemal vse ljudi dobre volje. Pogosto iščemo razloge, da se delimo, in ni daleč čas, ko bo boj za moč in oblast razdvajal in delil, zato želim storiti vse, da kot princ v času karnevala pod svojim plaščem združim vse barve našega mesta, vse talente in potenciale, vsa srca in nasmehe, saj karneval pripada nam vsem in mi vsi najprej pripadamo našemu mestu,« o svojem poslanstvu in o tem, zakaj se je odločil, da bo letošnji princ karnevala, pove Milan Senčar. Del zbranih sredstev želi Senčar nameniti dijakom Elektro šole Ptuj, ki bodo pomagali pri pripravi in izvedbi projekta Elektro kurent. Senčar tudi sam prihaja iz elektrotehnične stroke, zato je pohvalno, da že v času šolanja v delo uvaja mlade, bodoče strokovnjake in na ta način išče v njih bogate potenciale. Kot član Lions kluba pa letošnji princ karnevala že vrsto let pomaga otrokom iz socialno ogroženih družin, na katere ne bo pozabil tudi tokrat, pomagal pa bo tudi društvu Sonček. Čas za premislek, v kakšni smeri naj se razvija kurentovanje Njegovo poslanstvo je, da utira pot in da ob častitljivi obletnici ponudi vizijo, v kakšni smeri se lahko karneval razvija v bodoče, kje so tiste priložnosti, ki nas lahko obogatijo in še bolj povežejo. Ptuj je mesto z enkratno zgodovino in v tem bogastvu se skriva priložnost. »Vso to bogastvo lahko s pomočjo karnevala razvijamo in oživimo pred očmi naših obiskovalcev ter s tem ponudimo sebi, Evropi in svetu zgodbo o našem mestu, o nas, ki tukaj živimo že tisoče let. Karneval je zato priložnost, da odpremo skrinjo preteklosti in naredimo živo, nasmejano zakladnico tisočletij. Pokažemo lahko bogastvo in moč antične Poetovione, skrivnostne obraze srednjeveškega Ptuja, prebudimo Atilo, Parcifala, Vespaziana, Viktorina, Gospode Ptujske, Leslie, Herbersteine in še mnoge druge. Naj bo naša zgodovina naše bogastvo, iz katerega bomo črpali navdih, ko bomo bogatili ter razvijali mesto in karneval v prihodnosti,« dodaja letošnji princ karnevala. Cykpmsf 13 29. JANUAR / PROSINEC 2010 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE -v T • V V • M • 1 \/ • V J ' J ' »Največja sreča je v nas samih, nihče ne more ničesar storiti namesto nas« Viktorija Dabič, prejemnica velike oljenke MO Ptuj in priznanja Planinske zveze Slovenije Viktorija Dabič je prijetna sogovornica, ki očara s svojo energijo in pozitivno naravnanostjo na svet. Besede počitek njen notranji slovar ne pozna. Čeprav bo prihodnje leto dopolnila okroglo obletnico, svoja leta dobro skriva in tudi najbolj pozoren opazovalec ji ne bi dosodil številke, ki jo kaže njen EMŠO. Je pohodnica, planinska vodnica, soustanoviteljica Društva Zreli vedež, pripravlja pohode ob polni luni, pohode po poti Ivana Potrča in dr. Matije Murka, bralne krožke v ptujskem Domu upokojencev in še bi lahko naštevali. Besedilo in foto: Bron ja Habjanič Kdo je Viktorija Dabič? Sem upokojena slavistka, mama dveh hčera in babica štirih vnukov. Pred 50 leti sem končala ptujsko gimnazijo in poučevala slovenski jezik v ptujskih šolah. Svoje delo sem opravljala z veseljem in ga kljub naporom in zelo številnim razredom zmogla opravljati vso svojo delovno dobo, na kar sem ponosna. Delati s srcem, pomeni, da zmoreš premagovati ovire, da ti ni nič težko in da takoj po pre-stanem porazu znova začneš z nezmanjšanim optimizmom. Nikoli mi ni zmanjkalo optimizma in dobre volje, ko je bilo treba delati z otroki, ko jih je bilo treba pripraviti na proslavo, kviz znanja ali samo »Pokaži, kaj znaš«. Veselilo me je delo z otroki v prostovoljnih dejavnostih, saj sem jih šele takrat dobro spoznala in odkrila njihove sposobnosti. Tako sem vodila knjižničarske krožke, srečanja za tekmovanja pri bralni znački, organizirala literarne večere, oddaje za šolski radio, spodbujala otroke za hojo v gore in pripravljala tekmovalce za številne kvize Mladina in gore, Male sive celice in še kaj bi se našlo. V najlepšem spominu so mi ostala potepanja po ptujski okolici, ko smo iskali literarno pokrajino v Potrčevih delih, čofotali po vodi v rečnih dravskih rokavih, brali odlomke iz Potrčevih del. Tako smo že pred mnogimi leti zasnovali Potrčevo pot, se dogovarjali s Francetom Forstneričem za Srakačevo pot, imenovali našo planinsko skupino po našem prezgodaj umrlem ko- legu Dušanu Primožiču. Na šoli sem predlagala tudi vpis v Zlato knjigo odličnih učencev, saj so me otroci na ekskurzijah po Prešernovih poteh vedno spraševali, ali imamo tudi na naši šoli Zlato knjigo. Ob nekem jubileju so na šoli prisluhnili mojemu predlogu in tako smo dobili prelepo spominsko knjigo, v kateri so vpisani odlični učenci. Ker sem rojena na Prešernov rojstni dan, je bil to praznik tudi za moje učence pri literarnem krožku. Veliko lepega smo doživeli skupaj, tako da imam na čas svojega službovanja lepe spomine. Nikoli nisem štela časa, ki sem ga posvetila delu z otroki, zato sem jih vodila ob vikendih tudi na planinske izlete, kjer smo utrjevali prijateljske vezi, se veselili naravnih lepot, se učili planinskega bontona, vzdržljivosti, tolerantnosti in potrpežljivosti. Vrline, ki jih vsakdo še kako potrebuje v svojem vsakdanu, da laže premaguje ovire. Ste članica in vodnica Planinskega društva Ptuj. Od kdaj ste članica društva in od kdaj vodnica? Članica PD Ptuj sem od njegovega začetka (55 let), mentorica planinske skupine na šoli pa sem postala po končanem izobraževanju za mentorje po smrti našega kolega Dušana. Kakšni so sploh pogoji, da lahko nekdo postane planinski vodnik? Danes je treba opraviti tečaj za vodnike, nekoč so štele samo iz- »Veseliš se uspeha, ki si ga dosegel s trudom, vse drugo je samo bledi nadomestek. Živeti polno življenje, pomeni izkoristiti dan. Samo srečen človek lahko osrečuje tudi druge. Meni je to uspelo, in zato sem zadovoljna.« kušnje. Tako sem se kalila med samimi izkušenimi »nešolanimi« vodniki v našem društvu, ki so danes že častni člani društva, posebej pa me je za planinstvo navdušil oče, saj smo skupaj z mlajšo sestro prehodili Slovensko planinsko transverzalo od Maribora do Kopra že v času mojih študijskih let. Najlepša dota, ki sem jo lahko dobila v svojem življenju! Ne smem pozabiti na druženje s svojimi gimnazijskimi profesorji, ki so nas popeljali v visokogorje za deset in več dni v počitnicah, brez honorarja, samo z zaupanjem naših staršev, ki so vedeli, da smo bili na planinskih poteh v rokah najbolj izkušenih življenjskih vodnikov. Kam kot vodnica najpogosteje spremljate pohodnike? Morda kakšna anekdota iz vaših poti? Vedno sem hodila v gore počasi, da sem lahko pozorno opazovala. Učili so nas, da se v hrib ne teče, da moraš s planinskega izleta prinesti poln nahrbtnik lepih doživetij, ob katerih se še danes ogrejem. Namesto anekdote pa naj povem, da sem imela bližnje srečanje z medvedom na Pohorju v času študija, ko smo šli slavisti preučevat pohorska narečja. Namesto domačinov smo srečali samo medveda na poti med Roglo in Mislinjo leta 1963, tako da ne bi bilo koga strah oditi smučat na Roglo v teh dneh (smeh). Sodelovali ste pri izdaji kar nekaj zloženk, med drugim karte 22 turističnih poti okoli Ptuja, pri zloženki Pohodniške poti. Še posebej veliko vlogo pa ste imeli pri vodniku Po gorah severovzhodne Slovenije, ki jo je izdala Planinska zveza Slovenije. Konec minulega leta ste prejeli visoko priznanje Planinske zveze Slovenije. Kaj vam pomeni to priznanje in kdo vse ga sploh lahko dobi? Svoje znanje in izkušnje sem lahko s pridom uporabila, ko me je urednik publikacij pri Planinski zvezi prosil, naj prevzamem vlogo urednika, ker je njemu delo onemogočila bolezen. Z veseljem sem se lotila dela in ga uspešno opravila, kar mi je vzelo skoraj leto in več marljivega dela, poizvedovanj, primerjanj in zapisovanja. Uskladiti 34 avtorjev ni bila lahka naloga. Na to delo sem res ponosna. Morda bi izpostavila še zloženko o poti Ivana Potrča in Matije Murka, kar je bil moj prvi poskus predstaviti ptujsko okolico 14 PTUJČANI 29. JANUAR / PROSINEC 2010 S pohodniki na Stenici. v širšem slovenskem prostoru. Pred kratkim sem prejela priznanje Planinske zveze Slovenije - zaslužni vodnik za več kot 25 let dela, in vesela sem, da je nekdo opazil moje delo. Ste tudi soustanoviteljica Društva Zreli vedež. Kdaj je društvo nastalo, na katero pobudo, s kakšnim namenom deluje, koliko članov ima, kdaj se sestajate, kakšna starostna struktura prevladuje? Še isti mesec, ko sem se pred 12 leti upokojila, so me nekdanje kolegice povabile k sodelovanju z željo, da bi jih popeljala v naravo. Na vseh predavanjih o zdravju so zdravniki na koncu predlagali gibanje na svežem zraku in sprostitev v naravi. Te namige smo vzeli zelo resno, se neko sredo odpravili na prvi izlet v Haloze in tako vztrajamo že polnih 12 let. Niti ena sreda nam ni ušla, na pohode gremo ob vsakem vremenu, ne glede na temperaturo. Zanimivo je tudi, da je skupina ostala homogena, kar je za tako dolgo obdobje zelo redek pojav. Enostavno se imamo radi, se spodbujamo, si pomagamo med seboj in se spoštujemo. Vsi člani so zelo aktivni še na različnih drugih področjih. Vsi smo se že izobrazili za uporabo računalnika, znamo fotografirati in uživamo ob svojih umetninah. Zakaj ste društvo poimenovali Zreli vedež? Ime je predlagala naša kolegica Nada Zadravec v spomin na nekdanjo šolsko revijo Mladi vedež in predlog je bil z navdušenjem sprejet. Še vedno namreč »vede-žujemo« - si pridobivamo nova znanja in spretnosti. Naše delo so opazili tudi na Andragoškem centru Slovenije, kjer smo že leta 2003 na pobudo gospe Franje Čeh prejeli nagrado ACS za promocijo znanja. Lahko se pohvalimo, da smo v teh letih prehodili skoraj vse vzpetinice, ki obrobljajo naše obzorje - od Ivancice na Hrvaškem do Pohorja in Kozjaka na drugi strani. V okviru društva Zreli vedež pripravljate tudi ščip pohode -pohode ob polni luni. Pohodi so bili med ljudmi zelo dobro sprejeti. Kje vse potekajo? Koliko ljudi se jih ponavadi udeleži? Gre za stalno skupino? Pohodov ob polni luni smo se lotili bolj slučajno. Nekoč smo na gori Oljki srečali skupino planincev iz Polzele in smo se jim pridružili, potem pa s tem nadaljevali na Ptuju. V januarju obeležujemo že 111. pohod, ki se ga udeležuje vedno več rekreacije željnih po-hodnikov vseh starosti. Vedno se dobimo ob isti uri v Ljudskem vrtu in gremo do Drstelje. Imeli pa smo že več kresnih noči na Vurberku, kamor povabimo tudi pohodnike iz drugih društev. Tako bomo imeli letos na GEOSSU, v geometričnem središču Slovenije, vseslovensko srečanje pohodni-kov, česar se že veselim. Ste tudi organizatorica in pobudnica pohoda po poti Ivana Potrča in dr. Matije Murka, ki vsako leto poteka 2. januarja. Letos je pohod praznoval okroglo obletnico - 10 let. Kdaj in kako se vam je porodila ideja za tovrstni pohod? Kje poteka in kakšen je odziv ljudi? Pot smo zasnovali že v šoli v literarnem krožku na šoli Franca Osojnika, uresničili pa smo jo šele po moji upokojitvi. Veliko spodbud smo dobili od Frančka Bohanca, ki je prav takrat izdal knjigo Portret Ivana Potrča. Naša zasluga je tudi, da je dobila pisateljeva rojstna hiša na Štukih spominsko ploščo. Potrčevi sorodniki so našo pobudo z veseljem sprejeli in tako se zdaj tudi oni udeležujejo tega pohoda. Veliko zanimanje za to pot je v šolah in v različnih društvih, s katerimi se dogovorimo za obisk z vodnikom, ker pot še ni označena. V ptujskem Domu upokojencev deluje tudi bralni krožek, ki je plod vaše zamisli. Kako so stanovalci doma sprejeli to pobudo? Presenečena sem nad interesom, saj vodim krožek že šest let in je udeležba vedno večja. Posebej smo ponosni na obisk pisatelja Toneta Partljiča v ptujskem domu in v Kidričevem ter na njegovo povabilo k Mariji Snežni, kjer nam je predstavil številne zanimivosti iz svoje mladosti. Bili smo tudi v Pekrah na predstavi njegove komedije Na svidenje nad zvezdami, kamor nas je avtor osebno povabil. Nepozabno doživetje! Tisti, ki so nekoč veliko brali, zdaj ne morejo več, zato uživajo ob lepo prebrani slovenski besedi. V krožku je tudi nekaj takih, ki v otroštvu niso smeli govoriti slovensko, zato jim je poslušanje slovenske besede resničen praznik. Saj ni čudno! Ali ni že Cankar zapisal, da je »slovenska beseda - beseda praznika, petja in vriskanja«. V zadnjem času sodelujemo z Gimnazijo Ptuj pri projektu o medgeneracijskem sodelovanju. Skupaj gremo na pohod, izmenjujemo izkušnje z mladimi, se pogovarjamo in se tako medsebojno bogatimo. Pred kratkim smo celo skupaj ustanovili Gobarsko društvo. Za starejše je druženje z mladimi popestritev njihovega vsakdanjika, za mlajše pa resna izkušnja, kako je treba skrbeti za svoje dobro počutje tudi v zrelih letih. Ko človek preleti vse zgoraj zapisano, se nehote vpraša, od kod Viktoriji Dabič vse te zamisli, energija in čas za izvedbo vseh aktivnosti. Kje črpate ideje za tovrstna druženja in kaj vam osebno pomeni, ko vidite, da ljudje vaše pobude sprejemajo kot pozitivne in se nanje tudi z veseljem odzivajo? Rada imam ljudi, po naravi sem radovedna in me razveseljuje vse, kar najdem novega, neodkritega. Ljubezen do domačega jezika, do vsega, kar nam ponujajo korenine, ki se jih zavemo šele, ko jih hoče kdo izruvati, me je pripeljala na pot pedagoškega dela. Nič mi ni bilo težko, ker sem delala z ljubeznijo. Največja sreča je v nas samih, nihče ne more ničesar storiti namesto nas. Starši bi marsikdaj radi otrokom olajšali življenje, pa jim s pretirano skrbjo včasih onemogočijo, da bi svobodno zadihali s svojimi zamislimi in si sami začeli kovati svojo srečo. Starši jih lahko spodbujamo, ne moremo pa živeti namesto njih. Dali smo jim življenje, imeli smo jih radi in ta naša ljubezen mora biti motiv za njihovo samostojno življenjsko pot. Čim prej postanejo samostojni, tem več možnosti imajo za lastno srečo. Veseliš se uspeha, ki si ga dosegel s trudom, vse drugo je samo bledi nadomestek. Živeti polno življenje pomeni izkoristiti dan. Samo srečen človek lahko osrečuje tudi druge. Meni je to uspelo, in zato sem zadovoljna. DRUŠ društvo za - svetovanje in pl visnikom, staršem, žrtvam nasilja in zj gotrajno brezpose' drugim družbeno posamezniko: prpjfM C^kpmsf 15 29. JANUAR / PROSINEC 2010 PTUJČANI Jože Glazer, prejemnik zlate plakete Zveze društev za kadrovsko dejavnost Slovenije Zveza društev za kadrovsko dejavnost Slovenije je 12. novembra na Otočcu podelila priznanja najbolj zaslužnim članom, ki so s svojo aktivnostjo pomembno vplivali na delo in razvoj Zveze. Zlato plaketo za leto 2009 je prejel Ptujčan, univerzitetni diplomirani sociolog Jože Glazer, ki v njej deluje že skoraj dve desetletji, od leta 2004 do 2009 pa je bil tudi njen predsednik. Danes je kot član predsedstva Zveze odgovoren za področje mednarodnih povezav, za mentorstvo novim članicam evropskega kadrovskega združenja, v katerem je bil v letih 2005-2007 član izvršilnega odbora za področje zahodnega Balkana, koordinira pa tudi delovanje strokovnega sveta Zveze. Zadnja tri leta je Glazer redno zaposlen kot tajnik Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani, kjer je odgovoren za strokovno podporo pedagoškemu in znanstveno-raziskovalnemu delu. Besedilo in foto: Bronja Habjanič Jože Glazer je rojen Ptujčan. Po končani osnovni šoli (obiskoval je Mladiko), se je vpisal v gimnazijo, kjer ga je njegov takratni profesor Alojz Gojčič s svojim nekonvencionalnim načinom obravnavanja družbenih problemov vzpodbudil, da se je začel bolj zanimati za dogajanje v okolju in družbi okrog sebe. Tako tudi odločitev za študij sociologije ni bila težka izbira. »Sam študij in nadaljnja kariera sta pokazala, da sem se odločil prav. V času študija na Fakulteti za družbene vede sem bil zelo aktiven tudi v Klubu ptujskih študentov, ki je vzdrževal zelo tesne stike s Ptujem, prav tako pa smo se študentje vključevali v družbeno življenje občine (to so bili časi, ko smo pomembno vplivali na ureditev štipendijske politike na raven, kotjo je imela ostala Slovenija),« pove prejemnik zlate plakete. Po končanem študiju se je raje vrnil v domači Ptuj Čeprav mu je bila ponujena možnost, da po končanem študiju nadaljuje delo in študij na fakulteti, se je raje odločil za vrnitev na Ptuj. Kmalu je dobil zaposlitev v Talu-mu (takratni TGA Kidričevo), kjer se je najprej zaposlil kot pripravnik ter bil med redkimi sociologi, ki so svojo kariero nadaljevali v gospodarstvu. V podjetju je ostal kar polnih 19 let ter v tem času opravljal vsa dela, ki jih lahko opravlja družboslovec, saj je delal na delovnih mestih sociologa, vodje kadrovske službe, direktorja kadrovsko-splošnega sektorja ter na koncu kot pomočnik generalnega direktorja za kadrovsko-sploš-no področje. »To je bilo obdobje, ko je vodenje podjetja prevzela takrat zelo mlada generacija domačih strokovnjakov - večinoma nekdanjih štipendistov podjetja z Danilom Toplekom na čelu, ki je uspela izvesti modernizacijo proizvodnje primarnega aluminija, ob tehnološkem prestrukturiranju pa še organizacijsko, kadrovsko in finančno prilagoditev celotnega podjetja. Bili smo med prvimi, ki smo ukinili takratne tozde ter uvedli enovito organizacijo, se med prvimi srečali s kadrovskim prestrukturiranjem in tudi presežnimi delavci, prav tako pa smo tekmovali z najboljšimi proizvajalci aluminija na svetu. Vse te spremembe pa je bilo mogoče izvesti le zato, ker je podjetje imelo dolgoročno vizijo, ki smo jo sprejeli vsi zaposleni, ter imeli tudi dolgoročno vizijo potreb po kadrih (podjetje je bilo med največjimi štipendisti v regiji ter si zagotavljalo stalen dotok strokovnih kadrov). Organizirali smo tudi interno usposabljanje zaposlenih, kar je večini omogočilo, da je ob spremembi tehnologije zamenjalo delovno mesto ali si našlo neko drugo ustrezno rešitev, le manjši del presežnih delavcev je končal »Kako ustvariti nova delovna mesta, s tem pa tudi priložnosti za ohranitev dela oziroma novo zaposlitev, bi moralo biti temeljno vprašanje za vse v naši državi: od posameznika, preko lokalnih in državnih oblastnih organov, preko političnih strank in nepolitičnih organizacij in združenj. Verjamem, da bi morali vsako državno ali lokalno odločitev zmeraj preverjati v odnosu do tega cilja, pa bi bili uspešni v spopadanju s problemi na trgu dela.« na zavodu za zaposlovanje. Pri reševanju problematike presežnih delavcev smo uvedli kar nekaj rešitev, kot je bila pomoč pri ustanavljanju lastnih podjetij, osamosvojitvi posameznih, za podjetje manj pomembnih delov podjetja, ki so si začela iskati del dela tudi izven Taluma,« svojo delovno pot v Talumu opiše Glazer. 12 let na čelu republiškega Zavoda za zaposlovanje Leta 1993 ga je takratna prva ministrica za delo v samostojni Sloveniji Jožica Puhar povabila k sodelovanju, najprej pri delu takratnega Sklada za prestrukturiranje podjetij v državni lasti, pozneje pa ga je na njeno pobudo vlada imenovala za generalnega direktorja Zavoda RS za zaposlovanje, ki ga je vodil tri mandate, vse do leta 2005. »To je bilo obdobje, ko smo se v Sloveniji prvič spopadali s problemi brezposelnosti (v letu 1993je bilo brez dela registriranih preko 136.000 brezposelnih), sprejemali prvo zakonodajo s področja zavarovanja za primer brezposelnosti, oblikovali smo prve programe in oblike aktivne politike, zavod pa prilagajali novemu načinu dela in nudenja strokovne podpore brezposelnim iskalcem zaposlitve, delodajalcem, ki so iskali delavce, kot tudi vsem prejemnikom pomoči za čas brezposelnosti v obliki denarnega nadomestila, denarne pomoči, prav tako pa smo tudi sooblikovali ter izvajali štipendijsko politiko,« se časov na zavodu spominja Glazer. Zavod se je v času njegovega vodenja neprestano prilagajal tako spremembam na trgu dela kot tudi spremembam v celotni slovenski družbi in ekonomiji ter se pripravljal na vstop Slovenije v EU tudi na področju zaposlovanja in trga dela. Zavod je vzpostavil strokovne kontakte z zavodi po celi Evropi in svetu ter se vključil v svetovno mrežo javnih zavodov za zaposlovanje. Postal je prepoznaven in primerljiv z zavodi za zaposlovanje v članicah EU. V začetku so hodili v tuje države nabirat izkušnje in se učit različnih metod in pristopov reševanja problemov na področju zaposlovanja, kmalu pa so postali enakopraven partner najboljšim zavodom v EU. »Vedno pogosteje smo bili tako moji sodelavci kot sam vabljeni predstavljat naše načine reševanja problema brezposelnosti, način organizacije dela ali primere dobrih praks. Sam sem tako predaval kot predstavnik zavoda v mnogih državah članicah EU, v kandidatkah za članstvo v EU (Makedonija, Hrvaška, Srbija, Črna gora), na različnih 16 sffyr=-r¡j TJj*n(rh • Fuiitiihiiu Iw'íPwpe~1(i tu«!: 5*.1! .j. i|ra - tvanuSK ejMlLrmSpiFiij Sia-kj, Vi ud J Btr>ÍTV-£ fcí-.-fl^V - J*m*J í-.-vWrl * Cü'rt 0f £- ■'! Sórti, y'itt íudeíñí tri[}«*, S^ tojepbo-'t* po wh ier>h oímMÍ)! Vii.r.L'i-»- p-f. üfd-Ti.t--. nop*vci íTi"opD A -eiv , -i-jt-r a ku'ncwl M írt- fw? Mi t! ? t^ íVI Sífll W U<í< JWY nqfeaf /«o«® t/tk* ^fry'ifr. tarrmaíjr rwpial (rita 2HXÜ. ns p.h^jvo .^.■ii.Mieflú «MI it-k- ps nfflfc« T<" U 'Oófrfjt SeílDr'/MO >/ I* idixriiv ii prriagiaLbma lata, ir-Arfen x ¡^ tftórifsS jürtirlL-ú túM/itttlhúle, flp¡faM> fltfwV*, oflítffa^if, vttivu«ttff te nvSo fk"-.¿va' t ka'ntwru L'kj £ iv ,-av.Vi. Cf M nlppnk: > t. 12 C ^ _ PrM^redijj vitppnir . P DI J^W A.'un< (ladijni^ *\t TlC Ptuj, tá Eu. m Ph.,. tu L Tu ^ Mu7iü V F ¿¿(-.f.Ms. Ryt H^ftjL P^lfftl findarmsclje1: ARSAfíA, Drutavo M (Utfwfra wmrtnoH. IHfrwtiju Ültcs 4, IIVJ PtUj. :c¡. D5 93 55 O*]., riti: 04 L ZW KWis'jruuu, M^pjnar j.sJ Mf/rasf 35 ^ LEKARNE PTU¡ LEKARNA PTU¡ TR5TEN¡AK0VA 9 51-2250 PTU¡ T 02 771 60 01 LEKARNA PTU| |E ODPRTA MED DELAVNIKI: 7.00 - 20.00, V SOBOTO! 7.00 - 14.00 dežurstvo: februar: 8.2.2010 - 28.2.201 o DEŽURSTVA OB DELAVNIKIH POTEKAjO OD 20. DO 7. URE ZjUTRAj, OB SOBOTAH OD 14. DO 7, URE, V NEDELjO IN OB PRAZNIKIH PA ¡E DEŽURSTVO NEPREKINjENO VE5 DAN OD 7. URE zjUTRAj DO 7. URE NASLEDNJA DNE. Za vas smo tukaj: med tednom od 8. do 19. ure ob sobotah od 8. do 12. ure dežurstvo: februar 2010 ponedeljek torek sreda četrtek petek sobota nedelja 1 2 3 4 5 6 7 Označene dni dežura naša lekarna, in sicer: ob delavnikih od 20. do 7. ure ob sobotah od 14. do 7. ure ob nedeljah in praznikih 24 ur POTRČEVA 23, 2250 PTUJ, TEL. 02 787 84 90 www.lekarna-toplek.si V nedeljo in ob praznikih sta lekarni v času dežurstva zaprti med 12.30 in 14.00. Oglase za Ptujčana trži: agencija Lotos marketinško & medijski center 05 992 77 OOl Rezervirajte svoj termin za brezplačen pregled in posvet. Unea Snella - Ptuj, Antares linija d.o.o. / PSC Mlekarna, čučkova ulica 5, 2250 Ptuj tel.: 00386 (0)2 741 71 20 faks: 00386 (0)2 741 71 22 gsm: 00386 (0)41 283 694 e-mail: lotos.ptuj@siol.net www.agencijalotos.net Kontaktna oseba: Liljana Vogrinec www.agencijalotos.net PUSTNO DOGfflNJE V GRAND HOTELU PRIMUS www.terme-ptuj.si WW PTUJ SAVA HOTELS & RESORTS Pustni ples in večerja s skupino Black & White Sobota, 6.2.2010, v Klubu Gemina XIII ob 19.00. Cena pustnega plesa z večerjo: 35 € na osebo. Tradicionalni dobrodelni pustni ples v Grand Hotelu Primus s skupino Deja Vu Band V soorganizaciji z 11. Princem karnevala Milanom Senčarjem, Bernardom Ptujskim plemenitim, Rotary Clubom Ptuj, Lions klubom Ptuj in Društvom Soroptimist Ptuj. Sobota, 13.2.2010, v Klubu Gemina XIII ob 19.00. Cena dobrodelnega večera znaša 65 € na osebo. Kopanje, masaže, ^^^ ... ptuj KUPON S4» HCSTRS 1 RE5CKTS CA C1 P°Pusta za 50 /C kopanje v Termah Ptuj Kupon velja od ponedeljka do četrtka v Termalnem parku Terme Ptuj ali v bazenih Grand Hotela Primus 4* Kupon velja ob predložitvi na recepciji do 23.4.2010, popusti se izključujejo! preseneti e z darilnim bonom! oeosssfi ■mr v TnAV ptuj KUPON HOTELS & RESORTS CAC7 popusta za 50/ kopanje v Termah Ptuj Kupon velja od ponedeljka do četrtka v Termalnem parku Terme Ptuj ali v bazenih Grand Hotela Primus 4* Kupon velj ob predložitvi na recepciji do 23.4.2010, popusti se izključujejo! -ozKaffia v v rnAV ptuj KUPON sm HOTELS & RESORTS CAC7 popusta za 50/ kopanje v Termah Ptu Kupon velja od ponedeljka do četrtka v Termalnem parku Terme Ptuj ali v bazenih Grand Hotela Primus 4* Kupon velja ob predložitvi na recepciji do 23.4.2010, popusti se izključujejo. ■mr » TnAVT ptuj KUPON Sftft HOTELS 4, RESCKTS C A Cf P°Pusta za 50 / kopanje v Termah Ptuj Kupon velja od ponedeljka do četrtka v Termalnem parku Terme Ptuj ali v bazenih Grand Hotela Primus 4* Kupon velja ob predložitvi na recepciji do 23.4.2010, popusti se izključujejo!